Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.21 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 1964 6758645 6576810 2026-09-30T11:36:52Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6758645 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''1020''' ('''[[rimske številke|MXX]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[petek]]. == Dogodki == [[Slika:Picswiss_AG-24-05.jpg|thumb|right|200px|[[Grad Habsburg]]]] * April – V [[Bamberg]] je prispela italijanska papeška misija, ki je poskušala rimsko-nemškega cesarja [[Henrik II. Sveti|Henrika II.]] pregovoriti v zaustavitev napredovanja bizantinskih sil v južni Italiji. Med člani misije je Henrik sprejel v avdienco tudi poraženega voditelja upora [[Meles iz Barija|Melesa]], ki mu je podelil častni vojvodski naziv. Meles je nekaj dni pozneje umrl. * Henrik II. se je odpravi na tretji, zadnji vojni pohod v Italijo, tokrat proti Bizantincem, ki so predhodno zatrli upor lombardskega plemiča [[Melesa iz Barija]]. Bizantinci so zavrnili odprt boj in se držali utrjenih mest, epidemija med Henrikovo vojsko je nato zaustavila napredovanje. * Vmes je Henrik II. ob pomoči flote, ki jo je vodil kölnski nadškof [[Pilgrim, nadškof Kölna|Pilgrim]], disciplinirala kneza Capue [[Pandulf IV.|Pandulfa IV.]], ki je v preteklosti najbolj podpiral Bizantince. * Mestni republiki [[Pisanska republika|Pisa]] in [[Genovska republika|Genova]] sta izrinili Arabce s Sardinije. Rivalstvo med obema mestoma je omogočilo avtonomen razvoj Sardinije z neodvisnimi mestnimi kraljevinami.<ref>Cagliari, Gallura, Logudoro in Arborea</ref> * 1020 ali [[1030]]: začetek gradnje [[grad Habsburg|gradu Habsburg]] v Švici. * Korejska kraljevina [[Gorejo]] in kitajska [[dinastija Liao]] sta sklenili diplomatski sporazum po več let trajajoči [[Tretja korejsko-kitanska vojna|vojni]]. == Rojstva == * [[Zhang Zai]], kitajski filozof († [[1077]]) * [[Su Song]], kitajski učenjak in inženir († [[1101]]) * [[papež Gregor VII.]] († [[1085]]) * [[Evstacij II. Boulognjski|Evstacij II.]], [[Boulogne-sur-Mer|boulognjski]] grof (* [[1087]]) * [[Vladimir II. Novgorojski|Vladimir II.]], novgorojski knez († [[1052]]) * [[Oton Nordheimski]], bavarski vojvoda († [[1083]]) == Smrti == * [[Abhinavagupta]], indijski [[Šiva|šivaistični]] guru in filozof (* [[950]]) * [[Fan Kuan]], kitajski krajinski slikar * [[Firdusi]], perzijski pesnik (* [[935]]) * [[Gagik I. Armenski]] (* ni znano) * [[Leif Erikson]], vikinški raziskovalec (* [[970]]) * [[Meles iz Barija]], vojvoda Apulije in voditelj upora proti Bizantincem * [[Trdat (arhitekt)|Trdat]], armenski arhitekt (* 940. leta) ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 1020|*]] 8fody7dmw9f09hm7gz3m3m4rktjwynp 0 2720 6758622 6683607 2026-09-30T10:25:44Z Octopus 13285 /* Smrti */ Ran Min 6758622 wikitext text/x-wiki '''1. junij''' je 152. [[dan]] [[leto|leta]] (153. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 213 dni. {{JuneCalendar}} == Dogodki == * [[1533]] – [[Anne Boleyn]], [[žena]] [[Henrik VIII. Angleški|Henrika VIII.]], je bila okronana za [[Anglija|angleško]] [[kraljica|kraljico]]. * [[1792]] – [[Kentucky]] je postal 15. [[zvezna država Združenih držav Amerike|zvezna država]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1796]] – [[Tennessee]] je postal 16. zvezna država [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]]. * [[1809]] – [[Turki]] so premagali uporne [[Srbi|Srbe]] na [[hrib]]u [[Čegar]] pri [[Niš]]u in iz [[lobanja|lobanj]] premagancev postavili [[stolp]] [[Ćele kula]]. * [[1831]] – [[James Clark Ross]] je na [[polotok]]u [[Boothia]] določil položaj [[severni magnetni pol|severnega magnetnega pola]]. * [[1857]] – V [[Berlin]]u je bila ustanovljena [[Svetovna poštna zveza]]. * [[1890]] – Za obdelavo rezultatov [[popis prebivalstva|popisa prebivalstva]] v [[Združene države Amerike|ZDA]] so začeli uporabljati »[[tabulatorski stroj|tabulatorske stroje]]« [[Herman Hollerith|Hermana Holleritha]]. * [[1910]] – Začela se je odprava [[Terra Nova]], v kateri je [[Robert Falcon Scott]] poskušal doseči [[Južni tečaj]]. * [[1919]] – Ustanovljena je bila [[Samostojna kmetijska stranka]]. * [[1924]] – [[Trbovlje|trboveljski]] delavci so se spopadli s pripadniki organizacije [[Orjuna]]; na vsaki strani so padle 3 žrtve. * [[1938]] – V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] je izšel prvi [[strip]] o [[Superman]]u. * [[1945]] – Začela se je [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanska]] zasedba [[Sirija|Sirije]] in [[Libanon]]a. * [[1958]] – [[Charles de Gaulle]] se je vrnil v politiko in postal [[predsednik vlade]]. * [[1962]] – Izvršena je bila [[smrtna kazen]] nad [[Adolf Eichmann|Adolfom Eichmannom]]. * [[1967]] – Izšel je album [[Sgt. Pepper's Lonely Hearts Club Band]] skupine [[The Beatles]]. * [[1974]] – Eksplozija v [[kemična tovarna|kemični tovarni]] v [[Flixborough]]u je povzročila 28 žrtev. * [[1979]] – Po 90-ih letih je temnopolto prebivalstvo prevzelo oblast od [[Ian Smith|Iana Smitha]] v [[Rodezija|Rodeziji]] (današnjem [[Zimbabve]]ju). * [[1980]]: ** Oddajati je začel [[Cable News Network]] ([[CNN]]). ** V [[Trbovlje|Trbovljah]] je bila ustanovljena [[Slovenija|slovenska]] skupina [[Laibach]]. * [[2003]] – [[Ljudska republika Kitajska]] je začela polniti vodni zbiralnik za [[Jez Treh sotesk|jezom Treh sotesk]], vodna gladina se je dvignila skoraj za 100 m. * [[2005]] – [[Bosna in Hercegovina|bosanskohercegovski]] [[deminer]]ski [[vod]] je odpotoval na prvo [[vojaška misija|vojaško misijo]] BiH; in to v [[Irak]]. * [[2022]] – Mandat je nastopila [[15. vlada Republike Slovenije]] pod vodstvom [[Robert Golob|Roberta Goloba]]. == Rojstva == [[Slika:Lisa Hartman 1977.JPG|thumb|170px|[[Lisa Hartman Black]]]] * [[1076]] – [[Mstislav I. Kijevski|Mstislav I.]], kijevski knez († [[1132]]) * [[1300]] – [[Thomas Brotherton, 1. grof Norfolk|Thomas Brotherton]], angleški princ, 1. grof Norfolk († [[1338]]) * [[1633]] – [[Geminiano Montanari]], italijanski astronom († [[1687]]) * [[1675]] – [[Francesco Scipione di Maffei]], italijanski dramatik, arheolog, učenjak († [[1755]]) * [[1771]] – [[Ferdinando Paër]], italijanski skladatelj (†[[1839]]) * [[1780]] – [[Carl von Clausewitz]], pruski vojaški teoretik († [[1831]]) * [[1790]] – [[Ferdinand Raimund]], avstrijski dramatik († [[1836]]) * [[1796]] – [[Nicolas Léonard Sadi Carnot]], francoski matematik, fizik († [[1832]]) * [[1804]] – [[Mihail Glinka]], ruski skladatelj († [[1857]]) * [[1850]] – [[Semseddin Sami Fraseri]], turški pisatelj, leksikograf († [[1904]]) * [[1884]] – [[Ivan Vurnik]], slovenski arhitekt († [[1971]]) * [[1886]] – [[Vladimir Becić]], hrvaški slikar († [[1954]]) * [[1895]] – [[Tadeusz Bór-Komorowski]], poljski general († [[1966]]) * [[1899]] – [[Edward Charles Titchmarsh]], angleški matematik († [[1963]]) * [[1907]] – [[Frank Whittle]], angleški letalski inženir, pilot († [[1996]]) * [[1916]] – [[Jean Jérôme Hamer]], belgijski kardinal († [[1996]]) * [[1926]]: ** [[Andy Griffith]] († [[2012]]) ** [[Marilyn Monroe]], ameriška filmska igralka († [[1962]]) * [[1928]] – [[Georgij Timofejevič Dobrovoljski]], ruski kozmonavt († [[1971]]) * [[1934]] – [[Pat Boone]], ameriški pevec * [[1937]]: ** [[Morgan Freeman]], ameriški igralec in režiser ** [[Colleen McCullough]], avstralska pisateljica († [[2015]]) * [[1938]] – [[Carlo Caffarra]], italijanski kardinal († [[2017]]) * [[1940]] – [[René Auberjonois]], ameriški filmski igralec († [[2019]]) * [[1947]] – [[Ron Wood]], britanski kitarist * [[1951]] – [[Zvonko Kovač]], hrvaški slovenist in literarni zgodovinar * [[1956]] – [[Lisa Hartman Black]] * [[1959]] – [[Martin Brundle]], angleški avtomobilistični dirkač * [[1960]] – [[Vladimir Krutov]], ruski hokejist († [[2012]]) * [[1961]] – [[Peter Machajdik]], slovaški skladatelj * [[1968]] – [[Jason Donovan]] * [[1965]] – [[Nigel Short]], angleški šahist * [[1974]] – [[Alanis Morissette]], kanadska pevka * [[1977]] – [[Sarah Wayne Callies]], ameriška filmska in televizijska igralka * [[1982]] – [[Justine Henin-Hardenne]], belgijska tenisačica * [[1988]]: ** [[Domagoj Duvnjak]], hrvaški rokometaš ** [[Javier Hernández Balcázar]], mehiški nogometaš * [[1989]] – [[Gloria Kotnik]], slovenska deskarka * [[1996]] – [[Tom Holland]], angleški filmski igralec == Smrti == * [[352]] – [[Ran Min]], cesar Ran Veja (* ni znano) * [[1186]] – [[Minamoto Jukiie]], japonski bojevnik * [[1254]] – [[Kitabake Čikafusa]], japonski plemič, zgodovinar († [[1354]]) * [[1310]] – [[Marguerite Porete]], francoska mistikinja, krivoverka * [[1740]] – [[Samuel Werenfels]], švicarski teolog (* [[1657]]) * [[1815]] – [[Louis Alexandre Berthier]], francoski maršal (* [[1753]]) * [[1823]] – [[Louis-Nicolas Davout]], francoski maršal (* [[1770]]) * [[1841]] – [[Nicolas Appert]], francoski kuhar, slaščičar (* [[1749]]) * [[1846]] – [[Papež Gregor XVI.|Gregor XVI.]], papež italijanskega rodu (* [[1765]]) * [[1854]] – [[Josipina Urbančič Turnograjska]], slovenska pisateljica (* [[1833]]) * [[1868]] – [[James Buchanan]], ameriški predsednik (* [[1791]]) * [[1876]] – [[Hristo Botev]], bolgarski pesnik, domoljub (* [[1849]]) * [[1901]] – [[Pavlina Pajk]], slovenska pisateljica (* [[1854]]) * [[1927]] – [[John Bagnell Bury]], britanski zgodovinar, jezikoslovec (* [[1861]]) * [[1935]] – [[Arthur Arz von Straußenburg]], avstrijski general (* [[1857]]) * [[1943]] – [[Leslie Howard Steiner]], britanski filmski igralec madžarskega rodu (* [[1893]]) * [[1946]]: ** [[Leo Slezak]], avstrijski operni pevec, komik (* [[1873]]) ** [[Ion Antonescu]], romunski politik in general (* [[1882]]) * [[1952]] – [[John Dewey]], ameriški filozof, psiholog in pedagog (* [[1859]]) * [[1954]] – [[Martin Andersen Nexø]], danski pisatelj (* [[1869]]) * [[1959]] – [[Arthur Henry Sarsfield Ward]] - [[Sax Rohmer]], angleški pisatelj (* [[1883]]) * [[1962]] – [[Adolf Eichmann]], nemški nacistični uradnik (* [[1906]]) * [[1968]] – [[Helen Keller]], ameriška pisateljica, aktivistka (* [[1880]]) * [[1969]] – [[Ivar Ballangrud]], norveški hitrostni drsalec (* [[1904]]) * [[1971]] – [[Reinhold Niebuhr]], ameriški protestantski teolog (* [[1892]]) * [[1978]] – [[Marija Breznik]], slovenska učiteljica in knjižničarka (* [[1896]]) * [[1979]] – [[Werner Forssmann]], nemški kirurg, nobelovec 1956 (* [[1904]]) * [[1980]] – [[Arthur Charles Nielsen]], ameriški poslovnež (* [[1897]]) * [[1983]] – [[Anna Seghers]] - [[Netty Radvanyi-Reiling]], nemška pisateljica (* [[1900]]) * [[1986]] – [[Jo Gartner]], avstrijski avtomobilistični dirkač (* [[1954]]) * [[2001]] – [[Birendra]], nepalski kralj (* [[1945]]) * [[2018]] – [[Sinan Sakić]], srbski pevec (* [[1956]]) * [[2020]] – [[Janez Kocijančič]], slovenski politik (* [[1941]]) == Prazniki in obredi == * dan [[pehota|pehote]] [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] [[Kategorija:Dnevi v letu|601]] [[Kategorija:Junij|101]] mokf00zbsfst1le0zjf888x8lb9xxpx 0 2842 6758642 6617444 2026-09-30T11:32:49Z TadejM 738 /* Dogodki */ tn 6758642 wikitext text/x-wiki {{SeptemberCalendar}} '''30. september''' je 273. [[dan]] [[leto|leta]] (274. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 92 dni. == Dogodki == * [[1372]] – [[Karel IV. (SRC)|Karel IV. Luksemburški]] je podelil [[Celjski grofje|Celjskim grofom]] naziv državnih grofov. * [[1772]] – Ratificirana je bila pogodba prve delitve [[Poljska|Poljske]]. * [[1791]] – [[Wolfgang Amadeus Mozart]] je dirigiral na premieri svoje [[opera|opere]] ''Čarobna piščal''. * [[1867]] – Otočje [[Midway]] je bilo formalno priključeno [[Združene države Amerike|Združenim državam Amerike]]. * [[1918]] – [[Bolgarija]] je podpisala [[separatni mir]] in se umaknila iz [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]. * [[1939]] – V [[Pariz]]u je bila ustanovljena [[poljska]] [[vlada]] v izgnanstvu. * [[1943]] – Ustanovljeno je bilo [[Slovensko domobranstvo]]. * [[1944]] – [[Zavezniki]] so osvobodili [[Calais]]. * [[1966]] – [[Bocvana]] je postala neodvisna država. * [[1993]] – Hud [[potres]] v južni [[Indija|Indiji]] je povzročil 21.000 smrtnih žrtev. * [[2005]] – [[Danska|Danski]] časopis ''Jyllands-Posten'' je [[Sporne Mohamedove karikature (Jyllands-Posten)|objavil sporne karikature Mohameda]], ki so po ponatisih v drugih državah čez nekaj mesecev sprožile silovite proteste v [[islam]]skih državah. == Rojstva == * [[1207]] – [[Džalal al-Din Muhamad Rumi]], perzijski pesnik († [[1273]]) * [[1227]] – [[papež Nikolaj IV.]] († [[1292]]) * [[1594]] – [[Antoine Girard de Saint-amant]], francoski pesnik († [[1661]]) * [[1626]] – [[Nurhaci]], ustanovitelj džurčenske dinastije [[Kasnejši Džin]] (* [[1559]]) * [[1715]] – [[Étienne Bonnot de Condillac]], francoski filozof († [[1780]]) * [[1803]] – [[Mihael Stroj]], slovenski slikar († [[1871]]) * [[1851]] – [[Auguste Molinier]], francoski zgodovinar († [[1904]]) * [[1882]] – [[Johannes Wilhelm Geiger]], nemški fizik († [[1945]]) * [[1891]] – [[Otto Juljevič Šmidt]], ruski raziskovalec, znanstvenik († [[1956]]) * [[1904]] – [[Andrej Majcen]], slovenski misijonar in Božji služabnik († [[1999]]) * [[1908]] – [[David Fjodorovič Ojstrah]], rusko-ukrajinski violinist († [[1974]]) * [[1921]] – [[Deborah Jane Kerr-Trimmer]], škotska filmska igralka * [[1924]] – [[Truman Streckfus Persons]] - [[Truman Garcia Capote]], ameriški pisatelj († [[1984]]) * [[1927]] – [[Ivan Malavašič]], slovenski besedilopisec, pisatelj in slikar († [[2019]]) * [[1928]] – [[Elie Wiesel]], romunsko-ameriški pisatelj, novinar judovskega rodu, nobelovec 1986 * [[1946]] – [[Hector Lavoe]], portoriški pevec salse († [[1993]]) == Smrti == * [[420]] – [[sveti Hieronim]], svetnik in cerkveni učitelj (* okoli [[437]]) * [[1030]] – [[Viljem V. Akvitanski|Viljem V.]], akvitanski vojvoda (* [[969]]) * [[1204]] – [[Emerik I. Ogrski|Emerik I.]], ogrski kralj (* [[1174]]) * [[1246]] – [[Jaroslav II. Vladimirski]], veliki knez Vladimir-Suzdala (* [[1191]]) * [[1288]] – [[Lešek II. Črni|Lešek II.]], poljski nadvojvoda (* okoli [[1241]]) * [[1314]] – [[Jolanda Lusignanska]], grofica La Marche (* [[1257]]) * [[1572]] – [[Frančišek Borgia]], španski jezuit (* [[1510]]) * [[1580]] – [[Lenart Pachernecker]], slovenski redovnik, cistercijan (* prva polovica 16. stoletja) * [[1676]] – [[Sabbatai Zevi]], judovski prerok (* [[1626]]) * [[1846]] – [[Wilhelm Adolf Becker]], nemški arheolog (* [[1796]]) * [[1895]] – [[Hrabroslav Volarič]], slovenski skladatelj, zborovodja (* [[1863]]) * [[1897]] – [[Terezija Deteta Jezusa in Svetega Obličja]], francoska karmeličanka in svetnica (* [[1873]]) * [[1910]] – [[Maurice Lévy]], francoski inženir, matematik, fizik (* [[1838]]) * [[1955]] – [[James Dean]], ameriški filmski igralec (* [[1931]]) * [[1985]] – [[Simone Signoret]], francoska filmska igralka (* [[1921]]) * [[1990]] – [[Patrick White]], avstralski pisatelj, nobelovec 1973 (* [[1912]]) * [[1999]] – [[Andrej Majcen]], slovenski misijonar in Božji služabnik (* [[1904]]) == Prazniki in obredi == * [[svetovni dan pomorstva]] [[Kategorija:Dnevi v letu|930]] [[Kategorija:September|130]] kcx6ajhf463saiqiyiahd35fambxbo6 0 3017 6758623 6628787 2026-09-30T10:27:32Z Octopus 13285 Ran Min 6758623 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 352''' ('''[[rimske številke|CCCLII]]''') je bilo [[prestopno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[sreda|sredo]]. == Dogodki == * [[1. januar]] == Rojstva == * == Smrti == * [[1. junij]] - [[Ran Min]], cesar Ran Veja (* ni znano) == Glej tudi == [[Kategorija:Leto 352|*]] r4vv91jepvnczs1doiog5vtz124fsu9 0 3491 6758316 6758270 2026-09-29T13:11:32Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ dp 6758316 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Gašper Uršič]] |grb=Grb Občine Cerkno.png |lokacija=Obcine Slovenija 2006 Cerkno.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F14_T1257_vF_b4_x421486.09349999996_y109439.648_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F14_T1257_vF_b4_x421486.09349999996_y109439.648_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.cerkno.si |koordinate=<!-- WD --> |površina=131,6 |prebivalstvo=4445 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=2281 |ženske=2164 |sedež=[[Cerkno]]}} '''Občina Cerkno''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]] z okoli 4.500 prebivalci in središčem v [[Cerkno|Cerknem]]. V občini je [[smučarski center Cerkno|smučišče Cerkno]]. == Naselja v občini == [[Bukovo]], [[Cerkljanski Vrh]], '''[[Cerkno]]''', [[Čeplez]], [[Dolenji Novaki]], [[Gorenji Novaki]], [[Gorje, Cerkno|Gorje]], [[Jagršče]], [[Jazne]], [[Jesenica]], [[Labinje]], [[Lazec, Cerkno|Lazec]], [[Laznica, Cerkno|Laznica]], [[Orehek, Cerkno|Orehek]], [[Otalež]], [[Planina pri Cerknem]], [[Plužnje]], [[Podlanišče]], [[Podpleče]], [[Poče]], [[Police, Cerkno|Police]], [[Poljane, Cerkno|Poljane]], [[Ravne pri Cerknem]], [[Reka, Cerkno|Reka]], [[Straža, Cerkno|Straža]], [[Šebrelje]], [[Travnik, Cerkno|Travnik]], [[Trebenče]], [[Zakojca]], [[Zakriž]] ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == *[http://www.cerkno.si/ Cerkno], uradna spletna stran *[https://www.visitcerkno.si/ LTO Laufar], Lokalna turistična organizacija *[http://www.laufarija-cerkno.si Laufarija], Društvo [[Laufarija]] Cerkno *[http://www.kudcerkno.si KUD Cerkno] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200810012326/http://www.kudcerkno.si/ |date=2020-08-10 }}, [[Kulturno umetniško društvo Cerkno]] *[http://www.kam.si/predstavitve/razgledna_sprehajalna_pot_kopa.html Razgledna sprehajalna pot Kopa] {{Kategorija v Zbirki}} {{Slovenske občine}} {{škrbina-geo-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Cerkno]] [[Kategorija:Občina Cerkno| ]] 9kshj66ewib3ulgb6n4fcikqhccd1jt 0 3563 6758345 6757991 2026-09-29T14:14:58Z Andrejj 94 dp 6758345 wikitext text/x-wiki {{drugi pomeni}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10120438_b4 |najdisi=Novo+Mesto |osm={{openstreetmap|lat=45.80494|lon=15.16786|zoom=15}} |slika={{več slik |border=infobox |total_width=260 |perrow=1/2/2/1 | image1 = Novo mesto - letalski posnetek.jpg | image2 = Novo mesto rotovž.jpg | image3 = Novo mesto, St. Leonard's parish church 01.jpg | image4 = Proštija, Novo mesto.jpg | image5 = Kandijski most čez reko Krko v Novem mestu 3.jpg | image6 = Kapiteljska cerkev (45798232335).jpg}} |napis={{nobreak|Od zgoraj navzdol:}}<br> Novo mesto s [[Krka|Krko]] iz zraka <br> [[Mestna hiša, Novo mesto|Mestna hiša]], Cerkev sv. Lenarta <br> Proštija, [[Kandijski most]] <br> [[Stolnica sv. Nikolaja, Novo mesto| Stolnica sv. Nikolaja]] |povrsina=33,29 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title=Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191214/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=24741 |prebivalstvo_od=2026 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija|dostop=2026-06-17}}</ref> |nadmorska=202 |grb=COA-Novo mesto.gif |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |ustanovitev=[[7. april]] [[1365]] |ustanovitelji=[[Rudolf IV. Habsburški]] |omemba= | nekdanje = Rudolfovo | sosednji = [[Dolenje Kamenje, Novo mesto|Dolenje Kamenje]], [[Gorenje Kamence]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]], [[Kuzarjev Kal]], [[Prečna]], [[Češča vas]], [[Srebrniče]], [[Boričevo]], [[Škrjanče pri Novem mestu]], [[Stranska vas, Novo mesto|Stranska vas]], [[Rajnovšče]], [[Črmošnjice pri Stopičah]], [[Šentjošt, Novo mesto|Šentjošt]], [[Veliki Slatnik]], [[Mali Slatnik]], [[Mala Cikava]], [[Smolenja vas]], [[Žihovo selo]], [[Lešnica, Novo mesto|Lešnica]], [[Sevno, Novo mesto|Sevno]], [[Ždinja vas]] |posta=Novo mesto |postna=8000 |krajevna skupnost= |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija |drzava=Slovenija }} '''Nôvo mésto''' ({{Audio|Sl-Novo Mesto.oga|izgovorjava}}) je sedmo [[mesto]] po velikosti v [[Slovenija|Sloveniji]] s skoraj 25.000 prebivalci (2026), središče zgodovinske pokrajine [[Dolenjska|Dolenjske]] in tudi celotne statistične regije [[Jugovzhodna Slovenija|Jugovzhodne Slovenije]]. V mestu je sedež [[Mestna občina Novo mesto|mestne občine Novo mesto]], upravne enote in rimskokatoliške [[Škofija Novo mesto|novomeške škofije]] (z [[Zavod Friderik Irenej Baraga|Zavodom Friderika Ireneja Barage]] in [[Konservatorij za glasbo Jurija Slatkonje|Konservatorijem za glasbo Jurija Slatkonje]]). V mestu imajo sedež javna [[Univerza v Novem mestu|novomeška univerza]], [[Inštitut Rudolfovo]], ena najstarejših [[Gimnazija Novo mesto|gimnazij]] v Sloveniji, največji [[Šolski center Novo mesto|šolski center]] v Sloveniji z [[Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola|višjo strokovno šolo]], [[Dolenjski muzej]] z galerijo [[Galerija Jakčev dom|Jakčev dom]], [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnica Mirana Jarca]], [[Kulturni center Janeza Trdine]] z galerijo Kocka, [[Galerija Simulaker]] in najmlajše slovensko profesionalno gledališče [[Anton Podbevšek teater]]. V Novem mestu izhaja od leta 1950 tedenski informativni pokrajinski časopis [[Dolenjski list]], [[Založba Goga]] izdaja literarno-kulturno revijo ''[[Rast (revija)|Rast]]''. Od 1987 oddaja regionalni radio Studio D, od leta 1993 pa Radio Sraka<ref>Radio Krka [https://radiosraka.com/o-nas/]</ref> in od leta 1995 Radio Krka.<ref>Radio Krka [https://radiokrka.si/]</ref> Leta 1990 je Novo mesto dobilo še lokalno televizijo Vaš kanal.<ref>Vaš Kanal [https://www.vaskanal.com/]</ref> Leta 1923 je bilo k Novemu mestu priključeno naselje [[Kandija]]. Leta 1979 so bila k naselju Novo mesto v celoti priključena še naslednja naselja: Brod (ob popisu 1971 je imelo naselje 247 prebivalcev), [[Bršljin]] (520), Cegelnica pri Novem mestu (307), Dolenje Kamence (316), [[Gotna vas]] (470), Groblje (34), Irča vas (376), Jedinščica (132), Krka (141), Ločna (246), Mačkovec pod Trško Goro (192), Mala Bučna vas (239), Muhaber (288), Potočna vas (113), Ragovo (95), Regrča vas (587), [[Šmihel pri Novem mestu]] (504), [[Krajevna skupnost Bučna vas|Velika Bučna vas]] (185), Velika Cikava (51) in Žabja vas (761). == Geografija in demografija == [[Slika:Novo mesto, 2012 - zaledenela Krka.jpg|alt=reka Krka|sličica|Reka Krka, ki teče skozi Novo mesto, je leta 2012 zaledenela]] Novo mesto je upravno središče [[Dolenjska|Dolenjske]]. Leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke [[Krka|Krke]] na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 202 m, ({{Coord|45|48|13|N|15|10|31|E|display=inline}}). Mestni obod sestavljajo na jugovzhodu [[Gorjanci]], na jugozahodu Ljuben (546 m), na zahodu izrastki Kočevskega Roga, na severu pa vinorodna [[Trška gora]] (428 m). Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem [[apnenec|apnenčastem]] pomolu. Obliva ga počasna sivozelena Krka v treh zaporednih rečnih zavojih. Med njimi je troje pomolov. Na najbolj izrazitem srednjem pomolu stoji mesto, druga dva pa zarašča gozd; na zahodu [[Portoval]](d), na vzhodu [[Ragov log]], ki je delno preurejen v park in od [[1955]]. leta povezan z levim bregom Krke po leseni [[brv]]i. Oba imata zdaj športno-rekreacijsko vlogo. Polotok z mestnim jedrom se najvišje dviga s Kapiteljskim hribom (202 m), ki se proti jugozahodu strmo spušča h Krki. Tu je nastal znameniti [[Breg, Novo mesto|Breg]], ki daje mestu svojevrstno obeležje. Najlepši pogled se odpira z vzhoda in zahoda in so ga zato pogosto upodobili slikarji, zlasti [[Božidar Jakac|Jakac]] in [[Vladimir Lamut|Lamut]]. Skalnati strmi breg Krke prehaja od Brega proti zahodu v aluvialno rečno teraso Loko. Zdaj so tu športna igrišča. Gladina Krke je pod Novim mestom pri zgornjem jezu ob nekdanjem mlinu na nadmorski višini 162 m. Jez je ohranjen iz higienskih razlogov zaradi kanalov, speljanih v reko. Iz starega jedra se mesto pahljačasto širi ob dohodnih cestah. Na severozahodu proti vasi [[Prečna]] je najstarejši del mesta, prometno-transportni in industrijski [[Bršljin]] s [[Cegelnica|Cegelnico]], [[Muhaber|Muhaberjem]] ter [[Krajevna skupnost Bučna vas|Malo in Veliko Bučno vasjo]] ob cesti proti [[Mirna peč|Mirni peči]] (k mestu spadata še [[Potočna vas]] in [[Dolenje Kamence]], ne pa tudi vasi [[Gorenje Kamence]], [[Hudo, Novo mesto|Hudo]] in [[Daljni Vrh]]). Severno od starega mesta je vzpetina (grič) [[Marof, Novo mesto|Marof]] in predmestje [[Mestne njive]], sledijo industrijski kompleksi [[Ločna|Ločne]] in Mačkovca na severovzhodu v smeri proti [[Otočec|Otočcu]] oziroma Trški gori, na desnem bregu Krke so zaselki [[Ragovo]], Graben in Krka ter rekreacijsko območje [[Drgančevje]], lokacija bodočega univerzitetnega kampusa. Na vzhodnem robu Novega mesta je [[Velika Cikava]] in samostojno naselje [[Mala Cikava]] z gospodarsko cono Cikava ter bližnji [[Mali Slatnik]] in [[Smolenja vas]], na jugovzhodu Žabja vas, [[Gotna vas]] in [[Jedinščica]] pod Poganškim vrhom (proti [[Stopiče|Stopičam]], [[Dolnja Težka Voda|Dolnji Težki Vodi]] in [[Bela krajina|Beli krajini]]), na jugu so mestni predeli [[Kandija]], [[Grm, Novo mesto|Grm]] ob [[Grad Grm|istoimenski graščini]] in [[Šmihel, Novo mesto|Šmihel]] z [[Regrča vas|Regrčo vasjo]] pod Železnim hribom ter samostojna vas [[Škrjanče pri Novem mestu|Škrjanče]], na zahodu pa so naselja [[Drska]], [[Irča vas]] in [[Brod, Novo mesto|Brod]] v smeri proti [[Straža, Straža|Straži]] na desnem ter [[Groblje, Novo mesto|Groblje]] na levem bregu Krke, kot tudi vas [[Srebrniče]] z novim novomeškim pokopališčem (edinim gozdnim pokopališčem v Sloveniji). V Krko, katere pretok silno koleba med 2 in 300 m³/s, se izlivata z desne strani [[Težka voda (potok)|Težka voda]] v Kandiji in z leve [[Bršljinski potok]] v prvem zavoju reke, na vzhodnem obrobju pa z desne tudi [[Slatenski potok]], ki teče med Mahovim in Velikim hribom skozi Veliki in Mali Slatnik ter se izliva v Krko pri Grabnu. Tik ob njeni strugi je več kraških izvirov; med njimi je zelo močan izvir na desnem bregu ob [[Kandijski most|Kandijskem mostu]]. Vremenska opazovanja datirajo od [[1880]]. leta. Zaradi prepletajočih se vplivov panonskega in gorskega podnebja zelo kolebajo povprečne mesečne temperature in padavine. Povprečna letna temperatura znaša 9,6&nbsp;°C, januarska - 1,9&nbsp;°C in julijska + 19,5&nbsp;°C. Letna množina padavin je v povprečju 1260&nbsp;mm. Prevladuje severozahodni, vzhodni in jugozahodni veter, ki ima pozimi večkrat značaj [[fen]]a. Najbolj vetrovno je od februarja do aprila. Mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno, prometno (železniško vozlišče, na severnem obrobju se mestu približa [[Avtocesta A2]] Karavanke - Ljubljana - Zagreb z dvema izvozoma za Novo mesto) in kulturno središče, sodobni urbanizacijski tokovi pa so zajeli tudi širše podeželje, ki je izgubilo kmetijsko vlogo. V mestu in okolici so se razvile avtomobilska ([[Revoz]] - bivši [[Industrija motornih vozil|IMV]], [[Adria Mobil]], ''TPV-Tovarna posebnih vozil''), farmacevtska in kozmetična ([[Krka (podjetje)|Krka]]), tekstilna (Labod, prej tudi Novoteks), lesna (Novoles), obutvena in elektrotehnična industrija ter industrija izolacijskih materialov. Eno največjih slovenskih gradbenih podjetij [[Pionir Novo mesto]] je šlo 1996 v stečaj, zdaj pa so tam CGP, družba za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest in GPI. Novo mesto ima 5 osnovnih šol ([[OŠ Grm]], [[Osnovna šola Bršljin|OŠ Bršljin]], [[OŠ Drska]], [[OŠ Center]], [[OŠ Šmihel]]), [[Glasbena šola|glasbeno šolo]], [[Gimnazija Novo mesto|gimnazijo]], ki je druga najstarejša šola z gimnazijskim programom na ozemlju današnje Slovenije, več srednjih šol, združenih v [[Šolski center Novo mesto]] z [[Šolski center Novo mesto, Višja strokovna šola|višjo strokovno šolo]] in z leta 1999 zgrajeno [[Športna dvorana Leona Štuklja|Športno dvorano Leona Štuklja]], ki ustreza evropskim standardom za igranje košarke, odbojke in rokometa ter posebej [[Ekonomska šola Novo mesto]] z višjo strokovno šolo - program medijske produkcije, [[Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto|Univerzitetno in raziskovalno središče]] oz. zasebno [[Univerza v Novem mestu|Univerzo v Novem mestu]] z več fakultetami. Tu so sedeži ustanov regijskega pomena na področju zdravstva ([[Splošna bolnišnica Novo mesto]], urgentni center in zdravstveni dom), bančništva, telekomunikacij in elektronskih medijev (''Radio Krka, Radio Center, Radio Sraka, TV Vaš kanal Novo mesto''), pravosodja, zavarovalništva, zaposlovanja. V mestu je poleg Športne dvorane Leona Štuklja več športnih objektov: [[Stadion Portoval]], [[Športna dvorana Marof]], zahodno od mesta pri [[Češča vas|Češči vasi]] pa je od 2019 [[Olimpijski center Novo mesto]], ki gosti atletska tekmovanja in v katerem je eden izmed dveh slovenskih [[velodrom|velodromov]] (zgrajen že 1996), v gradnji pa je tudi novomeški pokriti bazen v [[Češča vas|Češči vasi]]. Še bolj zahodno pa je športno [[Letališče Novo mesto-Prečna]], ki delno leži že v [[Občina Straža|Občini Straža]]. == Zgodovina == === Bronasta in železna doba === Bronasta doba obsega obdobje od okoli leta [[1700 pr. n. št|1700]] do 800/700 pr. n. št. Na slovenskem je še posebna, ker je takrat živela ena prvih samostojnih kultur na slovenskem: ljubljanski [[koliščarji]]. Čeprav njenih sledov ni najti na dolenjskem, je močno verjetno, da je njen vpliv segel tudi v dolino reke [[Krka|Krke]]. Misel je še toliko bolj verjetna, ker so arheologi v dolenjskih kraških jamah odkrili sledove prvih naseljencev, ki so si v njih dom poiskali v obdobju bronaste dobe. za Novo mesto in okolico pa je predvsem pomemben blišč žarnih grobišč, kar odsevajo najdbe z [[Mestne njive|Mestnih njiv]]. V tej dobi se začne trajna poselitev novomeškega okolja v okljuku reke Krke. Žarno pokopavanje izvira iz Sredozemlja; ljudstvo, ki se je naselilo na tem območju, je s seboj prineslo navado sežiganja svojih preminulih. Njihov pepel so nato pokopali v lončenih posodah, na za to posebej izbranih krajih. V grob so priložili še orodje, orožje in druge pridatke. Treba je poudariti spretnosti lončarske izdelave na tem območju - okrasje in dimenzije posod so prav umetelno izvedene, tudi na bronastih izdelkih. Ker je rud za izdelavo [[bron]]a na Slovenskem razmeroma malo, lahko sklepamo, da je že v bronasti dobi na tem območju cvetela tudi trgovina. [[Slika:Situla, krožišče Novo mesto.jpg|right|sličica|Replika situle v krožišču v Bučni vasi]] O ljudstvu iz tega časa vemo zelo malo: vemo, da so hiše gradili iz kamna, lesa in zemlje. Poznali so obrt in ker v obrti vsi niso bili enako spretni, so nekateri v družbi uživali večji ugled, kar kaže na družbeno razslojenost. Ne poznamo pa njihovega jezika, običajev, verovanj ... V železni dobi, ki jo delimo na starejšo ([[Železna doba|halštatsko]]) in mlajšo (latensko), je območje Dolenjske odigralo ključno vlogo v prenosu znanja o železarstvu iz [[Mala Azija|Male Azije]], prek [[Grčija|Grčije]] do ostale [[Evropa|Evrope]]. Mirno lahko zapišemo, da ti kraji ne prej ne kasneje niso več imeli tako pomembne vloge. Prihod novega ljudstva je povečal in zgostil prebivalstvo na tem območju, največji poudarek pa je skupščina sedaj dajala železarstvu. Še danes je na gričih moč opaziti obrambne nasipe, ki so jih ustvarili ljudje (bolj za obrambo pred zvermi, kot pred drugimi sovražniki). V novonastali družbi se je družbena razslojenost še povečala. Družina je bila zelo pomembna, saj so pokojne pokopavali v eno samo gomilo več generacij; nekatere celo toliko časa, da so gomile ob odkritju poimenovali kar 'dolenjske piramide'. Lahko bi rekli, da je med vsemi [[Srednja Evropa|srednjeevropskimi]] skupinami ravno dolenjska v tem času dosegla največji vzpon. Razvitost se ne kaže le v natančnosti izdelave in umetelnosti predmetov, temveč tudi v posebnem načinu pokopa, ki se je uveljavil v tem času. Svoje pokojne so v [[gomilno grobišče|gomile]] polagali v krožnem redu, kar nakazuje na neznan obred oziroma način razmišljanja. Svojevrstni znaki materialne in duhovne kulture tega časa nam dokazujejo, da je dolenjski [[Halštatska doba|halštat]] 'najvidnejši predstavnik halštatske kulture'. Tu je treba omeniti [[Situla|situle]], [[steklene jagode]] in [[Fibula|fibule]]. Situl in steklenih jagod je bilo v Novem mestu najdenih največ na svetu. Prvič na dolenjsko kulturo niso vplivali zunanji dejavniki, temveč je razvoj [[obrt]]i na tem prostoru ustvaril lastne načine izdelovanja in okraševanja; proizvodnja je torej morala preseči potrebe domačega okolja, saj je v tem obdobju trgovina bajno zacvetela. Najbolj izstopa nakit iz steklenih jagod. Zaradi številčnosti jih nikoli niso natančno prešteli, toda arheologi ocenjujejo, da če sta bili v nekem drugem evropskem halštatskem grobu najdeni dve jagodi, jih je bilo v dolenjskem najdenih tisočkrat več. [https://sl.wikipedia.org/wiki/Situla Situl] je bilo na tem območju do sedaj najdenih [[Situla z Vač|22]]. Kljub bogati trgovini in blaginji, ki jo je uživala dolenjska družba v halštatu, se žal ni organizirala v vojaško silo, ki bi kljubovala [[Grki|Grkom]] in kasneje [[Starorimska civilizacija|Rimljanom]]. Zaton je doživela že s prihodom [[Kelti|Keltov]], ki so udrli na to območje, se pomešali z domačini in uvedli spet drugačno kulturo. Razcvet situl in steklenih jagod se je končal, dokončno pa se je 'zlata doba' [[Dolenjska|Dolenjske]] končala s prihodom [[Rimljani|Rimljanov]] leta [[35 pr. n. št.|35 pr. n. št]]., pod čigar vladavino je ostalo več stoletij. === Nastanek in ustanovitev mesta === [[Slika:Novo_mesto_z_Marofa.jpg|thumb|right|Pogled z [[Marof, Novo mesto|Marof]]a]] V šestem stoletju našega štetja so na slovensko območje prišli Slovani. Ljudstvo, ki je bilo v veliki večini kmečko, je kmalu naselilo strateško primerno dolino reke Krke in se tu stalno naselilo. Kmetovanje se je dobro razvilo šele v 12. stoletju, ko so se nehali vpadi na zahod prek dolenjskega območja in so kmetje lahko želi, kar so sejali. V tem obdobju se je tudi povečalo število naselij in skoraj doseglo današnje število. V 13. stoletju se je kazala že močna potreba po pravem mestu na Dolenjskem. Kostanjevica, ki je bila prva od Dolenjskih naselji, ki so ji bile podeljene mestne pravice, je bila mesto bolj na papirju, kot v resnici in od otoškega mesta si pač ni bilo veliko obetati. V okolici je bilo še nekaj obetavnih trgov (Mokronog, Črnomelj, Metlika ...), toda strateško idilično postavljeno naselje v okljuku reke Krke je kar klicalo po ustanovitvi mesta. Približno tristo let - 1200 do 1500 - so se v tekmi za posest naše zemlje menjavale posamezne velikaške rodbine, vendar je bila ta tekma odločena že leta [[1335]] v korist [[Habsburžani|Habsburžanov]]. Najvidnejši in najuspešnejši predstavnik habsburške politike je bil [[vojvoda]] [[Rudolf IV. Habsburški]]. Dvajsetleten je leta [[1358]] nasledil svojega očeta Albrehta, imenovanega »Modri«. Sedem let kasneje je umrl v Milanu. Bil je zet češkega kralja in nemškega cesarja Karla IV. Istega leta, kot je podpisal privilegijsko listino Novemu mestu, je ustanovil tudi [[Univerza na Dunaju|univerzo na Dunaju]], kar mu je prineslo vzdevek »Ustanovitelj«. Za razliko od vseh starejših dolenjskih in krajnskih, pa tudi slovenskih mest, ki so jim bila njihove mestne pravice dodeljene ustno, tako da ni mogoče natančno ugotoviti leta njihove ustanovitve, so bile Novemu mestu dane [[7. april]]a [[1365]] v pisani obliki s posebno listino, ki so jo včasih imenovali ustavno pismo, danes pa pravilneje privilegijska listina. Ob ustanovitvi mesta je vojvoda sklenil tudi dogovor s [[Stična|stiškim]] [[opat]]om [[Peter|Petrom]], s katerim sta si bila tudi sicer blizu. Opat in vojvoda sta izmenjala nekatere posesti ob novonastajajočem mestu in drugod. Nastajajočemu mestu v okljuku Krke je Rudolf dal naziv po svojem lastnem imenu ''Rudolfswerth'' (Rudolfovo pristanišče). Ljudstvo je nastajajočo naselbino imenovalo kar Novo mesto, pa tudi v sočasni listini z dne [[29. september|29. septembra]] [[1365]], ki jo hrani arhiv nemškega viteškega mesta na [[Dunaj]]u, se ta nova naselbina imenuje ''Newestat'' (Novo mesto). Novo mesto je bilo sezidano po volji in ukazu vojvode Rudolfa, da bi v trgovsko in prometno pomembni dolini Krke in v središču Dolenjske ustanovil novo gospodarsko in upravnopolitično jedro in oporišče vse bolj proti [[Jadransko morje|Jadranu]] stremeči habsburški posesti. Ob ustanovitvi Novega mesta je bila meščanom zagotovljena osebna svoboda, mestna samouprava, lastni in voljeni [[sodnik]]i, pravica do trgovanja in [[sejem|sejmov]]. Stoletje in pol je mesto cvetelo in postalo najpomembnejše med kraji na [[Kranjska|Kranjskem]]. V 16. stoletju so [[kmečki upori na Slovenskem|kmečki upori]], različne bolezni in nagel razvoj [[Karlovec|Karlovca]] znatno vplivali na nazadovanje mesta. Propad trgovine in obrti je bilo tako silovito, da so se ljudje pričeli izseljevati iz mesta in se pričeli ukvarjati s poljedelstvom. Nove trgovske poti Karlovca z [[Reka, Hrvaška|Reko]] in [[Trst]]om so občutno zaobšle Novo mesto in tako še dodatno pripomogle k obubožanju mesta. Tako stanje je vladalo vse do začetka 18. stoletja. [[Slika:Šance, Novo mesto.jpg|desno|sličica|Šance, obnovljeni ostanki mestnega obzidja ob Kapitlju]] [[Slika:Stara Gimnazija Novo mesto 1.jpg|sličica|Prvotna stavba Gimnazije Novo mesto (danes [[Glasbena šola Marjana Kozine]])]] [[Slika:Novo Mesto 1894 (2).jpg|desno|sličica|Novo mesto na koncu 19. stoletja]] Leta 1738 je skozi Novo mesto pričela delovati redna [[pošta|poštna zveza]] med Ljubljano in Karlovcem. Povezava je okrepila dogajanja v Novem mestu, tako da je bila leta 1746 ustanovljena [[Gimnazija Novo mesto|gimnazija]]. V letu 1748 je mesto dobilo tudi okrožni urad (kresijo) in postalo pomembno upravno in kulturno središče [[Dolenjska|dolenjske pokrajine]]. Mesto je leta [[1778]] pridobilo deško šolo, v letu [[1816]] pa še dekliško. Leta [[1850]] je Novo mesto dobilo [[žandarmerija|žandarmerijo]] in sodišče. Narodno prebujenje je doživelo Novo mesto ob 500-letnici svoje ustanovitve. Krepila se je narodna stranka in leta [[1875]] je bil sezidan [[Narodni dom, Novo mesto|Narodni dom]], prvi na slovenskih tleh (obnovljen 2026). Novomeška občina je prišla v upravljanje [[Slovenci|Slovencev]] leta [[1871]], dokončno pa leta 1882. Slovenska narodna društva so se razvila zelo hitro. Leta [[1894]] je Novo mesto dobilo [[železniški prevoz|železnico]], leta 1905 mestno hišo - [[Mestna hiša, Novo mesto|Rotovž]] na Glavnem trgu, leta [[1908]] pa so s hišnih pročelij odstranili vse [[nemščina|nemške]] napise. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je Novo mesto začelo hitro spreminjati. Naprej je bilo treba odpraviti posledice nemškega bombardiranja septembra in oktobra [[1943]]. Po vojni se je mesto gospodarsko razvijalo in postajalo pomembno industrijsko središče ([[Krka (podjetje)|Krka]], Novoles, [[Industrija motornih vozil|IMV]], [[Novoteks]]). Leta 1952 je bila mimo mesta zgrajena pomembna cestna povezava, ''[[Avtocesta Bratstvo in enotnost|avtocesta Ljubljana - Zagreb]]'' (prvotno kot hitra cesta, v samostojni Sloveniji predelana v pravo štiripasovno avtocesto). Mesto se je širilo in primestna naselja so postala del mesta. V 1960 je bila zgrajena nova bolnišnica. V 70. letih je bil zgrajen nov cestni most v Ločni. === 18. stoletje === [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijska]] prizadevanja za modernizacijo cesarstva so močno koristila Novemu mestu, saj je postalo eno najpomembnejših [[Kranjska|kranjskih]] mest. K temu je doprinesla izgradnja ceste med [[Ljubljana|Ljubljano]] in [[Karlovec|Karlovcem]] (poštna zveza), ki jo je zgradil cesar [[Karel VI. Habsburški|Karel VI]]., še pomembnejše pa so bile za mesto reforme njegove hčere, [[Marija Terezija|Marije Terezije]]. Leta [[1748]] je Novo mesto imenovala za sedež enega od treh kranjskih okrožij (kresij), s čimer se je v Novem mestu povečalo število uradnikov. To je prineslo tudi večjo rabo nemškega jezika, vendar ni izpodrinilo [[Slovenščina|slovenščine]]. Z razvojem mesta se je pokazala potreba po ustanovitvi gimnazije, ki bi omogočala nadaljevanje šolanja po osnovni šoli. razlogi za ustanovitev [[Gimnazija Novo mesto|novomeške gimnazije]] leta [[1746]] so bili tako materialni (za rešitev Novega mesta pred materialnim propadom), kot prizadevanje [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|frančiškanov]] za začetek višje izobrazbe na dolenjskem. Tako je 3. novembra 1746 v prostorih novomeške gimnazije (danes [[Glasbena šola Marjana Kozine]]) s 66 dijaki prvič stekel pouk. Vse od ustanovitve je imelo vodstvo gimnazije (ki je prehajalo iz rok frančiškanov v roke države) težave s prostorom. Te so bile dokončno rešene leta 1912, ko je bila zgrajena nova stavba, v kateri gimnazija pouk izvaja še danes. Mesto je svoje obzidje ohranilo vse do polovice 18. stoletja, zaradi nevarnosti turških vpadov. Ostanki še danes pričajo o nekdanji obrambi mesta in kje je potekala. Temu je sledila vrsta posegov, ki so jih prinesle reforme Marije Terezije in njenega sina, Jožefa II., ki so odpravili srednjeveško podobo mesta. Leta 1779 so podrli 'špitalsko' cerkev in prodali 'špital', v prenovljeno stavbo pa se je vselil urad (danes Knjižnica Mirana Jarca). Ob reki Krki je bila zgrajena vojašnica, leta 1785 pa je bilo prepovedano pokopavanje okoli kapiteljske cerkve (pokopališče je kasneje še nekajkrat zamenjalo lokacijo). Leta 1786 je bilo mestno obzidje porušeno in prodano, z nekaterimi stolpi vred, ki so danes vzidani v stavbe; te stojijo na nekdanjih vhodih v mesto (npr.: "Na vratih" ob študijski knjižnici). Ukrepi, ki so sledili, so močno oslabili kulturni pomen Dolenjske in Novega mesta v slovenskem okolju; ukinjena sta bila stiški in kostanjeviški samostan, s čimer so se izgubila stoletja znanja, gospodarske, stanovanjske stavbe in cerkve pa so bile prepuščene same sebi. Kulturno dejavna je ostala v večini le še gimnazija. ==== Francoska okupacija ==== Konec 18. stoletja je celotno slovensko območje padlo v roke francoskega cesarstva. zaradi protiavstrijske nastrojenosti so Dolenjci, tako kot vsi Slovenci, Francoze videli kot odrešitelje. Dolenjska je tako padla pod nadzor [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih]] generalov, ki so okupiranim krajem nalagali visoke vojne davke; teh revni dolenjski kraji niso zmogli plačati in še preden je lahko Napoleonova vojska posredovala, so se v Kočevju že začeli upori, ki so se razširili vse do Novega mesta. Tu so francoski vojaki nastopili ostro in pobili mnogo kmečkih upornikov, jih zmetali v reko Krko ter požgali kapiteljsko pristavo na [[Marof, Novo mesto|Marofu]], [[Bršljin]] in Prečno. Nova francoska oblast je prinašala veliko obljub o izboljšanju življenja, vendar je le redke uresničila. program novomeške gimnazije se je sicer zmanjšal na tri letnike, vendar je omogočal rabo slovenskega jezika. Prav tako je postalo življenje v [[Ilirske province|Ilirskih provincah]] varnejše, prometne povezave pa so se izboljšale. === Konec 19. in začetek 20. stoletja === V prvi polovici 19. stoletja Novo mesto ni uspelo narediti korenitih sprememb, ki bi obogatile tako mesto, kot njegovo okolico. Od ostalih dolenjskih mestec je ostajalo pomembnejše predvsem zaradi okrožnega sodišča in gimnazije, ki sta Novemu mestu dajala status kulturnega in uradovalnega središča Dolenjske. Leta 1873 se je v Novem mestu začela gradnja prvega narodnega doma na Slovenskem, ki stoji še danes (Sokolski dom); v njem so načrtovali prostore za slovensko ljudsko knjižnico, hranilnico, narodno gledališče, muzej ter šolo za narodni jezik, slovstvo in zgodovino. Leta 1894 je mesto naposled dobilo železniško povezavo z Ljubljano, kar je nekoliko izboljšalo njegovo gospodarsko stanje; to bi doživelo še večji razcvet, če mesto ne bi rabilo čakati še nadaljnjih dvajset let na povezavo z Belo krajino. Istega leta so [[frančiškani]] odprli tudi svojo bolnišnico v Kandiji,{{Navedi vir}} s čimer je Novo mesto postalo zdravstveno središče Dolenjske, prav tako pa je opazno izboljšalo zdravstveno stanje prebivalstva. Leta 1908 se je v Novo mesto preselil tudi Drago Andrijanič, ki ga danes navajamo kot začetnika uspešne novomeške farmacevtske industrije (Krka). == Kulturne in zgodovinske zanimivosti == {{climate chart|Novo mesto |-3|4|47 |-3|8|49 |1|12|58 |5|16|83 |9|21|97 |13|25|125 |15|27|99 |15|27|112 |11|22|126 |7|15|137 |2|9|128 |-2|4|102 |float=right |source=[http://www.arso.gov.si/vreme/napovedi%20in%20podatki/podneb_10_tabele.html] }} * [[Breg, Novo mesto|Breg]] * [[Glavni trg, Novo mesto]] * [[Kandijski most]] * [[Narodni dom, Novo mesto]] * [[Mestna hiša, Novo mesto]] * [[Vodnjak na Glavnem trgu, Novo mesto|Vodnjak na Glavnem trgu]] * [[Bergmanova hiša]] * [[Železniško postajališče Novo mesto Kandija|Železniška postaja Kandija]] * [[Grad Grm]] *[[Gimnazija Novo mesto]] * [[Trška gora]] * [[Frančiškanski samostan, Novo mesto|Frančiškanska cerkev in samostan]] * [[Stolnica svetega Nikolaja, Novo mesto|Kapiteljska cerkev sv. Miklavža]] *[[Prosvetni dom, Novo mesto]] ([[Anton Podbevšek Teater]]) * [[Šance, Novo mesto]] * [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto]] * [[Krka|Reka Krka]] * [[Dolenjski muzej]] *[[Kettejev drevored]] *[[Šmihelski most]] *[[Ločenski most]] == Mednarodno povezovanje == * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bihać]], Bosna in Hercegovina *{{ikonazastave|Slovaška}} [[Trnava]], Slovaška *{{ikonazastave|Poljska}} [[Torunj]], Poljska *{{ikonazastave|Črna gora}} [[Herceg Novi]], Črna gora *{{ikonazastave|Srbija}} [[Vršac]], Srbija *{{ikonazastave|Srbija}} [[Leskovac]], Srbija *{{ikonazastave|Italija}} [[Brescia]], Italija *{{ikonazastave|Kitajska}} [[Jišing]], Kitajska *{{ikonazastave|Španija}} [[Vilafranca del Penedès]], Španija *{{ikonazastave|Nemčija}} [[Langenhagen]], Nemčija == Znane osebnosti, povezane z mestom == {{stolpci|5|2=<div></div> * [[Andrej Albrecht]] * [[Jože Ambrožič (pisatelj)|Jože Ambrožič]] * [[Leopold Andrée]] * [[Boris Andrijanič]] * [[Albin Arko]] * [[Jernej Arko]] * [[Alenka Auersperger]] * [[Franc Avsec]] * [[Karel Bačer]] * [[Ria Bačer]] * [[Oton Bajc]] * [[Janez Barle]] * [[Igor Bavčar]] * [[Matjaž Berger]] * [[Marin Berovič]] * [[Rok Biček]] * [[Marjan Blažič]] * [[Miha Blažič]] - N´Toko * [[Rasto Božič]] * [[Jani Brajkovič]] * [[Danilo Breščak]] * [[Marjan Brezovar]] * [[Franc Brežnik]] * [[Daniel Brkič]] * [[Julij Bučar]] * [[Mateja Bučar]] * [[Marko Bulc]] * [[Ivan Cesar (igralec)]] * [[Jože Colarič]] * [[Etbin Henrik Costa]] * [[Mirjam Cvetič]] * [[Karel Čerin]] * [[Anton Debeljak]] * [[Peter Defranceschi]] * [[Maja Delak]] * [[Fran Detela]] * [[Marjan Dobovšek]] * [[Slavko Dokl]] * [[Jasna Dokl Osolnik]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Stanislav Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Andrej Dular]] * [[Janez Dular (slavist)]] * [[Metod Dular]] * [[Sašo Đukić]] * [[Celestina Ekel]] * [[Leon Engelman (literat)]] * [[Anton Gothard Erberg]] * [[Maver Fajdiga]] * [[Janez Ferbar]] * [[Anton Foerster]] *[[Rudolf Gas]] * [[Davorin Gazvoda]] * [[Nejc Gazvoda]] *[[Janez Adam Geiger]] * [[Josip Germ]] * [[Damjan Glavač]] * [[Andrej Glavan]] * [[Josip Globevnik pravnik]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Sonja Gole]] * [[Tomaž Golob]] * [[Gregor Golobič]] * [[Lojze Golobič]] * [[Tone Gošnik]] * [[Stane Granda]] * [[Dominik Gregl]] * [[Jurij Gregorc]] * [[Jože Gregorič 1912-43]] * [[Jože Gričar]] * [[Janez Gril]] * [[Dušan Grom]] * [[Edo Grom]] * [[Slavko Grum]] * [[Gusič - družina]] * [[Albin Gutman]] * [[Martina Hegediš]] * [[Hipolit Novomeški /Janez Adam Geiger]] * [[Ignacij Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Janez Jurij Hočevar /Gottscheer]] * [[Silva Hrašovec]] * [[Rosana Hribar]] * [[Zdravko Hribar]] * [[Florentin Hrovat]] * [[Ladislav Hrovat]] * [[Tone Hrovat]] * [[Božidar Jakac]] * [[Jakob Novomeški /Auersperg]] * [[Miha Japelj]] * [[Evgen Jarc]] * [[Janko Jarc]] * [[Miran Jarc]] * [[Franc Jelovšek]] * [[Dušan Jereb]] * [[Božidar Jezernik]] * [[Branko Jordan]] * [[Stanko Jug]] * [[Matija Kastelec]] * [[Kessler]] - družina * [[Dragotin Kette]] * [[Alojzij Knafelc]] * [[Ignacij Knoblehar]] * [[Tone Knez]] * [[Janez Kobe]] * [[Janez Koch]] * [[Cvetka Kocjančič]] * [[Ivan Kočevar]] * [[Marjanca Kočevar]] * [[Karol Bernard Kogl]] * [[Janez Kolenc (pisatelj)]] * [[Janez Kolenc]] * [[Bogo Komelj]] * [[Ivan Komelj]] * [[Milček Komelj]] * [[Franci Koncijila]] * [[Rudi Koncilija]] * [[Tomaž Koncilija]] * [[Josip Kopač]] * [[Božidar Kos]] * [[Jože Kos]] * [[Ivan Koštiál]] * [[Veselko Kovač]] * [[Viktor Kranjc]] * [[Samo Kralj]] * [[Ivan Kreft]] * [[Marija Kovač- r. Kozina]] * [[Tita Kovač Artemis]] * [[Matjaž Kovačič]] * [[Miloš Kovačič]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Janez Krajec]] * [[Edvard Kramar]] * [[Vekoslav Kramarič]] * [[Marko Kranjec]] * [[Borut Križ]] * [[Ivica Križ (etnologinja))|Ivica Križ]] * [[Anton Kuhn]] * [[Andrej Kumar]] * [[Mihael Kumar]] * [[Vladimir Lamut]] * [[Jožef Lap]] *[[Rado Lenček]] * [[Ivan Lenković]] * [[Jurij Levičnik]] * [[Robert Lozar]] * [[Igor Lukšič]] * [[Stanislav Lukšič]] * [[Gregor Luštek]] * [[Franci Kek]] * [[Gregor Macedoni]] * [[Ernst Mach]] * [[Milan Markelj]] * [[Mihael Markič]] * [[Jožef Matijevič]] * [[Jana Menger]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Božidar Metelko]] * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Pino Mlakar]] in [[Pia Mlakar]] * [[Bojan Mohar]] * [[Miran Mohar]] * [[Polidor de Montagnana]] * [[Mordax]] - družina * [[Jurij Moškon]] * [[Marjan Moškon]] * [[Alojz Muhič]] * [[Jani Muhič]] * [[Simon Muhič]] * [[Jože Munda]] * [[Drago Mušič]] * [[Janez Mušič]] * [[Lojze Mušič]] * [[Ljuban Mušič]] * [[Marjan Mušič]] * [[Rajko Nahtigal]] * [[Irena Novak Popov]] * [[Peter Novak (strojnik)|Peter Novak]] * [[Miloš Oprešnik]] * [[Janko Orač]] * [[Bogdan Osolnik]] * [[Marjan Osolnik]] * [[Kristijan Ostanek]] * [[Edvard Pajnič]] * [[Franc Papež]] * [[Ignac Pavlič]] * [[Franc Perko - župan]] * [[Gotfrid Pfeifer]] * [[Mira Pintar]] * [[Janez Pipan]] * [[Franjo Pirc]] * [[Franc Pirkovič]] * [[Ivo Pirkovič]] * [[Jelka Pirkovič]] * [[Viktor Pirnat]] * [[Janez Planinšek]] * [[Anton Podbevšek]] * [[Janez Podboj]] * [[Kajetan Popotnik]] * [[Albin Poznik]] * [[Jože Prešeren]] * [[Julija Primic]] * [[Anton Puc]] * [[Stojan Puc]] * [[Milan Pugelj]] * [[Jože Pungerčar]] * [[Marija Mojca Pungerčar]] * [[Bojan Radovič]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Boris Režek]] * [[Josip Režek]] * [[Filip Robar Dorin]] * [[Stanko Rohrman]] * [[Viktor Rohrman]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ervina Ropas]] * [[Zora Ropas]] * [[Jožef Rosina]] * [[Marija Rus]] * [[Drago Rustja]] * [[Zora Rupena - Katja]] * [[Julij Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Anka Salmič]] * [[Hugolin Sattner]] * [[Franc Nikolaj Sedej]] * [[Ferdinand Seidl]] * [[Jože Sever]] * [[Majna Sevnik]] * [[Borut Simič]] * [[Bohuslav Skalicky]] * [[Bogo Skalicky]] * [[Zdenko Skalicky]] * [[Oton Skola]] * [[Karel Slanc]] * [[Jurij Slatkonja]] * [[Vera Smole]] * [[Franc Smolik]] * [[Jurij Slatkonja]] * [[Matjaž Smodiš]] * [[Slavko Splichal]] * [[Fran Stanič]] * [[Jelka Stanič]] * [[Tone Starc]] * [[Ignacij Staudacher]] * [[Emil Stefanovič]] * [[Janez Andrej Stemberg]] * [[Anton Edvard Jožef Strahl]] * [[Josip Strašek]] * [[Marica Strnad]] * [[Ludvik Strobl]] * [[Štefan Suhi]] * [[Romana Šalehar]] * [[Cveto Šali]] * [[Severin Šali]] * [[Franc Andrej Šega]] * [[Ruža Šegedin]] *[[Damijan Šinigoj]] * [[Amat Škerlj]] * [[Stanko Škerlj]] *[[Tone Škerlj]] * [[Jože Škufca]] * [[Ciril Šlebinger]] * [[Janko Šlebinger]] * [[Mansvet Šmajdek]] * [[Drago Šproc]] * [[Cirila Štebi]] * [[Alojzij Štrukelj]] * [[Leon Štukelj]] * [[Fran Šuklje]] * [[Karel Toš]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Alojz Turk]] * [[Alojzij Turk]] * [[Josip Turk (duhovnik)|Josip Turk]] * [[Germaikus Turn]] * [[Peter Urh]] * [[Ivan Vasič]] * [[Marjeta Vasič]] * [[Ilka Vašte]] * [[Janez Nepomuk Vesel]] * [[Simon Vilfan]] * [[Danilo Vojska]] * [[Edvard Volčič]] * [[Ludvik Vrtačič]] * [[Janez Vertin]] * [[Ivan Vrhovec]] * [[Kastul Weibl]] * [[Maja Weiss]] * [[Josip Wester]] * [[Marija Wirgler]] = [[Marija Jezernik]] * [[Irena Yebuah Tiran]] * [[Marijan Zadnikar]] * [[Janez Zafred]] * [[Franc Zagorc]] * [[Meta Zagorc]] * [[Helena Zalokar]] * [[Asta Znidarčič]] * [[Ivo Zobec]] * [[Živko Zobec]] * [[Ivan Zoran]] * [[Josip Zurc]] * [[Viktor Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] * [[Danica Ževart (r. Zupančič)]] * [[Anton Žlogar (duhovnik)|Anton Žlogar]] * [[Jože Župančič]]}} == Literarno Novo mesto == {{glavni|Literarno Novo mesto}} V Novem mestu so bili rojeni, se v njem šolali ali ustvarjali številni slovenski pesniki, pisatelji in dramatiki. Danes so po njih poimenovane kulturne ustanove, ulice, nagrade,drevored, peš poti in sprehajališča. V spomin na njihovo dejavnost v mestu stojijo spomeniki, spominske plošče in drugi kulturni spomeniki. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * [[Stane Granda|Granda, Stane]] ''Novo mesto'' , Novo mesto, 2007, ISBN 978-961-6421-56-0 {{COBISS.SI|ID=235954944}} * Udovč, Marta in Rozi Mohar. ''Bilten srečanja strojnih šol Slovenije 2004''. [http://www.sc-nm.com/ Šolski center Novo mesto], Novo mesto, 2004. == Glej tudi == *[[Mestna občina Novo mesto]] *[[Mestni promet Novo mesto]] *[[Napad na moškega v Novem mestu (2025)]] *[[Škofija Novo mesto]] *[[Kapitelj]] *[[Dolenjska]] *[[Krka]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Novo Mesto|Novo mesto}} {{Wikipotovanje|Novo mesto}} {{Wikislovar|Novo mesto}} * [http://www.novomesto.si/ Novo mesto.si], uradna stran občine. * [http://www.burger.si/NovoMesto/NovoMesto.htm Burger.si]. Virtualni posnetki. * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/175079056 Novo mesto: center prazgodovine]«. ''Sledi časa'' (13. oktober 2024). RTV Slovenija. * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174374128 650 let Novega mesta - "mesta na okljuku Krke"]«. ''Sledi časa'' (29. november 2015). RTV Slovenija. * [https://365.rtvslo.si/podkast/napotki/175190508 Novo mesto - največje svetovno najdišče situl]. NaPOTki (18. januar 2026). RTV Slovenija. {{Novo mesto}} {{Mesta-Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Novo mesto| ]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1365]] [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] hc0xgzta76rkjqcpm5y86ubfu0dgsgj 0 4884 6758611 6718336 2026-09-30T09:40:49Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758611 wikitext text/x-wiki {{Ta|govori o sedanji državi v Vzhodni Evropi}} {{Infopolje Država |native_name = {{jezik|ro|Republica Moldova}} |conventional_long_name = Republika Moldavija |common_name = Moldavija |common_name2 = Moldavije |image_flag = Flag of Moldova.svg |image_coat = Coat of arms of Moldova.svg |symbol_type = Emblem |image_map = Location Moldova Europe.png |map_caption = Lega Moldavije (temno zeleno) na evropski celini |national_motto = |national_anthem = {{jezik|ro|[[Limba noastră]]}}<br />(»Naš jezik«)<br /><center>[[Slika:Imnul Republicii Moldova US NAVY.ogg]]</center> |official_languages = [[romunščina]]<ref name="MCC">{{navedi splet | url=http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=/Overview/Press-Service/News/The-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution | title=The text of the Declaration of Independence prevails over the text of the Constitution | publisher=Ustavno sodišče Republike Moldavije | date=5. december 2013 | accessdate=17. september 2014 | language=en | archive-url=https://web.archive.org/web/20181226133713/http://constcourt.md/libview.php?l=en&idc=7&id=512&t=%2FOverview%2FPress-Service%2FNews%2FThe-text-of-the-Declaration-of-Independence-prevails-over-the-text-of-the-Constitution%20 | archive-date=2018-12-26 | url-status=dead}}</ref> |regional_languages = [[ukrajinščina]], [[ruščina]], [[gagavščina]] |common_languages = |ethnic_groups = |capital = [[Kišinjev]] |latd=47 |latm=0 |latNS=N |longd=28 |longm=55 |longEW=E |largest_city = capital |government_type = [[unitarna država|unitarna]] [[parlamentarni sistem|parlamentarna]] [[republika]] |leader_title1 = [[Predsednik Moldavije|predsednica]] |leader_name1 = [[Maia Sandu]] | leader_title2 = [[Predsednik vlade Moldavije|predsednik vlade]] | leader_name2 = [[Vasile Tofan]] | leader_title3 = [[Predsednik parlamenta Moldavije|Predsednik parlamenta]] | leader_name3 = [[Igor Grosu]] | legislature = [[Parlament Moldavije|Parlament]] |area_rank = 135. |area_km2 = 33.843 (vključno s Pridnestrjem) |area_footnote = <ref>{{navedi splet|url=https://moldova.md/ro/content/geografie|title=Republica Moldova – Geografie|website=Moldova.md|date=26 August 2016|access-date=23 June 2021|archive-date=24 June 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210624210341/https://moldova.md/ro/content/geografie|url-status=live}}</ref> |percent_water = 1,4 |population_estimate = 2.381.325 |population_estimate_rank = |population_estimate_year = 2025<ref name="Moldova.Pop">{{navedi splet |url=https://statbank.statistica.md/PxWeb/pxweb/en/20%20Populatia%20si%20procesele%20demografice/ |title=Number of population - Number of usually resident population |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova (BNS) |date=7 July 2025 |access-date=7 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_census = 2.409.207 |population_census_year = 2024<ref name="Moldova.Census2024">{{navedi splet |url=https://statistica.gov.md/files/files/serii_de_timp/recensamant_2024/date_finale/Date_finale_RPL_2024_15_07_25.xlsx |title=Recensământul Populației și Locuințelor 2024: Caracteristici Geografice (date finale) |publisher=National Bureau of Statistics of the Republic of Moldova |website=statistica.gov.md |date=15 July 2025 |access-date=16 July 2025}}</ref>{{efn|name=data1|Izključuje podatke za [[Pridnestrje]]}} |population_density_km2 = 78,5 |population_density_rank = |demonym = Moldavec/Moldavijec, Moldavka/Moldavijka |GDP_year = 2024 |GDP_ref = <ref name="IMFWEO.MD">{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2023/October/weo-report?c=921,&s=NGDPD,PPPGDP,NGDPDPC,PPPPC,&sy=2020&ey=2028&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=World Economic Outlook Database, October 2023 Edition. (Moldova) |publisher=Mednarodni denarni sklad |website=IMF.org |access-date=2023-10-10}}</ref> |GDP_PPP = 43,86 mrd. USD |GDP_PPP_per_capita = 17.902 USD |GDP_nominal = 18,36 mrd. USD |GDP_nominal_per_capita = 7488 USD | sovereignty_type = [[Zgodovina Moldavije|Nastanek]] | established_event1 = [[Kneževina Moldavija]] | established_date1 = 1346 | established_event2 = [[Besarabska gubernija]] | established_date2 = 1812 | established_event3 = [[Moldavska demokratična republika]] | established_date3 = 15. december 1917 | established_event4 = [[Zveza Besarabije z Romunijo]] | established_date4 = 9. april 1918 | established_event5 = [[Moldavska avtonomna sovjetska socialistična republika|Moldavska ASSR]] | established_date5 = 12. oktober 1924 | established_event6 = [[Moldavska sovjetska socialistična republika|Moldavska SSR]] | established_date6 = 2. avgust 1940 | established_event7 = [[Vojna v Pridnestrju]] | established_date7 = 2. november 1990 | established_event8 = [[Moldavska deklaracija o neodvisnost|neodvisnost od Sovjetske zveze]] | established_date8 = 27. avgust 1991^a | established_event9 = sprejeta ustava Moldavije | established_date9 = 29. julij 1994 |Gini = 25,7 |Gini_year = 2021 |Gini_ref = <ref>{{navedi splet |url=https://data.worldbank.org/indicator/SI.POV.GINI?locations=MD |title=Gini index – Moldova |publisher=[[Svetovna banka]] |website=data.worldbank.org |access-date=2024-09-23 }}</ref> |Gini_rank = |HDI = 0,767 |HDI_rank = 80. |HDI_year = 2021 |HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022}}</ref> |currency = [[moldavski lej]] |currency_code = MDL |time_zone = [[Vzhodnoevropski čas|EET]] |utc_offset = +2 |time_zone_DST = [[Vzhodnoevropski poletni čas|EEST]] |utc_offset_DST = +3 |cctld = [[.md]] |calling_code = +373 |footnotes = }} '''Moldavija''', uradno '''Republika Moldavija''' ({{langx|ro|Republica Moldova}}) je celinska država v vzhodni Evropi s površino 33.843 km² in 2,38 milijona prebivalcev.[9] Moldavija meji na [[Romunija|Romunijo]] na zahodu in na [[Ukrajina|Ukrajino]] na severu, vzhodu in jugu.<ref name="CIA_World_Factbook_Moldova">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |title=Moldova |work=CIA World Factbook |access-date=2 September 2015 |archive-date=5 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210105015457/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ |url-status=dead }}</ref> Nepriznana separatistična država [[Pridnestrje]] leži na drugi strani reke [[Dnester]] na vzhodni meji države z Ukrajino. Moldavija je unitarna parlamentarna predstavniška demokratična republika s prestolnico v [[Kišinjev]]u, največjem mestu države in glavnem kulturnem in trgovskem središču. Večina moldavskega ozemlja je bila del Kneževine Moldavije od 14. stoletja do leta 1812, ko jo je [[Osmansko cesarstvo]] (kateremu je bila Moldavija vazalna država) prepustilo [[Ruski imperij|Ruskemu imperiju]] in postala znana kot [[Besarabija]]. Leta 1856 je bila južna Besarabija vrnjena Moldaviji, ki se je tri leta pozneje združila z [[Vlaška|Vlaško]] in ustanovila Romunijo. Kljub temu je bila ruska oblast nad celotno regijo leta 1878 obnovljena. Med [[ruska revolucija|rusko revolucijo]] leta 1917 je Besarabija za kratek čas postala avtonomna država znotraj Ruske republike. Februarja 1918 je razglasila neodvisnost in se nato istega leta po glasovanju skupščine vključila v Romunijo. Odločitev je izpodbijala Sovjetska Rusija, ki je leta 1924 znotraj Ukrajinske SSR ustanovila tako imenovano Moldavsko avtonomno republiko na delno moldavsko naseljenih ozemljih vzhodno od Besarabije. Leta 1940 je bila Romunija zaradi [[Pakt Ribbentrop-Molotov|pakta Molotov-Ribbentrop]] prisiljena prepustiti Besarabijo in Severno Bukovino [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]], kar je privedlo do ustanovitve Moldavske sovjetske socialistične republike (Moldavska SSR). 27. avgusta 1991, ko je potekal razpad Sovjetske zveze, je Moldavska SSR razglasila neodvisnost in prevzela ime Moldavija.<ref name="natura2000">{{navedi splet |url=http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |title="Wine Road" in Republic of Moldova |access-date=18 May 2019 |archive-date=18 May 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518103311/http://www.natura2000oltenita-chiciu.ro/wp-content/uploads/2019/05/Moldova-Pitoreasca-Picturesque-Moldavia-pdf-Vladimir-Toncea.pdf |url-status=live }}</ref> Vendar je pas moldavskega ozemlja na vzhodnem bregu Dnestra od leta 1990 pod dejanskim nadzorom separatistične vlade Pridnestrja. Moldavska ustava je bila sprejeta leta 1994 in država je postala parlamentarna republika. Predsednik je vodja države, predsednik vlade pa vodja vlade. Pod predsedovanjem Maje Sandu, izvoljene leta 2020 na prozahodni in protikorupcijski listi, si je Moldavija prizadevala za članstvo v Evropski uniji in junija 2022 prejela status kandidatke.<ref>{{navedi novice |date=23 June 2022 |title=EU awards Ukraine and Moldova candidate status |language=en-GB |work=BBC News |url=https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |access-date=16 August 2022 |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623000924/https://www.bbc.com/news/world-europe-61891467 |url-status=live }}</ref> Pristopna pogajanja z EU so se začela 13. decembra 2023.<ref>{{navedi splet |date=14 December 2023 |title=EU greenlights accession talks with Ukraine and Moldova |url=https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |access-date=14 December 2023 |website=Euronews |language=en |archive-date=14 December 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231214175059/https://www.euronews.com/my-europe/2023/12/14/eu-greenlights-accession-talks-with-ukraine-and-moldova |url-status=live }}</ref> Sandujeva je predlagala konec moldavske ustavne zaveze k vojaški nevtralnosti v korist tesnejšega zavezništva z [[Nato]]m. Ostro je obsodila rusko invazijo na sosednjo Ukrajino.<ref>{{navedi splet |last=Lynch |first=Suzanne |date=20 January 2023 |title=Time to join NATO? Moldova eyes joining 'a larger alliance' |url=https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |access-date=2 August 2023 |website=Politico |language=en |archive-date=21 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230121000423/https://www.politico.eu/article/maia-sandu-moldova-nato-alliance-joining-ukraine-war-russia-invasion/ |url-status=live }}</ref> Moldavija je najrevnejša država v Evropi po uradnem BDP na prebivalca, velik del njenega BDP pa predstavlja storitveni sektor.<ref>{{navedi splet |url=https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |title=GDP per capita, PPP (current international $) |access-date=27 July 2022 |archive-date=27 July 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220727115351/https://www.imf.org/en/Publications/WEO/weo-database/2022/April/weo-report?c=967,921,926,&s=PPPPC,&sy=2020&ey=2022&ssm=0&scsm=1&scc=0&ssd=1&ssc=0&sic=0&sort=country&ds=.&br=1 |url-status=live }}</ref> Ima enega najnižjih indeksov človekovega razvoja v Evropi, saj se uvršča na 86. mesto na svetu (2023).<ref name="HDI">{{navedi splet|url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|title=Human Development Report 2021/2022|language=en|publisher=United Nations Development Programme|date=8 September 2022|access-date=8 September 2022|archive-date=8 September 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220908114232/http://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2021-22pdf_1.pdf|url-status=live}}</ref> Moldavija se je leta 2025 uvrstila na 74. mesto na svetu na lestvici globalnega inovacijskega indeksa.<ref>{{navedi splet |title=GII Innovation Ecosystems & Data Explorer 2025 |url=https://www.wipo.int/gii-ranking/en/republic-of-moldova |access-date=2025-10-16 |website=WIPO}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Dutta |first1=Soumitra |url=https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |title=Global Innovation Index 2025: Innovation at a Crossroads |last2=Lanvin |first2=Bruno |publisher=World Intellectual Property Organization |year=2025 |isbn=978-92-805-3797-0 |page=19 |language=en |doi=10.34667/tind.58864 |access-date=2025-10-17 |archive-date=12 October 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251012035001/https://www.wipo.int/web-publications/global-innovation-index-2025/en/index.html |url-status=live }}</ref> Moldavija je članica Združenih narodov, Sveta Evrope, Svetovne trgovinske organizacije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, Organizacije za demokracijo in gospodarski razvoj GUAM, Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje in Tria združenj. == Etimologija == Ime ''Moldavija'' izhaja iz reke Moldava; dolina te reke je bila politično središče ob ustanovitvi Kneževine Moldavija leta 1359.<ref>{{navedi splet |url= http://www.moldova.md/en/istorie/ |title=History |publisher=Republic of Moldova |access-date=9 October 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131222142800/http://www.moldova.md/en/istorie/ |archive-date=22 December 2013}}</ref> Izvor imena reke ostaja nejasen. Po legendi, ki sta jo zapisala moldavska kronista Dimitrie Cantemir in Grigore Ureče, je knez Dragoș reko poimenoval po lovu na ture: po lovu se je v reki utopil knežev izčrpani pes Molda (Seva). Ime psa, ki je bilo dano reki, se je razširilo na kneževino.<ref>{{navedi knjigo |last=King |first=Charles |author-link=|title=The Moldovans: Romania, Russia, and the politics of culture |publisher=Hoover Press |year=2000 |chapter=From Principality to Province |chapter-url=https://books.google.com/books?id=ldBFWtuv8DQC&pg=PA13 |page=[https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 13] |isbn=0-8179-9792-X |access-date=31 October 2010 |url=https://archive.org/details/moldovansromania00king_0/page/13 }}</ref> Kratki čas v 1990-ih, ob ustanovitvi [[Skupnost neodvisnih držav|Skupnosti neodvisnih držav]], se je ime sedanje Republike Moldavija pisalo tudi ''Moldavia''.<ref>{{navedi novice |url=https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |date=23 December 1991 |title=The End of the Soviet Union; Text of Accords by Former Soviet Republics Setting Up a Commonwealth |work=The New York Times |quote=...Republic of Kazakhstan, the Republic of Kirghizia, the Republic of Moldavia, the Russian Federation... |access-date=17 February 2017 |archive-date=9 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210309042542/https://www.nytimes.com/1991/12/23/world/end-soviet-union-text-accords-former-soviet-republics-setting-up-commonwealth.html?pagewanted=all |url-status=live }}</ref> Po razpadu Sovjetske zveze je država začela uporabljati romunsko ime Moldova. Uradno ime ''Republika Moldova'' določajo Združeni narodi. == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Moldavije}} Zgodovina Moldavije zajema prazgodovinske kulture, antično zgodovino in srednjeveška cesarstva ter obdobja tuje vladavine in moderne neodvisnosti. Dokazi o človeškem bivanju segajo 800.000–1,2 milijona let nazaj, s pomembnim razvojem v kmetijstvu, lončarstvu in naselbini v [[neolitik]]u in [[bronasta doba|bronasti dobi]]. V [[klasična antika|antiki]] je bila Moldavija zaradi svoje lege križišče vpadov [[Skiti|Skitov]], [[Goti|Gotov]], [[Huni|Hunov]] in drugih plemen, sledila pa so obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega]] in [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. [[File:DragosIofMoldavia.jpg|upright=.7|thumb|left|[[Dragoș]], vlaški vojvoda in ustanovitelj kneževine Moldavija, upodobitev iz 19. stoletja]] Srednjeveška [[Kneževina Moldavija]] se je pojavila v 1350-ih in je bila srednjeveška predhodnica sodobne Moldavije in Romunije. Pod vladarji, kot je bil [[Štefan III. Moldavski|Štefan Veliki]], je dosegla pomen, preden je od leta 1538 do 19. stoletja postala [[vazalna država]] [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]]. Leta 1812, po [[Rusko-turška vojna (1806–1812)|rusko-turški vojni (1806–1812)]], eni od več rusko-turških vojn, je vzhodno polovico kneževine, [[Besarabija|Besarabijo]], priključil [[Ruski imperij]], kar je pomenilo začetek ruskega vpliva v regiji. Leta 1918 je Besarabija za kratek čas postala neodvisna kot [[Moldavska demokratična republika]] in se po odločitvi parlamenta (''Sfatul Țării'') združila z [[Kraljevina Romunija|Romunijo]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] jo je okupirala [[Sovjetska zveza]], ki jo je ponovno odvzela Romuniji. Uniji se je pridružila leta 1940 kot Moldavska sovjetska socialistična republika. V tem obdobju sta politiki rusifikacije in gospodarske preobrazbe močno vplivali na regijo. Razpad Sovjetske zveze leta 1991 je privedel do razglasitve neodvisnosti Moldavije, ki ji je leta 1992 sledila vojna v Pridnestrju, konflikt, zaradi katerega je Pridnestrje postalo dejansko neodvisna država. Moldavija se še naprej sooča s kompleksnim odnosom med prozahodnimi in proruskimi frakcijami. V zadnjih letih si prizadeva za tesnejše vezi z Evropsko unijo in leta 2022 vložila formalno prošnjo za članstvo. Na predsedniških volitvah novembra 2020 je bila za novo predsednico republike izvoljena proevropska opozicijska kandidatka Maia Sandu, s čimer je postala prva izvoljena predsednica Moldavije.<ref>{{navedi novice|date=16 November 2020|title=Moldova election: Pro-EU candidate Maia Sandu wins presidency|language=en-GB|work=BBC News|url=https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|access-date=27 July 2021|archive-date=24 April 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210424114019/https://www.bbc.com/news/world-europe-54942847|url-status=live}}</ref> Na predsedniških volitvah novembra 2024 je bila predsednica Maia Sandu ponovno izvoljena s 55 % glasov v drugem krogu.<ref>{{navedi novice |title=Moldova election: Pro-EU leader wins despite alleged Russian meddling |url=https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |work=www.bbc.com |archive-date=4 November 2024 |access-date=7 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241104003354/https://www.bbc.com/news/articles/cz7w9dglzzlo |url-status=live }}</ref> == Geografija == {{glavni|Geografija Moldavije}} [[File:Malul abrupt al Nistrului Naslavcea-Verejeni Ocnita (11).jpg|thumb|Pokrajina v Moldaviji z reko Nistru ([[Dnester]])]] Moldavija je celinska država, ki leži v vzhodni Evropi, na severovzhodnem vogalu [[Balkan]]a v črnomorski kotlini, med zemljepisnima širinama 45° in 49° S, večinoma pa med poldnevnikoma 26° in 30° V (majhno območje leži vzhodno od 30°). Država leži vzhodno od [[Karpati|Karpatov]] in na zahodu meji na Romunijo, na severu, vzhodu in jugu pa na Ukrajino. Skupna dolžina državnih meja je 1389 km, od tega 939 km z Ukrajino in 450 km z Romunijo. Na zahodu jo od Romunije loči reka [[Prut]], na vzhodu pa od Ukrajine reka [[Dnester]]. Skupna površina kopnega je 33.843,5 km², od tega je 960 km² vode. Največji del države (okoli 88 % površine) leži v regiji Besarabija, ozek pas na vzhodu pa je v Pridnestrju na vzhodnem bregu Dnestra. [[File:Peisaj din raionul Ungheni-2.jpg|thumb|left|Moldavska pokrajina v okrožju Ungheni]] Čeprav država tehnično nima izhoda na morje, je Moldavija leta 1999 od Ukrajine pridobila (v zameno za odstop odseka sporne ceste na vzhodu države) 0,45 kilometra dolgo rečno obalo do [[Donava|Donave]], na sotočju rek Donava in Prut. To je staro vas [[Giurgiulești]] (na skrajnem jugozahodu države) preoblikovalo v rečno pristanišče Giurgiulești, kar Moldaviji omogoča dostop do mednarodnih voda prek Donave in [[Črno morje|Črnega morja]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|title=NY Times report|accessdate=21 November 2025|archive-date=16 July 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250716103007/https://www.nytimes.com/2015/09/03/world/europe/village-in-moldova-thrives-after-a-lifeline-leads-to-a-port-on-the-danube.html|url-status=live}}</ref> Reka Dnester, ki izvira v Ukrajini blizu mesta Drohobič, teče skozi Moldavijo in ločuje glavno ozemlje od njene nepriznane separatistične regije Pridnestrje, ter se izliva v Črno morje v Ukrajini. Na najbližji točki je Moldavija od Dnjestrskega limana, [[estuarij]]a Črnega morja, ločena le za 3 km ukrajinskega ozemlja. [[File:Rezervatia „LaCastel Gordinesti” Edinet (10).jpg|thumb|Krajinski rezervat La Castel blizu Gordinești, okrožje Edineț]] [[File:Moldova Competitiveness Project, USAID Moldova (48121769796).jpg|thumb|Reka Nistru ('Dnester') na jugu Moldavije]] Čeprav je večina države hribovita, nadmorska višina nikoli ne presega 430 m, najvišja točka pa je hrib Bălănești. Moldavski hribi so del Moldavske planote, ki geološko izvira iz Karpatov. Njene podrazdelitve v Moldaviji so Dnestrsko hribovje (Severno Moldavsko hribovje in Dnestrski greben), Moldavska nižina (Srednja dolina Pruta in Baltska stepa) in Osrednja Moldavska planota (Hribovje Ciuluc-Soloneț, Hribovje masiv Cornești – Codri, ''Codri'' pomeni »gozdovi« – Spodnje Dnjestrsko hribovje, Spodnja dolina Pruta in Hribovje Tigheci). Na jugu ima država majhno ravnico, Bugeaško nižino. Ozemlje Moldavije vzhodno od reke Dnester je razdeljeno na dele [[Podolske planote]] in dele [[Evrazijska stepa|Evrazijske stepe]]. Izjemno bogat moldavski [[černozjom]] pokriva tla približno tri četrtine kopnega države.<ref>{{navedi splet |date=26 August 2016 |title=Geography – Republic of Moldova |url=https://moldova.md/en/content/geography |access-date=3 August 2023 |website=Republic of Moldova|language=en |archive-date=28 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230828051957/https://moldova.md/en/content/geography |url-status=live }}</ref> Glavno in največje mesto Moldavije je [[Kišinjev]], v metropolitanskem območju pa živi približno tretjina prebivalstva države. Kišinjev je glavno industrijsko in trgovsko središče in je v osrednjem delu države, ob reki Bîc, pritoku Dnestra. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]], ki leži na vzhodnem bregu Dnestra in je glavno mesto nepriznane separatistične regije Pridnestrje. Tretje največje mesto v državi je [[Bălți]], pogosto imenovano »severna prestolnica«. Je 127 km severno od glavnega mesta Kišinjev in leži ob reki [[Răut]], pritoku Dnestra, na hriboviti pokrajini v stepi Bălți. Comrat je upravno središče avtonomne regije Gagauzije. === Podnebje === [[File:Orhei Vechi, Moldova - Flickr - Dave Proffer (13).jpg|thumb|Jamske cerkve v Starem Orheju, del edinega narodnega parka v državi]] Moldavija ima zmerno celinsko podnebje; bližina Črnega morja pomeni, da je jeseni in pozimi rahlo hladno, spomladi in poleti pa relativno hladno.<ref>{{navedi splet |url=http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |title=Moldova's Climate |publisher=Weatheronline.co.uk |access-date=9 October 2013 |archive-date=14 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131014031249/http://www.weatheronline.co.uk/reports/climate/Moldova.htm |url-status=live }}</ref> Poletja so topla in dolga, s povprečnimi temperaturami okoli 20 °C, zime pa so relativno mile in suhe, s povprečnimi januarskimi temperaturami -4 °C. Letna količina padavin, ki se giblje od približno 600 mm na severu do 400 mm na jugu, se lahko zelo razlikuje; dolga sušna obdobja niso nenavadna. Največ padavin je v začetku poletja in nato ponovno oktobra; pogosti so močni nalivi in ​​nevihte. Zaradi neravnega terena močno poletno deževje pogosto povzroča erozijo in zamuljevanje rek. Najvišja temperatura, ki so jo kdaj koli izmerili v Moldaviji, je bila 21. julija 2007 v Camenca in je znašala 41,5 °C<ref>{{navedi splet |author=Stînga Nistrului |url=http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |title=Camenca temperature |publisher=Weather-forecast.com |access-date=9 October 2013 |archive-date=5 June 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140605051834/http://www.weather-forecast.com/locations/Camenca |url-status=live }}</ref> Najnižja temperatura doslej je bila -35,5 °C 20. januarja 1963 v Brătușeniju v okrožju Edineț.<ref>{{navedi splet |url=http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |title=Bratuseni temperature |publisher=Worldweatheronline.com |access-date=9 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020211429/http://www.worldweatheronline.com/Bratuseni-weather/Gagauzia/MD.aspx |archive-date=20 October 2013 |url-status=dead }}</ref> === Biodiverziteta === Fitogeografsko je Moldavija razdeljena med [[Vzhodnoevropsko nižavje]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]] cirkumborealne regije znotraj borealnega kraljestva. V njej so tri kopenske ekoregije: [[Srednjeevropski mešani gozdovi]], [[Vzhodnoevropska gozdna stepa]] in [[Pontsko-kaspijska stepa]].<ref name="DinersteinOlson2017">{{cite journal |last1=Dinerstein |first1=Eric |last2=Olson |first2=David |last3=Joshi |first3=Anup |last4=Vynne |first4=Carly |last5=Burgess |first5=Neil D. |last6=Wikramanayake |first6=Eric |last7=Hahn |first7=Nathan |last8=Palminteri |first8=Suzanne |last9=Hedao |first9=Prashant |last10=Noss |first10=Reed |last11=Hansen |first11=Matt |last12=Locke |first12=Harvey |last13=Ellis |first13=Erle C. |last14=Jones |first14=Benjamin |last15=Barber |first15=Charles Victor |last16=Hayes |first16=Randy |last17=Kormos |first17=Cyril |last18=Martin |first18=Vance |last19=Crist |first19=Eileen |last20=Sechrest |first20=Wes |last21=Price |first21=Lori |last22=Baillie |first22=Jonathan E.M. |last23=Weeden |first23=Don |last24=Suckling |first24=Kierán |last25=Davis |first25=Crystal |last26=Sizer |first26=Nigel |last27=Moore |first27=Rebecca |last28=Thau |first28=Davi |last29=Birch |first29=Tanya |last30=Potapov |first30=Peter |last31=Turubanova |first31=Svetlana |last32=Tyukavina |first32=Alexandra |last33=de&nbsp;Souza |first33=Nadia |last34=Pintea |first34=Lilian |last35=Brito |first35=José C. |last36=Llewellyn |first36=Othman A. |last37=Miller |first37=Anthony G. |last38=Patzelt |first38=Annette |last39=Ghazanfar |first39=Shahina A. |last40=Timberlake |first40=Jonathan|last41=Klöser |first41=Heinz |last42=Shennan-Farpón |first42=Yara |last43=Kindt |first43=Roeland |last44=Lillesø |first44=Jens-Peter Barnekow |last45=van Breugel |first45=Paulo |last46=Graudal |first46=Lars |last47=Voge |first47=Maianna |last48=Al-Shammari |first48=Khalaf F. |last49=Saleem |first49=Muhammad |display-authors=6 |year=2017 |title=An Ecoregion-Based Approach to Protecting Half the Terrestrial Realm |journal=BioScience |volume=67 |issue=6 |pages=534–545 |issn=0006-3568 |doi=10.1093/biosci/bix014 |doi-access=free |pmid=28608869 |pmc=5451287 |s2cid=13136188}}</ref> Gozdovi trenutno pokrivajo le 11 % Moldavije, čeprav si država prizadeva za povečanje njihovega obsega. Povprečna ocena na Indeksu integritete gozdne krajine za leto 2019 je bila 2,2/10, kar jo uvršča na 158. mesto na svetu od 172 držav.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal |last1=Grantham |first1=H.S. |last2=Duncan|first2=A. |last3=Evans |first3=T.D. |last4=Jones |first4=K.R. |last5=Beyer |first5=H.L. |last6=Schuster |first6=R. |last7=Walston |first7=J. |last8=Ray|first8=J.C. |last9=Robinson |first9=J.G. |last10=Callow |first10=M. |last11=Clements |first11=T. |last12=Costa |first12=H.M. |last13=DeGemmis |first13=A. |last14=Elsen |first14=P.R. |last15=Ervin |first15=J. |last16=Franco|first16=P. |last17=Goldman|first17=E. |last18=Goetz |first18=S. |last19=Hansen |first19=A. |last20=Hofsvang |first20=E. |last21=Jantz |first21=P. |last22=Jupiter |first22=S. |last23=Kang |first23=A. |last24=Langhammer |first24=P. |last25=Laurance |first25=W.F. |last26=Lieberman |first26=S. |last27=Linkie |first27=M. |last28=Malhi |first28=Y. |last29=Maxwell |first29=S. |last30=Mendez |first30=M. |last31=Mittermeier |first31=R. |last32=Murray |first32=N.J. |last33=Possingham |first33=H. |last34=Radachowsky |first34=J. |last35=Saatchi |first35=S. |last36=Samper |first36=C.|last37=Silverman |first37=J. |last38=Shapiro |first38=A. |last39=Strassburg |first39=B. |last40=Stevens |first40=T. |last41=Stokes |first41=E. |last42=Taylor |first42=R. |last43=Tear |first43=T. |last44=Tizard |first44=R. |last45=Venter |first45=O. |last46=Visconti |first46=P. |last47=Wang |first47=S. |last48=Watson |first48=J.E.M. |display-authors=6 |year=2020 |title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity |type=Supplementary material |journal=Nature Communications |volume=11 |issue=1 |page=5978 |issn=2041-1723 |doi=10.1038/s41467-020-19493-3 |doi-access=free |pmid=33293507 |pmc=7723057 |bibcode=2020NatCo..11.5978G |s2cid=228082162}}</ref> V teh gozdnatih območjih lahko najdemo divjad, kot so [[navadni jelen]], [[srna]] in [[divja svinja]].<ref name="Environmental issues in Moldova">{{navedi splet |title=Environmental issues in Moldova |url=https://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20150409044105/http://naturvernforbundet.no/international/environmental-issues-in-moldova/category940.html |url-status=dead |archive-date=9 April 2015 |website=Naturvernforbundet |date=7 October 2009 |access-date=30 May 2020 }}</ref> [[File:Saiga antelope at the Stepnoi Sanctuary.jpg|thumb|Roman [[Henryk Sienkiewicz|Henryka Sienkiewicza]] z naslovom ''Z ognjem in mečem'', znan po živopisnem prikazu spodnjega dela reke Dnester, se začne z opisom sajg, s čimer želi poudariti eksotično okolje zgodbe.<ref>{{navedi knjigo |last=Sienkiewicz |first=Henryk |trans-title=With Fire and Sword |title=Ogniem i Mieczem |volume=1 |url=https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162834/https://wolnelektury.pl/katalog/lektura/ogniem-i-mieczem-tom-pierwszy.html |url-status=live }}</ref><ref>{{navedi splet |title=O suhaku, który z suchych stepów przybył |trans-title=On the Suhaku of the arid steppes |date=6 October 2017 |website=Menażeria Etymologiczna |language=pl |via=wordpress.com |url=https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |access-date=7 May 2020 |archive-date=4 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604162835/https://etymologicznamenazeria.wordpress.com/2017/10/06/o-suhaku-ktory-z-suchych-stepow-przybyl/ |url-status=live }}</ref> [[Sajga|Sajge]] so skoraj ogrožena vrsta, ki je v Moldaviji zdaj izumrla.]] {| class="wikitable sortable" style="margin:auto;" ! colspan="4" |Znanstveni rezervati v Moldaviji]] |- ! Ime ! Lokacija ! Ustanovitev ! data-sort-type="number" | Površina |- |Codru Reserve |Strășeni |1971 |5177 ha |- |Iagorlîc Reserve |Dubăsari |1988 |836 ha |- |Lower Prut |Cahul |1991 |1691 ha |- |Plaiul Fagului |Ungheni |1992 | 5642 ha |- |Pădurea Domnească |Glodeni |1993 |6032 ha |} Moldavsko okolje je v sovjetskem obdobju utrpelo izjemno degradacijo, ko sta industrijski in kmetijski razvoj potekala brez upoštevanja varstva okolja.<ref name="Environmental issues in Moldova"/> Prekomerna uporaba pesticidov je povzročila močno onesnaženo zgornjo plast tal, industrija pa ni imela nadzora nad emisijami. Ekološko gibanje Moldavije, ustanovljeno leta 1990, nacionalna, nevladna, neprofitna organizacija, ki je članica Mednarodne zveze za varstvo narave, si prizadeva za obnovo poškodovanega naravnega okolja Moldavije. Gibanje je nacionalni predstavnik Centra "Naturopa" Sveta Evrope in Programa Združenih narodov za okolje.<ref>{{cite conference|title=Moldova participants & European participants |conference=European Partnership Fair for Civil Society Organizations in Moldova |date=15–16 June 2010 |place=Republican Palace, Chisinau, Moldova |page=25 |publisher=European Partnership for Democracy |url=http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |access-date=24 July 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110720161119/http://www.epd.eu/uploads/7a30d35a4a1fb6420184b7cdb9871f5a.pdf |archive-date=20 July 2011 }}</ref> Sajge, ki so se nekoč razprostirale od Britanskega otočja prek Srednje Azije, Beringove ožine do Aljaske in kanadskega Jukona ter Severozahodnih ozemelj, so v Moldaviji in Romuniji preživele do konca 18. stoletja. [[Krčenje gozdov]], demografski pritisk in pretiran lov so iztrebili avtohtone črede sajg. V antiki so veljale za značilno žival Skitije. Zgodovinar [[Strabon]] je sajge imenoval ''kolos'' in jih opisal kot »velikost med jelenom in ovnom«, za katerega so (razumljivo, a zmotno) verjeli, da pije skozi nos.<ref>{{navedi knjigo |last=Strabo |title=Geographica |trans-title=Geography |section=book&nbsp;VII, chapter&nbsp;4, paragraph&nbsp;8 |section-url=https://penelope.uchicago.edu/Thayer/E/Roman/Texts/Strabo/7D*.html#4.7.9 |access-date=19 December 2012 }}{{dead link|date=August 2023|bot=medic}}</ref> Druga žival, ki je bila v Moldaviji izumrla od 18. stoletja do nedavnega, je bil evropski gozdni bizon ali [[zober]]. Vrsta je bila ponovno naseljena s prihodom treh evropskih bizonov iz [[Beloveška pušča|Beloveškega gozda]] na Poljskem nekaj dni pred moldavskim dnevom neodvisnosti 27. avgusta 2005.<ref>{{navedi novice |author=Autor invitat |date=27 August 2005 |title=The bison come back to Moldova |language=en |url=https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |access-date=30 May 2020 |publisher=Moldova.org |archive-date=16 June 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200616162621/https://www.moldova.org/en/the-bison-come-back-to-moldova-4123-eng/ |url-status=live }}</ref> Moldavija se trenutno zanima za širitev svoje populacije zobrov in je leta 2019 začela pogovore z Belorusijo o programu izmenjave med državama.<ref>{{cite press release |title=Belarus, Moldova discuss bison exchange program |date=17 February 2019 |publisher=Ministry of Forestry of the Republic of Belarus |url=http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |access-date=30 May 2020 |archive-date=28 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728032233/http://www.mlh.by/en/press-service/news/2584/ |url-status=dead }}</ref> == Upravna delitev == Moldavija je upravno razdeljena na 32 okrajev (moldavsko ''raioane''), tri mestne občine ter dve avtonomni teritorialni enoti.<ref>{{navedi splet|url=http://descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|title=Autorități publice locale|publisher=Government of Moldova|access-date=12 October 2010|archive-date=28 August 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20100828065811/http://www.descentralizare.gov.md/regionmap.php?l=ro&idc=310|url-status=live}}</ref> Končni status Pridnestrja je sporen, saj centralna vlada ne nadzoruje tega ozemlja. Status občine ima tudi 10 drugih mest, vključno s Komratom in Tiraspolom, upravnima sedežema obeh avtonomnih ozemelj. Moldavija ima 66 mest (krajev), od tega 13 s statusom občine, in 916 občin. Nadaljnjih 700 vasi je premajhnih, da bi imele ločeno upravo, in so upravno del mest (41 od njih) ali občin (659). To pomeni skupno 1682 naselij v Moldaviji, od katerih sta dva nenaseljena.<ref>{{navedi splet|url=http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|title=Clasificatorul unităţilor administrativ-teritoriale (CUATM)|access-date=20 May 2017|archive-date=8 May 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190508230025/http://www.statistica.md/public/files/Clasificatoare/CUATM_rom.zip|url-status=live}}</ref> Največje mesto v Moldaviji je [[Kišinjev]] s približno 695.400 prebivalci. Drugo največje mesto je [[Tiraspol]] s 129.500 prebivalci, ki je del nepriznane separatistične regije Pridnestrje, sledita mu [[Bălți]] (146.900) in [[Bender]] (91.000). Okraji so: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # Anenii Noi # Basarabeasca # Briceni # Cahul # Cantemir # Călărași # Căușeni # Cimișlia {{col-break|gap=2em}} # <li value=9> Criuleni # Dondușeni # Drochia # Dubăsari # Edineț # Fălești # Florești # Glodeni {{col-break|gap=2em}} # <li value=17> Hîncești # Ialoveni # Leova # Nisporeni # Ocnița # Orhei # Rezina # Rîșcani {{col-break|gap=2em}} # <li value=25> Sîngerei # Soroca # Strășeni # Șoldănești # Ștefan Vodă # Taraclia # Telenești # Ungheni {{col-end}} Mestne občine: {{col-begin|width=auto}} {{col-break}} # [[Kišinjev]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=2> [[Bălți]] {{col-break|gap=2em}} # <li value=3> [[Bender]] {{col-break|gap=2em}} {{col-end}} Avtonomni teritorialni enoti: # [[Gagauzija]] # [[Pridnestrje]] Del Moldavije vzhodno od reke Dnester, naseljen pretežno z etničnimi [[Rusi]] in [[Ukrajinci]], se imenuje Pridnestrska republika oz. Pridnestrje (uporablja se tudi ime ''Transnistrija'', ki pa označuje le levi breg Dnestra). Ta pokrajina je leta 1990 razglasila Pridnestrsko moldavsko socialistično republiko, da bi v primeru ponovne združitve Moldavije z Romunijo ostala del Sovjetske zveze. Kasneje je bila razglašena kot ti. Pridnestrska moldavska republika, ki je ne priznava nobena država. Leta 1992 je izbruhnila krajša vojna v kateri je posredovala Rusija, ki je tam še vedno vojaško prisotna. [[Svet Evrope]] območje obravnava kot okupirano s strani Rusije.<ref name="Necsutu">{{navedi splet|url=https://balkaninsight.com/2022/03/16/council-of-europe-designates-transnistria-russian-occupied-territory/|title=Council of Europe Designates Transnistria 'Russian Occupied Territory'|last=Necșuțu|first=Mădălin|date=16 March 2022|website=balkaninsight.com|publisher=Balkan Insight|access-date=19 March 2022}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Annual growth of GDP for Moldova, Romania, and Ukraine, 1980 to 2028.svg|thumb|Letna rast BDP za Moldavijo, Romunijo in Ukrajino, 1980 do 2028]] Moldavsko gospodarstvo je nastajajoče gospodarstvo z višjim srednjim dohodkom in visokim indeksom človekovega razvoja. Odkar je država leta 1992 pridobila neodvisnost od Sovjetske zveze, je postopoma prešla v tržno gospodarstvo. Po podatkih Svetovne banke Moldavija kljub močni gospodarski uspešnosti v zadnjih dveh desetletjih ostaja med najrevnejšimi državami v Evropi. Rast je od 1990-ih ostala relativno visoka, z nizko stopnjo brezposelnosti in padajočo stopnjo revščine, vendar je kombinacija demografskih dejavnikov, zlasti starajočega se prebivalstva in znatne stopnje izseljevanja, ter nedavnih regionalnih dogodkov, zlasti ruske invazije na Ukrajino, predstavljala resne gospodarske izzive za moldavsko gospodarstvo, zlasti zaradi inflacije in naraščajočih cen energije. Rast produktivnosti je ostala slaba, znaten delež prebivalstva pa je odvisen od državnih pokojnin in socialne pomoči.<ref>{{navedi splet |date=7 April 2023 |title=The World Bank in Moldova |url=https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |language=en |archive-date=12 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230812104654/https://www.worldbank.org/en/country/moldova/overview |url-status=live }}</ref> Zaradi zgodovinske odvisnosti Moldavije od ruske nafte in zemeljskega plina je energetski sektor predstavljal poseben izziv za gospodarstvo države. BDP na prebivalca se je skoraj podvojil iz 2749 USD leta 2015 na 5562 USD leta 2022.<ref>{{navedi splet |title=GDP Per Capita (current US$) – Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> Po pandemiji COVID-19 in poznejših omejitvah gibanja se je letna rast BDP leta 2021 okrepila na 13,9 %, preden je ruska invazija na Ukrajino povzročila, da se je rast zaradi energetske in begunske krize strmoglavila na -5,9 %. Od 2022 ostaja brezposelnost nizka pri 2,3 %, vendar se je inflacija zaradi energetske krize, ki jo je povzročila invazija, dramatično povečala na 28,7 %.<ref>{{navedi splet |title=Moldova {{!}} Data |url=https://data.worldbank.org/ |access-date=1 August 2023 |website=World Bank |archive-date=26 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230526025607/https://data.worldbank.org/ |url-status=live }}</ref> V zadnjih letih je država prejela znatno gospodarsko pomoč od Evropske unije, Mednarodnega denarnega sklada (MDS) in Svetovne banke, zlasti po ruski invaziji na Ukrajino. Glavni izvozni proizvodi gospodarstva so kmetijstvo, oblačila in športna oprema.<ref>{{navedi splet |date=8 September 2022 |title=Moldova – Market Overview |url=https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |access-date=1 August 2023 |website=International Trade Administration |language=en |archive-date=1 August 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230801213054/https://www.trade.gov/country-commercial-guides/moldova-market-overview |url-status=live }}</ref> Leta 2021 je Moldavija izvozila vino v vrednosti 140 milijonov dolarjev in je 21. največji izvoznik vina na svetu, izvoz vina pa je peti največji izvoz države. Moldavsko podnebje je s 300 sončnimi dnevi na leto idealno za kmetijstvo in zlasti za vinograde. Vinska industrija je pomemben gospodarski sektor, ki predstavlja 3 % moldavskega BDP in osem odstotkov celotnega izvoza države, kažejo vladni podatki.<ref name="Five Things To Know About Moldova">{{navedi splet |date=1 June 2023 |title=Five Things To Know About Moldova |url=https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |access-date=6 July 2023 |website=Barron's |language=en-US |archive-date=7 July 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230707161910/https://www.barrons.com/news/five-things-to-know-about-moldova-d767674 |url-status=live }}</ref> V Leta 2021 je EU postala glavni kupec moldavskih vin. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je eden najbolj obetavnih gospodarskih sektorjev v Moldaviji, ki predstavlja več kot 10 odstotkov BDP. Vsako leto diplomira več kot 2000 študentov iz računalništva ali sorodnega področja. == Demografija == Najnovejši nacionalni popis prebivalstva Moldavije je bil izveden leta 2024 (brez Pridnestrja). Moldavija ima po ocenah približno 2.423.300 prebivalcev na dan 1. januarja 2024. Moldavija je relativno urbanizirana. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 je 46,4 % prebivalstva mestnega, pri čemer je država v zadnjih letih doživela hitro urbanizacijo; po popisu prebivalstva leta 2014 je bilo mestnega le 38,5 % prebivalstva. Približno tretjina moldavskega prebivalstva živi v metropolitanskem območju glavnega mesta Kišinjev. Leta 2022 je bila gostota prebivalstva v državi 82,8 prebivalcev na 1 km2, povprečna pričakovana življenjska doba pa 71,5 let. Država trpi zaradi dolgotrajnega upada prebivalstva zaradi visoke stopnje izseljevanja (leta 2022 je državo zapustilo 43.000 več ljudi, kot jih je prišlo) in nizke stopnje rodnosti. Po popisu prebivalstva iz leta 2024 so etnični Moldavci predstavljali skoraj 77 % prebivalstva države, Romuni (8 %), Ukrajinci (5 %), Gagauzijci (4 %) in Rusi (3 %) pa so predstavljali največje etnične manjšine. Manjše prebivalstvo vključuje Bolgare, Rome, Beloruse, Jude, Poljake in druge. == Kultura == [[File:International Children's Day Celebrations in Chisinau, Moldova (7688594362 cropped).jpg|thumb|Tradicionalne moldavske noše v Kišinjevu]] Moldavska kultura je edinstvena in nanjo vplivajo romunski izvor njenega večinskega prebivalstva, pa tudi slovansko in manjšinsko gagauško prebivalstvo.<ref name="culture">[http://countrystudies.us/moldova/18.htm Moldova's Culture]</ref> Tradicionalni latinski izvor romunske kulture sega v 2. stoletje, obdobje rimske kolonizacije v Dakiji. Geografsko območje, ki je danes sodobna Moldavija, se je oblikovalo v stikih z vzhodnoslovanskim prebivalstvom in kasneje pod vladavino Osmanskega cesarstva. Leta 1812 je bilo ozemlje sodobne Moldavije osvobojeno osmanske oblasti in vključeno v Besarabsko provinco Ruskega cesarstva, kar je imelo velik vpliv na razvoj kulture regije. Velik del mestne kulture je prihajal iz Moskve, medtem ko se je pretežno podeželsko etnično romunsko prebivalstvo lahko izražalo v folklori in ljudski umetnosti. Moldavska tradicionalna ljudska kultura je zelo bogata. Starodavne ljudske balade, kot sta ''Mioriţa'' in ''Meşterul Manole'', igrajo osrednjo vlogo v tej tradicionalni kulturi. Ljudske tradicije, vključno s keramiko in tkanjem, se še naprej izvajajo na podeželju. Tradicija ljudske kulture se spodbuja na nacionalni ravni in jo med drugim predstavlja ljudski pevski zbor Doina. Prve knjige, verska besedila, kneževine Moldavije so se pojavile sredi 17. stoletja. Vidne osebnosti v kulturnem razvoju Moldavije so Dosoftei, Grigore Ureche, Miron Costin, kijevski metropolit Petru Movilă, učenjaki Nicolae Milescu-Spătaru, Dimitrie Cantemir (1673–1723) in Ion Neculce, Gavriil Bănulescu-Bodoni, Alexandru Donici, Constantin Stamati, Costache Negruzzi, zgodovinar in filolog Bogdan P. Hasdeu (1836–1907), pisatelj Ion Creangă (1837–1889) in pesnik Mihai Eminescu (1850–1889). == Naravne in kulturne znamenitosti == [[File:Сорокская крепость Cetatea Soroca Soroca Fortress (44738806701).jpg|thumb|Trdnjava Saroca]] * [[samostan Căpriana]] - eden najstarejših pravoslavnih samostanov, ustanovljen 1429 v gozdni pokrajini jugozahodno od mesta Strășeni; cerkve Marijinega vnebovzetja (16. stol.), sv. Jurija (1840) in sv. Nikolaja (1903) * [[Kišinjev]] - delno ohranjeno mestno jedro iz 19. stol., pravoslavna cerkev, zdaj muzej, Mazarakijevska cerkev (1752), Narodni muzej, Etnografski muzej * [[Orhei]] - ostanki [[Stari Orhei|starejše naselbine]] (5. do 3. st. pr. n. št.), trdnjava (15. stol.) in v skalo vklesan pravoslavni samostan Maria Dormata (13. stol.) * Saharna, vas ob Dnestru; v bližini v dolini potoka Saharna pravoslavni samostan sv. Trojice (1777) * [[Trdnjava Soroca]] - okrogla trdnjava na desnem bregu Dnestra, zgrajena 1543–1546; v bližini je vas Cosăuți z nekdanjim pravoslavnim samostanom * Lalova - v skalno steno vklesan pravoslavni samostan iz 15.–17. stoletja == Opombi == {{notelist}} ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Moldova}} {{Wikipotovanje|Moldova|Moldavija}} * {{uradno spletno mesto|1=http://www.moldova.md/}} * [https://web.archive.org/web/20240402180921/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/moldova/ Moldavija – Svetovni podatkovnik CIA] (arhivirana različica) * [https://www.bbc.com/news/world-europe-17601580 Profil države Moldavija – BBC News] * {{Wikiatlas|Moldova}} * {{OSM relation|58974|bullet=no}} * [http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD Key Development Forecasts for Moldova] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426045144/http://www.ifs.du.edu/ifs/frm_CountryProfile.aspx?Country=MD |date=26 April 2012 }} from International Futures == Glej tudi== * [[seznam suverenih držav]] * [[Pridnestrska republika]] {{Evropa}} {{Skupnost neodvisnih držav}} {{OVSE}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Moldavija| ]] [[Kategorija:Evropske države]] [[Kategorija:Celinske države]] [[Kategorija:Frankofonske države]] [[Kategorija:Skupnost neodvisnih držav]] 46b91pnp1gg64a5et0pzsik2c45lost 0 5455 6758346 5512533 2026-09-29T14:20:23Z Niko Petrič 261163 Gravitacijska konstanta 6758346 wikitext text/x-wiki [[Slika:Solar sys.jpg|right|300px|thumb|Gravitacija vzdržuje gibanje [[planet]]ov po [[orbita]]h okoli [[Sonce|Sonca]].]] '''Téžnost''' ali '''gravitácijska sila''' je ena od štirih [[osnovna sila|osnovnih interakcij]] v [[narava|naravi]]. Je sila, ki povzroča, da [[telo (fizika)|telesa]] z [[masa|maso]] privlačijo drug drugega.<ref name="Does Gravity Travel at the Speed of Light?">[http://math.ucr.edu/home/baez/physics/Relativity/GR/grav_speed.html "Does Gravity Travel at the Speed of Light?"]. ''UCR Mathematics'', 1998. Pridobljeno 11.04.2010.</ref> V vsakdanjem življenju je gravitacija najbolj opazna kot sila, ki da telesom z maso [[teža|težo]] in povzroči, da padejo na tla po spustitvi iz neke višine. Med drugim povzroči tudi povezavo razpršenega materiala v [[Vesolje|Vesolju]], zaradi česar nastanejo makroskopska telesa, kot so [[Zemlja]], [[Sonce]] idr. Je tudi odgovorna za vzdrževanje gibanja Zemlje in drugih planetov po [[tir]]ih okrog Sonca; za vzdrževanju gibanja [[Luna|Lune]] po tiru okrog Zemlje; za pojav [[bibavica|bibavice]]; za pojav [[konvekcija|konvekcije]], preko katere nastane tok [[tekočina|tekočine]]; za segrevanje notranjosti nastajajočih planetov in [[zvezda|zvezd]] do zelo visokih [[temperatura|temperatur]] itd. Njeni prenašalni delci naj bi bili [[graviton]]i.{{cn}} V splošnem se lahko gravitacijsko silo med dvema telesoma, ki sta dovolj daleč narazen, da je njuna velikost zanemarljiva v primerjavi z njuno medsebojno [[razdalja|razdaljo]] in se ju lahko ima za [[točkasto telo|točkasti telesi]] v njunih [[težišče|težiščih]], izračuna z [[Isaac Newton|Newtonovim]] [[splošni gravitacijski zakon|splošnim gravitacijskim zakonom]]: : <math> F_{g} = G \frac{m_{1}m_{2}}{r^{2}} \!\, , </math> kjer so: [[File:Apollo 15 feather and hammer drop.ogv|right|thumb|250px|Prikaz težnosti na Luni: [[David Scott]], poveljnik Lunine odprave [[Apollo 15]] (1971), prikazuje učinek težnosti na [[pero]] in [[kladivo]], ki ju je pustil pasti v brezzračnem prostoru na [[Luna|Luni]]. (1,38 [[Megabyte|MB]], [[ogg]]/[[Theora]] format)]] * <math>m_{1}\, </math>, <math>m_{2}</math> – masi teles * <math>r\, </math> – razdalja med [[masno središče|težiščema]] teles * <math>G </math> – gravitacijska konstanta (Splošna) [[gravitacijska konstanta]] je enaka:<ref name= Pople>Gravitacijsko kostanto, ki je podana v [[Mednarodni sistem enot|enotah SI]], se označuje tudi z '''G''' (Pople, Stephen. ''Fizika: Shematski pregledi''. [[Tehniška založba Slovenije]], Ljubljana 1998.)</ref> : <math>G = (6,67428 \pm 0,0010) \cdot 10^{-11} \, \mathrm{ N\cdot m^{2}/kg^{2} } \!\, . </math> Enačba pa tudi ne velja le za točkasta telesa, pač pa tudi za homogeni [[krogla|krogli]] z razdaljo ''r'' med njunima središčema. Omeniti je treba naslednji 2 dejstvi: # gravitacijska sila je vedno privlačna (torej nikoli odbojna). # gravitacijska sila je zelo šibka, razen v primeru, da ima vsaj eno od teles zelo veliko maso (npr. [[asteroid]]i, [[planet]]i ali [[zvezda|zvezde]]). Moderna fizika sicer opisuje gravitacijo s pomočjo [[splošna teorija relativnosti|splošne teorije relativnosti]], pri kateri je gravitacija posledica ukrivljenja [[prostor-čas]]a. Prej je bilo navedeno, da je gravitacijska sila vedno privlačna, vendar to ne drži.{{cn}} Leta 1916 je [[Albert Einstein]] dokazal, da h gravitacijski sili prispevata še [[temperatura]] in [[tlak]]. Obstajata dve vrsti tlaka: pozitivni in negativni. V vesolju prevladuje pozitivni tlak, zaradi česar je gravitacija privlačna. Če{{Dvomljivo}} pa bi [[Higgsovo polje|Higggsovo polje]], ki je edino tega zmožno, pristalo na višji vrednosti, bi prevladoval negativni tlak, zaradi česar bi se telesa odbijala. Če{{Dvomljivo}} bi bilo enaka količina pozitivnega in negativnega tlaka, bi se gravitacija izničila. == Glej tudi == * [[gravitacijska fizika]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Wikislovar|težnost|Težnost}} {{-}} {{teorije gravitacije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mehanika]] [[Kategorija:Fizikalne sile]] [[Kategorija:Gravitacija| ]] hzbnkt1ooqnpzsi70r2uma9f3zzvbku 0 5611 6758335 6652399 2026-09-29T13:40:18Z Ljuba24b 92351 posodobljeno infopolje 6758335 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''República de Panamá'' |conventional_long_name = Republika Panama |common_name = Panama |common_name2 = Paname |image_flag = Flag of Panama.svg |image_coat = Coat of arms of Panama.svg |image_map = LocationPanama.png |national_motto = [[latinščina|latinsko]] ''Pro Mundi Beneficio''<br />([[slovenščina|slovensko]] »Za blagor sveta«) |national_anthem = ''Himno Istmeño'' |official_languages = [[španščina]] |capital = [[Panama (mesto)]] |latd=8 |latm=58 |latNS=N |longd=79 |longm=32 |longEW=W |largest_city = Panama |government_type = [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[ustavna republika]] |leader_title1 = Predsednik: |leader_name1 = [[José Raúl Mulino]] |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | established_event1 = od Španskega imperija | established_date1 = 28. november 1821 | established_event2 = združitev z Veliko Kolumbijo | established_date2 = December 1821 | established_event3 = od republike Kolumbije | established_date3 = 3. november 1903 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 11. oktober 1972 |area_rank = 116. |area_magnitude = 1 E8 |area_km2 = 75.417 |percent_water = 2,9 | area_footnote = <ref name="unstats08">{{Cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012/Table03.pdf|title=Demographic Yearbook – Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density|publisher=United Nations Statistics Division|date=2012|access-date=September 4, 2017|archive-date=August 26, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200826065042/https://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012/Table03.pdf|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012.htm|title=United Nations Statistics Division - Demographic and Social Statistics|website=unstats.un.org|access-date=May 21, 2021|archive-date=October 15, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171015114145/https://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012.htm|url-status=live}}</ref> |population_estimate = 4,571,189<ref>{{citeweb|url=https://rimap.unhcr.org/countries/panama|title=Panama {{!}} Rights Mapping and Analysis Platform|website=unhcr.org|publisher=United Nations High Commissioner for Refugees }}</ref> |population_estimate_rank = 127. |population_estimate_year = 2025 |population_census = 4.064.780 |population_census_year = 2023 |population_density = 54 |population_density_rank = 122. |demonym = Panamec | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 80. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $42.772<ref name="IMFWEO.PA" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 50. | GDP_nominal = {{increase}} $91,731 billion<ref name="IMFWEO.PA" /> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 77. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $20.092<ref name="IMFWEO.PA" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 55. | Gini = 48.9<!--number only--> | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease<!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=September 24, 2024|archive-date=July 17, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717071854/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison|url-status=dead}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,839 | HDI_rank = 59. | HDI_year = 2023<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --> | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=[[United Nations Development Programme]]}}</ref> |currency = [[Panamska balboa|Balboa]] |currency_code = PAB |country_code = |time_zone = |utc_offset = -5 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = -5 |cctld = [[.pa]] |calling_code = 507 }} '''Panama''' ({{lang-es| Panamá}}, {{IPA|es|panaˈma|pron}}), uradno '''Republika Panama''' ({{lang-es| República de Panamá}}), je čezcelinska država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki zajema južni del [[Severna Amerika|Severne Amerike]] v severni del [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Na zahodu meji na [[Kostarika|Kostariko]], na jugovzhodu na [[Kolumbija|Kolumbijo]], na severu na [[Karibsko morje]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Njeno glavno in največje mesto je [[Panama (mesto)|Panama City]], katerega metropolitansko območje je dom skoraj polovice več kot 4 milijonov prebivalcev države.{{UN_Population|ref}} Panamo so naseljevala domorodna plemena, preden so v 16. stoletju prišli španski kolonisti. Leta 1821 se je odcepila od Španije in se pridružila Republiki Veliki Kolumbiji, zvezi Nove Granade, Ekvadorja in Venezuele. Po razpadu Velike Kolumbije leta 1831 sta Panama in Nova Granada sčasoma postali Republika Kolumbija. Ob podpori Združenih držav se je Panama leta 1903 odcepila od Kolumbije, kar je omogočilo, da je inženirski korpus ameriške vojske dokončal gradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] med letoma 1904 in 1914. S pogodbami Torrijos–Carter iz leta 1977 je bilo dogovorjeno, da se prekop prenese iz ZDA v Panamo 31. decembra 1999.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/panama/ |title=Panama |work=CIA – The World Factbook |access-date=December 23, 2010 |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123023447/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/panama/ |url-status=dead }}</ref> Okoliško ozemlje je bilo prvič vrnjeno leta 1979.<ref name="19770907_usdos_panamacanaltreaty">{{navedi knjigo|title=United States Treaties and Other International Agreements|chapter=Panama Canal Treaty|volume=33|page=55|publisher=United States Department of State|chapter-url=https://books.google.com/books?id=n559BTeMBIsC&pg=PA39|author=Department of State, United States of America|date=1987|quote="Upon entry into force of this Treaty, the United States Government agencies known as the Panama Canal Company and the Canal Zone Government shall cease to operate within the territory of the Republic of Panama that formerly constituted the Canal Zone."|orig-year=Signed at Washington on September 7, 1977. Entered into force October 1, 1979.|id=33 UST 39; TIAS 10030}}</ref> Prihodki od cestnin še naprej predstavljajo pomemben del panamskega BDP, čeprav so trgovina, bančništvo in turizem glavni in rastoči sektorji. Velja za gospodarstvo z visokim dohodkom.<ref>{{navedi splet |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weoselco.aspx?g=2200&sg=All+countries+%2f+Emerging+market+and+developing+economies |title=World Economic Outlook Database, April 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=September 29, 2019}}</ref> Leta 2019 se je Panama glede na indeks človekovega razvoja uvrstila na 57. mesto na svetu.<ref name="HDI">{{navedi knjigo|title=Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene|date=December 15, 2020|publisher=United Nations Development Programme|isbn=978-92-1-126442-5|pages=343–346|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|access-date=December 16, 2020}}</ref> Leta 2018 je bila Panama po indeksu globalne konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma uvrščena na sedmo najbolj konkurenčno gospodarstvo v Latinski Ameriki.<ref>{{navedi splet|url=https://wef.ch/2OX9YUm|title=Competitiveness Rankings|website=The Global Competitiveness Report 2018|language=en-US|access-date=March 18, 2019}}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Panama je bila leta 2023 uvrščena na 84. mesto na svetovnem indeksu inovacij.<ref>{{navedi splet |last=WIPO |title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition |url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html |access-date=2023-10-29 |website=www.wipo.int |language=en}}</ref> Panamske džungle, ki pokrivajo približno 40 odstotkov kopnega, so dom številnim tropskim rastlinam in živalim – nekaterih od njih ni nikjer drugje na zemlji.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1229332.stm |work=BBC News |title=Country profile: Panama |date=June 30, 2010}}</ref> Panama je ustanovna članica Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, kot so OAS, LAIA, G77, WHO in NAM. == Etimologija == Dokončen izvor imena ''Panama'' ni znan. Teorij je več. Ena navaja, da je država dobila ime po navadni drevesni vrsti (''Sterculia apetala'', panamsko drevo). Druga navaja, da so prvi naseljenci prispeli v Panamo avgusta, ko je metuljev v izobilju, in da ime pomeni ''številni metulji'' v enem ali več avtohtonih indijanskih jezikih, ki so se govorili na ozemlju pred špansko kolonizacijo. Druga teorija navaja, da je beseda kastiljanizacija besede ''bannaba'' v jeziku Kuna, ki pomeni 'oddaljen' ali 'daleč'.<ref name=PAN>{{navedi splet|url=http://www.pa/secciones/informacion/significado.html |title=Origen del Nombre Panamá |publisher=República de Panamá |access-date=July 25, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070214054429/http://www.pa/secciones/informacion/significado.html |archive-date=February 14, 2007}}</ref> Običajno razširjena legenda v Panami pravi, da je obstajala ribiška vas, ki je nosila ime ''Panamá'', kar naj bi pomenilo 'obilje rib', ko so se španski kolonizatorji prvič izkrcali na tem območju. Natančna lokacija vasi ni znana. Legendo običajno potrjujejo dnevniški zapisi stotnika Antonia Tella de Guzmána, ki poroča o pristanku v neimenovani vasi med raziskovanjem panamske obale leta 1515; vas opiše le kot »isto malo avtohtono ribiško mesto«. Leta 1517 se je don Gaspar de Espinosa, španski poročnik, odločil namestiti postojanko na isti lokaciji, kot jo je opisal Guzmán. Leta 1519 se je Pedro Arias Dávila odločil na tem mestu ustanoviti pacifiško pristanišče španskega cesarstva. Nova naselbina je nadomestila Santa María la Antigua del Darién, ki je izgubila svojo funkcijo v globalnem načrtu krone po začetku španskega izkoriščanja bogastev v Pacifiku. Uradna definicija in izvor imena, ki ga promovira panamsko ministrstvo za izobraževanje, je »obilje rib, dreves in metuljev«. To je običajen opis v učbenikih družboslovja. == Zgodovina == V času prihoda Špancev v 16. stoletju so znani prebivalci Paname vključevali plemena Cuevas in Coclé. Ti ljudje so skoraj izginili, saj niso bili imuni na evropske nalezljive bolezni.<ref>{{navedi knjigo |last = Austin Alchon |first = Suzanne |title = A pest in the land: new world epidemics in a global perspective |url = https://books.google.com/books?id=YiHHnV08ebkC&pg=PA67 |publisher = University of New Mexico Press |date= 2003 |pages = 67–74 |isbn = 0-8263-2871-7}}</ref> === Predkolumbijsko obdobje === [[File:Panama Embera0605.jpg|thumb|Embera, oblečena za ples]] [[Panamska ožina]] je nastala pred približno tremi milijoni let, ko je kopenski most med Severno in Južno Ameriko končno postal dokončan in so ga rastline in živali postopoma prečkale v obe smeri. Obstoj ožine je vplival na širjenje ljudi, kmetijstva in tehnologije po vsej ameriški celini od pojava prvih lovcev in zbiralcev do obdobja vasi in mest.<ref name="Mayo, J 2004">Mayo, J. (2004). ''La Industria prehispánica de conchas marinas en Gran Coclé'', Panamá. Diss. U Complutense de Madrid, pp. 9–10.</ref><ref>Piperno, D. R. (1984). ''The Application of Phytolith Analysis to the Reconstruction of Plant Subsistence and Environments in Prehistoric Panama''. Dissertation, Temple University. Philadelphia, vol. 8 pp. 21–43.</ref> Najzgodnejši odkriti artefakti [[Ameriški staroselci|domorodnih ljudstev]] v Panami vključujejo paleoindijanske konice. Poznejša osrednja Panama je bila dom nekaterih prvih izdelovalcev [[keramika|keramike]] v Ameriki, na primer kulture v Monagrillu, ki segajo v 2500–1700 pr. n. št. Ti so se razvili v pomembne populacije, ki so najbolj znane po svojih spektakularnih pokopih (ki segajo v okoli 500–900 n. št.) na arheološkem najdišču [[Monagrillo]] in njihovi čudoviti pobarvani keramiki v slogu [[Gran Coclé]]. Monumentalne monolitne skulpture na mestu [[Barriles]] (Chiriqui) so prav tako pomembne sledi teh starodavnih kultur iz ožine. Pred prihodom Evropejcev je bila Panama široko poseljena z ljudstvi Chibchan, Chocoan in Cueva. Največja skupina so bili Cueva (katerih posebna jezikovna pripadnost je slabo dokumentirana). Velikost avtohtonega prebivalstva ožine v času evropske kolonizacije je negotova. Ocene segajo do dva milijona ljudi, novejše študije pa to številko približujejo 200.000. Arheološke najdbe in pričevanja zgodnjih evropskih raziskovalcev opisujejo različne domorodne skupine, ki kažejo kulturno raznolikost in kažejo, da so se ljudje razvili po rednih regionalnih trgovskih poteh. Avstronezijci so imeli trgovsko mrežo s Panamo, saj obstajajo dokazi, da so kokosovi orehi dosegli pacifiško obalo Paname s Filipinov v predkolumbijskem času.<ref>[https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3864718/ The presence of coconut in southern Panama in pre-Columbian times: clearing up the confusion]</ref> Ko je bila Panama kolonizirana, so staroselci pobegnili v gozd in na bližnje otoke. Strokovnjaki verjamejo, da so bile nalezljive bolezni glavni vzrok za upad prebivalstva ameriških staroselcev. Avtohtona ljudstva niso imela pridobljene imunosti proti boleznim, kot so [[črne koze]], ki so bile stoletja kronične pri prebivalcih Evrazije.<ref>Hays, J. N. (2005). ''[https://archive.org/details/epidemicspandemi0000hays/page/82 Epidemics and pandemics: their impacts on human history]'', ABC-CLIO, pp. 82–83, {{ISBN|1-85109-658-2}}</ref> === Osvajanje do 1799 === [[File:Balboa südsee.jpg|thumb|upright|[[Vasco Núñez de Balboa]], priznana in priljubljena osebnost panamske zgodovine]] [[File:New Caledonia in Darien.jpg|thumb|"Nova Kaledonija", nesrečna škotska kolonija sheme Darien v Kaledonskem zalivu, zahodno od Darienskega zaliva]] [[Rodrigo de Bastidas]] je leta 1501 odplul proti zahodu iz [[Venezuela|Venezuele]] v iskanju zlata in postal prvi Evropejec, ki je raziskoval Panamsko ožino. Leto pozneje je [[Krištof Kolumb]] obiskal ožino in ustanovil kratkotrajno naselje v [[Darienska vrzel|Darienu]]. Mučno potovanje [[Vasco Núñez de Balboa|Vasca Núñeza de Balboe]] od Atlantika do Pacifika leta 1513 je pokazalo, da je bila ožina res pot med morji, in Panama je hitro postala križišče in trg [[Španski imperij|Španskega imperija]] v [[Novi svet|Novem svetu]]. Kralj [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinand II.]] je imenoval Pedra Ariasa Dávilo za kraljevega guvernerja. Prispel je junija 1514 z 19 plovili in 1500 možmi. Leta 1519 je Dávila ustanovil mesto Panama.<ref>{{navedi splet|title=Pedro Arias Dávila|url=https://www.britannica.com/biography/Pedro-Arias-Davila|website=Encyclopedia Britannica}}</ref> Zlato in srebro so pripeljali z ladjo iz Južne Amerike, ju prepeljali čez ožino in naložili na ladje za Španijo. Pot je postala znana kot ''Camino Real'' ali ''Kraljeva cesta'', čeprav je bila zaradi številnih grobišč ob poti bolj znana kot ''Camino de Cruces'' (''Križeva cesta''). Panama je bila pod špansko oblastjo skoraj 300 let (1538–1821) in je skupaj z vsemi drugimi španskimi posestmi v Južni Ameriki postala del podkraljevstva Peru. Od samega začetka je panamska identiteta temeljila na občutku »geografske usode«, panamska sreča pa je nihala glede na geopolitični pomen ožine. Kolonialna izkušnja je povzročila panamski nacionalizem ter rasno zapleteno in zelo razslojeno družbo, vir notranjih konfliktov, ki so bili v nasprotju z združevalno silo nacionalizma. Leta 1538 je bila ustanovljena Real Audiencia Paname, sprva s pristojnostjo od Nikaragve do Cape Horna, do osvojitve Peruja. Real Audiencia je bilo sodno okrožje, ki je delovalo kot pritožbeno sodišče. Vsaka ''audiencia'' je imela ''oidorja'' (poslušalec, sodnik). Španske oblasti so imele malo nadzora nad večjim delom ozemlja Paname. Velikim delom se je uspelo upreti osvajanju in misijonarjenju do zelo pozne kolonialne dobe. Zaradi tega so bili staroselci tega območja pogosto imenovani ''indios de guerra'' (vojni Indijanci), ki so se uprli španskim poskusom, da bi jih osvojili ali jih poslali v misijone. Vendar je bila Panama strateško pomembna za Španijo, saj je bila to najlažji način za pretovarjanje [[srebro|srebra]], izkopanega v [[Peru]]ju, v Evropo. Srebrni tovor je bil iztovorjen v Panami in nato po kopnem odpeljan v Portobello ali Nombre de Dios na karibski strani ožine za nadaljnjo pošiljko. Poleg evropske poti je obstajala tudi azijsko-ameriška pot, ki je vodila do trgovcev in pustolovcev, ki so prevažali srebro iz Peruja, skozi Panamo prispeli do [[Acapulco|Acapulca]] v [[Mehika|Mehiki]], preden so pripluli v [[Manila|Manilo]] na [[Filipini]]h z uporabo slavnih [[Manilski galeoni|Manilskih galeonov]].<ref>[https://www.academia.edu/44625493/Connecting_China_with_the_Pacific_World Connecting China with the Pacific World By Angela Schottenhammer](2019) (Page 144–145)</ref> Zaradi nepopolnega španskega nadzora je bila panamska pot ranljiva za napade piratov (večinoma nizozemskih in angleških) in Afričanov iz Novega sveta, imenovanih ''cimarroni'', ki so se osvobodili suženjstva in živeli v komunah ali ''palenkah'' okoli Camino Real v notranjosti Paname in na nekaterih otokih ob panamski pacifiški obali. Ena taka slavna skupnost je bila majhno kraljestvo pod Bayanom, ki je nastalo v letih od 1552 do 1558. Slavnim napadom sira [[Francis Drake|Francisa Drakea]] na Panamo v letih 1572–73 in prehodu [[John Oxenham|Johna Oxenhama]] v Tihi ocean so pomagali panamski cimaroni, španske oblasti pa so jih lahko spravile pod nadzor tako, da so z njimi sklenile zavezništvo, ki jim je leta 1582 zagotovilo svobodo v zameno za vojaško podporo.<ref>{{cite journal|last=Pike |first= Ruth |title=Black Rebels: Cimarrons in Sixteenth Century Panama|journal=The Americas|volume= 64|issue=2 |date=2007|pages= 243–66|doi=10.1353/tam.2007.0161|s2cid=143773521 |issn=0003-1615 }}</ref> Blaginja v prvih dveh stoletjih (1540–1740) je medtem prispevala h kolonialni rasti; umestitev obsežne regionalne pravosodne oblasti (''Real Audiencia'') v svojo pristojnost; in ključna vloga, ki jo je imela na vrhuncu Španskega imperija – prvega sodobnega globalnega imperija – je pomagala opredeliti značilen občutek avtonomije in regionalne ali nacionalne identitete znotraj Paname precej pred ostalimi kolonijami. Konec sistema ''encomienda'' v Azueru pa je istega leta sprožil osvojitev Veraguasa. Pod vodstvom Francisca Vázqueza je regija Veraguas leta 1558 prešla pod kastiljsko oblast. V novo osvojeni regiji je bil uveden stari sistem ''encomienda''. Po drugi strani pa lahko panamsko gibanje za neodvisnost posredno pripišemo ukinitvi sistema ''encomienda'' na polotoku Azuero, ki ga je uvedla španska krona leta 1558 zaradi ponavljajočih se protestov domačinov proti slabemu ravnanju z domorodnim prebivalstvom. Namesto tega se je uveljavljal sistem srednjega in manjšega zemljiškega posestništva, ki je oblast velikim posestnikom odvzel v roke srednjih in malih posestnikov. Panama je bila kraj ponesrečenega ''načrta Darien'', ki je leta 1698 ustanovil škotsko kolonijo v regiji. Ta je propadla iz več razlogov, dolg, ki je sledil, pa je prispeval k združitvi Anglije in Škotske leta 1707.<ref>"[http://www.historic-uk.com/HistoryUK/Scotland-History/DarienScheme.htm The Darien Scheme – The Fall of Scotland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205194052/http://www.historic-uk.com/HistoryUK/Scotland-History/DarienScheme.htm |date=February 5, 2012 }}", Historic UK</ref> Leta 1671 je zasebnik Henry Morgan z licenco angleške vlade oplenil in požgal mesto Panama – drugo najpomembnejše mesto v španskem Novem svetu v tistem času. Leta 1717 je bilo ustanovljeno podkraljevstvo [[Nova Granada]] (severna Južna Amerika) kot odgovor na druge Evropejce, ki so poskušali zavzeti špansko ozemlje v karibski regiji. Panamska ožina je bila postavljena pod njeno jurisdikcijo. Vendar pa se je oddaljenost glavnega mesta Nove Granade, [[Bogota|Santa Fe de Bogotá]] (sodobna prestolnica Kolumbije), izkazala za večjo oviro, kot je pričakovala španska krona, saj so oblast Nove Granade izpodbijali s položajem, bližjo bližino in prejšnjimi vezmi s podkraljevstvom iz Lime in celo na lastno pobudo Paname. Ta neprijeten odnos med Panamo in Bogoto bi trajal stoletja. Leta 1744 je škof Francisco Javier de Luna Victoria DeCastro ustanovil kolegij San Ignacio de Loyola in 3. junija 1749 ustanovil La Real y Pontificia Universidad de San Javier. V tem času pa sta pomen in vpliv Paname postala nepomembna, saj je moč Španije v Evropi upadala, napredek v navigacijski tehniki pa je vse bolj dovoljeval ladjam, da obkrožijo [[rt Horn]], da bi dosegle Pacifik. Medtem ko je bila panamska pot kratka, je bila tudi delovno intenzivna in draga zaradi nakladanja in razkladanja ter potovanja z naloženim vozilom, ki je bilo potrebno za prehod z ene obale na drugo. === 1800-ta === [[File:Arco chato.jpg|thumb|Cerkev Santo Domingo]] Medtem ko so se [[Osamosvojitev Latinske Amerike|špansko-ameriške vojne za neodvisnost]] razgrevale po vsej Latinski Ameriki, se je mesto Panama pripravljalo na neodvisnost; vendar je njihove načrte pospešil enostranski ''Grito de La Villa de Los Santos'' (Krik iz mesta svetnikov), ki so ga 10. novembra 1821 izdali prebivalci Azuera brez podpore mesta Panama, da razglasijo svojo ločitev od španskega cesarstva. Tako v Veraguasu kot v prestolnici je bilo to dejanje sprejeto s prezirom, čeprav na različnih ravneh. Za Veraguasa je bilo to največje dejanje izdaje, medtem ko se je za prestolnico zdelo neučinkovito in nepravilno, poleg tega pa jih je prisililo, da so pospešili svoje načrte. Kljub temu je bil ''Grito'' s strani prebivalcev Azuera znak njihovega antagonizma do gibanja za neodvisnost v prestolnici. Tisti v regiji prestolnice pa so na gibanje Azueran gledali s prezirom, saj so separatisti v mestu Panama verjeli, da se njihovi nasprotniki v Azueru ne borijo samo za neodvisnost od Španije, ampak tudi za svojo pravico do samoupravljanja ločeno od mesta Panama, ko Špancev ne bo več. S strani Azuera, ki je živel v strahu pred polkovnikom Joséjem Pedrom Antoniom de Fábrega y de las Cuevas (1774–1841), je to veljalo za tvegano potezo. Polkovnik je bil neomajen lojalist in je imel v rokah vse vojaške zaloge otoka. Bali so se hitrega maščevanja in hitrega maščevanja separatistom. === Postkolonialna Panama === [[File:Panama canal cartoon 1903.jpg|thumb|Politična karikatura iz leta 1903. Ameriška vlada je v sodelovanju s separatisti v Panami pripravila panamsko razglasitev neodvisnosti od Kolumbije, nato pa poslala ameriške vojaške ladje in marince v Panamo.]] [[File:Roosevelt and the Canal.JPG|thumb|Ameriški predsednik [[Theodore Roosevelt]] sedi na parni lopati ob Panamskem prekopu, 1906]] V 80 letih po osamosvojitvi od Španije je bila Panama pododdelek [[Velika Kolumbija|Velike Kolumbije]], potem ko se je državi prostovoljno pridružila konec leta 1821. Prebivalci otoka so se več kot 80-krat poskušali odcepiti od Kolumbije. Uspehu so se približali leta 1831, nato pa ponovno med tisočdnevno vojno 1899–1902, ki so jo med domorodnimi Panamci razumeli kot boj za zemljiške pravice pod vodstvom Victoriana Lorenza.<ref>{{navedi knjigo|last1=Müller-Schwarze|first1=Nina K.|title=The Blood of Victoriano Lorenzo: An Ethnography of the Cholos of Northern Coclé Province.|date=2015|publisher=McFarland Press|location=Jefferson, North Carolina}}</ref> Namera ZDA, da bi vplivale na to območje, zlasti na gradnjo in nadzor nad Panamskim prekopom, je leta 1903 vodila do ločitve Paname od Kolumbije in njene ustanovitve kot države. Ko je senat Kolumbije 22. januarja 1903 zavrnil pogodbo Hay-Herrán, so se ZDA odločile podpreti in spodbujati panamsko separatistično gibanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.banrepcultural.org/node/86421 |title=Separación de Panamá: la historia desconocida |publisher=banrepcultural.org |access-date=April 9, 2016 |archive-date=January 16, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180116174922/http://www.banrepcultural.org/node/86421 |url-status=dead }}</ref><ref name="countrystudies">{{navedi splet |date=2009 |url = http://countrystudies.us/panama/8.htm|title = The 1903 Treaty and Qualified Independence|publisher = US Library of Congress|access-date = May 1, 2009 }}</ref> Novembra 1903 je Panama ob tihi podpori Združenih držav razglasila svojo neodvisnost in sklenila pogodbo Hay–Bunau-Varilla z Združenimi državami brez prisotnosti enega samega Panamca. Philippe Bunau-Varilla, francoski inženir in lobist, je zastopal Panamo, čeprav sta panamski predsednik in delegacija prispela v New York na pogajanja o pogodbi. Pogodba je bila hitro pripravljena in podpisana noč preden je panamska delegacija prispela v Washington. G. Bunau-Varilla je bil zaposlen v podjetju Francoskega kanala, ki je propadlo in je bilo zdaj v stečaju. Pogodba je Združenim državam podelila pravice, »kot da bi bile suverene« v območju, širokem približno 16 km in dolgem 80 km. Na tem območju bi ZDA zgradile kanal, ga nato upravljale, utrdile in branile »večno«. [[File:Panama Canal under construction, 1907.jpg|thumb|Gradbena dela na Gaillardovem delu Panamskega prekopa, 1907]] Leta 1914 so Združene države dokončale obstoječi 83 kilometrov dolg prekop. Zaradi strateškega pomena prekopa med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so ZDA obsežno utrdile dostop do njega. Računali pa so na vpliv separatistov v prestolnici. Vse od oktobra 1821, ko je nekdanji generalni guverner Juan de la Cruz Murgeón zapustil ožino v kampanji v [[Quito|Quitu]] in prepustil polkovniku poveljstvo, so se separatisti Fábrega počasi spreminjali na stran separatistov. Tako je bil Fábrega do 10. novembra zdaj podpornik gibanja za neodvisnost. Kmalu po separatistični razglasitvi Los Santosa je Fábrega sklical vse organizacije v prestolnici s separatističnimi interesi in uradno izjavil, da mesto podpira neodvisnost. Zaradi spretnega podkupovanja rojalističnih čet ni prišlo do vojaških posledic. Od leta 1903 do 1968 je bila Panama ustavna demokracija, v kateri je prevladovala komercialno usmerjena oligarhija. V 1950-ih je panamska vojska začela izzivati politično hegemonijo oligarhije. V zgodnjih 1960-ih so se v Panami začeli trajni pritiski za ponovna pogajanja o pogodbi Hay–Bunau–Varilla, vključno z neredi, ki so izbruhnili v začetku leta 1964, kar je povzročilo obsežno ropanje in na desetine smrti ter evakuacijo ameriškega veleposlaništva.<ref>{{navedi splet|url=https://adst.org/2016/07/panama-riots-1964-beginning-end-canal/|title=The Panama Riots of 1964: The Beginning of the End for the Canal|date=July 19, 2016|access-date=November 12, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113025549/https://adst.org/2016/07/panama-riots-1964-beginning-end-canal/|archive-date=November 13, 2018|url-status=dead}}</ref> Med pogajanji o Robles-Johnsonovi pogodbi so v Panami leta 1968 potekale volitve. Kandidati so bili:<ref name="Pizzurno Gelós 1989">Pizzurno Gelós, Patricia and Celestino Andrés Araúz (1996) ''Estudios sobre el Panamá Republicano (1903–1989)''. Colombia: Manfer S.A.</ref> *Dr. Arnulfo Arias Madrid, Unión Nacional (Nacionalna zveza) *Antonio González Revilla, Democracia Cristiana (Krščanski demokrati) *Engr. David Samudio, Alianza del Pueblo (Ljudska zveza), ki je imel podporo vlade. Arias Madrid je bil razglašen za zmagovalca volitev, ki so jih zaznamovali nasilje in obtožbe goljufije proti Alianzi del Pueblo. 1. oktobra 1968 je Arias Madrid prevzel položaj predsednika Paname in obljubil, da bo vodil vlado »nacionalne unije«, ki bo končala vladajočo korupcijo in utrla pot novi Panami. Teden in pol kasneje, 11. oktobra 1968, je nacionalna garda (''Guardia Nacional'') odstavila Ariasa in sprožila spiralo navzdol, ki bo dosegla vrhunec z invazijo Združenih držav leta 1989. Arias, ki je obljubil, da bo spoštoval hierarhijo Nacionalne garde, je prekinil pakt in začel obsežno prestrukturiranje garde. Da bi ohranila gardo in svoje lastne interese, sta podpolkovnik Omar Torrijos Herrera in major Boris Martínez poveljevala še en vojaški udar proti vladi. Vojska se je opravičevala z izjavo, da Arias Madrid poskuša vzpostaviti diktaturo, in obljubila vrnitev k ustavni vladavini. Medtem je garda začela s serijo populističnih ukrepov, s katerimi bi pridobila podporo za državni udar. Med njimi so bili: *zamrznitev cen hrane, zdravil in drugega blaga [36] do 31. januarja 1969 *zamrznitev ravni najemnine *legalizacija stalnosti skvoterskih družin v okrožjih, ki obkrožajo zgodovinsko mesto Panama Viejo[35] Vzporedno s tem je vojska začela s politiko represije proti opoziciji, ki so jo označili za komuniste. Vojska je imenovala začasno vladno hunto, ki naj bi organizirala nove volitve. Vendar se je nacionalna garda izkazala za zelo nenaklonjena opustitvi oblasti in se je kmalu začela imenovati ''El Gobierno Revolucionario'' (Revolucionarna vlada). === Po letu 1970 === [[File:Omar Torrijos with Panamanian farmers.jpg|thumb|Omar Torrijos (desno) s kmeti na panamskem podeželju. Torrijosova vlada je bila znana po svoji politiki prerazporeditve zemlje.]] Pod nadzorom Omarja Torrijosa je vojska preoblikovala politično in gospodarsko strukturo države, uvedla obsežno pokritost s storitvami socialne varnosti in razširila javno izobraževanje. Ustava je bila spremenjena leta 1972. Za reformo ustave je vojska ustanovila novo organizacijo, skupščino predstavnikov Corregimiento, ki je nadomestila državno skupščino. Nova skupščina, znana tudi kot ''Poder Popular'' (Moč ljudstva), je bila sestavljena iz 505 članov, ki jih je izbrala vojska, brez sodelovanja političnih strank, ki jih je vojska izločila. Nova ustava je razglasila Omarja Torrijosa za najvišjega voditelja panamske revolucije in mu priznala neomejeno oblast za šest let, čeprav je bil Demetrio B. Lakas, da bi ohranil fasado ustavnosti, imenovan za predsednika za isto obdobje. Leta 1981 je Torrijos umrl v letalski nesreči.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1981/08/02/obituaries/panama-leader-killed-in-crash-in-bad-weather.html|title=PANAMA LEADER KILLED IN CRASH IN BAD WEATHER|last=International|first=United Press|work=The New York Times |date=August 2, 1981 |access-date=June 1, 2018|language=en}}</ref> Torrijosova smrt je spremenila ton političnega razvoja Paname. Kljub ustavnim spremembam iz leta 1983, ki so prepovedale politično vlogo vojske, so Panamske obrambne sile (PDF), kot so bile takrat znane, še naprej prevladovale v panamskem političnem življenju. V tem času je general Manuel Antonio Noriega trdno nadzoroval tako PDF kot civilno vlado. [[File:Jimmy Carter and General Omar Torrijos signing the Panama Canal Treaty.jpg|thumb|Ameriški predsednik [[Jimmy Carter]] se rokuje z generalom Omarjem Torrijosom po podpisu pogodb o Panamskem prekopu (7. september 1977).]] Na volitvah leta 1984 so bili kandidati: *Nicolás Ardito Barletta Vallarino, ki ga podpira vojska v sindikatu UNADE *Arnulfo Arias Madrid, za opozicijski sindikat ADO *nekdanji general Rubén Darío Paredes, ki ga je Noriega prisilil v predčasno upokojitev, ko je kandidiral za ''Partido Nacionalista Popular'' (PAP; "Ljudska nacionalistična stranka") *Carlos Iván Zúñiga, kandidat za ''Partido Acción Popular'' (PAPO; Ljudska akcijska stranka) Barletta je bil razglašen za zmagovalca volitev, ki so bile ocenjene kot lažne. Barletta je podedoval državo v gospodarskem propadu in močno zadolženo pri Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki. Sredi gospodarske krize in Barlettinih prizadevanj, da bi pomiril upnike države, so nastali ulični protesti, prav tako vojaška represija. Medtem je Noriegov režim spodbujal dobro skrito kriminalno gospodarstvo, ki je delovalo kot vzporedni vir dohodka za vojsko in njihove zaveznike ter zagotavljalo prihodke od drog in pranja denarja. Proti koncu vojaške diktature je na ožino prišel nov val kitajskih migrantov v upanju, da se preselijo v ZDA. Tihotapljenje Kitajcev je postalo ogromen posel, s prihodki do 200 milijonov dolarjev za Noriegov režim (glej Mon 167).<ref>Mon Pinzón, Ramón Arturo (1979). ''Historia de la Migración China Durante la Construcción del Ferrocarril de Panamá''. Masters Thesis. México: El Colegio de México.</ref> Vojaška diktatura je umorila ali mučila več kot sto Panamcev in vsaj sto drugih disidentov prisilila v izgnanstvo.<ref>Zárate, Abdiel (November 9, 2003). "Muertos y desaparecidos durante la época militar." Extra-centennial issue of ''La Prensa''.</ref> Noriegov režim so podprle ZDA in v Srednji Ameriki je začel igrati dvojno vlogo. Medtem ko je skupina Contadora, pobuda, ki so jo sprožili zunanji ministri različnih latinskoameriških držav, vključno s Panamo, izvajala diplomatska prizadevanja za dosego miru v regiji, je Noriega v imenu Cie oskrboval nikaragevske kontrase in druge gverilce v regiji z orožjem in strelivom. 6. junija 1987 se je nedavno upokojeni polkovnik Roberto Díaz Herrera, ki je bil razočaran, ker je Noriega prekršil dogovorjeni »Torrijosov načrt« o nasledstvu, ki bi ga postavil za načelnika vojske po Noriegi, odločil obsoditi režim. Razkril je podrobnosti volilne goljufije, obtožil Noriego, da je načrtoval Torrijosovo smrt, in izjavil, da je Torrijos prejel 12 milijonov dolarjev od iranskega šaha, ker je izgnanemu iranskemu voditelju dal azil. Noriego je obtožil tudi atentata z obglavljenjem takratnega vodje opozicije dr. Huga Spadafore.<ref>{{navedi novice |date=December 21, 1989 |title=Fighting in Panama; Panama's Troubled Past |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1989/12/21/world/fighting-in-panama-panama-s-troubled-past.html |access-date=March 22, 2022 |issn=0362-4331}}</ref> V noči na 9. junij 1987 je bila ustanovljena ''Cruzada Civilista'' (Državljanska križarska vojska), ki je začela organizirati akcije državljanske nepokorščine. Križarska vojska je pozvala k splošni stavki. V odgovor je vojska suspendirala ustavne pravice in v državi razglasila izredne razmere. 10. julija je ''Civic Crusade'' pozval k množičnim demonstracijam, ki so jih 'dobermani', posebna vojaška enota za nadzor nemirov, nasilno zatrli. Ta dan, pozneje znan kot El Viernes Negro (»črni petek«), je pustil veliko ljudi ranjenih in ubitih.<ref>{{navedi splet |last=Becker |first=Meghan |date=March 28, 2010 |title=Panamanians campaign to overthrow dictator (The Civic Crusade), 1987-1989 |url=https://nvdatabase.swarthmore.edu/content/panamanians-campaign-overthrow-dictator-civic-crusade-1987-1989 |access-date=April 30, 2022 |website=Swarthmore.edu |publisher=Swarthmore}}</ref> Predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] je začel niz sankcij proti vojaškemu režimu. ZDA so sredi leta 1987 zaradi notranjepolitične krize v Panami in napada na ameriško veleposlaništvo zamrznile gospodarsko in vojaško pomoč Panami. Sankcije niso uspele odstaviti Noriege, so pa resno prizadele panamsko gospodarstvo. Panamski bruto domači proizvod (BDP) se je med letoma 1987 in 1989 zmanjšal za skoraj 25 odstotkov.<ref name="Acosta, Coleen 2008">Acosta, Coleen (October 24, 2008). [https://web.stanford.edu/class/e297a/Panama%20Imperialism%20and%20Struggle.htm "Iraq: a Lesson from Panama Imperialism and Struggle for Sovereignty"]. ''Journals of the Stanford Course on Prejudice and Poverty''.</ref> 5. februarja 1988 so zvezne porote v Tampi in Miamiju generala [[Manuel Antonio Noriega|Manuela Antonia Noriego]] obtožile trgovine z mamili. Human Rights Watch je v svojem poročilu iz leta 1989 zapisal: »Washington si je dolga leta zatiskal oči pred zlorabami v Panami, dokler zaskrbljenost zaradi trgovine z drogami ni povzročila obtožb generala [Noriege] s strani dveh velikih porot na Floridi februarja 1988.«<ref name="Panama">[https://www.hrw.org/reports/1989/WR89/Panama.htm "Panama"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170113164637/https://www.hrw.org/reports/1989/WR89/Panama.htm |date=January 13, 2017 }}. ''Human Rights Watch World Report 1989''. hrw.org</ref> Aprila 1988 se je ameriški predsednik Ronald Reagan skliceval na Zakon o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih, s katerim je zamrznil premoženje panamske vlade v vseh ameriških organizacijah. Maja 1989 so Panamci z veliko večino glasovali za kandidate proti Noriegi. Noriegov režim je nemudoma razveljavil volitve in začel nov krog represije. [[File:Panama clashes 1989.JPEG|thumb|Posledice urbanih vojn med ameriško invazijo na Panamo, 1989]] === Ameriška invazija (1989) === Združene države so napadle Panamo 20. decembra 1989 pod kodnim imenom ''Operation Just Cause''. ZDA so izjavile, da je operacija »potrebna za zaščito življenj državljanov ZDA v Panami, obrambo demokracije in človekovih pravic, boj proti trgovini z drogami in zagotovitev nevtralnosti Panamskega prekopa, kot zahtevajo pogodbe Torrijos–Carter«.<ref>''New York Times''. A Transcript of President Bush's Address on the Decision to Use Force, December 21, 1989. Web. January 2, 2008.</ref> ZDA so poročale o 23 ubitih vojakih in 324 ranjenih, število ubitih panamskih vojakov pa ocenjujejo na okoli 450. Ocene civilistov, ubitih v spopadih, segajo od 200 do 4000. Združeni narodi so ocenili število žrtev panamskih civilistov na 500, Americas Watch je ocenila 300, Združene države so navedle številko 202 ubitih civilistov, nekdanji državni tožilec ZDA Ramsey Clark pa je ocenil 4000 smrti.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1990/04/01/world/panama-and-us-strive-to-settle-on-death-toll.html|title=Panama and U.S. Strive To Settle on Death Toll|last=Rohter |first=Larry |work=The New York Times |date=April 1990 |access-date=April 15, 2018 }}</ref> Predstavljala je največjo vojaško operacijo Združenih držav po vietnamski vojni. Število ameriških civilistov (in njihovih vzdrževanih družinskih članov), ki so delali za Komisijo za Panamski prekop in ameriško vojsko in so jih ubile panamske obrambne sile, ni bilo nikoli v celoti razkrito. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 29. decembra potrdila resolucijo, ki je intervencijo v Panami označila za »očitno kršitev mednarodnega prava ter neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti držav«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/44/a44r240.htm|title=A/RES/44/240. Effects of the military intervention by the United States of America in Panama on the situation in Central America|website=UN.org}}</ref> Na podobno resolucijo so v Varnostnem svetu vložile veto ZDA, Velika Britanija in Francija. Noriega je bil ujet in odpeljan v Miami, da bi mu sodili. Konflikt se je končal 31. januarja 1990. Intervencija leta 1989 je močno prizadela mestno prebivalstvo, od katerega mnogi živijo pod pragom revščine. Kot je leta 1995 poudarila misija ZN za tehnično pomoč v Panami, je bilo zaradi spopadov razseljenih 20.000 ljudi. Najbolj prizadeto okrožje je bilo območje El Chorrillo v mestu Panama, kjer je bilo več stanovanjskih blokov popolnoma uničenih. Gospodarska škoda, ki so jo povzročili spopadi, je bila ocenjena na 1,5 do 2 milijardi dolarjev.[43] Večina Panamcev je podprla intervencijo.<ref>Pastor, Robert A. (2001) ''Exiting the Whirlpool: U.S. Foreign Policy Toward Latin America and the Caribbean'', p. 96, {{ISBN|0813338115}}.</ref> === Obdobje po intervenciji === Panamsko volilno sodišče je hitro ukrepalo in ponovno vzpostavilo civilno ustavno vlado, 27. decembra 1989 obnovilo rezultate volitev maja 1989 in potrdilo zmago predsednika Guillerma Endare ter podpredsednikov Guillerma Forda in Ricarda Ariasa Calderóna. V svojem petletnem mandatu se je pogosto nejevoljna vlada trudila izpolniti visoka pričakovanja javnosti. Njena nova policija je bila velik napredek v primerjavi s svojo predhodnico, vendar ni bila v celoti sposobna odvrniti kriminala. Ernesto Pérez Balladares je prisegel kot predsednik 1. septembra 1994 po mednarodno spremljani volilni kampanji. 1. septembra 1999 je Mireya Moscoso, vdova nekdanjega predsednika Arnulfa Ariasa Madrida, prevzela položaj, potem ko je na svobodnih in poštenih volitvah premagala kandidata PRD Martína Torrijosa, sina Omarja Torriosa. Med svojo administracijo je Moscoso poskušal okrepiti socialne programe, zlasti za razvoj, zaščito in splošno blaginjo otrok in mladostnikov. Moscosova uprava je uspešno izvedla prenos Panamskega prekopa in bila učinkovita pri upravljanju prekopa.<ref name=":0">{{navedi novice|url=https://2009-2017.state.gov/outofdate/bgn/panama/95380.htm|title=Panama (11/07)|publisher=US Department of State|access-date=April 2, 2017}}</ref> [[File:Boris Johnson with Juan Carlos Varela in London - 2018 (27232646267).jpg|thumb|Britanski zunanji minister [[Boris Johnson]] je 14. maja 2018 v Londonu zamenjal nogometne majice s predsednikom Paname Juanom Carlosom Varelo.]] Martin Torrijos iz PRD je leta 2004 osvojil predsedniški položaj in zakonodajno večino v državni skupščini. Torrijos je svojo kampanjo med drugim vodil na platformi »ničelne tolerance« do korupcije, težave, ki je značilna za administracijo Moscosa in Pereza Balladaresa. Po prevzemu položaja je Torrijos sprejel številne zakone, zaradi katerih je vlada bolj pregleden. Oblikoval je nacionalni protikorupcijski svet, katerega člani so predstavljali najvišje ravni vlade in civilne družbe, delavske organizacije in versko vodstvo. Poleg tega so bili številni njegovi najbližji ministri v kabinetu nepolitični tehnokrati, znani po svoji podpori protikorupcijskim ciljem Torrijosove vlade. Kljub javnemu stališču administracije Torrijos o korupciji mnogi odmevni primeri, ki so zlasti vključevali politične ali poslovne elite, niso bili nikoli obravnavani. Konservativni magnat supermarketov Ricardo Martinelli je bil izvoljen za naslednika Martina Torrijosa s prepričljivo zmago na splošnih volitvah v Panami maja 2009. Martinellijeva poslovna akreditacija je pritegnila volivce, zaskrbljene zaradi upočasnitve rasti med veliko recesijo.<ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1229332.stm |title=Panama Country Profile | work=[[BBC News]] |date=June 30, 2010}}</ref> Kot kandidat štiristrankarskega opozicijskega Zavezništva za spremembe je Martinelli dobil 60 odstotkov glasov v primerjavi s 37 odstotki za kandidata vladne levičarske Demokratične revolucionarne stranke (PRD). 4. maja 2014 je podpredsednik Juan Carlos Varela, kandidat Partido Panamenista (Panamska stranka), zmagal na predsedniških volitvah leta 2014 z več kot 39 odstotki glasov, proti stranki njegovega nekdanjega političnega partnerja Ricarda Martinellija, Cambio Democrático, in njihovi kandidat José Domingo Arias. Prisegel je 1. julija 2014. 1. julija 2019 je Laurentino Cortizo prevzel predsedniški položaj. Cortizo je bil kandidat Stranke demokratične revolucije (PRD) na predsedniških volitvah maja 2019. == Geografija == {{glavni|Geografija Paname|Geologija Paname}} [[File:Pm-map.png|upright=1.5|thumb|Zemljevid Paname]] [[File:La palma, Darién.jpg|thumb|La Palma, Darién]] Panama je v Srednji Ameriki, meji na [[Karibsko morje]] in [[Tihi ocean]], med Kolumbijo in [[Kostarika|Kostariko]]. Večinoma leži med 7° in 10° S ter 77° in 83° Z (majhno območje leži zahodno od 83°). Njegova lokacija na [[Panamska ožina|Panamski ožini]] je strateška. Do leta 2000 je Panama nadzorovala Panamski prekop, ki povezuje [[Atlantski ocean]] in Karibsko morje s severnim delom Tihega oceana. Skupna površina Paname je 74.177,3 km².<ref name=area>{{navedi splet |url=https://www.contraloria.gob.pa/inec/archivos/P6221DATOS%20GENERALES%20%20%20%202013.pdf |title=Datos generales e históricos de la República de Panamá |language=es |publisher=National Institute of Statistics and Census of Panama (INEC) |access-date=December 22, 2015}}</ref> Prevladujoča značilnost geografije Paname je osrednja hrbtenica gora in hribov, ki tvorijo celinsko ločnico. Ločnica ni del velikih gorskih verig Severne Amerike in samo blizu kolumbijske meje so visokogorja, povezana z andskim sistemom Južne Amerike. Hrbtenica, ki tvori ločnico, je močno erodiran lok dviga od morskega dna, v katerem so vrhovi nastali zaradi vulkanskih vdorov. Gorsko območje ločnice se imenuje Cordillera de Talamanca blizu meje s Kostariko. Dlje proti vzhodu postane Serranía de Tabasará, njen del, ki je bližje spodnjemu sedlu ožine, kjer se nahaja Panamski prekop, pa se pogosto imenuje Sierra de Veraguas. Geografi kot celoto območje med Kostariko in prekopom na splošno imenujejo Cordillera Central. Najvišja točka v državi je [[Volcán Barú]], ki se dviga na 3475 metrov. Skoraj neprehodna džungla tvori [[Darienska vrzel|Dariensko vrzel]] med Panamo in Kolumbijo, kjer kolumbijski gverilci in preprodajalci drog delujejo in včasih jemljejo talce. To in nemiri ter gibanja za zaščito gozdov ustvarjajo prekinitev v [[Panameriška cesta|Panameriški cesti]], ki sicer tvori celotno cesto od [[Aljaska|Aljaske]] do [[Patagonija|Patagonije]]. Divje živali Paname so najbolj raznolike v Srednji Ameriki. Je dom številnih južnoameriških vrst in severnoameriških divjih živali. [[File:chagres.jpg|thumb|Reka Chagres]] === Vodne poti === {{glavni|Panamski prekop}} Razgibano pokrajino Paname prepleta skoraj 500 rek. Večinoma niso plovne, mnoge izvirajo kot hitri visokogorski potoki, vijugajo v dolinah in tvorijo obalne delte. Vendar pa je [[Chagres (reka)|Río Chagres]], ki je v osrednji Panami, ena redkih širokih rek in vir hidroelektrične energije. Osrednji del reke je zajezen z [[Jez Gatun|jezom Gatun]] in tvori [[Gatúnsko jezero]], umetno jezero, ki je del Panamskega prekopa. Jezero je nastalo z gradnjo zapornic na reki Río Chagres med letoma 1907 in 1913. Ko je bilo Gatúnsko jezero ustvarjeno, je bilo največje umetno jezero na svetu, jez pa je bil največji zemeljski jez. Reka se izliva severozahodno v Karibe. Jezeri Kampia in Madden (ki se prav tako polnita iz reke Río Chagres) zagotavljata hidroelektrično energijo za območje nekdanjega območja kanala. Río Chepo, še en vir hidroelektrične energije, je ena od več kot 300 rek, ki se izlivajo v Pacifik. Te reke, usmerjene v Pacifik, so daljše in počasnejše od tistih na karibski strani. Tudi njihova porečja so obsežnejše. Ena najdaljših je Río Tuira, ki se izliva v Golfo de San Miguel in je edina reka v državi, po kateri lahko plovejo večja plovila. === Pristanišča === Karibsko obalo zaznamuje več naravnih pristanišč. Vendar je imel Cristóbal na karibskem koncu prekopa edine pomembne pristaniške zmogljivosti v poznih 1980-ih. Številni otoki Archipiélaga de Bocas del Toro, blizu plaž Kostarike, zagotavljajo obsežno naravno pot in ščitijo pristanišče za banane Almirante. Več kot 350 otokov San Blas v bližini Kolumbije je razporejenih na več kot 160 kilometrih vzdolž zaščitene karibske obale. [[File:Colon Panama.jpg|thumb|Pristanišče Colón, 2000]] Terminalna pristanišča, ki so na obeh koncih Panamskega prekopa, in sicer pristanišče Cristóbal, Colón in pristanišče Balboa, so uvrščena na drugo oziroma tretje mesto v Latinski Ameriki po številu pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU).<ref>{{navedi splet |author=CEPAL – Naciones Unidas |url=http://www.eclac.cl/cgi-bin/getprod.asp?xml=/Transporte/noticias/noticias/8/38828/P38828.xml&base=/tpl/top-bottom.xsl |title=Ranking 2009 de Actividad portuaria de contenedores en América Latina y el Caribe |publisher=Eclac.cl |date=March 22, 2010 |access-date=December 23, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511140155/http://www.eclac.cl/cgi-bin/getprod.asp?xml=%2FTransporte%2Fnoticias%2Fnoticias%2F8%2F38828%2FP38828.xml&base=%2Ftpl%2Ftop-bottom.xsl |archive-date=May 11, 2011 }}</ref> Pristanišče Balboa se razteza na 182 ha in ima štiri priveze za kontejnerje ter dva večnamenska priveza. Skupno so privezi dolgi več kot 2400 metrov z globino 15 metrov. Pristanišče Balboa ima 18 nabrežnih žerjavov super post-Panamax in Panamax ter 44 portalnih žerjavov. Pristanišče Balboa vsebuje tudi 2100 kvadratnih metrov skladiščnega prostora.<ref>{{navedi splet |url=http://www.worldportsource.com/ports/PAN_Port_of_Balboa_1602.php |title=Port of Balboa |publisher=World Port Source |access-date=December 23, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170712093447/http://www.worldportsource.com/ports/PAN_Port_of_Balboa_1602.php |archive-date=July 12, 2017 |url-status=dead }}</ref> Pristanišča Cristobal (ki zajemajo kontejnerske terminale panamskih pristanišč Cristobal, mednarodni terminal Manzanillo in kontejnerski terminal Colon) so leta 2009 pretovorila 2.210.720 TEU, takoj za pristaniščem Santos v Braziliji v Latinski Ameriki. Odlična globokomorska pristanišča, ki lahko sprejmejo velike VLCC (zelo velike ladje za prevoz surove nafte), so v Charco Azulu, Chiriquí (Pacifik) in Chiriquí Grande, Bocas del Toro (Atlantik) blizu zahodne meje Paname s Kostariko. Transpanamski naftovod, ki poteka 131 kilometrov čez ožino, deluje med Charco Azulom in Chiriquí Grande od leta 1979.<ref>{{navedi splet |url=http://www.petroterminal.com/index.php?option=com_content&view=article&id=32%3Ahistory&catid=7%3Acorporate-profile&Itemid=98&lang=en |title=Our History |publisher=Petroterminal.com |date=February 9, 1997 |access-date=December 23, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141028134321/http://www.petroterminal.com/index.php?option=com_content&view=article&id=32:history&catid=7:corporate-profile&Itemid=98&lang=en |archive-date=October 28, 2014 |url-status=dead }}</ref> === Podnebje === [[File:Koppen-Geiger Map PAN present.svg|thumb|Panamski zemljevid Köppnove podnebne klasifikacije]] [[File:VistaBoquete.jpg|thumb|V panamskem višavju je običajno hladnejše podnebje]] Je tropsko z majhnimi temperaturnimi nihanji in obilnimi padavinami. Razlike med karibsko in tihooceansko stranjo so precejšnje. Na karibski strani je 2500–4000 mm padavin (razporejene skozi vse leto), na tihooceanski pa 1100–2300 mm (deževna doba maj–december in sušna doba januar–marec). === Biotska raznovrstnost === Panamsko tropsko okolje podpira obilico rastlin. Prevladujejo gozdovi, ki jih ponekod prekinjajo travniki, grmičevje in polja. Čeprav je skoraj 40 % Paname še vedno poraslega z gozdom, [[krčenje gozdov]] še naprej ogroža z dežjem prepojene gozdove. Pokritost z drevesi se je od leta 1940 zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Samooskrbno kmetijstvo, ki se na široko izvaja od severovzhodne džungle do jugozahodnih travišč, je sestavljeno predvsem iz parcel s koruzo, fižolom in gomolji. Močvirja z [[mangrove|mangrovami]] se pojavljajo vzdolž delov obeh obal, nasadi banan pa zasedajo delte blizu Kostarike. Marsikje se deževni gozd z več krošnjami na eni strani države naslanja na močvirje, na drugi pa se razteza do spodnjih tokov pobočij. Panama je imela leta 2019 povprečno oceno indeksa celovitosti gozdne krajine 6,37/10, kar jo je uvrstilo na 78. mesto med 172 državami.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|date=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmid=33293507|pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> Maja 2022 so vlada Paname in energetska podjetja objavili svoj načrt za razvoj velike in napredne biorafinerije letalskega goriva v državi, da bi povečali dobavo letalskega goriva z nižjimi emisijami ogljika.<ref>{{navedi novice |last=Kelly |first=Stephanie |date=May 18, 2022 |title=Exclusive: Panama to develop largest advanced biorefinery to make lower-carbon aviation fuel |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/business/sustainable-business/exclusive-panama-develop-largest-advanced-biorefinery-make-lower-carbon-aviation-2022-05-18/ |access-date=May 19, 2022}}</ref> === Administrativne enote === {{Image label begin|image=División Política de Panamá.svg|width=500|float=right}} {{Image label small|x=0.11|y=0.05|scale=500|text=provinca Bocas del Toro Province|Bocas<br />del Toro}} {{Image label small|x=0.43|y=0.19|scale=500|text=provinca Coclé|Coclé]]}} {{Image label small|x=0.54|y=0.07|scale=500|text=provinca Colón|Colón]]}} {{Image label small|x=0.07|y=0.19|scale=500|text=provinca Chiriquí|Chiriquí]]}} {{Image label small|x=0.81|y=0.23|scale=500|text=provinca Darién|Darién]]}} {{Image label small|x=0.38|y=0.31|scale=500|text=provinca Herrera|Herrera]]}} {{Image label small|x=0.42|y=0.36|scale=500|text=provinca Los Santos|Los Santos]]}} {{Image label small|x=0.50|y=0.14|scale=500|text=provinca Panamá Oeste|Panamá<br />Oeste]]}} {{Image label small|x=0.62|y=0.09|scale=500|text=provinca Panamá|Panamá]]}} {{Image label small|x=0.28|y=0.28|scale=500|text=provinca Veraguas|Veraguas]]}} {{Image label small|x=0.78|y=0.05|scale=500|text=provinca Guna Yala|Guna Yala}} {{Image label small|x=0.89|y=0.21|scale=500|text=Emberá Comarca|Emberá]]}} {{Image label small|x=0.81|y=0.32|scale=500|text=Emberá Comarca|Emberá]]}} {{Image label small|x=0.03|y=0.06|scale=500|text=Naso Tjër Di Comarca|Naso<br />Tjër Di]]}} {{Image label small|x=0.18|y=0.18|scale=500|text=Ngäbe-Buglé Comarca|Ngäbe-Buglé]]}} {{Image label small|x=0.74|y=0.10|scale=500|text=Kuna de Madugandí|Madugandí]]}} {{Image label small|x=0.82|y=0.13|scale=500|text=Kuna de Wargandí|Wargandí]]}} {{Image label end}} Panama je razdeljena na deset provinc s svojimi lokalnimi oblastmi (guvernerji). Vsaka je razdeljen na okrožja in ''corregimientos'' (mestna okrožja). Obstaja tudi šest ''Comarcas'' (dobesedno: okraj), ki jih naseljujejo različne staroselske skupine. ==Prebivalstvo in poselitev== Zelo hitro povečanje števila prebivalcev v drugi polovici 20. stoletja se polagoma umirja predvsem zaradi zmanjšanja rodnosti. Po rasni pripadnosti so prebivalci [[mestici]] (64 %), črnci in [[Mulat|mulati]] (14 %), belci (10 %), Indijanci (8 %) in Kitajci (4 %). Mestici živijo večinoma v zahodnem delu države, črnci in mulati ob karibski obali in so potomci sužnjev, ki so jih [[Španci]] pripeljali za delo na plantažah. [[Kitajci]] so se naselili med gradnjo prekopa. Večina Indijancev v vzhodnih delih države in na skrajnem zahodu živi na tradicionalen način. Panamci so po verski pripadnosti katoličani (80 %), protestanti (10 %, večinoma [[Evangeličanska Cerkev|evangeličani]]) in muslimani (5%). Več kot polovica prebivalstva živi vzdolž Panamskega prekopa, od tega dobra tretjina na območju glavnega mesta, preostali večinoma v podolju južno od gorovja [[Sierra de Tabasara]] na zahodu. Vzhodni del države je zelo redko poseljen z Indijanci (2 preb./km²). Večja mesta so [[Panama (mesto)|Panama]] (625.000), San Miguelito (294.000), Colon (138.000), David (100.000) in [[Santiago de Veraguas|Santiago]] (68.000). ==Gospodarstvo== ===Kmetijstvo=== Panama ima 672.000 ha njiv in trajnih nasadov ter 1,5 mil. ha [[travnik]]ov in [[pašnik]]ov. Največ izvažajo [[Banana|banane]] in ostalo sadje. Da bi zmanjšali pretirano odvisnost od izvoza banan, načrtno uvajajo nove kulture, kot so oljna in [[kokosova palma]], [[kakav]], povrtnine in tropsko sadje. Na bolj sušnem jugozahodu je dobro razvita tudi mesna govedoreja. Zelo pomembna dejavnost je ribolov (skupni ulov 277.000 t), zlasti lov na [[Raki|rakce]], v 90. letih se je začela uspešno razvijati tudi marikultura (raki). Najpomembnejše ribiško [[pristanišče]] je Vacamonte. ===Industrija=== Razmeroma šibka industrija predeluje domače kmetijske pridelke ([[sladkor]], [[ribe]], mesna industrija) in proizvaja [[alkoholne pijače]] ter oskrbuje domači trg z nekaterimi industrijskimi izdelki. Večina industrije se nahaja vzdolž Panamskega prekopa med mestoma Panama in Colon. ===Turizem=== Panama ima ugodne možnosti za razvoj turizma (slikovita pokrajina, plaže), predvsem na več kot 800 tropskih otokih v Panamskem zalivu. === Naravne in kulturne znamenitosti === *'''Barro Colorado''' - zavarovano območje v Gatunskem jezeru obsega otok Barro Colorado ter dele jezerske obale. Na otoku je Smithsonov tropski raziskovalni inštitut. *'''Narodni park Bastimentos''' na severozahodu države obsega večji del otoka in bližnje dele Karibskega morja z bogatim živalskim svetom (želve, kajmani, ribe) *'''[[Narodni park Coiba]]''' na [[Coiba|istoimenskem otoku]] na tihooceanski strani. Poleg velikega otoka Coiba so še številni manjši otoki, grebeni in plitvo morje. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod nazivom ''Coiba National Park and its Special Zone of Marine Protection''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/1138rev]</ref> *'''[[Narodni park Darién]]''' vzdolž meje s Kolumbijo predstavlja težko dostopna hribovja z nedotaknjenim tropskim deževnim gozdom. Je tudi del Unescove svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/159]</ref> *'''[[Narodni park La Amistad]]''' v zahodni Panami in Kostariki v gorovju Cordillera de Talamanca predstavlja tropski deževni gozd. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/205bis]</ref> *'''[[Panama (mesto)|Panama]]''' je glavno mesto in gospodarsko središče ob Panamskem zalivu na tihomorski strani. Dobro ohranjen stari del mesta iz kolonialnega obdobja (Casco Viejo) je del Unescove svetovne dediščine <ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/790]</ref> *'''[[Portobelo, Colón|Portobelo]]''' je manjše mesto ob karibski obali. Od leta 1574 do 1702 je bilo glavno pristanišče za natovarjanje perujskega zlata in srebra. Nekdanja carinarnica (1630), trdnjavi Santiago in San Jeronimo ter stolnica so del svetovne dediščine pod naslovom ''Fortifications on the Caribbean Side of Panama: Portobelo-San Lorenzo''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/135]</ref> Okrog mesta je tudi narodni park s 70 km obale, plitvim morjem in koralnimi grebeni. *'''[[Utrdba San Lorenzo]]''' je španska utrdba iz 17. stol., ki stoji ob izlivu reke Chagres. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Fortifications on the Caribbean Side of Panama: Portobelo-San Lorenzo''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/135]</ref> *'''[[Volcán Barú|Narodni park Volcán Barú]]''' na istoimenskem vulkanu predstavlja megleni tropski gozd in slikovito vulkansko krajino. == Glej tudi == * [[Seznam suverenih držav]] * [[Davčna oaza]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Panama}} {{wikislovar}} * [http://www.coolpanama.com/ CoolPanama] Panama Portal * [https://web.archive.org/web/20090125100526/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/panama.htm Panama] from UCB Libraries GovPubs * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/panama/ Panama]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1229332.stm Panama] from BBC News * {{Wikiatlas|Panama}} {{Coord|9|N|80|W|display=title}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Panama|*]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] {{normativna kontrola}} tnt66vhpisa4nrcc7kkjdbmp6b85mme 6758353 6758335 2026-09-29T14:31:48Z Ljuba24b 92351 /* Geografija */ dp 6758353 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država |native_name = ''República de Panamá'' |conventional_long_name = Republika Panama |common_name = Panama |common_name2 = Paname |image_flag = Flag of Panama.svg |image_coat = Coat of arms of Panama.svg |image_map = LocationPanama.png |national_motto = [[latinščina|latinsko]] ''Pro Mundi Beneficio''<br />([[slovenščina|slovensko]] »Za blagor sveta«) |national_anthem = ''Himno Istmeño'' |official_languages = [[španščina]] |capital = [[Panama (mesto)]] |latd=8 |latm=58 |latNS=N |longd=79 |longm=32 |longEW=W |largest_city = Panama |government_type = [[Predsedniški sistem|predsedniška]] [[ustavna republika]] |leader_title1 = Predsednik: |leader_name1 = [[José Raúl Mulino]] |sovereignty_type = [[Neodvisnost]] | established_event1 = od Španskega imperija | established_date1 = 28. november 1821 | established_event2 = združitev z Veliko Kolumbijo | established_date2 = December 1821 | established_event3 = od republike Kolumbije | established_date3 = 3. november 1903 | established_event4 = Trenutna ustava | established_date4 = 11. oktober 1972 |area_rank = 116. |area_magnitude = 1 E8 |area_km2 = 75.417 |percent_water = 2,9 | area_footnote = <ref name="unstats08">{{Cite web|url=http://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012/Table03.pdf|title=Demographic Yearbook – Table 3: Population by sex, rate of population increase, surface area and density|publisher=United Nations Statistics Division|date=2012|access-date=September 4, 2017|archive-date=August 26, 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200826065042/https://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012/Table03.pdf|url-status=live}}</ref><ref>{{Cite web|url=https://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012.htm|title=United Nations Statistics Division - Demographic and Social Statistics|website=unstats.un.org|access-date=May 21, 2021|archive-date=October 15, 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171015114145/https://unstats.un.org/unsd/demographic/products/dyb/dyb2012.htm|url-status=live}}</ref> |population_estimate = 4,571,189<ref>{{citeweb|url=https://rimap.unhcr.org/countries/panama|title=Panama {{!}} Rights Mapping and Analysis Platform|website=unhcr.org|publisher=United Nations High Commissioner for Refugees }}</ref> |population_estimate_rank = 127. |population_estimate_year = 2025 |population_census = 4.064.780 |population_census_year = 2023 |population_density = 54 |population_density_rank = 122. |demonym = Panamec | GDP_PPP_year = 2025 | GDP_PPP_rank = 80. | GDP_PPP_per_capita = {{increase}} $42.772<ref name="IMFWEO.PA" /> | GDP_PPP_per_capita_rank = 50. | GDP_nominal = {{increase}} $91,731 billion<ref name="IMFWEO.PA" /> | GDP_nominal_year = 2025 | GDP_nominal_rank = 77. | GDP_nominal_per_capita = {{increase}} $20.092<ref name="IMFWEO.PA" /> | GDP_nominal_per_capita_rank = 55. | Gini = 48.9<!--number only--> | Gini_year = 2023 | Gini_change = decrease<!--increase/decrease/steady--> | Gini_ref = <ref>{{cite web|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison/|title=Gini Index coefficient|publisher=[[The World Factbook]]|access-date=September 24, 2024|archive-date=July 17, 2021|archive-url=https://web.archive.org/web/20210717071854/https://www.cia.gov/the-world-factbook/field/gini-index-coefficient-distribution-of-family-income/country-comparison|url-status=dead}}</ref> | Gini_rank = | HDI = 0,839 | HDI_rank = 59. | HDI_year = 2023<!-- Please use the year to which the data refers, not the publication year. --> | HDI_change = increase | HDI_ref = <ref name="UNHDR">{{Cite web |date=6 May 2025 |title=Human Development Report 2025 |url=https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf|url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20250506051232/https://hdr.undp.org/system/files/documents/global-report-document/hdr2025reporten.pdf |archive-date=6 May 2025 |access-date=6 May 2025 |publisher=[[United Nations Development Programme]]}}</ref> |currency = [[Panamska balboa|Balboa]] |currency_code = PAB |country_code = |time_zone = |utc_offset = -5 |time_zone_DST = |utc_offset_DST = -5 |cctld = [[.pa]] |calling_code = 507 }} '''Panama''' ({{lang-es| Panamá}}, {{IPA|es|panaˈma|pron}}), uradno '''Republika Panama''' ({{lang-es| República de Panamá}}), je čezcelinska država v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki zajema južni del [[Severna Amerika|Severne Amerike]] v severni del [[Južna Amerika|Južne Amerike]]. Na zahodu meji na [[Kostarika|Kostariko]], na jugovzhodu na [[Kolumbija|Kolumbijo]], na severu na [[Karibsko morje]] in na jugu na [[Tihi ocean]]. Njeno glavno in največje mesto je [[Panama (mesto)|Panama City]], katerega metropolitansko območje je dom skoraj polovice več kot 4 milijonov prebivalcev države.{{UN_Population|ref}} Panamo so naseljevala domorodna plemena, preden so v 16. stoletju prišli španski kolonisti. Leta 1821 se je odcepila od Španije in se pridružila Republiki Veliki Kolumbiji, zvezi Nove Granade, Ekvadorja in Venezuele. Po razpadu Velike Kolumbije leta 1831 sta Panama in Nova Granada sčasoma postali Republika Kolumbija. Ob podpori Združenih držav se je Panama leta 1903 odcepila od Kolumbije, kar je omogočilo, da je inženirski korpus ameriške vojske dokončal gradnjo [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] med letoma 1904 in 1914. S pogodbami Torrijos–Carter iz leta 1977 je bilo dogovorjeno, da se prekop prenese iz ZDA v Panamo 31. decembra 1999.<ref name="cia">{{navedi splet |url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/panama/ |title=Panama |work=CIA – The World Factbook |access-date=December 23, 2010 |archive-date=2021-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210123023447/https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/panama/ |url-status=dead }}</ref> Okoliško ozemlje je bilo prvič vrnjeno leta 1979.<ref name="19770907_usdos_panamacanaltreaty">{{navedi knjigo|title=United States Treaties and Other International Agreements|chapter=Panama Canal Treaty|volume=33|page=55|publisher=United States Department of State|chapter-url=https://books.google.com/books?id=n559BTeMBIsC&pg=PA39|author=Department of State, United States of America|date=1987|quote="Upon entry into force of this Treaty, the United States Government agencies known as the Panama Canal Company and the Canal Zone Government shall cease to operate within the territory of the Republic of Panama that formerly constituted the Canal Zone."|orig-year=Signed at Washington on September 7, 1977. Entered into force October 1, 1979.|id=33 UST 39; TIAS 10030}}</ref> Prihodki od cestnin še naprej predstavljajo pomemben del panamskega BDP, čeprav so trgovina, bančništvo in turizem glavni in rastoči sektorji. Velja za gospodarstvo z visokim dohodkom.<ref>{{navedi splet |url=https://www.imf.org/external/pubs/ft/weo/2019/01/weodata/weoselco.aspx?g=2200&sg=All+countries+%2f+Emerging+market+and+developing+economies |title=World Economic Outlook Database, April 2019 |publisher=International Monetary Fund |website=IMF.org |access-date=September 29, 2019}}</ref> Leta 2019 se je Panama glede na indeks človekovega razvoja uvrstila na 57. mesto na svetu.<ref name="HDI">{{navedi knjigo|title=Human Development Report 2020 The Next Frontier: Human Development and the Anthropocene|date=December 15, 2020|publisher=United Nations Development Programme|isbn=978-92-1-126442-5|pages=343–346|url=http://hdr.undp.org/sites/default/files/hdr2020.pdf|access-date=December 16, 2020}}</ref> Leta 2018 je bila Panama po indeksu globalne konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma uvrščena na sedmo najbolj konkurenčno gospodarstvo v Latinski Ameriki.<ref>{{navedi splet|url=https://wef.ch/2OX9YUm|title=Competitiveness Rankings|website=The Global Competitiveness Report 2018|language=en-US|access-date=March 18, 2019}}{{Slepa povezava|date=januar 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Panama je bila leta 2023 uvrščena na 84. mesto na svetovnem indeksu inovacij.<ref>{{navedi splet |last=WIPO |title=Global Innovation Index 2023, 15th Edition |url=https://www.wipo.int/global_innovation_index/en/2023/index.html |access-date=2023-10-29 |website=www.wipo.int |language=en}}</ref> Panamske džungle, ki pokrivajo približno 40 odstotkov kopnega, so dom številnim tropskim rastlinam in živalim – nekaterih od njih ni nikjer drugje na zemlji.<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1229332.stm |work=BBC News |title=Country profile: Panama |date=June 30, 2010}}</ref> Panama je ustanovna članica Združenih narodov in drugih mednarodnih organizacij, kot so OAS, LAIA, G77, WHO in NAM. == Etimologija == Dokončen izvor imena ''Panama'' ni znan. Teorij je več. Ena navaja, da je država dobila ime po navadni drevesni vrsti (''Sterculia apetala'', panamsko drevo). Druga navaja, da so prvi naseljenci prispeli v Panamo avgusta, ko je metuljev v izobilju, in da ime pomeni ''številni metulji'' v enem ali več avtohtonih indijanskih jezikih, ki so se govorili na ozemlju pred špansko kolonizacijo. Druga teorija navaja, da je beseda kastiljanizacija besede ''bannaba'' v jeziku Kuna, ki pomeni 'oddaljen' ali 'daleč'.<ref name=PAN>{{navedi splet|url=http://www.pa/secciones/informacion/significado.html |title=Origen del Nombre Panamá |publisher=República de Panamá |access-date=July 25, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070214054429/http://www.pa/secciones/informacion/significado.html |archive-date=February 14, 2007}}</ref> Običajno razširjena legenda v Panami pravi, da je obstajala ribiška vas, ki je nosila ime ''Panamá'', kar naj bi pomenilo 'obilje rib', ko so se španski kolonizatorji prvič izkrcali na tem območju. Natančna lokacija vasi ni znana. Legendo običajno potrjujejo dnevniški zapisi stotnika Antonia Tella de Guzmána, ki poroča o pristanku v neimenovani vasi med raziskovanjem panamske obale leta 1515; vas opiše le kot »isto malo avtohtono ribiško mesto«. Leta 1517 se je don Gaspar de Espinosa, španski poročnik, odločil namestiti postojanko na isti lokaciji, kot jo je opisal Guzmán. Leta 1519 se je Pedro Arias Dávila odločil na tem mestu ustanoviti pacifiško pristanišče španskega cesarstva. Nova naselbina je nadomestila Santa María la Antigua del Darién, ki je izgubila svojo funkcijo v globalnem načrtu krone po začetku španskega izkoriščanja bogastev v Pacifiku. Uradna definicija in izvor imena, ki ga promovira panamsko ministrstvo za izobraževanje, je »obilje rib, dreves in metuljev«. To je običajen opis v učbenikih družboslovja. == Zgodovina == V času prihoda Špancev v 16. stoletju so znani prebivalci Paname vključevali plemena Cuevas in Coclé. Ti ljudje so skoraj izginili, saj niso bili imuni na evropske nalezljive bolezni.<ref>{{navedi knjigo |last = Austin Alchon |first = Suzanne |title = A pest in the land: new world epidemics in a global perspective |url = https://books.google.com/books?id=YiHHnV08ebkC&pg=PA67 |publisher = University of New Mexico Press |date= 2003 |pages = 67–74 |isbn = 0-8263-2871-7}}</ref> === Predkolumbijsko obdobje === [[File:Panama Embera0605.jpg|thumb|Embera, oblečena za ples]] [[Panamska ožina]] je nastala pred približno tremi milijoni let, ko je kopenski most med Severno in Južno Ameriko končno postal dokončan in so ga rastline in živali postopoma prečkale v obe smeri. Obstoj ožine je vplival na širjenje ljudi, kmetijstva in tehnologije po vsej ameriški celini od pojava prvih lovcev in zbiralcev do obdobja vasi in mest.<ref name="Mayo, J 2004">Mayo, J. (2004). ''La Industria prehispánica de conchas marinas en Gran Coclé'', Panamá. Diss. U Complutense de Madrid, pp. 9–10.</ref><ref>Piperno, D. R. (1984). ''The Application of Phytolith Analysis to the Reconstruction of Plant Subsistence and Environments in Prehistoric Panama''. Dissertation, Temple University. Philadelphia, vol. 8 pp. 21–43.</ref> Najzgodnejši odkriti artefakti [[Ameriški staroselci|domorodnih ljudstev]] v Panami vključujejo paleoindijanske konice. Poznejša osrednja Panama je bila dom nekaterih prvih izdelovalcev [[keramika|keramike]] v Ameriki, na primer kulture v Monagrillu, ki segajo v 2500–1700 pr. n. št. Ti so se razvili v pomembne populacije, ki so najbolj znane po svojih spektakularnih pokopih (ki segajo v okoli 500–900 n. št.) na arheološkem najdišču [[Monagrillo]] in njihovi čudoviti pobarvani keramiki v slogu [[Gran Coclé]]. Monumentalne monolitne skulpture na mestu [[Barriles]] (Chiriqui) so prav tako pomembne sledi teh starodavnih kultur iz ožine. Pred prihodom Evropejcev je bila Panama široko poseljena z ljudstvi Chibchan, Chocoan in Cueva. Največja skupina so bili Cueva (katerih posebna jezikovna pripadnost je slabo dokumentirana). Velikost avtohtonega prebivalstva ožine v času evropske kolonizacije je negotova. Ocene segajo do dva milijona ljudi, novejše študije pa to številko približujejo 200.000. Arheološke najdbe in pričevanja zgodnjih evropskih raziskovalcev opisujejo različne domorodne skupine, ki kažejo kulturno raznolikost in kažejo, da so se ljudje razvili po rednih regionalnih trgovskih poteh. Avstronezijci so imeli trgovsko mrežo s Panamo, saj obstajajo dokazi, da so kokosovi orehi dosegli pacifiško obalo Paname s Filipinov v predkolumbijskem času.<ref>[https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC3864718/ The presence of coconut in southern Panama in pre-Columbian times: clearing up the confusion]</ref> Ko je bila Panama kolonizirana, so staroselci pobegnili v gozd in na bližnje otoke. Strokovnjaki verjamejo, da so bile nalezljive bolezni glavni vzrok za upad prebivalstva ameriških staroselcev. Avtohtona ljudstva niso imela pridobljene imunosti proti boleznim, kot so [[črne koze]], ki so bile stoletja kronične pri prebivalcih Evrazije.<ref>Hays, J. N. (2005). ''[https://archive.org/details/epidemicspandemi0000hays/page/82 Epidemics and pandemics: their impacts on human history]'', ABC-CLIO, pp. 82–83, {{ISBN|1-85109-658-2}}</ref> === Osvajanje do 1799 === [[File:Balboa südsee.jpg|thumb|upright|[[Vasco Núñez de Balboa]], priznana in priljubljena osebnost panamske zgodovine]] [[File:New Caledonia in Darien.jpg|thumb|"Nova Kaledonija", nesrečna škotska kolonija sheme Darien v Kaledonskem zalivu, zahodno od Darienskega zaliva]] [[Rodrigo de Bastidas]] je leta 1501 odplul proti zahodu iz [[Venezuela|Venezuele]] v iskanju zlata in postal prvi Evropejec, ki je raziskoval Panamsko ožino. Leto pozneje je [[Krištof Kolumb]] obiskal ožino in ustanovil kratkotrajno naselje v [[Darienska vrzel|Darienu]]. Mučno potovanje [[Vasco Núñez de Balboa|Vasca Núñeza de Balboe]] od Atlantika do Pacifika leta 1513 je pokazalo, da je bila ožina res pot med morji, in Panama je hitro postala križišče in trg [[Španski imperij|Španskega imperija]] v [[Novi svet|Novem svetu]]. Kralj [[Ferdinand II. Aragonski|Ferdinand II.]] je imenoval Pedra Ariasa Dávilo za kraljevega guvernerja. Prispel je junija 1514 z 19 plovili in 1500 možmi. Leta 1519 je Dávila ustanovil mesto Panama.<ref>{{navedi splet|title=Pedro Arias Dávila|url=https://www.britannica.com/biography/Pedro-Arias-Davila|website=Encyclopedia Britannica}}</ref> Zlato in srebro so pripeljali z ladjo iz Južne Amerike, ju prepeljali čez ožino in naložili na ladje za Španijo. Pot je postala znana kot ''Camino Real'' ali ''Kraljeva cesta'', čeprav je bila zaradi številnih grobišč ob poti bolj znana kot ''Camino de Cruces'' (''Križeva cesta''). Panama je bila pod špansko oblastjo skoraj 300 let (1538–1821) in je skupaj z vsemi drugimi španskimi posestmi v Južni Ameriki postala del podkraljevstva Peru. Od samega začetka je panamska identiteta temeljila na občutku »geografske usode«, panamska sreča pa je nihala glede na geopolitični pomen ožine. Kolonialna izkušnja je povzročila panamski nacionalizem ter rasno zapleteno in zelo razslojeno družbo, vir notranjih konfliktov, ki so bili v nasprotju z združevalno silo nacionalizma. Leta 1538 je bila ustanovljena Real Audiencia Paname, sprva s pristojnostjo od Nikaragve do Cape Horna, do osvojitve Peruja. Real Audiencia je bilo sodno okrožje, ki je delovalo kot pritožbeno sodišče. Vsaka ''audiencia'' je imela ''oidorja'' (poslušalec, sodnik). Španske oblasti so imele malo nadzora nad večjim delom ozemlja Paname. Velikim delom se je uspelo upreti osvajanju in misijonarjenju do zelo pozne kolonialne dobe. Zaradi tega so bili staroselci tega območja pogosto imenovani ''indios de guerra'' (vojni Indijanci), ki so se uprli španskim poskusom, da bi jih osvojili ali jih poslali v misijone. Vendar je bila Panama strateško pomembna za Španijo, saj je bila to najlažji način za pretovarjanje [[srebro|srebra]], izkopanega v [[Peru]]ju, v Evropo. Srebrni tovor je bil iztovorjen v Panami in nato po kopnem odpeljan v Portobello ali Nombre de Dios na karibski strani ožine za nadaljnjo pošiljko. Poleg evropske poti je obstajala tudi azijsko-ameriška pot, ki je vodila do trgovcev in pustolovcev, ki so prevažali srebro iz Peruja, skozi Panamo prispeli do [[Acapulco|Acapulca]] v [[Mehika|Mehiki]], preden so pripluli v [[Manila|Manilo]] na [[Filipini]]h z uporabo slavnih [[Manilski galeoni|Manilskih galeonov]].<ref>[https://www.academia.edu/44625493/Connecting_China_with_the_Pacific_World Connecting China with the Pacific World By Angela Schottenhammer](2019) (Page 144–145)</ref> Zaradi nepopolnega španskega nadzora je bila panamska pot ranljiva za napade piratov (večinoma nizozemskih in angleških) in Afričanov iz Novega sveta, imenovanih ''cimarroni'', ki so se osvobodili suženjstva in živeli v komunah ali ''palenkah'' okoli Camino Real v notranjosti Paname in na nekaterih otokih ob panamski pacifiški obali. Ena taka slavna skupnost je bila majhno kraljestvo pod Bayanom, ki je nastalo v letih od 1552 do 1558. Slavnim napadom sira [[Francis Drake|Francisa Drakea]] na Panamo v letih 1572–73 in prehodu [[John Oxenham|Johna Oxenhama]] v Tihi ocean so pomagali panamski cimaroni, španske oblasti pa so jih lahko spravile pod nadzor tako, da so z njimi sklenile zavezništvo, ki jim je leta 1582 zagotovilo svobodo v zameno za vojaško podporo.<ref>{{cite journal|last=Pike |first= Ruth |title=Black Rebels: Cimarrons in Sixteenth Century Panama|journal=The Americas|volume= 64|issue=2 |date=2007|pages= 243–66|doi=10.1353/tam.2007.0161|s2cid=143773521 |issn=0003-1615 }}</ref> Blaginja v prvih dveh stoletjih (1540–1740) je medtem prispevala h kolonialni rasti; umestitev obsežne regionalne pravosodne oblasti (''Real Audiencia'') v svojo pristojnost; in ključna vloga, ki jo je imela na vrhuncu Španskega imperija – prvega sodobnega globalnega imperija – je pomagala opredeliti značilen občutek avtonomije in regionalne ali nacionalne identitete znotraj Paname precej pred ostalimi kolonijami. Konec sistema ''encomienda'' v Azueru pa je istega leta sprožil osvojitev Veraguasa. Pod vodstvom Francisca Vázqueza je regija Veraguas leta 1558 prešla pod kastiljsko oblast. V novo osvojeni regiji je bil uveden stari sistem ''encomienda''. Po drugi strani pa lahko panamsko gibanje za neodvisnost posredno pripišemo ukinitvi sistema ''encomienda'' na polotoku Azuero, ki ga je uvedla španska krona leta 1558 zaradi ponavljajočih se protestov domačinov proti slabemu ravnanju z domorodnim prebivalstvom. Namesto tega se je uveljavljal sistem srednjega in manjšega zemljiškega posestništva, ki je oblast velikim posestnikom odvzel v roke srednjih in malih posestnikov. Panama je bila kraj ponesrečenega ''načrta Darien'', ki je leta 1698 ustanovil škotsko kolonijo v regiji. Ta je propadla iz več razlogov, dolg, ki je sledil, pa je prispeval k združitvi Anglije in Škotske leta 1707.<ref>"[http://www.historic-uk.com/HistoryUK/Scotland-History/DarienScheme.htm The Darien Scheme – The Fall of Scotland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120205194052/http://www.historic-uk.com/HistoryUK/Scotland-History/DarienScheme.htm |date=February 5, 2012 }}", Historic UK</ref> Leta 1671 je zasebnik Henry Morgan z licenco angleške vlade oplenil in požgal mesto Panama – drugo najpomembnejše mesto v španskem Novem svetu v tistem času. Leta 1717 je bilo ustanovljeno podkraljevstvo [[Nova Granada]] (severna Južna Amerika) kot odgovor na druge Evropejce, ki so poskušali zavzeti špansko ozemlje v karibski regiji. Panamska ožina je bila postavljena pod njeno jurisdikcijo. Vendar pa se je oddaljenost glavnega mesta Nove Granade, [[Bogota|Santa Fe de Bogotá]] (sodobna prestolnica Kolumbije), izkazala za večjo oviro, kot je pričakovala španska krona, saj so oblast Nove Granade izpodbijali s položajem, bližjo bližino in prejšnjimi vezmi s podkraljevstvom iz Lime in celo na lastno pobudo Paname. Ta neprijeten odnos med Panamo in Bogoto bi trajal stoletja. Leta 1744 je škof Francisco Javier de Luna Victoria DeCastro ustanovil kolegij San Ignacio de Loyola in 3. junija 1749 ustanovil La Real y Pontificia Universidad de San Javier. V tem času pa sta pomen in vpliv Paname postala nepomembna, saj je moč Španije v Evropi upadala, napredek v navigacijski tehniki pa je vse bolj dovoljeval ladjam, da obkrožijo [[rt Horn]], da bi dosegle Pacifik. Medtem ko je bila panamska pot kratka, je bila tudi delovno intenzivna in draga zaradi nakladanja in razkladanja ter potovanja z naloženim vozilom, ki je bilo potrebno za prehod z ene obale na drugo. === 1800-ta === [[File:Arco chato.jpg|thumb|Cerkev Santo Domingo]] Medtem ko so se [[Osamosvojitev Latinske Amerike|špansko-ameriške vojne za neodvisnost]] razgrevale po vsej Latinski Ameriki, se je mesto Panama pripravljalo na neodvisnost; vendar je njihove načrte pospešil enostranski ''Grito de La Villa de Los Santos'' (Krik iz mesta svetnikov), ki so ga 10. novembra 1821 izdali prebivalci Azuera brez podpore mesta Panama, da razglasijo svojo ločitev od španskega cesarstva. Tako v Veraguasu kot v prestolnici je bilo to dejanje sprejeto s prezirom, čeprav na različnih ravneh. Za Veraguasa je bilo to največje dejanje izdaje, medtem ko se je za prestolnico zdelo neučinkovito in nepravilno, poleg tega pa jih je prisililo, da so pospešili svoje načrte. Kljub temu je bil ''Grito'' s strani prebivalcev Azuera znak njihovega antagonizma do gibanja za neodvisnost v prestolnici. Tisti v regiji prestolnice pa so na gibanje Azueran gledali s prezirom, saj so separatisti v mestu Panama verjeli, da se njihovi nasprotniki v Azueru ne borijo samo za neodvisnost od Španije, ampak tudi za svojo pravico do samoupravljanja ločeno od mesta Panama, ko Špancev ne bo več. S strani Azuera, ki je živel v strahu pred polkovnikom Joséjem Pedrom Antoniom de Fábrega y de las Cuevas (1774–1841), je to veljalo za tvegano potezo. Polkovnik je bil neomajen lojalist in je imel v rokah vse vojaške zaloge otoka. Bali so se hitrega maščevanja in hitrega maščevanja separatistom. === Postkolonialna Panama === [[File:Panama canal cartoon 1903.jpg|thumb|Politična karikatura iz leta 1903. Ameriška vlada je v sodelovanju s separatisti v Panami pripravila panamsko razglasitev neodvisnosti od Kolumbije, nato pa poslala ameriške vojaške ladje in marince v Panamo.]] [[File:Roosevelt and the Canal.JPG|thumb|Ameriški predsednik [[Theodore Roosevelt]] sedi na parni lopati ob Panamskem prekopu, 1906]] V 80 letih po osamosvojitvi od Španije je bila Panama pododdelek [[Velika Kolumbija|Velike Kolumbije]], potem ko se je državi prostovoljno pridružila konec leta 1821. Prebivalci otoka so se več kot 80-krat poskušali odcepiti od Kolumbije. Uspehu so se približali leta 1831, nato pa ponovno med tisočdnevno vojno 1899–1902, ki so jo med domorodnimi Panamci razumeli kot boj za zemljiške pravice pod vodstvom Victoriana Lorenza.<ref>{{navedi knjigo|last1=Müller-Schwarze|first1=Nina K.|title=The Blood of Victoriano Lorenzo: An Ethnography of the Cholos of Northern Coclé Province.|date=2015|publisher=McFarland Press|location=Jefferson, North Carolina}}</ref> Namera ZDA, da bi vplivale na to območje, zlasti na gradnjo in nadzor nad Panamskim prekopom, je leta 1903 vodila do ločitve Paname od Kolumbije in njene ustanovitve kot države. Ko je senat Kolumbije 22. januarja 1903 zavrnil pogodbo Hay-Herrán, so se ZDA odločile podpreti in spodbujati panamsko separatistično gibanje.<ref>{{navedi splet |url=http://www.banrepcultural.org/node/86421 |title=Separación de Panamá: la historia desconocida |publisher=banrepcultural.org |access-date=April 9, 2016 |archive-date=January 16, 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180116174922/http://www.banrepcultural.org/node/86421 |url-status=dead }}</ref><ref name="countrystudies">{{navedi splet |date=2009 |url = http://countrystudies.us/panama/8.htm|title = The 1903 Treaty and Qualified Independence|publisher = US Library of Congress|access-date = May 1, 2009 }}</ref> Novembra 1903 je Panama ob tihi podpori Združenih držav razglasila svojo neodvisnost in sklenila pogodbo Hay–Bunau-Varilla z Združenimi državami brez prisotnosti enega samega Panamca. Philippe Bunau-Varilla, francoski inženir in lobist, je zastopal Panamo, čeprav sta panamski predsednik in delegacija prispela v New York na pogajanja o pogodbi. Pogodba je bila hitro pripravljena in podpisana noč preden je panamska delegacija prispela v Washington. G. Bunau-Varilla je bil zaposlen v podjetju Francoskega kanala, ki je propadlo in je bilo zdaj v stečaju. Pogodba je Združenim državam podelila pravice, »kot da bi bile suverene« v območju, širokem približno 16 km in dolgem 80 km. Na tem območju bi ZDA zgradile kanal, ga nato upravljale, utrdile in branile »večno«. [[File:Panama Canal under construction, 1907.jpg|thumb|Gradbena dela na Gaillardovem delu Panamskega prekopa, 1907]] Leta 1914 so Združene države dokončale obstoječi 83 kilometrov dolg prekop. Zaradi strateškega pomena prekopa med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so ZDA obsežno utrdile dostop do njega. Računali pa so na vpliv separatistov v prestolnici. Vse od oktobra 1821, ko je nekdanji generalni guverner Juan de la Cruz Murgeón zapustil ožino v kampanji v [[Quito|Quitu]] in prepustil polkovniku poveljstvo, so se separatisti Fábrega počasi spreminjali na stran separatistov. Tako je bil Fábrega do 10. novembra zdaj podpornik gibanja za neodvisnost. Kmalu po separatistični razglasitvi Los Santosa je Fábrega sklical vse organizacije v prestolnici s separatističnimi interesi in uradno izjavil, da mesto podpira neodvisnost. Zaradi spretnega podkupovanja rojalističnih čet ni prišlo do vojaških posledic. Od leta 1903 do 1968 je bila Panama ustavna demokracija, v kateri je prevladovala komercialno usmerjena oligarhija. V 1950-ih je panamska vojska začela izzivati politično hegemonijo oligarhije. V zgodnjih 1960-ih so se v Panami začeli trajni pritiski za ponovna pogajanja o pogodbi Hay–Bunau–Varilla, vključno z neredi, ki so izbruhnili v začetku leta 1964, kar je povzročilo obsežno ropanje in na desetine smrti ter evakuacijo ameriškega veleposlaništva.<ref>{{navedi splet|url=https://adst.org/2016/07/panama-riots-1964-beginning-end-canal/|title=The Panama Riots of 1964: The Beginning of the End for the Canal|date=July 19, 2016|access-date=November 12, 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181113025549/https://adst.org/2016/07/panama-riots-1964-beginning-end-canal/|archive-date=November 13, 2018|url-status=dead}}</ref> Med pogajanji o Robles-Johnsonovi pogodbi so v Panami leta 1968 potekale volitve. Kandidati so bili:<ref name="Pizzurno Gelós 1989">Pizzurno Gelós, Patricia and Celestino Andrés Araúz (1996) ''Estudios sobre el Panamá Republicano (1903–1989)''. Colombia: Manfer S.A.</ref> *Dr. Arnulfo Arias Madrid, Unión Nacional (Nacionalna zveza) *Antonio González Revilla, Democracia Cristiana (Krščanski demokrati) *Engr. David Samudio, Alianza del Pueblo (Ljudska zveza), ki je imel podporo vlade. Arias Madrid je bil razglašen za zmagovalca volitev, ki so jih zaznamovali nasilje in obtožbe goljufije proti Alianzi del Pueblo. 1. oktobra 1968 je Arias Madrid prevzel položaj predsednika Paname in obljubil, da bo vodil vlado »nacionalne unije«, ki bo končala vladajočo korupcijo in utrla pot novi Panami. Teden in pol kasneje, 11. oktobra 1968, je nacionalna garda (''Guardia Nacional'') odstavila Ariasa in sprožila spiralo navzdol, ki bo dosegla vrhunec z invazijo Združenih držav leta 1989. Arias, ki je obljubil, da bo spoštoval hierarhijo Nacionalne garde, je prekinil pakt in začel obsežno prestrukturiranje garde. Da bi ohranila gardo in svoje lastne interese, sta podpolkovnik Omar Torrijos Herrera in major Boris Martínez poveljevala še en vojaški udar proti vladi. Vojska se je opravičevala z izjavo, da Arias Madrid poskuša vzpostaviti diktaturo, in obljubila vrnitev k ustavni vladavini. Medtem je garda začela s serijo populističnih ukrepov, s katerimi bi pridobila podporo za državni udar. Med njimi so bili: *zamrznitev cen hrane, zdravil in drugega blaga [36] do 31. januarja 1969 *zamrznitev ravni najemnine *legalizacija stalnosti skvoterskih družin v okrožjih, ki obkrožajo zgodovinsko mesto Panama Viejo[35] Vzporedno s tem je vojska začela s politiko represije proti opoziciji, ki so jo označili za komuniste. Vojska je imenovala začasno vladno hunto, ki naj bi organizirala nove volitve. Vendar se je nacionalna garda izkazala za zelo nenaklonjena opustitvi oblasti in se je kmalu začela imenovati ''El Gobierno Revolucionario'' (Revolucionarna vlada). === Po letu 1970 === [[File:Omar Torrijos with Panamanian farmers.jpg|thumb|Omar Torrijos (desno) s kmeti na panamskem podeželju. Torrijosova vlada je bila znana po svoji politiki prerazporeditve zemlje.]] Pod nadzorom Omarja Torrijosa je vojska preoblikovala politično in gospodarsko strukturo države, uvedla obsežno pokritost s storitvami socialne varnosti in razširila javno izobraževanje. Ustava je bila spremenjena leta 1972. Za reformo ustave je vojska ustanovila novo organizacijo, skupščino predstavnikov Corregimiento, ki je nadomestila državno skupščino. Nova skupščina, znana tudi kot ''Poder Popular'' (Moč ljudstva), je bila sestavljena iz 505 članov, ki jih je izbrala vojska, brez sodelovanja političnih strank, ki jih je vojska izločila. Nova ustava je razglasila Omarja Torrijosa za najvišjega voditelja panamske revolucije in mu priznala neomejeno oblast za šest let, čeprav je bil Demetrio B. Lakas, da bi ohranil fasado ustavnosti, imenovan za predsednika za isto obdobje. Leta 1981 je Torrijos umrl v letalski nesreči.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1981/08/02/obituaries/panama-leader-killed-in-crash-in-bad-weather.html|title=PANAMA LEADER KILLED IN CRASH IN BAD WEATHER|last=International|first=United Press|work=The New York Times |date=August 2, 1981 |access-date=June 1, 2018|language=en}}</ref> Torrijosova smrt je spremenila ton političnega razvoja Paname. Kljub ustavnim spremembam iz leta 1983, ki so prepovedale politično vlogo vojske, so Panamske obrambne sile (PDF), kot so bile takrat znane, še naprej prevladovale v panamskem političnem življenju. V tem času je general Manuel Antonio Noriega trdno nadzoroval tako PDF kot civilno vlado. [[File:Jimmy Carter and General Omar Torrijos signing the Panama Canal Treaty.jpg|thumb|Ameriški predsednik [[Jimmy Carter]] se rokuje z generalom Omarjem Torrijosom po podpisu pogodb o Panamskem prekopu (7. september 1977).]] Na volitvah leta 1984 so bili kandidati: *Nicolás Ardito Barletta Vallarino, ki ga podpira vojska v sindikatu UNADE *Arnulfo Arias Madrid, za opozicijski sindikat ADO *nekdanji general Rubén Darío Paredes, ki ga je Noriega prisilil v predčasno upokojitev, ko je kandidiral za ''Partido Nacionalista Popular'' (PAP; "Ljudska nacionalistična stranka") *Carlos Iván Zúñiga, kandidat za ''Partido Acción Popular'' (PAPO; Ljudska akcijska stranka) Barletta je bil razglašen za zmagovalca volitev, ki so bile ocenjene kot lažne. Barletta je podedoval državo v gospodarskem propadu in močno zadolženo pri Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki. Sredi gospodarske krize in Barlettinih prizadevanj, da bi pomiril upnike države, so nastali ulični protesti, prav tako vojaška represija. Medtem je Noriegov režim spodbujal dobro skrito kriminalno gospodarstvo, ki je delovalo kot vzporedni vir dohodka za vojsko in njihove zaveznike ter zagotavljalo prihodke od drog in pranja denarja. Proti koncu vojaške diktature je na ožino prišel nov val kitajskih migrantov v upanju, da se preselijo v ZDA. Tihotapljenje Kitajcev je postalo ogromen posel, s prihodki do 200 milijonov dolarjev za Noriegov režim (glej Mon 167).<ref>Mon Pinzón, Ramón Arturo (1979). ''Historia de la Migración China Durante la Construcción del Ferrocarril de Panamá''. Masters Thesis. México: El Colegio de México.</ref> Vojaška diktatura je umorila ali mučila več kot sto Panamcev in vsaj sto drugih disidentov prisilila v izgnanstvo.<ref>Zárate, Abdiel (November 9, 2003). "Muertos y desaparecidos durante la época militar." Extra-centennial issue of ''La Prensa''.</ref> Noriegov režim so podprle ZDA in v Srednji Ameriki je začel igrati dvojno vlogo. Medtem ko je skupina Contadora, pobuda, ki so jo sprožili zunanji ministri različnih latinskoameriških držav, vključno s Panamo, izvajala diplomatska prizadevanja za dosego miru v regiji, je Noriega v imenu Cie oskrboval nikaragevske kontrase in druge gverilce v regiji z orožjem in strelivom. 6. junija 1987 se je nedavno upokojeni polkovnik Roberto Díaz Herrera, ki je bil razočaran, ker je Noriega prekršil dogovorjeni »Torrijosov načrt« o nasledstvu, ki bi ga postavil za načelnika vojske po Noriegi, odločil obsoditi režim. Razkril je podrobnosti volilne goljufije, obtožil Noriego, da je načrtoval Torrijosovo smrt, in izjavil, da je Torrijos prejel 12 milijonov dolarjev od iranskega šaha, ker je izgnanemu iranskemu voditelju dal azil. Noriego je obtožil tudi atentata z obglavljenjem takratnega vodje opozicije dr. Huga Spadafore.<ref>{{navedi novice |date=December 21, 1989 |title=Fighting in Panama; Panama's Troubled Past |language=en-US |work=The New York Times |url=https://www.nytimes.com/1989/12/21/world/fighting-in-panama-panama-s-troubled-past.html |access-date=March 22, 2022 |issn=0362-4331}}</ref> V noči na 9. junij 1987 je bila ustanovljena ''Cruzada Civilista'' (Državljanska križarska vojska), ki je začela organizirati akcije državljanske nepokorščine. Križarska vojska je pozvala k splošni stavki. V odgovor je vojska suspendirala ustavne pravice in v državi razglasila izredne razmere. 10. julija je ''Civic Crusade'' pozval k množičnim demonstracijam, ki so jih 'dobermani', posebna vojaška enota za nadzor nemirov, nasilno zatrli. Ta dan, pozneje znan kot El Viernes Negro (»črni petek«), je pustil veliko ljudi ranjenih in ubitih.<ref>{{navedi splet |last=Becker |first=Meghan |date=March 28, 2010 |title=Panamanians campaign to overthrow dictator (The Civic Crusade), 1987-1989 |url=https://nvdatabase.swarthmore.edu/content/panamanians-campaign-overthrow-dictator-civic-crusade-1987-1989 |access-date=April 30, 2022 |website=Swarthmore.edu |publisher=Swarthmore}}</ref> Predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] je začel niz sankcij proti vojaškemu režimu. ZDA so sredi leta 1987 zaradi notranjepolitične krize v Panami in napada na ameriško veleposlaništvo zamrznile gospodarsko in vojaško pomoč Panami. Sankcije niso uspele odstaviti Noriege, so pa resno prizadele panamsko gospodarstvo. Panamski bruto domači proizvod (BDP) se je med letoma 1987 in 1989 zmanjšal za skoraj 25 odstotkov.<ref name="Acosta, Coleen 2008">Acosta, Coleen (October 24, 2008). [https://web.stanford.edu/class/e297a/Panama%20Imperialism%20and%20Struggle.htm "Iraq: a Lesson from Panama Imperialism and Struggle for Sovereignty"]. ''Journals of the Stanford Course on Prejudice and Poverty''.</ref> 5. februarja 1988 so zvezne porote v Tampi in Miamiju generala [[Manuel Antonio Noriega|Manuela Antonia Noriego]] obtožile trgovine z mamili. Human Rights Watch je v svojem poročilu iz leta 1989 zapisal: »Washington si je dolga leta zatiskal oči pred zlorabami v Panami, dokler zaskrbljenost zaradi trgovine z drogami ni povzročila obtožb generala [Noriege] s strani dveh velikih porot na Floridi februarja 1988.«<ref name="Panama">[https://www.hrw.org/reports/1989/WR89/Panama.htm "Panama"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170113164637/https://www.hrw.org/reports/1989/WR89/Panama.htm |date=January 13, 2017 }}. ''Human Rights Watch World Report 1989''. hrw.org</ref> Aprila 1988 se je ameriški predsednik Ronald Reagan skliceval na Zakon o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih, s katerim je zamrznil premoženje panamske vlade v vseh ameriških organizacijah. Maja 1989 so Panamci z veliko večino glasovali za kandidate proti Noriegi. Noriegov režim je nemudoma razveljavil volitve in začel nov krog represije. [[File:Panama clashes 1989.JPEG|thumb|Posledice urbanih vojn med ameriško invazijo na Panamo, 1989]] === Ameriška invazija (1989) === Združene države so napadle Panamo 20. decembra 1989 pod kodnim imenom ''Operation Just Cause''. ZDA so izjavile, da je operacija »potrebna za zaščito življenj državljanov ZDA v Panami, obrambo demokracije in človekovih pravic, boj proti trgovini z drogami in zagotovitev nevtralnosti Panamskega prekopa, kot zahtevajo pogodbe Torrijos–Carter«.<ref>''New York Times''. A Transcript of President Bush's Address on the Decision to Use Force, December 21, 1989. Web. January 2, 2008.</ref> ZDA so poročale o 23 ubitih vojakih in 324 ranjenih, število ubitih panamskih vojakov pa ocenjujejo na okoli 450. Ocene civilistov, ubitih v spopadih, segajo od 200 do 4000. Združeni narodi so ocenili število žrtev panamskih civilistov na 500, Americas Watch je ocenila 300, Združene države so navedle številko 202 ubitih civilistov, nekdanji državni tožilec ZDA Ramsey Clark pa je ocenil 4000 smrti.<ref>{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/1990/04/01/world/panama-and-us-strive-to-settle-on-death-toll.html|title=Panama and U.S. Strive To Settle on Death Toll|last=Rohter |first=Larry |work=The New York Times |date=April 1990 |access-date=April 15, 2018 }}</ref> Predstavljala je največjo vojaško operacijo Združenih držav po vietnamski vojni. Število ameriških civilistov (in njihovih vzdrževanih družinskih članov), ki so delali za Komisijo za Panamski prekop in ameriško vojsko in so jih ubile panamske obrambne sile, ni bilo nikoli v celoti razkrito. [[Generalna skupščina Združenih narodov]] je 29. decembra potrdila resolucijo, ki je intervencijo v Panami označila za »očitno kršitev mednarodnega prava ter neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske celovitosti držav«.<ref>{{navedi splet|url=https://www.un.org/documents/ga/res/44/a44r240.htm|title=A/RES/44/240. Effects of the military intervention by the United States of America in Panama on the situation in Central America|website=UN.org}}</ref> Na podobno resolucijo so v Varnostnem svetu vložile veto ZDA, Velika Britanija in Francija. Noriega je bil ujet in odpeljan v Miami, da bi mu sodili. Konflikt se je končal 31. januarja 1990. Intervencija leta 1989 je močno prizadela mestno prebivalstvo, od katerega mnogi živijo pod pragom revščine. Kot je leta 1995 poudarila misija ZN za tehnično pomoč v Panami, je bilo zaradi spopadov razseljenih 20.000 ljudi. Najbolj prizadeto okrožje je bilo območje El Chorrillo v mestu Panama, kjer je bilo več stanovanjskih blokov popolnoma uničenih. Gospodarska škoda, ki so jo povzročili spopadi, je bila ocenjena na 1,5 do 2 milijardi dolarjev.[43] Večina Panamcev je podprla intervencijo.<ref>Pastor, Robert A. (2001) ''Exiting the Whirlpool: U.S. Foreign Policy Toward Latin America and the Caribbean'', p. 96, {{ISBN|0813338115}}.</ref> === Obdobje po intervenciji === Panamsko volilno sodišče je hitro ukrepalo in ponovno vzpostavilo civilno ustavno vlado, 27. decembra 1989 obnovilo rezultate volitev maja 1989 in potrdilo zmago predsednika Guillerma Endare ter podpredsednikov Guillerma Forda in Ricarda Ariasa Calderóna. V svojem petletnem mandatu se je pogosto nejevoljna vlada trudila izpolniti visoka pričakovanja javnosti. Njena nova policija je bila velik napredek v primerjavi s svojo predhodnico, vendar ni bila v celoti sposobna odvrniti kriminala. Ernesto Pérez Balladares je prisegel kot predsednik 1. septembra 1994 po mednarodno spremljani volilni kampanji. 1. septembra 1999 je Mireya Moscoso, vdova nekdanjega predsednika Arnulfa Ariasa Madrida, prevzela položaj, potem ko je na svobodnih in poštenih volitvah premagala kandidata PRD Martína Torrijosa, sina Omarja Torriosa. Med svojo administracijo je Moscoso poskušal okrepiti socialne programe, zlasti za razvoj, zaščito in splošno blaginjo otrok in mladostnikov. Moscosova uprava je uspešno izvedla prenos Panamskega prekopa in bila učinkovita pri upravljanju prekopa.<ref name=":0">{{navedi novice|url=https://2009-2017.state.gov/outofdate/bgn/panama/95380.htm|title=Panama (11/07)|publisher=US Department of State|access-date=April 2, 2017}}</ref> [[File:Boris Johnson with Juan Carlos Varela in London - 2018 (27232646267).jpg|thumb|Britanski zunanji minister [[Boris Johnson]] je 14. maja 2018 v Londonu zamenjal nogometne majice s predsednikom Paname Juanom Carlosom Varelo.]] Martin Torrijos iz PRD je leta 2004 osvojil predsedniški položaj in zakonodajno večino v državni skupščini. Torrijos je svojo kampanjo med drugim vodil na platformi »ničelne tolerance« do korupcije, težave, ki je značilna za administracijo Moscosa in Pereza Balladaresa. Po prevzemu položaja je Torrijos sprejel številne zakone, zaradi katerih je vlada bolj pregleden. Oblikoval je nacionalni protikorupcijski svet, katerega člani so predstavljali najvišje ravni vlade in civilne družbe, delavske organizacije in versko vodstvo. Poleg tega so bili številni njegovi najbližji ministri v kabinetu nepolitični tehnokrati, znani po svoji podpori protikorupcijskim ciljem Torrijosove vlade. Kljub javnemu stališču administracije Torrijos o korupciji mnogi odmevni primeri, ki so zlasti vključevali politične ali poslovne elite, niso bili nikoli obravnavani. Konservativni magnat supermarketov Ricardo Martinelli je bil izvoljen za naslednika Martina Torrijosa s prepričljivo zmago na splošnih volitvah v Panami maja 2009. Martinellijeva poslovna akreditacija je pritegnila volivce, zaskrbljene zaradi upočasnitve rasti med veliko recesijo.<ref>{{navedi novice |url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1229332.stm |title=Panama Country Profile | work=[[BBC News]] |date=June 30, 2010}}</ref> Kot kandidat štiristrankarskega opozicijskega Zavezništva za spremembe je Martinelli dobil 60 odstotkov glasov v primerjavi s 37 odstotki za kandidata vladne levičarske Demokratične revolucionarne stranke (PRD). 4. maja 2014 je podpredsednik Juan Carlos Varela, kandidat Partido Panamenista (Panamska stranka), zmagal na predsedniških volitvah leta 2014 z več kot 39 odstotki glasov, proti stranki njegovega nekdanjega političnega partnerja Ricarda Martinellija, Cambio Democrático, in njihovi kandidat José Domingo Arias. Prisegel je 1. julija 2014. 1. julija 2019 je Laurentino Cortizo prevzel predsedniški položaj. Cortizo je bil kandidat Stranke demokratične revolucije (PRD) na predsedniških volitvah maja 2019. == Geografija == {{glavni|Geografija Paname|Geologija Paname}} [[File:Pm-map.png|upright=1.5|thumb|Zemljevid Paname]] [[File:La palma, Darién.jpg|thumb|La Palma, Darién]] Panama je v Srednji Ameriki, meji na [[Karibsko morje]] in [[Tihi ocean]], med Kolumbijo in [[Kostarika|Kostariko]]. Večinoma leži med 7° in 10° S ter 77° in 83° Z (majhno območje leži zahodno od 83°). Njena lokacija na [[Panamska ožina|Panamski ožini]] je strateška. Do leta 2000 je Panama nadzorovala Panamski prekop, ki povezuje [[Atlantski ocean]] in Karibsko morje s severnim delom Tihega oceana. Skupna površina Paname je 74.177,3 km².<ref name=area>{{navedi splet |url=https://www.contraloria.gob.pa/inec/archivos/P6221DATOS%20GENERALES%20%20%20%202013.pdf |title=Datos generales e históricos de la República de Panamá |language=es |publisher=National Institute of Statistics and Census of Panama (INEC) |access-date=December 22, 2015}}</ref> Prevladujoča značilnost geografije Paname je osrednja hrbtenica gora in hribov, ki tvorijo celinsko ločnico. Ločnica ni del velikih gorskih verig Severne Amerike in samo blizu kolumbijske meje so visokogorja, povezana z andskim sistemom Južne Amerike. Hrbtenica, ki tvori ločnico, je močno erodiran lok dviga od morskega dna, v katerem so vrhovi nastali zaradi vulkanskih vdorov. Gorsko območje ločnice se imenuje Cordillera de Talamanca blizu meje s Kostariko. Dlje proti vzhodu postane Serranía de Tabasará, njen del, ki je bližje spodnjemu sedlu ožine, kjer je Panamski prekop, pa se pogosto imenuje Sierra de Veraguas. Geografi kot celoto območje med Kostariko in prekopom na splošno imenujejo Cordillera Central. Najvišja točka v državi je [[Volcán Barú]], ki se dviga na 3475 metrov. Skoraj neprehodna džungla tvori [[Darienska vrzel|Dariensko vrzel]] med Panamo in Kolumbijo, kjer kolumbijski gverilci in preprodajalci drog delujejo in včasih jemljejo talce. To in nemiri ter gibanja za zaščito gozdov ustvarjajo prekinitev na [[Panameriška cesta|Panameriški cesti]], ki sicer tvori povezavo od [[Aljaska|Aljaske]] do [[Patagonija|Patagonije]]. Divje živali Paname so najbolj raznolike v Srednji Ameriki. Je dom številnih južnoameriških vrst in severnoameriških divjih živali. [[File:chagres.jpg|thumb|Reka Chagres]] === Vodne poti === {{glavni|Panamski prekop}} Razgibano pokrajino Paname prepleta skoraj 500 rek. Večinoma niso plovne, mnoge izvirajo kot hitri visokogorski potoki, vijugajo v dolinah in tvorijo obalne delte. Vendar pa je [[Chagres (reka)|Río Chagres]], ki je v osrednji Panami, ena redkih širokih rek in vir hidroelektrične energije. Osrednji del reke je zajezen z [[Jez Gatun|jezom Gatun]] in tvori [[Gatúnsko jezero]], umetno jezero, ki je del Panamskega prekopa. Jezero je nastalo z gradnjo zapornic na reki Río Chagres med letoma 1907 in 1913. Ko je bilo Gatúnsko jezero ustvarjeno, je bilo največje umetno jezero na svetu, jez pa je bil največji zemeljski jez. Reka se izliva severozahodno v Karibsko morje. Jezeri Kampia in Madden (ki se prav tako polnita iz reke Río Chagres) zagotavljata hidroelektrično energijo za območje nekdanjega območja kanala. Río Chepo, še en vir hidroelektrične energije, je ena od več kot 300 rek, ki se izlivajo v Pacifik. Te reke, usmerjene v Pacifik, so daljše in počasnejše od tistih na karibski strani. Tudi njihova porečja so obsežnejša. Ena najdaljših je Río Tuira, ki se izliva v Golfo de San Miguel in je edina reka v državi, po kateri lahko plovejo večja plovila. === Pristanišča === Karibsko obalo zaznamuje več naravnih pristanišč. Vendar je imel Cristóbal na karibskem koncu prekopa edine pomembne pristaniške zmogljivosti v poznih 1980-ih. Številni otoki Archipiélaga de Bocas del Toro, blizu plaž Kostarike, zagotavljajo obsežno naravno pot in ščitijo pristanišče za banane Almirante. Več kot 350 otokov San Blas v bližini Kolumbije je razporejenih na več kot 160 kilometrih vzdolž zaščitene karibske obale. [[File:Colon Panama.jpg|thumb|Pristanišče Colón, 2000]] Terminalna pristanišča, ki so na obeh koncih Panamskega prekopa, in sicer pristanišče Cristóbal, Colón in pristanišče Balboa, so uvrščena na drugo oziroma tretje mesto v Latinski Ameriki po številu pretovorjenih kontejnerskih enot (TEU).<ref>{{navedi splet |author=CEPAL – Naciones Unidas |url=http://www.eclac.cl/cgi-bin/getprod.asp?xml=/Transporte/noticias/noticias/8/38828/P38828.xml&base=/tpl/top-bottom.xsl |title=Ranking 2009 de Actividad portuaria de contenedores en América Latina y el Caribe |publisher=Eclac.cl |date=March 22, 2010 |access-date=December 23, 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110511140155/http://www.eclac.cl/cgi-bin/getprod.asp?xml=%2FTransporte%2Fnoticias%2Fnoticias%2F8%2F38828%2FP38828.xml&base=%2Ftpl%2Ftop-bottom.xsl |archive-date=May 11, 2011 }}</ref> Pristanišče Balboa se razteza na 182 ha in ima štiri priveze za kontejnerje ter dva večnamenska priveza. Skupno so privezi dolgi več kot 2400 metrov z globino 15 metrov. Pristanišče Balboa ima 18 nabrežnih žerjavov super post-Panamax in Panamax ter 44 portalnih žerjavov. Pristanišče Balboa vsebuje tudi 2100 kvadratnih metrov skladiščnega prostora.<ref>{{navedi splet |url=http://www.worldportsource.com/ports/PAN_Port_of_Balboa_1602.php |title=Port of Balboa |publisher=World Port Source |access-date=December 23, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170712093447/http://www.worldportsource.com/ports/PAN_Port_of_Balboa_1602.php |archive-date=July 12, 2017 |url-status=dead }}</ref> Pristanišča Cristobal (ki zajemajo kontejnerske terminale panamskih pristanišč Cristobal, mednarodni terminal Manzanillo in kontejnerski terminal Colon) so leta 2009 pretovorila 2.210.720 TEU, takoj za pristaniščem Santos v [[Brazilija|Braziliji]] v Latinski Ameriki. Odlična globokomorska pristanišča, ki lahko sprejmejo velike VLCC (zelo velike ladje za prevoz surove nafte), so v Charco Azulu, Chiriquí (Pacifik) in Chiriquí Grande, Bocas del Toro (Atlantik) blizu zahodne meje Paname s Kostariko. Transpanamski naftovod, ki poteka 131 kilometrov čez ožino, deluje med Charco Azulom in Chiriquí Grande od leta 1979.<ref>{{navedi splet |url=http://www.petroterminal.com/index.php?option=com_content&view=article&id=32%3Ahistory&catid=7%3Acorporate-profile&Itemid=98&lang=en |title=Our History |publisher=Petroterminal.com |date=February 9, 1997 |access-date=December 23, 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141028134321/http://www.petroterminal.com/index.php?option=com_content&view=article&id=32:history&catid=7:corporate-profile&Itemid=98&lang=en |archive-date=October 28, 2014 |url-status=dead }}</ref> === Podnebje === [[File:Koppen-Geiger Map PAN present.svg|thumb|Panamski zemljevid Köppnove podnebne klasifikacije]] [[File:VistaBoquete.jpg|thumb|V panamskem višavju je običajno hladnejše podnebje]] Je tropsko z majhnimi temperaturnimi nihanji in obilnimi padavinami. Razlike med karibsko in tihooceansko stranjo so precejšnje. Na karibski strani je 2500–4000 mm padavin (razporejene skozi vse leto), na tihooceanski pa 1100–2300 mm (deževna doba maj–december in sušna doba januar–marec). === Biotska raznovrstnost === Panamsko tropsko okolje podpira obilico rastlin. Prevladujejo gozdovi, ki jih ponekod prekinjajo travniki, grmičevje in polja. Čeprav je skoraj 40 % Paname še vedno poraslega z gozdom, [[krčenje gozdov]] še naprej ogroža z dežjem prepojene gozdove. Pokritost z drevesi se je od leta 1940 zmanjšala za več kot 50 odstotkov. Samooskrbno kmetijstvo, ki se na široko izvaja od severovzhodne džungle do jugozahodnih travišč, je sestavljeno predvsem iz parcel s koruzo, fižolom in gomolji. Močvirja z [[mangrove|mangrovami]] se pojavljajo vzdolž delov obeh obal, nasadi banan pa zasedajo delte blizu Kostarike. Marsikje se deževni gozd z več krošnjami na eni strani države naslanja na močvirje, na drugi pa se razteza do spodnjih tokov pobočij. Panama je imela leta 2019 povprečno oceno indeksa celovitosti gozdne krajine 6,37/10, kar jo je uvrstilo na 78. mesto med 172 državami.<ref name="FLII-Supplementary">{{cite journal|last1=Grantham|first1=H. S.|last2=Duncan|first2=A.|last3=Evans|first3=T. D.|last4=Jones|first4=K. R.|last5=Beyer|first5=H. L.|last6=Schuster|first6=R.|last7=Walston|first7=J.|last8=Ray|first8=J. C.|last9=Robinson|first9=J. G.|last10=Callow|first10=M.|last11=Clements|first11=T.|last12=Costa|first12=H. M.|last13=DeGemmis|first13=A.|last14=Elsen|first14=P. R.|last15=Ervin|first15=J.|last16=Franco|first16=P.|last17=Goldman|first17=E.|last18=Goetz|first18=S.|last19=Hansen|first19=A.|last20=Hofsvang|first20=E.|last21=Jantz|first21=P.|last22=Jupiter|first22=S.|last23=Kang|first23=A.|last24=Langhammer|first24=P.|last25=Laurance|first25=W. F.|last26=Lieberman|first26=S.|last27=Linkie|first27=M.|last28=Malhi|first28=Y.|last29=Maxwell|first29=S.|last30=Mendez|first30=M.|last31=Mittermeier|first31=R.|last32=Murray|first32=N. J.|last33=Possingham|first33=H.|last34=Radachowsky|first34=J.|last35=Saatchi|first35=S.|last36=Samper|first36=C.|last37=Silverman|first37=J.|last38=Shapiro|first38=A.|last39=Strassburg|first39=B.|last40=Stevens|first40=T.|last41=Stokes|first41=E.|last42=Taylor|first42=R.|last43=Tear|first43=T.|last44=Tizard|first44=R.|last45=Venter|first45=O.|last46=Visconti|first46=P.|last47=Wang|first47=S.|last48=Watson|first48=J. E. M.|display-authors=1|title=Anthropogenic modification of forests means only 40% of remaining forests have high ecosystem integrity - Supplementary Material|journal=Nature Communications|volume=11|issue=1|date=2020|page=5978|issn=2041-1723|doi=10.1038/s41467-020-19493-3|pmid=33293507|pmc=7723057|bibcode=2020NatCo..11.5978G |doi-access=free}}</ref> Maja 2022 so vlada Paname in energetska podjetja objavili svoj načrt za razvoj velike in napredne biorafinerije letalskega goriva v državi, da bi povečali dobavo letalskega goriva z nižjimi emisijami ogljika.<ref>{{navedi novice |last=Kelly |first=Stephanie |date=May 18, 2022 |title=Exclusive: Panama to develop largest advanced biorefinery to make lower-carbon aviation fuel |language=en |work=Reuters |url=https://www.reuters.com/business/sustainable-business/exclusive-panama-develop-largest-advanced-biorefinery-make-lower-carbon-aviation-2022-05-18/ |access-date=May 19, 2022}}</ref> === Administrativne enote === {{Image label begin|image=División Política de Panamá.svg|width=500|float=right}} {{Image label small|x=0.11|y=0.05|scale=500|text=provinca Bocas del Toro Province|Bocas<br />del Toro}} {{Image label small|x=0.43|y=0.19|scale=500|text=provinca Coclé|Coclé]]}} {{Image label small|x=0.54|y=0.07|scale=500|text=provinca Colón|Colón]]}} {{Image label small|x=0.07|y=0.19|scale=500|text=provinca Chiriquí|Chiriquí]]}} {{Image label small|x=0.81|y=0.23|scale=500|text=provinca Darién|Darién]]}} {{Image label small|x=0.38|y=0.31|scale=500|text=provinca Herrera|Herrera]]}} {{Image label small|x=0.42|y=0.36|scale=500|text=provinca Los Santos|Los Santos]]}} {{Image label small|x=0.50|y=0.14|scale=500|text=provinca Panamá Oeste|Panamá<br />Oeste]]}} {{Image label small|x=0.62|y=0.09|scale=500|text=provinca Panamá|Panamá]]}} {{Image label small|x=0.28|y=0.28|scale=500|text=provinca Veraguas|Veraguas]]}} {{Image label small|x=0.78|y=0.05|scale=500|text=provinca Guna Yala|Guna Yala}} {{Image label small|x=0.89|y=0.21|scale=500|text=Emberá Comarca|Emberá]]}} {{Image label small|x=0.81|y=0.32|scale=500|text=Emberá Comarca|Emberá]]}} {{Image label small|x=0.03|y=0.06|scale=500|text=Naso Tjër Di Comarca|Naso<br />Tjër Di]]}} {{Image label small|x=0.18|y=0.18|scale=500|text=Ngäbe-Buglé Comarca|Ngäbe-Buglé]]}} {{Image label small|x=0.74|y=0.10|scale=500|text=Kuna de Madugandí|Madugandí]]}} {{Image label small|x=0.82|y=0.13|scale=500|text=Kuna de Wargandí|Wargandí]]}} {{Image label end}} Panama je razdeljena na deset provinc s svojimi lokalnimi oblastmi (guvernerji). Vsaka je razdeljen na okrožja in ''corregimientos'' (mestna okrožja). Obstaja tudi šest ''Comarcas'' (dobesedno: okraj), ki jih naseljujejo različne staroselske skupine. ==Prebivalstvo in poselitev== Zelo hitro povečanje števila prebivalcev v drugi polovici 20. stoletja se polagoma umirja predvsem zaradi zmanjšanja rodnosti. Po rasni pripadnosti so prebivalci [[mestici]] (64 %), črnci in [[Mulat|mulati]] (14 %), belci (10 %), Indijanci (8 %) in Kitajci (4 %). Mestici živijo večinoma v zahodnem delu države, črnci in mulati ob karibski obali in so potomci sužnjev, ki so jih [[Španci]] pripeljali za delo na plantažah. [[Kitajci]] so se naselili med gradnjo prekopa. Večina Indijancev v vzhodnih delih države in na skrajnem zahodu živi na tradicionalen način. Panamci so po verski pripadnosti katoličani (80 %), protestanti (10 %, večinoma [[Evangeličanska Cerkev|evangeličani]]) in muslimani (5%). Več kot polovica prebivalstva živi vzdolž Panamskega prekopa, od tega dobra tretjina na območju glavnega mesta, preostali večinoma v podolju južno od gorovja [[Sierra de Tabasara]] na zahodu. Vzhodni del države je zelo redko poseljen z Indijanci (2 preb./km²). Večja mesta so [[Panama (mesto)|Panama]] (625.000), San Miguelito (294.000), Colon (138.000), David (100.000) in [[Santiago de Veraguas|Santiago]] (68.000). ==Gospodarstvo== ===Kmetijstvo=== Panama ima 672.000 ha njiv in trajnih nasadov ter 1,5 mil. ha [[travnik]]ov in [[pašnik]]ov. Največ izvažajo [[Banana|banane]] in ostalo sadje. Da bi zmanjšali pretirano odvisnost od izvoza banan, načrtno uvajajo nove kulture, kot so oljna in [[kokosova palma]], [[kakav]], povrtnine in tropsko sadje. Na bolj sušnem jugozahodu je dobro razvita tudi mesna govedoreja. Zelo pomembna dejavnost je ribolov (skupni ulov 277.000 t), zlasti lov na [[Raki|rakce]], v 90. letih se je začela uspešno razvijati tudi marikultura (raki). Najpomembnejše ribiško [[pristanišče]] je Vacamonte. ===Industrija=== Razmeroma šibka industrija predeluje domače kmetijske pridelke ([[sladkor]], [[ribe]], mesna industrija) in proizvaja [[alkoholne pijače]] ter oskrbuje domači trg z nekaterimi industrijskimi izdelki. Večina industrije se nahaja vzdolž Panamskega prekopa med mestoma Panama in Colon. ===Turizem=== Panama ima ugodne možnosti za razvoj turizma (slikovita pokrajina, plaže), predvsem na več kot 800 tropskih otokih v Panamskem zalivu. === Naravne in kulturne znamenitosti === *'''Barro Colorado''' - zavarovano območje v Gatunskem jezeru obsega otok Barro Colorado ter dele jezerske obale. Na otoku je Smithsonov tropski raziskovalni inštitut. *'''Narodni park Bastimentos''' na severozahodu države obsega večji del otoka in bližnje dele Karibskega morja z bogatim živalskim svetom (želve, kajmani, ribe) *'''[[Narodni park Coiba]]''' na [[Coiba|istoimenskem otoku]] na tihooceanski strani. Poleg velikega otoka Coiba so še številni manjši otoki, grebeni in plitvo morje. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod nazivom ''Coiba National Park and its Special Zone of Marine Protection''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/1138rev]</ref> *'''[[Narodni park Darién]]''' vzdolž meje s Kolumbijo predstavlja težko dostopna hribovja z nedotaknjenim tropskim deževnim gozdom. Je tudi del Unescove svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/159]</ref> *'''[[Narodni park La Amistad]]''' v zahodni Panami in Kostariki v gorovju Cordillera de Talamanca predstavlja tropski deževni gozd. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/205bis]</ref> *'''[[Panama (mesto)|Panama]]''' je glavno mesto in gospodarsko središče ob Panamskem zalivu na tihomorski strani. Dobro ohranjen stari del mesta iz kolonialnega obdobja (Casco Viejo) je del Unescove svetovne dediščine <ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/790]</ref> *'''[[Portobelo, Colón|Portobelo]]''' je manjše mesto ob karibski obali. Od leta 1574 do 1702 je bilo glavno pristanišče za natovarjanje perujskega zlata in srebra. Nekdanja carinarnica (1630), trdnjavi Santiago in San Jeronimo ter stolnica so del svetovne dediščine pod naslovom ''Fortifications on the Caribbean Side of Panama: Portobelo-San Lorenzo''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/135]</ref> Okrog mesta je tudi narodni park s 70 km obale, plitvim morjem in koralnimi grebeni. *'''[[Utrdba San Lorenzo]]''' je španska utrdba iz 17. stol., ki stoji ob izlivu reke Chagres. Je tudi del Unescove svetovne dediščine pod naslovom ''Fortifications on the Caribbean Side of Panama: Portobelo-San Lorenzo''.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/135]</ref> *'''[[Volcán Barú|Narodni park Volcán Barú]]''' na istoimenskem vulkanu predstavlja megleni tropski gozd in slikovito vulkansko krajino. == Glej tudi == * [[Seznam suverenih držav]] * [[Davčna oaza]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Panama}} {{wikislovar}} * [http://www.coolpanama.com/ CoolPanama] Panama Portal * [https://web.archive.org/web/20090125100526/http://ucblibraries.colorado.edu/govpubs/for/panama.htm Panama] from UCB Libraries GovPubs * [https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/panama/ Panama]. ''The World Factbook''. Central Intelligence Agency. * [http://news.bbc.co.uk/2/hi/americas/country_profiles/1229332.stm Panama] from BBC News * {{Wikiatlas|Panama}} {{Coord|9|N|80|W|display=title}} {{Severna Amerika}} {{OAS}} [[Kategorija:Srednjeameriške države]] [[Kategorija:Organizacija ameriških držav]] [[Kategorija:Panama|*]] [[Kategorija:Severnoameriške države]] [[Kategorija:Bivše španske kolonije]] [[Kategorija:Republike]] [[Kategorija:Špansko govoreče države]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1821]] {{normativna kontrola}} 8np5u3ja7sakm4kay1h2gqk94ebl7xa 0 9254 6758552 6742235 2026-09-30T05:13:59Z Yerpo 8417 /* Alge */ razločitev 6758552 wikitext text/x-wiki [[File:Rt Madona.jpg|thumb|right|300px|Rt Madona z morja - od zahoda]] [[Slika:Piran slovenia.jpg|sličica|Rt Madona]] '''Rt Madona''', opisno: ''piranska Punta'', je skrajni zahodni konec [[polotok]]a, na katerem leži [[Piran]] in v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] razmejuje [[Koprski zaliv|Koprski]] in [[Piranski zaliv]]. Nedaleč od [[rt]]a Madona leži s 37,25 [[meter|m]] najgloblja točka Tržaškega zaliva, popularno imenovana »podvodni [[Triglav]]«. Podvodni svet ob rtu Madona v velikosti 13 [[hektar|ha]] je zavarovan kot [[naravni spomenik]]. ==Naravni spomenik== Območje naravnega spomenika, ki je v geomorfološkem smislu izredno zanimivo, je za razliko od ostalih zaščitenih predelov obdano z valobranskimi skalami. Pod vodo je trdno kamnito dno, z večjimi in manjšimi skalnatimi kladami in osamelci, ki spremlja obrežni pas v vsej njegovi dolžini, se enakomerno spušča do nekaj metrov v globino, nakar se s strmejšim skokom v pregibu spusti do sedimentnega dna. Rt Madona (piranska Punta) je eden najizrazitejših, najdostopnejših in obenem tudi dokaj ogroženih ([[ribolov]], rekreacija) predelov slovenskega obalnega morja z izredno pestrim živalskim in rastlinskim svetom. Podvodni svet rta Madona je zaradi izredne pestrosti različnih habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst nedvomno edinstven tako za slovensko obalno morje kakor tudi za celoten Tržaški zaliv. Kljub svojim skromnim dimenzijam je nenadomestljiv delček v mozaiku [[biotska raznolikost|biotske raznolikosti]] tega najsevernejšega dela Sredozemlja. [[Polž]] [[veliki svitek]] (turban) (''Astrea rugosa'') je simbol naravnega spomenika Rt Madona, je tudi dokaj ogrožen, saj je zaradi svojega prelepega oranžno-belega pokrovčka (operkuluma) prepogosto tarča obiskovalcev podvodnega sveta piranske punte in izdelovalcev nakita. ==Alge== Dno od obrežne črte do pregiba je poraslo z [[alge|algalno zarastjo]] – predvsem z vrstami rodov ''[[Cystoseira]]'', ''[[Sargassum]]'', ''[[Dictyota]]'', ''[[Halimeda]]'' in ''[[Padina (rod)|Padina]]''. Po pregibu je manj [[cisterozira|cistozire]], pogosteje pa se pojavljajo litotamnijske alge (''Pseudolithophyllum'' sp.) ter predstavniki rodu ''[[Codium]]''. ==Živali== Tu najdemo naslednje živalske vrste: * obe vrsti [[morski konjiček|morskega konjička]] - kratkonosega (''Hippocampus antiquorum'') in dolgonosega (''Hippocampus guttulatus''). * [[babice]] (Blennidae) in [[glavači]] (Gobiidae) * v gozdičkih [[cistozire]] se pasejo ribe iz družine [[usnjače|usnjač]] (Labridae): [[veliki lumbrak]]i (''Crenilabrus tinca''), * v algah si spletajo gnezda [[pavlinka|pavlinke]] (''Crenilabrus ocellatus'') in svetli [[inci]] (''Crenilabrus cinereus'') * med algami se skrivajo [[rjavolisasta kosirica|rjavolisaste kosirice]] (''Crenilabrus quinquemaculatus'') * pod večjimi kamni pa [[rdečerjava mediteranka|rdečerjave mediteranke]] (''Crenilabrus mediterraneus'') * na mulju si najdejo zatočišče [[bokoplutnice]] iz družine [[List (rastlina)|list]]ov (Soleidae) in [[romb]]ov (Bothidae), [[morski zmaj|morskih zmajev]] (Trachinidae), [[zvezdogled]]ov (''Uranoscopus scaber'') * med skalami najdemo tudi [[škarpena|škarpeno]], pogosteje rjavo (''Scorpaena porcus'') in redkeje veliko rdečo (''Scorpaena scrofa''). * v povsem plitvi vodi lahko pogosto vidimo veliko jato [[salpa|salp]] (''Boops salpa''), [[srebrni špar|srebrne špare]] (''Diplodus annularis''), [[frater|fratre]] (''Diplodus vulgaris''), prečno progasti [[šarga|šarge]] (''Diplodus sargus''), [[pic]] (''Charax puntazzo''), sivkaste [[ušata|ušate]] (''Oblada melanura''), [[cipelj zlatec|ciplji zlatci]] (''Mugil auratus''), [[kantra|kantre]] (''Cantharus cantharus''), [[orada|orade]] (''Sparus auratus''), [[ovčica|ovčice]] (''Lithognathus mormirus''), [[brancin]]e (''Morone labrax'') * med stalne prebivalce Rta Madona spadajo tudi [[pirka|pirke]] (''Serranus scriba''), [[volčič]]i (''Serranellus hepatus'') * največja značilnost Rta Madona je verjetno velika kolonija kavalov (''Johnius umbra''), ki so se po zaslugi zaščitenosti območja precej razmnožili * tokovi včasih prinesejo večje meduze, med drugim tudi [[kompasni klobučnjak|kompasne klobučnjake]] (''Chrysaora hysoscella''). == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Paliaga Janković, Daniela|author2=Manzin, Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} == Glej tudi == *[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Cape Madona|Rt Madona}} * [http://dragonja.nib.si/RtMadona/indexS.html Naravni spomenik Rt Madona] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060420120721/http://dragonja.nib.si/RtMadona/indexS.html |date=2006-04-20 }} * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174998845 Piranska Punta]«. ''Sledi časa'' (5. november 2023). RTV Slovenija. {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|31|49|N|13|33|47|E|region:SI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Piran]] [[Kategorija:Rti v Evropi]] [[Kategorija:Slovenska obala]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] enj4ivowsdprudu9ild8ap1erlptume 6758553 6758552 2026-09-30T05:14:39Z Yerpo 8417 /* Alge */ bolje 6758553 wikitext text/x-wiki [[File:Rt Madona.jpg|thumb|right|300px|Rt Madona z morja - od zahoda]] [[Slika:Piran slovenia.jpg|sličica|Rt Madona]] '''Rt Madona''', opisno: ''piranska Punta'', je skrajni zahodni konec [[polotok]]a, na katerem leži [[Piran]] in v [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] razmejuje [[Koprski zaliv|Koprski]] in [[Piranski zaliv]]. Nedaleč od [[rt]]a Madona leži s 37,25 [[meter|m]] najgloblja točka Tržaškega zaliva, popularno imenovana »podvodni [[Triglav]]«. Podvodni svet ob rtu Madona v velikosti 13 [[hektar|ha]] je zavarovan kot [[naravni spomenik]]. ==Naravni spomenik== Območje naravnega spomenika, ki je v geomorfološkem smislu izredno zanimivo, je za razliko od ostalih zaščitenih predelov obdano z valobranskimi skalami. Pod vodo je trdno kamnito dno, z večjimi in manjšimi skalnatimi kladami in osamelci, ki spremlja obrežni pas v vsej njegovi dolžini, se enakomerno spušča do nekaj metrov v globino, nakar se s strmejšim skokom v pregibu spusti do sedimentnega dna. Rt Madona (piranska Punta) je eden najizrazitejših, najdostopnejših in obenem tudi dokaj ogroženih ([[ribolov]], rekreacija) predelov slovenskega obalnega morja z izredno pestrim živalskim in rastlinskim svetom. Podvodni svet rta Madona je zaradi izredne pestrosti različnih habitatov ter rastlinskih in živalskih vrst nedvomno edinstven tako za slovensko obalno morje kakor tudi za celoten Tržaški zaliv. Kljub svojim skromnim dimenzijam je nenadomestljiv delček v mozaiku [[biotska raznolikost|biotske raznolikosti]] tega najsevernejšega dela Sredozemlja. [[Polž]] [[veliki svitek]] (turban) (''Astrea rugosa'') je simbol naravnega spomenika Rt Madona, je tudi dokaj ogrožen, saj je zaradi svojega prelepega oranžno-belega pokrovčka (operkuluma) prepogosto tarča obiskovalcev podvodnega sveta piranske punte in izdelovalcev nakita. ==Alge== Dno od obrežne črte do pregiba je poraslo z [[alge|algalno zarastjo]] – predvsem z vrstami rodov ''[[Cystoseira]]'', ''[[Sargassum]]'', ''[[Dictyota]]'', ''[[Halimeda]]'' in ''[[Padina (alga)|Padina]]''. Po pregibu je manj [[cisterozira|cistozire]], pogosteje pa se pojavljajo litotamnijske alge (''Pseudolithophyllum'' sp.) ter predstavniki rodu ''[[Codium]]''. ==Živali== Tu najdemo naslednje živalske vrste: * obe vrsti [[morski konjiček|morskega konjička]] - kratkonosega (''Hippocampus antiquorum'') in dolgonosega (''Hippocampus guttulatus''). * [[babice]] (Blennidae) in [[glavači]] (Gobiidae) * v gozdičkih [[cistozire]] se pasejo ribe iz družine [[usnjače|usnjač]] (Labridae): [[veliki lumbrak]]i (''Crenilabrus tinca''), * v algah si spletajo gnezda [[pavlinka|pavlinke]] (''Crenilabrus ocellatus'') in svetli [[inci]] (''Crenilabrus cinereus'') * med algami se skrivajo [[rjavolisasta kosirica|rjavolisaste kosirice]] (''Crenilabrus quinquemaculatus'') * pod večjimi kamni pa [[rdečerjava mediteranka|rdečerjave mediteranke]] (''Crenilabrus mediterraneus'') * na mulju si najdejo zatočišče [[bokoplutnice]] iz družine [[List (rastlina)|list]]ov (Soleidae) in [[romb]]ov (Bothidae), [[morski zmaj|morskih zmajev]] (Trachinidae), [[zvezdogled]]ov (''Uranoscopus scaber'') * med skalami najdemo tudi [[škarpena|škarpeno]], pogosteje rjavo (''Scorpaena porcus'') in redkeje veliko rdečo (''Scorpaena scrofa''). * v povsem plitvi vodi lahko pogosto vidimo veliko jato [[salpa|salp]] (''Boops salpa''), [[srebrni špar|srebrne špare]] (''Diplodus annularis''), [[frater|fratre]] (''Diplodus vulgaris''), prečno progasti [[šarga|šarge]] (''Diplodus sargus''), [[pic]] (''Charax puntazzo''), sivkaste [[ušata|ušate]] (''Oblada melanura''), [[cipelj zlatec|ciplji zlatci]] (''Mugil auratus''), [[kantra|kantre]] (''Cantharus cantharus''), [[orada|orade]] (''Sparus auratus''), [[ovčica|ovčice]] (''Lithognathus mormirus''), [[brancin]]e (''Morone labrax'') * med stalne prebivalce Rta Madona spadajo tudi [[pirka|pirke]] (''Serranus scriba''), [[volčič]]i (''Serranellus hepatus'') * največja značilnost Rta Madona je verjetno velika kolonija kavalov (''Johnius umbra''), ki so se po zaslugi zaščitenosti območja precej razmnožili * tokovi včasih prinesejo večje meduze, med drugim tudi [[kompasni klobučnjak|kompasne klobučnjake]] (''Chrysaora hysoscella''). == Viri == * {{navedi knjigo |author1=Paliaga Janković, Daniela|author2=Manzin, Alberto|year=2024 |title=Raccontare Pirano: contributi per far conoscere meglio la nostra città / Pripovedovati o Piranu: prispevki za boljše poznavanje našega mesta|publisher=Comunità autogestita della nazionalità italiana /Samoupravna skupnost italijanske narodnosti|location=Piran/Pirano|isbn=978-961-96701-2-5|cobiss=215303427 |pages=|language= IT, SL}} * {{navedi knjigo |author=Senčar, Polona |year=1999 |title=Piran, turistični vodnik|publisher=Občina Piran, lokalna turistična organizacija|isbn= |cobiss=99851520 |pages=}} == Glej tudi == *[[seznam zavarovanih parkov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Cape Madona|Rt Madona}} * [http://dragonja.nib.si/RtMadona/indexS.html Naravni spomenik Rt Madona] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060420120721/http://dragonja.nib.si/RtMadona/indexS.html |date=2006-04-20 }} * »[https://365.rtvslo.si/arhiv/sledi-casa/174998845 Piranska Punta]«. ''Sledi časa'' (5. november 2023). RTV Slovenija. {{Mesto Piran z okolico}} {{normativna kontrola}} {{koord|45|31|49|N|13|33|47|E|region:SI_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Piran]] [[Kategorija:Rti v Evropi]] [[Kategorija:Slovenska obala]] [[Kategorija:Naravni spomeniki Slovenije]] 39o411h5cn2618bxm7d06odbre32e08 0 9317 6758536 6698850 2026-09-30T04:50:24Z Yerpo 8417 razločitev 6758536 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaški konflikt | conflict = Prva svetovna vojna | partof = | image = [[File:Collage Infobox WWI.jpg|300px]] | caption = ''Prizori iz prve svetovne vojne.''<br>Z vrha levo v smeri urinega kazalca: ruski uporniki na ulicah Sankt Peterburga; potop avstro-ogrske bojne ladje SMS Szent István; britanski vojaki v jarkih na Somi; avstro-ogrski mitraljezci na Tirolskem; Američani na tankih Renault FT-17; nemški bombnik Gotha G.IV namenjen proti Londonu. | date = [[28. julij]] [[1914]]–[[11. november]] [[1918]]<br><small>({{Starost v letih in dnevih|1914|07|28|1918|11|11}})</small> | place = [[Evropa]], [[Afrika]] in [[Bližnji vzhod]] (kratek čas tudi na [[Kitajska|Kitajskem]] in [[Tihi ocean|tihomorskih otokih]]) | casus = [[Gavrilo Princip#Sarajevski atentat|atentat na avstro-ogrskega prestolonaslednika v Sarajevu]] ([[28. junij]]), ki mu je sledil avstro-ogrski enomesečni ultimat [[Kraljevina Srbija|Srbiji]] ([[28. julij]]) in [[Rusija|ruska]] mobilizacija proti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] ([[29. julij]]). Tudi nacionalizem, militarizem in imperializem. | result = Zavezniki zmagajo. Konec [[Nemško cesarstvo|Nemškega cesarstva]], [[Ruski imperij|Ruskega imperija]], [[Otomanski imperij|Otomanskega imperija]] in [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]]. Nastalo je veliko novih držav v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni]] in [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]]. | combatant1 = '''[[Antanta]]''':<br />{{ikonazastave|Rusija}} [[Ruski imperij|Rusija]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Francija]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Italija]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Združene države Amerike]]<br />{{ikonazastave|Srbija|1882}} [[Kraljevina Srbija|Srbija]]<br />{{ikonazastave|Romunija}} [[Romunija]]<br />{{ikonazastave|Grčija|old}} [[Grčija]]<br /> {{ikonazastave|Črna gora|1910}} [[Kraljevina Črna Gora|Črna Gora]]<br /> {{ikonazastave|Japonska}} [[Japonsko cesarstvo]]<br /> {{ikonazastave|Belgija}} [[Belgija]]<br /> {{ikonazastave|Portugalska}} [[Portugalska]]<br /> {{ikonazastave|Avstralija}} [[Avstralija]]<br />{{ikonazastave|Nova Zelandija}} [[Nova Zelandija]]<br /> {{ikonazastave|Kanada}} [[Kanada]]<br /> {{ikonazastave|Južna Afrika}} [[JAR]]<br /> {{ikonazastave|Indija}} [[Indija]] | combatant2 = '''[[Centralne sile]]''':<br />{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Avstro-Ogrska]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Nemško cesarstvo]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Osmansko cesarstvo]]<br />{{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Bolgarija]] | commander1 = {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj II. Ruski]]<br />{{ikonazastave|Rusija}} [[Aleksej Aleksejevič Brusilov]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Georges Clemenceau]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Joseph Joffre]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Ferdinand Foch]]<br />{{ikonazastave|Francija}} [[Robert Nivelle]] <br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Herbert Henry Asquith|Herbert H. Asquith]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[David Lloyd George|D. Lloyd George]] <br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[Douglas Haig]]<br />{{ikonazastave|Združeno kraljestvo}} [[John Jellicoe]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Viktor Emanuel III.]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Luigi Cadorna]]<br />{{ikonazastave|Italija|1861-state}} [[Armando Diaz]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[Woodrow Wilson]]<br />{{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}} [[John J. Pershing]] | commander2 = {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Franc Jožef I.]]<br />{{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} [[Franz Conrad von Hötzendorf]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Erich von Falkenhayn]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Paul von Hindenburg]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Reinhard Scheer]]<br />{{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} [[Erich Ludendorff]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Mehmed V.]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[İsmail Enver]]<br />{{ikonazastave|Ottoman Empire}} [[Mustafa Kemal Atatürk]]<br />{{ikonazastave|Bolgarija|1878}} [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinand I.]] | casualties1 = '''Mrtvi vojaki:''' <br /> 5,525,000 <br />'''Ranjeni vojaki:''' 12,831,500 <br />'''Pogrešani vojaki:''' 4,121,000<ref name=Evans>Evans, D. (2004). ''Teach yourself, the First World War''. Hodder Arnold, str. 188.</ref><br /> | casualties2 = '''Mrtvi vojaki: ''' <br /> 4,386,000 <br />'''Ranjeni vojaki:''' 8,388,000 <br />'''Pogrešani vojaki:''' 3,629,000<ref name=Evans/><br /> }} {{refimprove}}'''Prva svetovna vojna'''<ref>{{navedi splet|title=Were they always called World War I and World War II?|url=http://www.history.com/news/ask-history/were-they-always-called-world-war-i-and-world-war-ii|work=Ask History|accessdate=24 October 2013}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last=Gail Braybon|title=Evidence, History, and the Great War: Historians and the Impact of 1914-18|url=http://books.google.com/books?id=hFqZcQmlOBsC&pg=PR8|date= 2004|publisher=Berghahn Books|page=8}}</ref> (poimenovanje v slovenščini '''vélika vojna''' je sporno)<ref>{{Navedi splet|title=[SlovLit] Nova številka JiS-a -- Re: Neweklowsky in Miklošič -- Voyant Tools tudi v slovenščini? -- Velika vojna ali prva svetovna vojna|url=https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005531.html|website=mailman.ijs.si|accessdate=2024-11-12}}</ref> se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa in njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na [[Balkan]]u prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v [[Evropa|Evropi]] oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani: [[antanta]] in [[centralne sile]], ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med [[Francija|Francijo]], [[Rusko cesarstvo|Ruskim cesarstvom]] in [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]], centralne sile pa zavezništvo med [[Nemško cesarstvo|Nemškim cesarstvom]], [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrsko]] in [[Kraljevina Italija|Kraljevino Italijo]]. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še [[Romunija]], [[Japonska]], Italija in [[ZDA]], centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in [[Bolgarija]]. Razdelitev Evrope na dva pola in sistem zavezništev med državami je [[Srednja Evropa|Srednji Evropi]] desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon [[Kraljevina Srbija|Srbije]] kot nove balkanske velesile in s tem vzpon srbskega [[nacionalizem|nacionalizma]] sta povzročila močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do [[atentat]]a na Avstro-Ogrskega [[prestolonaslednik]]a [[Franc Ferdinand|Franca Ferdinanda]] in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno [[Belgija|Belgijo]] in [[Luksemburg]]. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje [[Fronta (vojaštvo)|fronte]] in [[bojišče|bojišča]]: [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodna fronta]], [[Zahodna fronta (prva svetovna vojna)|zahodna fronta]], [[balkansko bojišče]], italijanska fronta, [[Vojna na Bližnjem vzhodu|bližnjevzhodno bojišče]], [[vojna v kolonijah]], [[vojna na morju]] ter popolnoma novo [[Vojna v zraku|bojišče v zraku]]. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do [[božič]]a 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili [[Strelski jarek|jarki]] in [[Kaverna|kaverne]]. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je [[Rokavski preliv]] na severu in [[švica]]rsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: [[tank]]ov, [[letalo|letal]], [[Cepelin|zračnih ladij]], [[Podmornica|podmornic]], [[Bojna ladja|bojnih ladij]], [[mitraljez]]ov, [[top]]ov, [[Bojni strupi|bojnih strupov]] …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in [[genocid]]. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila [[oktobrska revolucija]], zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli [[Komunizem|komunisti]], ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. [[Versajska mirovna pogodba|Versajska mirovna konferenca]], ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], [[Hladna vojna|hladno vojno]] ter [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojne na Balkanu]] in [[Bližnji vzhod|Bližnjem vzhodu]]. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju. == Vzroki in začetki prve svetovne vojne == [[Slika:Map Europe alliances 1914-en.svg|250px|sličica|desno|Zemljevid evropskih zavezništev, centralne sile (rjava), antanta (zelena) v predvojnem obdobju]] Po več kot stotih letih od njenega začetka si zgodovinarji še vedno niso enotni, kaj je povzročilo, da so se evropski imperiji podali v tako uničevalno vojno ter s tem na pot lastnega uničenja. [[Imperializem]], [[kolonializem]], nacionalizem, militarizem, boj za gospodarsko prevlado, sistem zavezništev, tajna diplomacija, napačne politične odločitve, [[propaganda]], nezaupanje med narodi, zgodovinske zamere in nepremišljene odločitve cesarskih dvorov v kritičnih trenutkih so samo eni od številnih vzrokov za nastanek velike vojne. Vzroke za vojno lahko iščemo v krvavi zgodovini Evrope, ki so jo stoletja pretresale [[Vojna|vojne]], [[Revolucija|revolucije]], boji za oblast, nemiri, politične spletke in vsesplošna družbena ter politična nestabilnost. Vendar pa so dogodki iz poletja 1914 neposredno povezani z dogajanjem v Evropi v drugi polovici 19. stoletja, ko je pod vodstvom [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] nastajala nova nemška država. Bismarck, takrat pruski politik in diplomat, je želel nemške državice združiti v močno Nemško cesarstvo ter tako Nemcem zagotoviti »prostor pod soncem«''.'' S spretnimi političnimi odločitvami ter z vojno proti [[Avstrijsko cesarstvo|Avstriji]] in Franciji ([[avstrijsko-pruska vojna]] in [[francosko-pruska vojna]]) je januarja [[1871]] v zasedenem [[Versailles]]u dosegel združitev vseh nemških držav v enotno Nemško cesarstvo pod vodstvom nemškega cesarja [[Viljem I. Nemški|Viljema I.]], sam pa je zasedel mesto prvega kanclerja Nemškega cesarstva. Vendar pa s tem njegovo delo ni bilo končano. Nemčiji in Evropi je bilo treba zagotoviti mir in stabilnost, zato si je umislil zapleten sistem zavezništev, ki bi preprečeval vojne. Najbolj se je bal vojne na dveh frontah proti Franciji in Rusiji, zato je leta [[1873]] sklenil trojno zavezništvo med Nemčijo, Rusijo in Avstro-Ogrsko (liga treh cesarstev). Vendar pa trojno zavezništvo ni zdržalo dolgo − leta [[1878]] je Rusija iz njega izstopila, ohranilo se je le dualno zavezništvo med Nemčijo in Avstro-Ogrsko, ki je trajalo do konca vojne 1918. Prav to zavezništvo je bilo ključno za začetek prve svetovne vojne, saj je bilo v sporazumu določeno, da državi ena drugo brezpogojno vojaško podpreta, če bo katera od njiju napadena, v najslabšem primeru pa naj bi eden izmed zaveznikov ostal nevtralen. Leta [[1881]] se je zavezništvu priključila še Italija, s čimer je nastalo trojno zavezništvo. To naj bi preprečevalo spopad Francije z Italijo, v primeru vojn med Nemčijo in Francijo pa bi Italija vojaško podprla Nemčijo. Zavezništvo naj bi tudi preprečevalo vojno med Italijo in Avstro-Ogrsko, saj je imela Italija do Avstro-Ogrske ozemeljske zahteve. To trojno zavezništvo je sestavljalo centralne sile. [[Slika:Balkan troubles1.jpg|200px|sličica|''»Balkanske težave''«, evropske velesile poizkušajo umiriti nemirne razmere na Balkanu. Pri prvi in drugi balkanski vojni jim je uspelo, leta 1914 ne.]] Francija med tem ni stala križem rok, zaradi strahu pred Nemčijo je sklenila zavezništvo z Rusijo, to zavezništvo je potrdila leta [[1892]] s t. i. francosko-rusko vojaško konvencijo.<ref>http://www.britannica.com/EBchecked/topic/172569/Dual-Alliance</ref> Zavezništvo je zagotavljalo brezpogojno vojaško podporo, če bi bila katera od njiju napadena s strani centralnih sil. Leta [[1904]] sta Velika Britanija in Francija podpisali ''Entente cordiale'' (Srčna zveza) − sporazum, s katerim sta rešili kolonialne spore ter vzpostavili tesnejše diplomatske in politične stike.<ref>http://www.firstworldwar.com/source/ententecordiale1904.htm</ref> Čeprav sporazum ni bil vojaške narave, saj ni jamčil vojaške pomoči v primeru vojne, je Franciji in Veliki Britaniji kljub temu predstavljal neko varnost pred vedno večjo gospodarsko in politično močjo Nemčije ter njenimi pomorskimi in kolonialnimi ambicijami, ki so že začele ogrožati britanske prekomorske interese. Leta [[1907]] se je zavezništvu pridružila še Rusija, s čimer je nastala trojna antanta.<ref>http://dictionary.reference.com/browse/Triple%20Entente</ref> Pet let kasneje se je zavezništvo med Francijo in Veliko Britanijo dopolnilo s t. i. Anglo-francosko pomorsko konvencijo, ki je predvidevala vojaško posredovanje britanske mornarice pri obrambi francoske obale v primeru nemškega napada ter francosko pomoč pri obrambi [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]].<ref>http://mentalfloss.com/article/31276/world-war-i-centennial-britain-and-france-team-sort</ref> Poleg antante in centralnih sil so obstajala še druga zavezništva; taki sta bili zavezništvo med Srbijo in Rusijo ter zavezništvo med Belgijo in Veliko Britanijo, kjer je Velika Britanija jamčila za belgijsko nevtralnost. Obe zavezništvi sta bili ključni za začetek velike vojne. Pomembno vlogo pri razvoju dogodkov, ki so pripeljali Evropo leta 1914 na rob vojne, so bile vojne na začetku 20. stoletja. [[Rusko-japonska vojna]] 1904–[[1905]] je s porazom Rusije šokirala svet, s tem pa je bil tudi razbit mit o ruski nepremagljivosti, kar je Nemce deset let kasneje opogumilo, da so dosti lažje stopili v vojno proti Rusiji, kot bi sicer. Zaradi vojne in poraza je v Rusiji prišlo do upora, ki pa je bil krvavo zatrt, vendar je nezadovoljstvo ostalo; leta 1917 je zaradi vojne krize izbruhnil nov upor, ki je pomenil konec Ruskega cesarstva. Agadirska kriza ter incident z nemško topnjačo ''SMS Panther'' je leta [[1911]] Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo pripeljal skoraj na rob vojne, kriza je bila nato zadnji trenutek rešena po diplomatski poti, pokazala je kako daleč so imperiji pripravljeni iti za dosego svojega cilja. Zaradi spora se je že tako globoko nezaupanje med Francijo, Veliko Britanijo in Nemčijo še poglobilo.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.historylearningsite.co.uk/agadir_crisis_1911.htm |title=arhivska kopija |accessdate=2014-10-07 |archive-date=2014-10-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141011191312/http://www.historylearningsite.co.uk/agadir_crisis_1911.htm |url-status=dead }}</ref> Leta [[1912]] je izbruhnila [[italijansko-turška vojna]] in posledično sprožila [[prva balkanska vojna|prvo balkansko vojno]] ta pa [[druga balkanska vojna|drugo balkansko vojno]]. Prvi dve sta bili usmerjeni proti umirajočemu Otomanskemu cesarstvu (t. i. bolniku iz Bosporja) in sta rušili vse dogovore med velesilami o izogibanju spopadov in zasedbi ozemelj. To je kazalo, da se v Evropi in na Bližnjem vzhodu v bližnji prihodnosti obeta nova prerazporeditev ozemelj in interesnih območij. Izguba ozemelj in ponižanje sta Otomansko cesarstvo spodbudila, da je leta 1914 stopilo na stran centralnih sil. Iz obeh balkanskih vojn je Srbija izstopila kot zmagovalka in nova balkanska velesila, s tem pa je prišla v spor z Avstro-Ogrsko. === Julijska kriza === {{glavni|Julijska kriza}} ====Sarajevski atentat==== {{Glavni članek|Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda}}[[Slika:DC-1914-27-d-Sarajevo-cropped.jpg|200px|sličica|desno|Risba atentata na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda]] Medtem ko je v Srednji Evropi mir zagotavljal zapleten sistem zavezništev, to ni veljalo za nestabilni Balkan, ki so ga desetletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Po umiku Otomanskega cesarstva z Balkana ter dveh [[Balkanski vojni|balkanskih vojnah]] je Srbija postala nova balkanska velesila (v samo enem letu je podvojila površino svojega ozemlja). Zaradi rastočega srbskega in slovanskega nacionalizma, katerega cilj je bil uničiti Avstro-Ogrsko in združitev vseh balkanskih narodov v enotno južnoslovansko državo, je Srbija prišla v resen spor z Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje (Slovenija, Hrvaška, Bosna ter Hercegovina in deli Srbije so bili takrat del Avstro-Ogrske). V resen spor z Avstro-Ogrsko je prišla tudi Rusija, ki je vedno bolj odkrito kazala svoj vpliv na Balkanu. Ker je bila Avstro-Ogrska sestavljena iz več kot enajstih narodov, med katerimi so bili tudi Slovani, se je nacionalizma in odcepitvenih teženj najbolj bala. Da bi se zoperstavila Srbiji ter pokazala svojo moč in enotnost, je v okolici Sarajeva organizirala vojaške manevre, ki se jih je udeležil prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo ženo Sofijo. Po končanih manevrih se je par 28. junija 1914 odpravil v [[Sarajevo]] na prijateljski obisk. Tam ga je čakalo sedem atentatorjev srbske nacionalistične organizacije [[Mlada Bosna]]. Prvi napad na par se je zgodil ob 10:10, ko je eden izmed atentatorjev v kolono avtomobilov vrgel [[Ročna bomba|ročno bombo]]. V eksploziji je bilo ranjenih dvajset ljudi, med njimi ni bilo prestolonaslednika in njegove žene. Kolona je kljub temu nadaljevala pot proti mestni hiši, kjer je par že čakal sprejem. Po končanem sprejemu se je par odločil, da bo v bolnišnici obiskal ranjene v bombnem napadu. Vodja protokolarne skupine se je odločil, da bo zaradi varnosti spremenil načrtovano pot avtomobilov, o tem pa ni obvestil voznika avtomobila, v katerem se je vozil prestolonaslednik z ženo. Avtomobil je zato na enem izmed križišč zavil v napačno smer. Voznik je to ugotovil, se ustavil in z vzvratno vožnjo poskušal popraviti smer. Kratek postanek avtomobila je izkoristil [[Gavrilo Princip]], ki je ravno v tistem trenutku stal na križišču. Stopil je proti avtomobilu in večkrat ustrelil. Ena izmed krogel je zadela Sofio v trebuh, druga pa prestolonaslednika v zgornji del trupa. Principa so ujeli nekaj sekund po [[Atentat na nadvojvodo Franca Ferdinanda|atentatu]]. Prestolonaslednik in njegova žena sta umrla na poti k zdravniku. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter v naslednjih dneh povzročil politično in diplomatsko krizo. Dogodek je kasneje postal povod za prvo svetovno vojno. ====Dogodki po atentatu==== Preiskava je pokazala, da je za umorom stala organizacija Črna roka, ki naj bi bila povezana s srbsko vojsko in z obveščevalno službo. Avstro-Ogrska je zato Srbiji začela groziti z vojno ter zoper njo zahtevala povračilne ukrepe. Vendar pa pri tem ni mogla ukrepati sama, za vojno proti Srbiji je potrebovala podporo Nemčije, svoje glavne zaveznice. Nemčija se o namerah Avstro-Ogrske zoper Srbijo ni posebej spraševala in je Avstro-Ogrski obljubila brezpogojno podporo. Ta dogodek je v zgodovini postal znan kot ''bianco ček''. Sredi julija 1914 je tako kazalo, da bo na Balkanu prišlo do manjše krize, morda celo vojne, ki pa ne bi smela imeti nobenih posledic na preostalo Evropo, zato se je nemški cesar odpravil na križarjenje. Podobno je bilo tudi v Franciji in Veliki Britaniji, kjer sta bili vladi na poletnem dopustu. Medtem pa so dogodki šli svojo smer. Avstro-Ogrska, opogumljena od brezpogojne nemške podpore, je začela snovati načrt za vojno proti Srbiji. Sestavila je [[Avstro-Ogrski ultimat Srbiji|seznam desetih zahtev]], ki jih mora Srbija izpolniti do 25. julija, sicer tvega vojno. Zahteve so bile napisane tako, da jih svobodna in suverena država nikakor ne bi mogla izpolniti. Srbski odgovor na zahteve je prišel pet minut pred iztekom roka. Na presenečenje vseh je bila Srbija pripravljena sprejeti vse zahteve, izjema je bila le zahteva št. 6, s katero naj bi se Srbija odrekla svoji suverenosti. To je bilo za Avstro-Ogrsko dovolj, da je tri dni kasneje, 28. julija 1914, napovedala vojno Srbiji. Vojna napoved pa ni presenetila samo Srbije in Rusije (obe sta bili prepričani, da se bosta z izpolnitvijo zahtev izognili vojni), ampak tudi Avstro-Ogrsko zaveznico Nemčijo, ki ni pričakovala takega razpleta dogodkov. Neodločni nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]], ki je sprva razpihoval vojno je v zadnjem trenutku poizkušal umiriti zadeve, vendar je bilo že prepozno, nadzor na dogodki so prevzeli nacionalisti, ekstremistični politiki, diplomati in vojska, poti nazaj ni bilo več. V naslednjih nekaj dneh se je med Rusijo, Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Francijo in Veliko Britanijo vnela prava diplomatska vojna. Z vsako tajno korespondenco je postajalo vedno bolj jasno, da so stvari začele uhajati izpod nadzora, pomagale niso več niti tesne sorodstvene vezi med nemškim, ruskim in britanskim kraljem, ki so bili bratranci. Miselnost kraljevih in cesarskih dvorov iz 19. stoletja o časti, dolžnosti in pogumu se niso več skladali s politično krizo 20. stoletja. Tridesetega julija je ruski car [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaj II.]] naredil ključno napako, s katero se je vojna iz Balkana razširila na preostalo Evropo. Da bi pridobil prednost pred centralnimi silami, je dal mobilizirati svojo ogromno vojsko (mobilizacija naj bi trajala dva meseca, pri Nemcih mnogo manj), ter s tem nehote izzval Nemce. Za Ruse je bila mobilizacija tehnične narave in še ni pomenila vojne, Nemci niso bili takega mnenja - za njih je ruska mobilizacija predstavljala grožnjo in je pomenila le eno stvar, in sicer vojno. Dan pozneje, 1. avgusta, so Nemci v skladu s [[Schlieffnov načrt|Schlieffnovim načrtom]] mobilizirali svojo vojsko, nekaj ur zatem pa uradno napovedali vojno Rusiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev. Evropa se je znašla v vojni. Ob tem dogodku je britanski zunanji minister [[Edward Grey]], ki se si je skozi celoten julij prizadeval pomiriti sprte strani, izrekel znamenite besede: {{navedek|Luči po vsej Evropi ugašajo. Za časa našega življenja ne bomo več videli, kako se bodo prižgale.||Edward Grey<ref>http://www.times.si/svet/prva-svetovna-vojna-kompendij-vsega-kar-gre-lahko-narobe--NONE-3d36a2431a.html{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>}} [[Slika:Schlieffen Plan.jpg|250px|sličica|desno|Schlieffenov načrt napada na Francijo]] Poseben igralec v dneh pred vojno je bila Velika Britanija. Bila je edina prava evropska in svetovna velesila, imperij v katerem sonce nikoli ne zaide. Zaradi svoje izolacijske politike se dolga desetletja ni vmešavale v evropske celinske probleme, tako je bilo tudi konec junija in v začetku julija 1914. Atentat v Sarajevu ter kriza, ki mu je sledila, se Britancev in britanske vlade (izjema je bila zunanja politika) dolgo časa nista dotaknila. Skozi julij, ko so se stvari na celini začele zapletati, se je to nenadoma spremenilo. Velika Britanija ni bila v vojaškem zavezništvu s Francijo niti z Rusijo, zato ni bila dolžna posredovati v primeru vojne, se pa je bala vedno večje nemške politične, gospodarske in vojaške moči, ki bi lahko ogrozila njeno svetovno prevlado v primeru zmage. Da bi zaščitila svoje interese, se je konec julija 1914, ko je julijska kriza dosegla vrhunec, postavila na stran Francije in Rusije ter jima zagotovila vojaško pomoč. Za vojaško ukrepanje proti Nemčiji ji je zelo prav prišel [[Londonski sporazum (1839)|londonski sporazum]] iz leta 1839, v katerem je pisalo, da Velika Britanija jamči za samostojnost in [[nevtralnost]] Belgije ([[Belgija]] je bila s svojim nastankom v 30 letih 19. stoletja nekakšen porok miru v Evropi, za njeno nevtralnost je ironično jamčila tudi Nemčija). Kršenje tega sporazuma, za katerega so Nemci pravili, da je navaden 75 let star »kos papirja«,<ref>{{navedi knjigo|author=Larry Zuckerman|title=The Rape of Belgium: The Untold Story of World War I|url=http://books.google.com/books?id=7c-luyz-hdQC&pg=PA43|year=2004|publisher=New York University Press|page=43|isbn=9780814797044}}</ref> bi Britancem dal pravno podlago za vojno napoved Nemčiji. === Začetek vojne === {{glavni|Kronologija prve svetovne vojne}} [[Slika:World War 1 Headlines R01.jpg|250px|sličica|desno|Naslovnica belgijskega časopisa ''Le Soir'' na kateri piše da je Nemčija napadla Belgijo, 4. avgust 1914]] 28. julija 1914 je Avstro-Ogrska sprožila vojno, ko je napovedala vojno Srbiji. Kot rezultat tega se je Rusija kot največji zaveznik Srbije postavila na njeno stran ter 31. julija napovedala vojno Avstro-Ogrski. Avstrijci so bili presenečeni nad tem, ker tega niso pričakovali in so Nemce prosili za pomoč. Celotna nemška vojna strategija je temeljila na Schlieffnovem načrtu, ki je predvideval vojno na zahodu proti Franciji, ne pa tudi istočasne vojne na vzhodu proti Rusiji. Če so želeli Nemci napasti in poraziti Ruse, ki so bili njihov glavni sovražnik, so morali najprej poraziti njihove zaveznike Francoze. Po Schlieffnov načrtu naj bi napad v obliki srpa s katerim bi obkolil Pariz ter tako Francoze izločili iz vojne, potekal preko nevtralnega Luksemburga in Belgije. 1. avgusta, ko je Italija razglasila nevtralnost, se je Nemčija kot največji zaveznik Avstro-Ogrske postavila na njeno stran in Rusiji napovedala vojno. Istega dne so Nemci z Osmanskim cesarstvom sklenili tajni sporazum o zavezništvu. 2. avgusta so Nemci brez boja zasedli Luksemburg, Belgijo pa zaprosili za neoviran prehod vojske. Od Francije zahtevajo strogo nevtralnost, vendar je ne dobijo, kot odgovor na nemške grožnje je Francija mobilizirala svojo vojsko. 3. avgusta Nemčija napove vojno Franciji, dan pozneje, 4. avgusta, napade Belgijo, potem ko je ta zavrnila neoviran prehod nemške vojske. S tem Nemčija pride navzkriž z Veliko Britanijo, ki s sporazumom iz leta 1839 jamči za belgijsko nevtralnost. Velika Britanija 4. avgusta 1914 napove vojno Nemčiji. 5. avgusta [[Črna gora]] napove vojno Avstro-Ogrski, Osmansko cesarstvo pa zapre [[Dardanele]] za ves ladijski promet. 6. avgusta Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji, Srbija pa napove vojno Nemčiji. 7. avgusta v Francijo pridejo prvi britanski vojaki, na zahodni fronti pride do prvih bitk, ki se večinoma končajo z zavezniškim umikom. 9. avgusta Črna gora napove vojno Nemčiji. 11. avgusta Francija napove vojno Avstro-Ogrski. 12. avgusta Velika Britanija napove vojno Avstro-Ogrski. V naslednjih dneh tednih in mesecih se po Evropi in svetu oblikujejo naslednja bojišča in fronte: zahodna fronta, vzhodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, pomorsko bojišče, vojna v kolonijah ter popolnoma novo bojišče v zraku. == Bojišča prve svetovne vojne == === Zahodna fronta === {{glavni|Zahodna fronta (prva svetovna vojna)}} [[Slika:Cheshire Regiment trench Somme 1916.jpg|left|250px|thumb|Strelski jarek na zahodni fronti, Somme 1916]] Zahodna fronta je bila ena izmed treh glavnih evropskih bojišč prve svetovne vojne. Potekala je od Ostendeja na belgijski obali, preko skrajnega zahoda Belgije, severnega dela Francije vse do francosko nemške meje ob reki [[Ren]] ter nato proti jugu do tromeje med Francijo, Nemčijo in [[Švica|Švico]] v maksimalni dolžini 740&nbsp;km. Do odprtja fronte je prišlo 4. avgusta 1914 z nemškim napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Temu je nato kmalu sledil še napad na Francijo, ki je bila tudi glavna tarča nemškega napada na zahodu. Nemški napad je potekal na podlagi schliffnovega načrta, ki je predvideval, s hitrim manevrom v obliki srpa, obkolitev Pariza ter tako izločitev Francije iz vojne. Sprva je nemški ofenzivi dobro kazalo, nemška vojska je pred sabo razbila večino francoskih in britanskih enot, tako da so bili Nemci v začetku septembra že 70&nbsp;km pred [[Pariz]]om. Med [[6. september|6.]] in [[12. september|12. septembrom]] je sledila odločilna [[Prva bitka na Marni|bitka na Marni]] (znana tudi kot čudež na Marni) v kateri je francoskim in britanskim vojakom v zadnjem trenutku uspelo odbiti nemški napad. Po tej bitki je zahodna fronta, zaradi izčrpanosti na obeh straneh, bolj ali manj obstala. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta terjala svoj krvavi davek. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914 se niso uresničile. Da bi obe strani zavarovali svoje položaje ter preprečili nove izgube sta se začeli okopavati. Tako se je razvil popolnoma nov način bojevanja v jarkih. V nekaj mesecih je na fronti nastal nepretrgan sistem jarkov, utrdb in ovir, ki je potekal od Rokavskega preliva na severu do Švicarske meje na jugu. Med letoma 1915 in 1917 so se na zahodni fronti zvrstile številni bitke s katerimi sta obe strani poizkušali prebiti fronto. Te bitke so vključevale večurno ali dnevno bombardiranje ter masovni napad [[pehota|pehote]]. Večina napadov se je zaradi uporabe strojnic, topov, bodeče žice in ostalih ovir končala z več tisoč mrtvimi in ranjenimi ter osvojitvijo nekaj sto metrov nasprotnikovega ozemlja, ki pa je bilo že po nekaj urah izgubljeno v nasprotnikovem protinapadu. Ker preboj ni bil možen je začela na fronti prevladovati strategija izčrpavanja, zmagovalec v vojni pa naj bi bil tisti, ki bi na bojišču žrtvoval čim več življenj in vojaškega materiala. Obdobje med letoma 1915 in 1917 so tako zaznamovale izredno krvave bitke: [[Tretja bitka pri Yepresu|bitke za Ypres]], [[bitka za Verdun]] in [[Bitka na Somi (1916)|bitka na Somi]]. Vse so dobile oznako kot klavnice brez kraja in konca. V vsaki bitki sta obe strani izgubili več kot pol milijona vojakov. Najbolj krvava je bila bitka na Somi kjer so samo Britanci prvi dan bitke izgubili 57.000 vojakov. Nov način bojevanja ter želja po preboju statične fronte sta vplivali na razvoj novih vojaških tehnologij kot so tanki, letala, bojni strupi, minometi, ročne bombe itd. Na začetku leta 1917 se je na obeh straneh fronte že začela kazati vojna utrujenost. Ta se je najbolj kazala pri Nemcih, ki so z umikom na [[Hindenburgova linija|Hindenburgovo linijo]] prešli v obrambo. Izstop Rusije iz velike vojne ter priprave na vstop ZDA v vojno je Nemcem dal nov zalet. Sredi marca so izvedli t. i. spomladansko ofenzivo, zadnjo ofenzivo s katero so želeli poraziti zaveznike še pred prihodom ameriških čet na zahodno fronto. Ofenzivi je sprva dobro kazalo saj so zavzeli več ozemlja kot v vseh letih poprej. Nato pa se je konec aprila 1918 njihova ofenziva zaradi pomanjkanja vojakov in materiala nenadoma ustavila. Sledila je zavezniška stodnevna protiofenziva s katero so Nemce potisnili nazaj za Hindenburgovo linijo. Ta je bila ob pomoči ameriških čet prebita v začetku avgusta, do konca oktobra so bile nemške čete praktično poražene zato so 11. novembra ob 5:00 v Compiegnu sklenile [[Premirje 11. novembra 1918|premirje]]. Velike vojne je bilo konec 11. novembra 1918 točno ob 11:00, šest ur po uradnem podpisu premirja. === Vzhodna fronta === {{glavni|Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)}} [[Slika:Defenders NGM-v31-p369-A.jpg|thumb|right|250px|Ruski vojaki]] Vzhodna fronta je bila eno izmed glavnih bojišč prve svetovne vojne. Raztezala se je od [[Baltsko morje|Baltskega morja]] na severu vse do [[Črno morje|Črnega morja]] na jugu s čimer je bila to najdaljša fronta prve svetovne vojne. V boje na vzhodni fronti so bile vpletene naslednje države: Nemčija, Avstro-Ogrska, Rusija, Bolgarija in Romunija. Fronta se je odprla 17. avgusta 1914 z napadom 1. ruske armade na nemško Vzhodno Prusijo, temu je dva dni kasneje sledil še bočni napad 2. ruske armade. Ker je nemški vojski sprva kazalo, da ne bo kos dvema ruskima armadama sta poveljevanje nad nemško vojsko prevzela [[Paul von Hindenburg]] ter [[Erich Ludendorff]]. V naslednjih dneh sta izvedla obsežno protiofenzivo s katero sta v krvavi bitki pri Tannenbergu porazila drugo rusko armado. Nekaj tednov kasneje pa je bila v bitki pri Mazurskih jezerih poražena še prva ruska armada. Rusi so v obeh bitkah izgubili preko 200.000 mož. Preobremenjenost ruske vojske v vzhodni Prusiji ter njene težave z mobilizacijo in oskrbo je poizkušala izkoristiti Avstro-Ogrska. Ta je Ruse napadla 23. avgusta 1914 v [[Galicija|Galiciji]]. Njihov napad ni bil tako uspešen kot nemški, pravzaprav se je njihov napad spremenil v katastrofo. Rusom se je zadnji trenutek uspelo reorganizirati tako, da so konec avgusta prešli v protiofenzivo v kateri so porazili celotno avstro-ogrsko armado. Ta se je bila prisiljena umakniti iz Galicije za karpatske prelaze, za seboj pa je pustila obkoljeno [[Trdnjava Przemyśl|trdnjavo Przemyśl]]. Medtem ko je fronta v vzhodni Prusiji v zimi 1914/1915 bolj ali manj mirovala, Avstro-Ogrski na jugu fronte ni dobro kazalo. Da bi preprečila ruski prodor preko [[Karpati|Karpatov]] na [[Madžarska|Madžarsko]] ter notranjost monarhije je za pomoč prosila Nemce. Ti so nato na severu fronte izvedli več manjših ofenziv s katerimi so malenkostno razbremenili avstrijski južni del fronte. Vendar to Avstrijcem ni kaj dosti pomagalo ker so izgubili strateško pomemben prelaz Dukal v Karpatih. Samo slabo vreme in ruske težave z oskrbo so Avstro-Ogrsko rešile pred popolnim porazom. Pomlad 1915 je na vzhodni fronti prinesla nove krvave boje. Poveljstvo nad celotno fronto so prevzeli Nemci. Ti so prvega maja na južnem delu fronte sprožili obsežno ofenzivo v kateri so ruske čete prisili k umiku, avgusta 1915 so zasedli [[Varšava|Varšavo]]. Uspešni ofenzivi na jugu je sledila še ofenziva na severu v kateri je Nemcem uspelo prodreti do [[Riga|Rige]]. Do takrat je ruska fronta že popolnoma razpadla. Šele septembra so se ruske čete zadosti okrepile, da so lahko postavile novo obrambno linijo. Zaradi ruskega poraza je nadzor nad rusko vojsko prevzel [[Nikolaj II. Ruski|car Nikolaj]], kar je imelo v nadaljevanju vojne katastrofalne posledice. Izgube na obeh straneh so bile velike Rusi so izgubili 2 milijona vojakov, centralne sile 1 milijon. Poleti 1916 je vzhodno fronto zaznamovala velika ruska ofenziva pod vodstvom [[Aleksej Aleksejevič Brusilov|generala Brusilova]]. Za razliko od predhodnih ofenziv je ta vsebovala novo bojno taktiko ter ustrezne priprave na napad. Ofenziva je potekala na južnem delu fronte v Galiciji in je bila usmerjena predvsem proti avstrijskim četam. Začela se je kot slepilni manever vendar se je potem, ko je Brusilov videl njen potencial, razvila v obsežno ofenzivo. Že prvi dan bojev so Rusi zajeli 13.000 vojakov v naslednjih dneh pa je fronta centralnih sil popolnoma razpadla. Rusi so Avstro-Ogrske in nemške enote pregnali vse do Karpatov kjer je fronta jeseni 1916 ponovno obstala. Ponovno rusko zavzetje Galicije in Bukovine je imelo svoje posledice. izgubili so preko milijon vojakov ter ogromno vojaškega materiala, ki ga ni bilo mogoče nadomestiti. Zaradi visokih izgub ter pomanjkanja se je v vojaških vrstah in v zaledju začelo širiti nezadovoljstvo.Popuščati je začela tudi disciplina. 17. avgusta 1916 je v vojno na strani antante vstopila [[Romunija]]. Na vojno je bila zelo slabo pripravljena, sprva je zasedla nekaj avstro-ogrskega ozemlja v Karpatih vendar je nato kmalu sledila nemška, avstrijska in bolgarska protiofenziva v kateri je bila romunska vojska premagana. Decembra 1916 je padla [[Bukarešta]] s čimer je bila Romunija praktično izločena iz vojne, njen popolni kolaps pa je morala reševati Rusija in zahodni zavezniki. Za razliko od zahodne fronte, kjer je prevladoval pozicijski način bojevanja, je na vzhodni fronti prevladoval odprt način bojevanja v katerem sta obe strani izvajali obsežne manevre. Po vsaki večji bitki se je frontna črta lahko tako premaknila tudi za več sto kilometrov medtem ko se je na zahodni fronti premaknila le za nekaj sto metrov. V začetku leta 1917 so se razmere v ruski vojski poslabšale do skrajnosti. Širiti so se začeli upori, vojaki in častniki so začeli zavračati ukaze. Upor se je razširil tudi med civilno prebivalstvo, iz ilegale so se pojavili boljševiki pod vodstvom [[Lenin]]a, ki so upore še dodatno podžigali. Marca so se razmere v Rusiji tako poslabšala, da je moral car Nikolaj odstopiti z oblasti. Vodenje Rusije je prevzela začasna vlada, ki pa se je na veliko razočaranje Rusov odločila nadaljevati vojno proti Nemčiji. Poleti 1917 je general Brusilov proti centralnim silam sprožil novo ofenzivo v Galiciji. Ofenzivi je sprva kazalo dobro, avstrijske čete so bile hitro poražene, ko pa so Rusi prišli do nemških čet se je njihova ofenziva nenadoma ustavila. Kmalu zatem je sledila nemška protiofenziva, v kateri je ruska vojska dobesedno razpadla. Ruski vojaki, siti vojne, so začeli množično zapuščati fronto. Po Rusiji se je začela širiti [[Ruska državljanska vojna|državljansko vojna]] med vladnimi enotami in [[boljševiki]], ki so želeli prevzeti oblast v državi. Medtem so Nemci neovirano prodirali v osrčje Rusije. Sedmega oktobra je v Peterburgu izbruhnila [[oktobrska revolucija]] v kateri so boljševiki zasedli [[Zimski dvorec]] in pod vodstvom Lenina prevzeli oblast v državi, s čimer je bila Rusija kot zaveznica izločena iz velike vojne. Državljanska vojna med boljševiki in [[Bela garda (Rusija)|belo gardo]] so izkoristili Nemci, ki so medtem bolj ali manj brez odpora zasedli [[Ukrajina|Ukrajino]], [[Krim (polotok)|Krim]] in [[Kavkaz|Zakavkazje]]. Ker se boljševiki zaradi državljanske vojne in vojne izčrpanosti niso bili sposobni upreti centralnim silam so 3. marca 1918 v [[Brestlitovski mir|Brest-Litovsku podpisali mirovno pogodbo]] s katero je Rusija dokončno in uradno izstopila iz velike vojne. === Balkansko bojišče === {{glavni|Balkansko bojišče}} [[Slika:Vojska Ada Ciganlija.jpg|thumb|250px|Boji na otoku Ada Ciganlija v bližini [[Beograd]]a]] Balkansko bojišče je bilo prvo bojišče, ki se je odprlo v prvi svetovni vojni. Označuje vse vojaške operacije na [[Balkanski polotok|balkanskem polotoku]] med Avstro-Ogrsko, Nemčijo, [[Bolgarija|Bolgarijo]] in Osmanskim cesarstvom na eni strani ter [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], [[Črna gora|Črno goro]], [[Romunija|Romunijo]] in njenimi zavezniki na drugi strani. Kljub temu, da je bilo to stransko bojišče, je igralo v celotni vojni ključno vlogo, saj je nase vezalo velik del enot centralnih sil, tako da jih te niso mogle uporabiti na drugih bolj pomembnih bojiščih kot sta bili npr. zahodna in vzhodna fronta. Tako je to bojišče še najbolj bremenilo Avstro-Ogrsko, ki se je morala z vstopom Italije v vojno, leta 1915, boriti kar na treh frontah. Poleg tega je bil Balkan za obe strani pomemben zaradi svoje strateške lege, saj je predstavljal najkrajšo pot med zahodnimi zavezniki in Rusijo ter edino neposredno železniško povezavo med Nemčijo in Osmanskim cesarstvom. Bojišče se je odprlo 28. julija 1914 z bombardiranjem Beograda ter avstro-ogrskim napadom na Srbijo ter njeno zaveznico Črno goro. Avstrijski napad na Srbijo, ki je bil sprva mišljen kot hitra kazenska ekspedicija in maščevalni pohod za smrt avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, se je po prvih spopadih za Avstrijce končal katastrofalno. Bitke na Ceru, Kolubari in Drini so pokazale nemoč in nesposobnost nekdaj mogočne avstrijske armade proti majhni in slabo opremljeni srbski vojski. Razmerje sil na balkanskem bojišču se je korenito spremenilo šele poleti 1915, ko je v vojno na strani centralnih sil vstopila Bolgarija, ter ko je Avstro-Ogrski na pomoč priskočila Nemčija. Zaveznice so nato, oktobra 1915, skupaj napadle Srbijo in jo porazile. Srbska vojska se je bila prisiljena preko [[Kosovo|Kosova]] in [[Albanija|Albanije]] umakniti na [[Jadransko morje|jadransko obalo]], od tam pa so izčrpane srbske vojake zavezniške ladje pripeljale na otok [[Krf]]. Do avgusta 1916 si je srbska vojska zadosti opomogla, da so zavezniki v [[Grčija|Grčiji]], okoli mesta [[Solun]], odprli novo bojišče t. i. [[Solunska fronta|solunsko fronto]]. Tam je srbska vojska ob pomoči francoskih in britanskih vojakov v krvavi bitki zasedla [[Kajmakčalan]] in [[Bitola|Bitolo]] nato pa se je fronta za nekaj časa umirila. Vstop Romunije v vojno na strani antante razmerja sil na Balkanu ni bistveno spremenilo, saj se je izkazalo, da slabo vodena in opremljena romunska vojska ni kos združenim vojskam Avstrije, Nemčije in Bolgarije. Po padcu Bukarešte, decembra 1916, je bila Romunija bolj ali manj izločena iz boja. Junija 1917 je na stran antantnih sil po dolgem prepričevanju in grožnjah prestopila [[Grčija]], ki je bila do tedaj nevtralna. Medtem so se na fronti, vzdolž grške meje, odvijale številne ofenzive zavezniških enot, ki pa niso prinesle bistvenega uspeha. Leta 1918 so se odnosi med centralnimi silami na Balkanu poslabšali. Zaradi pomanjkanja in velikih izgub se je njihova obramba začela vidno krhati. Razmere so izkoristili zavezniki ter septembra 1918 pripravili novo ofenzivo, ki je porazila centralne sile na Balkanu. Te so se po porazu začele umikati proti severu, oktobra je kapitulirala [[Bolgarija]], novembra je bil osvobojen [[Niš]], kmalu nato pa še [[Beograd]], [[Cetinje]], [[Skadar]] in ostala mesta pod nadzorom centralnih sil. === Italijanska fronta === {{glavni|Soška fronta|Tirolska fronta}} [[Slika:Marcia nella valle dell'Isonzo.jpg|sličica|Po preboju pri Kobaridu nemški vojaki zasledujejo umikajočo se italijansko vojsko. Italijanske ujetnike vozijo v zaledje fronte.]] [[Slika:8 Sammlung Eybl Österreich. Anonym. Zeichnet die 7. oesterreich. Kriegsanleihe. 1917. 74 x 95 cm. (Slg.Nr. 78).jpg|sličica|[[Avstro-ogrska|Avstro-ogrski]] [[Propaganda|propagandni]] letak iz leta 1917, s katerim je oblast spodbujala prebivalce k nakupu vojnih [[Obveznica|obveznic]], prikazuje [[Avstro-ogrska skupna vojska|avstrijskega vojaka]] na gorskem bojišču [[Soška fronta|soške fronte]], pod njim pa je [[Trst|tržaško pristanišče]], ki ga je AO uspešno branila pred Italijani.]] Tako kot Avstro-Ogrska je tudi [[Italija]] že dalj časa uveljavljala svoje ekspanzijske težnje na Balkanu in v vzhodnem [[Sredozemlje|Sredozemlju]], pri tem ji je na poti stala Avstro-Ogrska, s katero je imela sklenjeno zavezništvo. Ob izbruhu velike vojne je Italija nemudoma razglasila nevtralnost, vendar le začasno in navidezno, saj so v ozadju potekala intenzivna diplomatska pogajanja tako s silami osi kot tudi z zahodnimi zavezniki. Na katero stran v vojni bo Italija prestopila, je bilo močno odvisno od ozemlja, ki ga bo ta v zameno prejela. Ker je antanta obljubila več ozemlja (ponudila je ozemlje, ki ni bilo njeno) in veliko finančno pomoč, je Italija prestopila na njeno stran. Celotni dogovor je bil potrjen s tajnim [[Londonski sporazum (1915)|londonskim sporazumom]], ki je bil podpisan 26. aprila 1915. Triindvajsetega maja 1915 se je tako med Italijo in Avstro-Ogrsko odprla nova 600&nbsp;km dolga t. i. Italijanska fronta, ki je potekala od tromeje med [[Švica|Švico]], [[Italija|Italijo]] in Avstro-Ogrsko prek [[Tirolska|Tirolskih]] [[Dolomiti|Dolomitov]], [[Karnijske Alpe|Karnijskih Alp]], [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], ob reki [[Soča|Soči]] do njenega izliva v [[Jadransko morje]]. Visokogorski del fronte znaša okoli 450&nbsp;km, boji na tem odseku so potekali na višinah večjih od 3.000&nbsp;m, na [[ledenik]]ih, ozkih soteskah in grebenih. Zaradi zahtevnih gorskih razmer se je kmalu izkazalo, da je največji sovražnik vojakov kar narava sama. Ta del fronte postane znan kot t[[Tirolska fronta|irolska fronta]]. Od [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] naprej ob reki [[Soča|Soči]] pa se začne [[soška fronta]]. Boji na tej fronti sicer niso potekali na tako visoko kot na tirolski, je pa imelo to bojišče nekaj svojih specifičnih značilnosti, ki so onemogočale klasični način bojevanja. Italijanska vojska si je na začetku vojne zadala visoke cilje, osvojitev [[Južna Tirolska|Južne Tirolske]], [[Gorica|Gorice]], [[Trst]]a ter hitri preboj v [[Ljubljanska kotlina|ljubljansko kotlino]]. Vendar pa se je že v prvih dneh spopadov proti maloštevilni in slabo oboroženi Avstro-Ogrski armadi izkazalo, da so ti cilji popolnoma nedosegljivi, zato se je kmalu razvila pozicijska vojna. Na soški fronti je v dveh letih in pol ena za drugo sledilo enajst italijanskih ofenziv, ki niso bistveno spremenila položaja. Izjema je bila le šesta soška bitka, v kateri se Italijanom posreči zavzeti Gorico. Zaradi preobremenjenosti avstro-ogrske armade, ki se je borila na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in [[Solunska fronta|solunski fronti]], je ta izvajala le obrambne operacije. Izjema je bila majska ofenziva leta 1916 na Južnem Tirolskem, kjer se je Avstrijcem skoraj posrečilo prebiti italijansko fronto. Zaradi težav na vzhodni fronti pa so bili Avstrijci ofenzivo julija prisiljeni prekiniti. Medtem pa so se razmere v Avstro-Ogrski tako materialno kot tudi politično vidno poslabšale. V drugi polovici leta 1917 je kazalo, da se bo fronta vsak čas sesula, zato so Nemci in Avstrijci pripravili ofenzivo, ki bi Italijane pregnala do reke Tilment ter jih tako izločila iz velike vojne. 24. oktobra 1917 so Nemci in Avstrijci sprožili [[12. soška bitka|12. soško bitko]], znano tudi kot »čudež pri Kobaridu«, s katero so prebili italijanski pozicijski sistem med [[Bovec|Bovcem]] in [[Kobarid]]om. Po treh dneh bojev se je poražena italijanska vojska v paniki in neredu umaknila za reko [[Piava|Piavo]], kjer si je ob pomoči zahodnih zveznikov opomogla ter postavila novo obrambno črto. Fronta se je nato kljub številnim avstrijskim napadom ustalila na reki Piavi vse do bitke pri Vittorio Venetu, oktobra 1918, v kateri je bila avstro-ogrska vojska poražena. Premirje je bilo podpisano 3. novembra 1918 v Villi Gusti v bližini Padove. === Vojna v kolonijah === {{glavni|Vojna v kolonijah}} [[Slika:Cameroonian troops in World War I.jpg|sličica|280px|levo|Nemške enote v [[Kamerun]]u]] Vojna v kolonijah v celotnem svetovnem spopadu ni odigrala pomembne vloge. Nemčija je imela pred vojno sedem kolonij: [[Nemška vzhodna Afrika|Nemško vzhodno Afriko]], [[Nemška jugozahodna Afrika|Nemško jugozahodno Afriko]], Nemški Kamerun, Nemški Togo, Nemški Tsingtao, [[Nemška Nova Gvineja|Nemško Novo Gvinejo]] in Nemško [[Samoa|Samoo]]. Kolonije so bile raztresene po celotnem svetu ter obdane s sovražnimi kolonijami antante, med seboj in z matično Nemčijo so bile slabo povezane. Obramba nemških kolonij je temeljila na malo številnih in slabo opremljenih zaščitnih enotah ''Schutztruppe'' ter policiji, katerih naloga je bila uveljavljanje nemških interesov ter boj proti upornim lokalnim plemenom. Kolonije so tako veliko vojno pričakale popolnoma nepripravljene, izjema je bila nemška kolonija Tsingtao na Kitajskem, ki jo je branilo prek 3.000 dobro opremljenih nemških vojakov s topovi in bojnimi ladjami. Ob začetku sovražnosti so nemške kolonije postale blokirane ter s tem odrezane od matične Nemčije. Za obrambo so morale poskrbeti same saj pomoči od zunaj ni bilo moč pričakovati. Najbolj ogrožene so bile manjše kolonije na [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], ki so vojno dočakale brez obrambe. Japonske, avstralske in novozelandske enote so te kolonije zasedle brez boja. Nemci so se nekoliko upirali le na [[Nova Gvineja|Novi Gvineji]] kjer so potekali manjši spopadi za strateško pomembno radijsko postajo Bita Paka na otoku [[Rabaul]]. V [[Azija|Aziji]] je do večjih spopadov prišlo le v nemški koloniji [[Tsingtao (kolonija)|Tsingtao]], kjer je bilo poveljstvo nemškega azijskega ladjevja. Ta kolonija je bila na vojno dobro pripravljena. Nemške mornariške in kolonialne čete so se upirale japonskim napadom vse do sredine novembra 1914. Pri tem so Japoncem potopile več bojnih ladij ter povzročile velike izgube. V [[Afrika|Afriki]] je bila večina nemških kolonij ukleščenih med francoske, britanske, belgijske in portugalske kolonije. Na vojno je bila najmanj pripravljena kolonija [[Togo]], ki je bila s svojim dobro razvejanim železniškim, cestnim in telegrafskim sistemom ter novo radijsko postajo v Kamini najbolj razvita nemška kolonija. Kolonija je kapitulirala že konec avgusta 1914 po kratkem boju. Boji za nemški Kamerun so trajali dalj časa. Beg nemških enot v nevtralno Špansko Gvinejo ter divja in neraziskana notranjost Kameruna so zavezniškim enotam onemogočala hitro zasedbo kolonije. Boji za kolonijo so trajali vse do začetka leta 1916, ko je po več kot letu dni obleganja padla utrdba Mora. Puščavska kolonija Nemška jugozahodna Afrika se je upirala do avgusta 1915 potem ko so jo na pol presekale britanske in južnoafriške čete. Nemcem ni pomagal niti burski upor s katerim so želeli odvrniti pozornost Južne Afrike. Najdlje se je upirala Nemška vzhodna Afrika. V tej koloniji je bila nemška vojska relativno velika, domačini pa so bili Nemcem naklonjeni, kar za ostale nemške kolonije ni veljalo. V bojih za to kolonijo je Nemcem v različnih bojnih akcijah uspelo zajeti večje količine raznovrstnega zavezniškega vojaškega materiala, kar jim je omogočalo daljše upiranje francoskim, britanskim, belgijskim in portugalskim enotam. Zadnje nemške enote so se v koloniji predale šele konec novembra 1918, s čimer so bile to zadnje nemške enota ki so se predale v prvi svetovni vojni. Po vojni je Nemčija izgubila vse kolonije, te so prišle pod upravo društva narodov, z njimi pa so upravljale zmagovalke velike vojne Velika Britanija, Francija, Belgija, [[Portugalska]], Japonska, [[Avstralija]] in [[Nova Zelandija]]. === Vojna na Bližnjem vzhodu === {{glavni|Vojna na Bližnjem vzhodu}} [[Slika:Capture of Jerusalem 1917d.jpg|300px|thumb|Britansko topništvo med bitko za [[Jeruzalem]] leta 1917]] Na začetku dvajsetega stoletja je bilo Otomansko cesarstvo zaradi političnih spletk, nacionalnih trenj in številnih izgubljenih vojn na Balkanu in [[Severna Afrika|Severni Afriki]] tik pred razpadom. Zahodni politiki in mediji so takrat več kot 400 let stari imperij, slabšalno imenovali kar bolnik iz [[Bospor]]ja. Da bi se cesarstvo rešilo propada in moderniziralo je v Evropi začelo iskati strateškega zaveznika. Najprej je poizkušalo pri antanti vendar je ta cesarstvo zavrnila, zato se je obrnilo na centralne sile. Te so Osmansko cesarstvo zaradi njegovega strateškega položaja na bližnjem vzhodu sprejele z odprtimi rokami. Drugega avgusta 1914 sta Nemčija in Otomansko cesarstvo podpisala tajni sporazum s katerim je Otomansko cesarstvo prestopilo na stran centralnih sil ter posledično v prvo svetovno vojno čeprav ta stari imperij iz bližnjega vzhoda ni imel nič skupnega z evropskim konfliktom. Otomansko cesarstvo je bilo na vojno zelo slabo pripravljeno zato je z vstopom vanjo zavlačevalo kolikor se je le dalo. Sultanova vojska je bila vzdržljiva vendar zelo slabo oborožena in vodena, Nemci so to stanje v kratkem času poizkušala izboljšati z uvedbo sodobne nemške oborožitve ter nemškim častniškim kadrom in inštruktorji. Otomanski mornarici pa so predali celo dve sodobni križarki, ''SMS Goeben'' in ''Breslau. ''Do prvih bojev na bližnjem vzhodu je prišlo konec oktobra 1914 ko sta otomansko-nemški križarki napadli ruska pristanišča ob Črnem morju. Kmalu zatem so se odprla bojišča na [[Sinaj]]u in [[Palestina (regija)|Palestini]], [[Kavkaz]]u, [[Mezopotamija|Mezopotamiji]], [[Arabski polotok|Arabskem polotoku]], [[Dardanele|Gallipoliju]] in [[Perzija|Perziji]]. Namen teh operacij, ki so bile večinoma delo nemških vojaških strategov, je bilo ogroziti vojaške in trgovske komunikacije antante med Evropo in Azijo ter preusmeritev pozornosti iz evropskih bojišč. Kljub njeni velikosti se zavezniki vstopa Turčije (kakor se he preimenovala po vojni) niso posebno bali. [[Sultan]]ov poziv na sveto vojno, prebivalci cesarstva niso jemali resno. Ob izbruhu vojne se je država že na samem začetku morala boriti na kar štirih frontah, kar je njeno vojsko obremenilo do skrajnosti. Na Kavkazu se je fronta odprla v začetku novembra 1914 s spodletelo rusko ofenzivo, ki ji je nato sledil napol samomorilski turški protinapad proti ruskemu mestu Kars. Napad turške kavkaške armade, ki je potekal v zimi 1914 v globokem snegu na preko 3.000 metrov visokih vrhovih Kavkaza, je bil že na samem začetku obsojen na neuspeh. Uničenju kavkaške armade se je uspelo izogniti le okoli 10 % vojakov. Poraz ter katastrofalne razmere v Otomanski vojski so poizkušali izkoristiti Armenci, ki so v mestu Van sprožili upor. Ta je bil krvavo zatrt v izogib novim uporom pa so Turki preselili vse Armence v oddaljene dele Otomanskega cesarstva. Na poti je zaradi pomanjkanja hrane, bolezni in krutosti stražarjev umrlo preko 1,5 milijona Armencev. V naslednjih letih je fronta bolj ali manj mirovala, zaznamovali so jo le manjši spopadi, ki pa niso bistveno spremenili položaja. Vojna sreča se je prevesila na otomansko stran šele po oktobrski revoluciji leta 1917, ko je Rusija izstopila iz velike vojne. Ob Suezu je 4. turška armada pod poveljstvom Džemal-paše in pomoči nemških častnikov februarja 1915 napadla [[Egipt]] in Sueški prekop. Napad je spodletel in čete [[ANZAC]] so turško vojsko pregnale proti [[Jeruzalem]]u, ki je padel decembra 1917. Fronta pa se je nato ustalila v okolici življenjsko pomembne ozkotirne proge [[Damask]]-[[Medina]]. Do dokončnega preboja fronte je prišlo septembra 1918 v bitki pri Mogiddu, od tam so nato zavezniške čete napredovale v [[Bejrut]], [[Damask]] in [[Aleppo]]. Tretja fronta je bila v [[Mezopotamija|Mezopotamiji]],Cilj odprtja te fronte je bil Britancem onemogočiti dostop do [[nafta|nafte]]. Na tej fronti so Britanci po izkrcanju v ustju reke Shatt-al-Arab doživeli nekaj uspehov zato so se odločili, da bodo napredovali proti [[Bagdad]]u in se nato severno od mesta združili z rusko kavkaško armado. Med napredovanjem so Turki britansko armado obkolili v [[Kut|Kut-el-Amari]], kjer se je ta vdala aprila 1916 po 143 dneh obleganja. Britancem je uspelo Bagdad zavzeti šele leta 1917. Četrta fronta je bila izredno pomembna pomorska ožina [[Dardanele]] južno od [[Carigrad]]a. Načrt za zavzetje te ožine je skoval takratni prvi lord admiralitete [[Winston Churchill]]. Operacija je bila sprva zasnovana kot britansko-francoski pomorski napad na turške utrdbe, ki so varovale ožino med Sredozemskim morjem in Črnim morjem. Ker operacija ni uspela, so se Britanci odločili za [[bitka za Galipoli|izkrcanje čet pri Galipoliju]], operacija se je začela 25. aprila 1915 in se po hudih in krvavih bojih zaključila 6. januarja 1916, ko je bilo z obale Galipolija evakuiranih več tisoč britanskih, francoskih in ostalih zavezniških vojakov. Posledice tega umika je bil odstop Winstona Churchilla in dvig morale turške vojske, ki je proti antanti dosegla neponovljivo zmago. V boju proti Otomanskemu cesarstvu so pomembno vlogo odigrali tudi Arabci, ki so ob pomoči britanskih sil neprestano izvajali gverilske operacije v turškem zaledju. Njihova najpomembnejša tarča je bila ozkotirna proga Damask-Medina. Ob izdatni britanski pomoči jim je leta 1916 uspelo zavzeti Damask. Boji na [[Bližnji vzhod|bližnjem vzhodu]] so se končali 30. oktobra 1918, dokončni mirovni sporazum pa je bil podpisan desetega avgusta 1920. === Vojna na morju === {{glavni|Vojna na morju}} [[Slika:Hochseeflotte 2.jpg|thumb|300px|Nemške bojne ladje na odprtem morju]] Vojna na morju je skozi prvo svetovno vojno igrala izredno pomembno vlogo, saj so preko svetovnih morij, še posebej Atlantskega oceana, potekale življenjsko pomembne oskrbovalne poti tako za Antanto kot za centralne sile. Tega sta se zavedali obe strani, zato sta že pred vojno začeli razvijati mogočne bojne ladje, s katerimi bi pridobili prevlado nad svetovnimi morji. Zmaga ene ali druge strani na morju bi namreč lahko korenito vplivala na potek bojev na kopnem. V nasprotju z Veliko Britanijo, ki je otok, je bila Nemčija zaradi svojega geografskega položaja v bistveno slabšem položaju. Britanska mornarica je ob napovedi vojne Nemčiji nemudoma blokirala vse izhode iz [[Severno morje|Severnega morja]], tako da je nemška mornarica do konca vojne ostala ujeta v Severnem morju in svojih oporiščih. Podobno se je zgodilo z avstro-ogrsko mornarico, ki je zaradi zavezniške blokade pri [[Otrantska vrata|Otrantskih vratih]] ostala ujeta v [[Jadransko morje|Jadranskem morju]]. Osmanska mornarica pa je operacije izvajala le v Črnem morju in okolici Dardanel, v varnem zavetju svojih pristanišč in obale. Ker sta bili britanska in nemška vojna mornarica skoraj enako močni, nobena ni tvegala večjega spopada, saj bi se znalo zgoditi, da bi ena ali druga stran v boju izgubila večje število nenadomestljivih bojnih ladij, s tem pa bi bila vojna izgubljena. Tako da v letu 1914 ni prišlo do večjih spopadov. Izjema je bila le nemška daljnovzhodna eskadra pod poveljstvom admirala [[Maximilian von Spee|von Speeja]], ki se je iz Vzhodne Azije preko Tihega ocena in nato [[Južna Amerika|Južne Amerike]] poizkušala prebiti v domovino. Nemško ladjevje je ob [[Čile|čilski]] obali naletelo na britansko ladjevje in [[Bitka pri Coronelu|vnel se je boj]] v katerem so zmagali Nemci. Ti so nato pot nadaljevali proti Južnemu Atlantskemu oceanu kjer so jih ponovno prestregle britanske ladje. V [[Bitka pri Falklandskih otokih|bitki pri Falklandskih otokih]], decembra 1914, so bili Nemci poraženi. Izgubili so skoraj vse ladje razen [[križarka|križarke]] ''SMS Dresden'', ki je bila potopljena 15. marca 1915 v bitki pri otoku Masa a Fuera. Pomembno vlogo sta odigrali tudi t. i. nemški gusarski ladji ''SMS Emdem'' in ''SMS Karlsuhe'', ki sta v relativno kratkem času potopili več kot 150.000 ton trgovskih ladij ter povzročali zmedo na svetovnih morjih. Zavezniki so morali vložiti ogromno truda in časa do so ju ujeli in potopili. Ker ni prišlo do večjih bitk, so se začele vedno bolj uveljavljati [[Podmornica|podmornice]], saj so se te lahko neopazno izmuznile britanski blokadi in nato v okolici britanskega otočja prosto napadale britanske trgovske ladje. To pa je Nemčijo pripeljalo v spor z ZDA in drugimi nevtralnimi državami. Še posebej je odmevala [[Potop ladje RMS Lusitania|potopitev Lusitanie]] maja 1915, v kateri je umrlo 1.998 ljudi, med njimi 128 Američanov. To je bil eden glavnih povodov za vstop ZDA v vojno proti Nemčiji. Leto 1916 je zaznamovala velika pomorska [[bitka pri Jutlandiji]], ki se je začela 31. maja in trajala do 1. junija. Čeprav so Nemci v bitki potopili veliko britanskih ladij, je bil izid bitke neodločen, saj se razmere za nemško mornarico po tej bitki niso bistveno spremenile. Ta je namreč do konca vojne ostala v svojih oporiščih iz katerih je le občasno izvajala manjše vojaške operacije. Novembra 1916 je bila v Egejskem morju ob otoku Kea potopljena največja ladja med vojno, [[HMHS Britannic]] (sestrska ladja [[RMS Titanic|Titanica]]), potem, ko je zadela morsko mino in je v nesreči umrlo 30 ljudi. Prvega februarja 1917 je nemški cesar [[Viljem II. Nemški|Viljem II.]] ukazal [[Vojna na morju#Neomejena podmorniška vojna|neomejeno podmorniško]] vojno v okolici britanskega otočja. Uvedba neomejene podmorniške vojne je za zahodne zaveznike pomenila pravo katastrofo, saj so se nato njihove izgube trgovskih ladij skokovito povečale. Sredi leta 1917 je tako kazalo, da bo v Veliki Britaniji nastala lakota. Rešitev je bila uvedba [[konvoj]]ev in novih tehnologij, kot so bile naprave za sledenje podmornicam, [[Globinska bomba|globinske bombe]], letala, oborožene trgovske ladje, itd. Po uvedbi teh sprememb so se izgube trgovskih ladij zmanjšale. Najbolj učinkovito orožje proti podmornicam pa so bile [[Ladjedelnica|ladjedelnice]], kjer so izdelali več ladij kot pa so jih lahko nemške podmornice potopile. Nemški upi, da bi izstradali Veliko Britanijo so se tako razblinili. Do konca vojne so zgradili 343 podmornic, izgubili pa so jih 178. Poleg podmornic so je pojavilo še eno novo orožje, ki je v drugi svetovni vojni odigralo izredno pomembno vlogo. To so bile [[Letalonosilka|letalonosilke]]. Prvo uporabno letalonosilko so zgradili Britanci in z njo julija 1918 napadli hangar [[cepelin]]ov v Tondernu. Pomorska blokada Nemčije je državo v štirih letih močno izčrpala. Zaradi poraza na zahodni fronti, velikega števila mrtvih in ranjenih ter vsesplošnega pomanjkanja je konec oktobra 1918 prišlo do upora mornarjev v pristanišču Kiel. Upor se je hitro razširil po državi in je pomenil konec Nemškega cesarstva. S podpisom versajske mirovne pogodbe se je Nemčija morala odreči vsem večjim bojnim ladjam, te je 21. junija 1919 v skladu z mirovnim sporazumom pripeljala pred britansko pomorsko oporišče Scapa Flow in jih v znak protesta vse potopila. === Vojna v zraku === {{glavni|Zračno bojevanje med prvo svetovno vojno}} [[Slika:Nieuport 23 colour photo.jpg|250px|thumb|Barvna fotografija lovca Nieuport v okolici [[Aisne|Asina]], Francija 1917]] V prvi svetovni vojni se je uveljavilo popolnoma novo bojišče, ki je za vedno spremenilo način bojevanja. To je bilo bojevanje v zraku. Od prvega poleta [[Brata Wright|bratov Wright]], leta 1903, do začetka vojne je minilo dobrih deset let. V teh letih se je [[Letalo|letalstvo]] začelo izredno hitro razvijati. Sprva je bila to le draga igrača za bogate in tehnične navdušence, leta 1909 pa so v vojaških krogih prišli do ideje, da bi se letalstvo dalo uporabiti tudi za vojaške namene, kar se je tudi zgodilo leta [[1911]] v [[Italijansko-turška vojna|Italijansko-turški vojni]]. Na začetku prve svetovne vojne so bili mnogi skeptični o vlogi letala in ostalih zračnih ladij v vojni. Te so sprva uporabljali le za izvidniške naloge. Ko pa je vojna na tleh postala vedno bolj krvava je krvavo postajalo tudi nebo. Med nasprotnimi izvidniškimi letali je prišlo do izmenjave prvih strelov. Ti so najprej prišli iz osebnega orožja pilotov nekoliko pozneje pa iz strojnic, ki so jih namestili na zadnji konec letala. Zaradi nenehnega tresenja letala je bilo zadeti nasprotno letalo vse prej kot lahko. Rešitev je bila namestitev strojnice v nos letala. Pri tem pa se je pojavil problem pri streljanju skozi [[Letalski vijak|propeler]] saj je krogla lahko uničila propeler. Ena izmed francoskih rešitev je bila namestitev oklepa na propeler, ki je odbijal krogle. Rešitev ni bila ravno idealna zato so Nemci prišli do boljše ideje oz. je do ideje prišel Nizozemec [[Anthony Fokker]]. Rešitev problema je bila sinhronizacija strojnice in propelerja. Ta inovacija je zračne boje prinesla na višjo raven. V letu 1915 so se v zraku začeli srditi zračni boji, kar je pripeljalo do nastanka letalskih asov nekakšnih vitezov neba. Najbolj slavni so bili[[Manfred von Richthofen]] (Rdeči baron), [[Rene Fonck]] in [[Edward Mannock]]. Zaradi vse večjih zahtev in potreb vojske so se letala začela bliskovito razvijati. V samo nekaj letih vojne so se iz krhkih dvokrilnikov iz lesa in papirja razvili pravi ubijalski stroji, ki so bili z vsako naslednjo generacijo hitrejši, leteli so višje in nosili več orožja. S tem pa so postali tudi strah in trepet vojakov na tleh. Ker so letala praktično brez težav preletela sovražnikov obrambni sistem na tleh, so lahko tako v njegovem zaledju opravljala različne vojaške operacije. Ena izmed teh so bila tudi strateška bombardiranja. Ker so imela letala takrat omejeno nosilnost in doseg, so to nalogo opravljale zračne ladje oz. [[Cepelin]]i. Tako je Velika Britanija 19. januarja 1915 doživela prvi bombni napad. Ti so se vlekli do konca vojne, ko je bilo na Veliko Britanijo odvrženih 5.806 bomb, ki so povzročile 557 smrtnih žrtev 1.358 ljudi pa je bilo ranjenih. Leta 1917 so zračne ladje deloma nadomestili prvi dvo ali večmotorni strateški [[bombnik]]i. Prvič v zgodovini se je zgodilo, da so letala poletela z ladje ter napadla cilje na tleh in, da je letalo potopilo podmornico in bojno ladjo. == Orožje in tehnologija== {{glavni|Orožje in tehnologija prve svetovne vojne}} [[Slika:Fokker Dr1 on the ground.jpg|thumb|200px|[[Letalsko krilo|Trokrilec]] [[Fokker Dr.I]] [[Manfred von Richthofen|Manfreda von Richthofena]] (''»Rdeči Baron«'')]] [[Slika:Vickers IWW.jpg|thumb|200px|Eno glavnih vlog v bojih je odigrala tudi strojnica. Na fotografiji je britanska posadka pri strojnici [[Vickers (strojnica)|Vickers]].]] [[Slika:British Mark I male tank Somme 25 September 1916.jpg|200px|thumb|Prvi težki tank, [[Mark I]].]] [[Slika:Submarine U-14 (LOC) (6358166395).jpg|thumb|200px|Nemška podmornica ''U 14'']] Lahko bi rekli, da je v prvi svetovni vojni prišlo do trčenja tehnologije [[20. stoletje|20. stoletja]] in vojaške taktike iz [[19. stoletje|19. stoletja]]. Posledice, ki so pri tem nastale so bile katastrofalne. [[Industrijska revolucija]] je postregla z novimi orožji, pomena katerih vojaški strategi niso pravilno razumeli. Tako so napadi na sovražnikove položaje leta 1914 še vedno potekali po vzorcu iz 19. stoletja, v zgoščenih vrstah. S to taktiko ne bi bilo nič narobe, če na bojišču ne bi bilo novega orožja kot je [[mitraljez]], ki je v samo nekaj sekundah izstrelil toliko krogel kot cel [[bataljon]] vojakov. Pri takem načinu napada so v nekaj minutah izginili celi bataljoni. V pomoč jim niso bile niti živobarvne uniforme, kakršne so na začetku vojne uporabljali Francozi. Nekoliko bolje so bili na vojno pripravljeni Nemci. Izredno velik dejavnik v vojni je odigralo topništvo zato prvi svetovni vojni pravijo tudi bitka topov. Najboljše topove so imeli Nemci. Njihovi izredno gibljivo [[top]]ništvo v katerem so prevladovale [[Havbica|havbice]] 150-210mm so sejale strah in trepet med zavezniškimi vojskami, ki so premogle le havbice med 75&nbsp;mm in 105&nbsp;mm. Poleg tega so imeli Nemci še težke oblegovalne možnarje s katerimi so brez problemov razbijali Belgijske in Francoske [[Trdnjava|trdnjave]]. Zaradi novega načina bojevanja so se začeli razvijati [[minomet]]i. Ti so lahko mino izstrelili pod bolj strmim kotom, tako da je ta v sovražnikov rov padla skoraj navpično in tam povzročila večjo škodo. Razvijali so se tudi novi topniški izstrelki. Zaradi vseh teh novih orožij so se vojaki na bojišču morali zavarovati. Edina učinkovita rešitev je bila kopanje rovov. Tako je do leta 1914 fronta obtičala v jarkih, od koder se praktično ni več premaknila. Vojaki so bili v jarkih relativno varni pred sovražnimi izstrelki. Kljub temu so na obeh straneh fronte opazili, da narašča število poškodb glave zaradi [[šrapnel]]ov. Rešitev je bila uvedba kovinske [[Čelada|čelade]]. Leta 1915 so Francozi svoje enote prvič opremili s čeladami tipa [[Čelada Adrian|Adrian]], tem so sledili Britanci in njeni zavezniki s čeladami v obliki ponve poimenovane [[Čelada Brodie|Brodie]]. Leta 1916 so čelade ([[Stahlhelm]]) začeli uporabljati tudi Nemci. Kako učinkovito zaščitno sredstvo je bilo to je moč opaziti še danes, saj čelado uporabljajo skoraj vse svetovne vojske. Ker se fronta, kljub temu da je padlo ogromno število mož, ni premaknila za več kot nekaj sto metrov, so Nemci začeli iskati nove načine bojevanja. Eden izmed teh je bilo [[kemično bojevanje]], ki je doseglo le delne uspehe, saj je imelo bolj psihološki učinek. Posledice pa so bile tako strahotno, da ga niso uporabili več v nobeni vojni. Plini, kot so [[klor]], [[fosgen]], različni kihavci in dražljivi so povzročili ogromno žrtev, ki pa so se z uvedbo [[Plinska maska|plinske maske]] zelo zmanjšale. Medtem ko so Nemci poskušali fronto premakniti s plinskim napadom, so Britanci izdelali oklepno vozilo, ki bi lahko brez težav prečkalo sovražnikove jarke in žične ovire. Vozilo so poimenovali [[tank]]. To sprva zelo nerodno in nezanesljivo vozilo je v naslednjih desetletjih popolnoma spremenilo način bojevanja. Za vojaške potrebe se je začelo razvijati tudi [[letalstvo]]. Sprva je to izvajalo le izvidniške akcije, kmalu po začetku vojne pa je prišlo tudi do prvih zračnih bojev in nastanka letalskih asov. Letala so v sovražnikovem zaledju izvajala tudi različne bombne napade, ki pa po večini niso bile uspešni, saj so lahko nosila le omejeno količino bomb, ki so bile odvržene po občutku pilota. Nekoliko bolj učinkoviti so bili Cepelini, ki so nosili večje tovore in so lahko ogrožali tudi London. Na morju, kjer so do začetka prve svetovne vojne kraljevale velike [[Bojna ladja|bojne ladje]], so se pojavile [[Podmornica|podmornice]], ki so se izkazale kot zelo učinkovit bojni stroj, pred katerim sovražnik nima nobenega protiorožja. Šele [[Vojna na morju (prva svetovna vojna)#Neomejena podmorniška vojna|neomejena podmorniška vojna]] je zaveznike prisilila, da so začeli razvijati protipodmorniška orožja, kot so bile [[Globinska bomba|globinske bombe]], prisluškovalne naprave, [[sonar]]ji, lovci na podmornice in [[konvoj]]i. Novo orožje je prišlo tudi v pehoto. Proti koncu vojne so v enote začeli prihajati lažji puškomitraljezi in brzostrelke, s katerimi je lahko rokoval en sam vojak. Pojavile so se tudi [[Ročna bomba|ročne bombe]] in [[Plamenometalec|plamenometalci]]. Modernejše orožje so uporabljale predvsem naskočne ali [[jurišne enote]], kot so nemški in avstro-ogrski [[Stormtruppen]] in italijanski [[Arditi]]. == 11. ura, 11. dan, 11. mesec == {{glavni|Premirje 11. novembra 1918}} [[Slika:Armisticetrain.jpg|200px|sličica|desno|General Foch (drugi iz desne) s svojo delegacijo pred znamenitim vagonom v katerem je bilo podpisano premirje, 11. november 1918.]] Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila več milijonov mrtvih ranjenih in pogrešanih ter povzročila ogromno gospodarsko škodo. Zaradi vedno večjega števila mrtvih in splošnega pomanjkanja na vseh ravneh se je začelo na fronti in v zaledju širiti nezadovoljstvo, ki je v letih 1917 in 1918 pripeljalo do družbenih in političnih sprememb. Te so spomladi 1918 že kazale prve obrise konca krvave vojna. Začelo se je v Rusiji z oktobrsko revolucijo ter strmoglavljenjem ruskega carja Nikolaja II. Oblast so prevzeli boljševiki pod vodstvom [[Vladimir Iljič Uljanov|Vladimirja Iljiča Lenina]]. Rusija je iz velike vojne izstopila s podpisom sporazuma iz Brest-Litovska, 3. marca 1918. Zahodni zavezniki so s tem izgubili svojo glavno zaveznico v boju proti centralnim silam. Rusiji so kmalu zatem sledile centralne sile, [[29. september|29. septembra]] 1918 je v Solunu premirja podpisala Bolgarija. Tridesetega oktobra 1918 ji je sledilo Otomansko cesarstvo. Avstro-Ogrska je premirje podpisala 4. novembra 1918 v Villi Giusti blizu Padove, potem ko je izgubila bitko pri [[Vitorio Veneto|Vittoriu Venetu]] na reki [[Piava|Piavi]] ter so [[Madžarska]], [[Češkoslovaška]], [[Slovenija]] in [[Hrvaška]] razglasili samostojnost s čimer je Avstro-Ogrska kot enotna država razpadla in tako nehala obstajati. Nemčija je vztrajala do zadnjega. Štiri leta vojne in britanska pomorska blokada so državo popolnoma izčrpali tako, da je bila ta na začetku leta 1918 tik pred zlomom. Začelo je primanjkovati hrane, vojaškega materiala in za boj sposobnih ljudi. Zato je Nemčija 21. marca 1918 na zahodni fronti sprožila še zadnjo t. i. spomladansko ofenzivo, s katero je želela dokončno poraziti britanske in francoske sile ter preprečiti prihod ameriških čet na zahodno fronto. Sprva je ofenzivi dobro kazalo, konec aprila pa se je vojna sreča obrnila. Nemcem je zmanjkalo materiala in vojakov, zaradi česar se je ofenziva ustavila. Avgusta 1918 so zavezniki sprožili protiofenzivo, t. i. stodnevno ofenzivo, v kateri so Nemce prisilili, da so se umaknili iz zasedenih ozemelj, konec septembra in v začetku avgusta je padla Hindenburgova obrambna linija zadnja obramba pred Nemčijo. V samo enem dnevu je bilo zajetih preko 100.000 nemških vojakov ker je bil najbolj črn dan za nemško vojsko. Novica o porazu se je hitro razširila med nemškimi oboroženimi silami, vojaki siti nesmiselne vojne so se začeli upirati. Najprej so se uprli mornarji v pristanišču [[Kiel]], zaradi upora je moral odstopiti poveljnik nemške vojske Ludendorff. Upor se je nato razširil še na civilno prebivalstvo, oblast v posameznih regijah in mestih so začeli prevzemati revolucionarji in oborožene skupine. Posredovati je morala vojska potem ko reda in miru ni bilo mogoče več nadzorovati. Nemška vlada je po zaostritvi razmer na fronti in doma uvidela, da so edina možnost za nadaljnji obstoj Nemčije mirovna pogajanja z zavezniki. Obrnila se je na [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriškega predsednika]] [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] ter na njegovih štirinajst zahtev za končanje sovražnosti, ki so bile predstavljene januarja 1918. Sprejetje teh zahtev je bila za Nemce edina možnost, da končajo vojno in preživijo. [[9. november|Devetega novembra]] je moral Viljem II. abdicirati, istočasno je nastala [[Weimarska republika]]. [[Slika:US 64th regiment celebrate the Armistice.jpg|250px|sličica|Ameriški vojaki se veselijo konca vojne, 11. november 1918 ob 11:00]] Sedmega novembra so bili francoski vojaki v bližini vasi [[La Capelle]] priča nenavadnemu dogodku. Pred njihovo obrambno črto se je pojavil konvoj avtomobilov z belimi zastavami. V avtomobilih je bila nemška mirovna delegacija pod vodstvom nemškega politika Matthiasa Erzbergerja z namenom, da se z zavezniki pogaja o končanju vojne. Po prečkanju frontne črte se je delegacija vkrcala na poseben vlak, ki jo je odpeljal do gozda pri [[Compiegne]] kjer je imel [[maršal]] [[Ferdinand Foch]], vrhovni poveljnik zavezniški sil na zahodni fronti, svojo poveljstvo. Foch, ki je v vojni pred kratkim izgubil sina in zeta na isti dan, je nemško delegacijo sprejel hladno in ji že takoj na začetku dal vedeti, da ne bo nobenih pogajanj. Nemcem je posredoval 34 zahtev, ki jih morajo sprejeti v roku 72 ur, sicer se vojna nadaljuje z nezmanjšano močjo. Ker je bilo zahtev preveč ter so nekatera presegala pooblastila mirovne delegacije, se je ta morala posvetovati z [[Berlin]]om. Ta je delegaciji, zaradi kritičnih razmer v Nemčiji, dal dovoljenje da sprejme vse zavezniške zahteve. [[Premirje 11. novembra 1918|Premirje]] je bilo dokončno podpisano v poveljniškem vagonu generala Focha 11. novembra 1918 ob 5:10 (uradno je bila zabeležena ura 5:00) s pričetkom veljavnosti ob 11:00. V roku pol ure je novica o podpisu premirju obkrožila svet, ljudje v [[Pariz]]u, [[London]]u, [[New York]]u in drugih krajih po svetu so se pognali na ulice in začeli proslavljati konec vojne. Njihovo veselje je bilo prehitro, do konca vojne je bilo še šest krvavih ur. Novica o podpisu premirja je do vojakov v jarkih začela prihajati počasi, vendar tudi če je prišla zanje to ni pomenilo konca vojne. Nekateri zavezniški generali kot je bil npr. ameriški [[John J. Pershing]] so zahtevali, da se zavezniški napad nadaljuje do zadnje sekunde pritem pa so bili pripravljeni žrtvovati več tisoč življenj svojih vojakov tudi če so vedeli, da bodo lahko po enajsti uri nasprotnikovo ozemlje zasedli brez odpora. Tako so Američani v zadnjih šestih urah vojne pri prečkanju reke [[Meuse (reka)|Meuse]] utrpeli velike izgube. Velike izgube so utrpeli tudi Britanci na severu fronte pri zavzetju belgijskega mesta [[Mons]]. Zavezniški in nemški vojaki so tako po nepotrebnem umirali dobesedno do zadnje sekunde pred veljavnostjo premirja. Zadnji britanski vojak, ki je padel v vojni je bil George Edwin Ellson, padel je ob 9:30, zadnji francoski vojak Augustin Tebuchon je padel ob 10:45, zadnji ameriški vojak, Henry Gunther, je padel minuto pred začetkom premirja. Zadnji kanadski vojak, ki je padel v prvi svetovni vojni je bil George Lawrence Price, v kraju Ville-sur Haine ga je ob 10:57 pred neko hišo ustrelil nemški ostrostrelec, ob 10:58 je bil mrtev. Zadnjih šest ur vojne so vse strani skupaj utrpele 10.944 mrtvih, ranjenih in pogrešanih od tega je bilo na zavetniški strani 2.738 mrtvih. Točno ob 11:00 so topovi, puške in stojnice utihnile, po 1.568 krvavih dneh je bilo velike vojne konec. Njen konec je bil prav tako nenaden in nesmiseln kot njen začetek, 1. avgusta 1914. == Žrtve in škoda == [[Slika:British wounded Bernafay Wood 19 July 1916.jpg|250px|sličica|desno|Britanski in nemški ranjenci, 16. julij 1916]] Prva svetovna vojna je bila prva globalna vojna, način bojevanja in nova orožja so povzročila, da so vojaki na fronti umirali na industrijski ravni, trpelo je tudi civilno prebivalstvo. Na konci vojne je bilo ocenjeno, da so vojaške in civilne izgube na obeh straneh znašale preko 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih. Od tega je bilo 16 milijonov mrtvih in 20 milijonov ranjenih. Umrlo je 10 milijonov vojakov in 7 milijonov civilistov. Antanta je izgubila 6 milijonov vojakov, centralne sile 4 milijone. Dva milijona jih je umrlo zaradi bolezni 6 milijonov je bilo pogrešanih in so jih kasneje razglasili za mrtve. V vojni je umrla cela generacija Evropejcev, samo v Franciji so izgube v populaciji med 18 in 30 letom znašale 25 % mrtvih in ranjenih. Francija je med vojno izgubila 1.385.300 vojakov, po številu mrtvih je bila takoj za Rusijo, ki izgubila med 1,7 do 2 milijona vojakov. Britanski imperij je imel preko 900.000 mrtvih in preko 2 milijona ranjenih. Nemčija je imela preko 2 milijona mrtvih, Avstro-Ogrska 1.4 milijona, Otomansko cesarstvo 700.000 in Bolgarija 87.500. Na vsakega mrtvega vojaka so prišli še trije do štirje ranjeni. Ko te številke seštejemo, dobimo rezultat od nekaj nekaj tisoč do nekaj milijonov ranjenih na posamezno državo udeleženko. Pri tem niso šteti tisti, ki so zaradi ran umirali še mesece in leta po vojni. Vojna se ni dotaknila samo vojakov na fronti ampak tudi njihovih družin in znancev; leta 1918 v Franciji, Veliki Britaniji, Nemčiji, Avstro-Ogrski ni bilo človeka, ki ne bi poznal nikogar, ki je umrl ali bil ranjen na fronti. Zaradi vojne je trpelo tudi civilno prebivalstvo splošno pomanjkanje - lakota, aretacije, zaplembe, taborišča, internacija in streljanje talcev so bila nekaj vsakdanjega na okupiranih ozemljih (Belgija, Rusija, Srbija, …). Vedno bolj je začela v ospredje prihajati zamisel večvrednost nekaterih ras nad ostalimi npr. večvrednost Nemcev nad Slovani. V Rusiji so bili pogromi nad Židi nekaj vsakdanjega. V Otomanskemu cesarstvi je prišlo do [[Armenski genocid|genocida nad Armenci]], Asirci in Grki, prvega v zgodovini. V naslednjih stotih letih je to postalo praksa. [[Slika:Morgenthau336.jpg|250px|sličica|desno|Armenski genocid]] Zaradi načina bojevanja so bile uničene celotne pokrajine, mesta in vasi. Po vojni je bilo ocenjeno, da je v Franciji postalo neuporabnega 1.600&nbsp;km² ozemlja. V Franciji je bilo uničenih tudi 410.000 objektov, topovi niso prizanesli niti kulturnim in zgodovinskim spomenikom kot je bila na primer katedrala v [[Reims]]u. Na podeželju so bile zaradi topniškega ognja dobesedno izbrisane celotne vasi, polja in gozdovi. Zaradi minskih vojn in nenehnega topniškega obstreljevanja so bili nekateri hribi nižji tudi za 50 metrov. Vojna je bila tudi velik strošek, stroški so se merili v milijardah današnjih dolarjev. Mnoge države so za vodenje vojne morale zadolžiti, svoj dolg pa so odplačevale še dolga desetletja po koncu vojne. Največ je za vojno porabila Nemčija - preko 37,7 milijard dolarjev, sledili sta ji Velika Britanija s 35,3 in Francija s 24,2 milijardami. Samo ZDA so v enem letu vojne porabile 22,6 milijarde dolarjev. Odpravljanje vojne škode je bilo dolgotrajno in drago. Še danes, po več kot sto letih od začetka vojne, je na nekdanjih bojiščih mogoče videti posledice vojne. Kmetje pri oranju svojih polj mnogokrat naletijo na neeksplodirane bombe (železna žetev) ter ostale ostanke vojne, med njimi so tudi posmrtni ostanki vojakov. Vojne ostaline so se najbolj ohranile visoko v gorah (italijanska fronta) kamor ljudje redkokdaj zaidejo. Jarki in kaverne visoko v gorah so še vedno taki kot so bili pred stotimi leti. Zaradi mrzlega podnebja so se v večnem ledu ledenikov ohranili tudi ostanki, ki pričajo o vsakdanjem življenju vojakov, uniforme, pisma časopisi in osebni predmeti. Ironično je, da po stotih letih prva svetovna vojna za sabo še vedno pušča ranjene in mrtve. Vsako leto na nekdanjih bojiščih zaradi nepravilnega ravnanja z neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi umre ali je težko ranjenih nekaj ljudi. <center>'''Žrtve vojne'''</center> <center> {| class="wikitable" |- ! Stran !! Vojaške žrtve !! Civilne žrtve !! Ranjeni (vojaki) |- | Centralne sile | <nowiki>3.386.200 do 4.390.544 | 3.611.720 do 3.951.720 | 8.419.533</nowiki> |- | Antanta | 4.866.317 do 6.349.352 | 3.282.057 | 11.599.706 do 12.800.706 |- | Ostali | | 2.680 | |- | Skupaj | 8.252.517 do 10.739.896| 6.893.777 do 7.233.777 | 20.019.239 do 21.220.239 |} </center> <center>'''Stroški vojne'''<ref>http://www.spartacus.schoolnet.co.uk/FWWcosts.htm</ref></center> <center> {| class="wikitable" |- ! Antanta !! Stroški v ameriških dolarjih<br />1914 do 1918 !! Centralne sile !! Stroški v ameriških dolarjih<br />1914 do 1918 |- | {{ikonazastave|ZDA}} | 22.625.253.000 | {{ikonazastave|Nemško cesarstvo}} | 37.775.000.000 |- | {{ikonazastave|Velika Britanija}} | 35.334.012.000 | {{ikonazastave|Avstro-Ogrska}} | 20,622,960,000 |- | {{ikonazastave|Francija}} | 24.265.583.000 | {{ikonazastave|Osmansko cesarstvo}} | 1.430.000.000 |- | {{ikonazastave|Rusija}} | 22.293.950.000 | {{ikonazastave|Bolgarija}} | 815.200.000 |- | {{ikonazastave|Kraljevina Italija}} | 12.413.998.000 | |- | {{ikonazastave|Belgija}} | 1.154.468.000 | |- | {{ikonazastave|Romunija}} | 1.600.000.000| |- | {{ikonazastave|Srbija}} | 399.400.000 | |- | {{ikonazastave|Grčija}} | 270.000.000 | |- | {{ikonazastave|Kanada}} | 1.665.576.000 | |- | {{ikonazastave|Avstralija}} | 1.423.208.000 | |- | {{ikonazastave|Nova Zelandija}} | 378.750.000 | |- | {{ikonazastave|Indija}} | 601.279.000 | |- | {{ikonazastave|Južna Afrika}} | 300.000.000 | |- | Britanske kolonije | 125.000.000 | |- | {{ikonazastave|Japonski imperij}} | 40.000.000 | |- | Ostali | 500.000.000 | |- | Stroški skupaj | 125.690.477.000 | Stroški skupaj | 60.643.160.000 |} </center> == Pariška mirovna konferenca == {{glavni|Versajska mirovna pogodba}} [[Slika:Big four.jpg|250px|sličica|''Veliki štirje'', Lloyd George, Vittorio Orlando, Georges Clemenceau in Woodrow Wilson]] Po podpisu premirja v Compiegnu, 11. novembra 1918, stare Evrope ni bilo več. Vojna je odnesla štiri velika cesarstva: Nemško, Avstro-Ogrsko, Rusko in Osmansko. Iz njihovih ozemelj so nastale številne nove države: [[Poljska]], [[Madžarska]], [[Češkoslovaška]], [[Avstrija]], [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev]], [[Litva]], [[Latvija]], [[Estonija]], [[Finska]], [[Turčija]], [[Gruzija]], [[Armenija]], [[Irak]], [[Libanon]] in [[Sirija]]. Nastanek novih držav je ustvaril probleme z nacionalnimi mejami. V nekaterih novih državah je vladalo brezvladje, v drugih se je prve svetovna vojne spremenila v državljanske vojne in revolucije. Do sporov je prišlo tudi med nekdanjimi zavezniki. Da bi zmagoviti zavezniki uredili napete razmere v Evropi in svetu ter Nemčiji določili mirovne pogoje za končanje velike vojne, so v Parizu dva meseca po podpisu premirja organizirali mirovno konferenco. Ta je bila uradno odprta [[18. januar]]ja 1919 na francoskem zunanjem ministrstvu v Parizu. Udeležilo so se jo delegati iz 32 držav in narodov ter številni opazovalci in novinarji (države poraženke velike vojne na konferenco niso bile povabljene). Zaradi tako velike zastopanosti različnih narodov se je konference kmalu prijel vzdevek svetovna vlada, Pariz pa je takrat postal začasna prestolnica sveta. Glavne osebnosti konference so bili ameriški predsednik [[Woodrow Wilson]], francoski premier [[Georges Clemenceau]], angleški predsednik vlade [[David Lloyd George]] in italijanski predsednik vlade [[Vittorio Orlando]]. Četverici so pravili kar veliki štirje. Vsak izmed njih je bil predstavnik države zmagovalke velike vojne ter vsak izmed njih je imel na konferenci svoje interese, kar je bilo ključno pri razvoju dogodkov med samo konferenco ter kasneje v zgodovini. Georges Clemenceau, ki je v svojem življenju preživel že dve uničujoči vojni z Nemčijo, je Nemčijo želel ponižati ter popolnoma uničiti ter tako Franciji, Evropi in svetu zagotoviti, da do nove vojne v Evropi nikoli več ne bo prišlo. Podobnega mnenja je bil tudi David Lloyd George, sam je želel Nemčijo uničiti do te mere, da Veliki Britaniji v naslednjih desetletjih ne bi bilo potrebno ponovno posredovati na evropski celini. Vittorio Orlando je imel popolnoma druge načrte. Italiji je želel zagotoviti nova ozemlja v vzhodnem [[Jadransko morje|Jadranskem morju]] (več kot je predvideval [[Londonski sporazum (1915)|londonski sporazum]]), vendar jih na koncu ni dobil, zato se je užaljen umaknil iz konference. Glavna osebnost konference je bil ameriški predsednik Woodrow Wilson, ki je zaradi svojih liberalnih idej požel tudi največ navdušenja med ljudmi, tako na strani zmagovalcev kot na strani poražencev. S svojimi idejami o samoodločbi narodov ter neposredni demokraciji je predstavljal odmik od starega evropskega reda. Novinarji so ga na konferenci opisovali »kot človeka, ki je na obračun prišel z Biblijo«. Konferenca je bila zastavljena zelo optimistično, ljudje so od nje pričakovali, da bo v Evropi vzpostavila nov odprt demokratičen red, končala veliko vojno ter preprečila morebitne prihodnje morije. Kot odgovor na ta pričakovanja je Wilson predlagal ustanovitev posebne organizacije, ki bo po svetu preprečevala nove vojne (ideja je bila predstavljena že januarja 1918). Organizacijo je poimenoval, [[Liga narodov]]. Z njegovo idejo pa se nista popolnoma strinjali Francija in Velika Britanija, ki sta imeli lastne interese zaradi česar je na konferenci prišlo do prvih resnih trenj med zmagovalkami velike vojne. Trinajstega februarja 1919 je bil sprejet kompromis s katerim sta Velika Britanija in Francija podprli ustanovitev Lige narodov čeprav sami on njeni učinkovitost pri razreševanju bodočih sporov nista zares verjeli. ZDA nikoli niso potrdile Lige narodov, niti niso bile njena članica zato ker se njena ustanovna listina ni skladala z ustavo ZDA. Za Wilsona je bil to največji uspeh ter hkrati največji poraz. [[Slika:Map Europe 1923-en.svg|250px|sličica|desno|Evropa leta 1923, ''>>nove države, nove meje, novi problemi<<'']] Dogovor glede Lige narodov pa je bil šele začetek. Medtem ko je v Parizu potekala konferenca so po Evropi divjali nemiri, revolucije in brezvladje. Nastale so tudi številne nove države, kar je pripeljalo do težav z mejami. Da bi zavezniki rešili te težavi so ustanovili številne komisije, ki so se več mesecev ukvarjale s tem problemom ter ga po svojih najboljših močeh poizkušale rešiti. Te so se odločale na podlagi želj novonastalih držav, načelu samoodločbe narodov ter liberalnih načelih. Kljub temu pa je bilo njihovo delo težavno. Evropo so sestavljali (še vedno jo) številni narodi in kulture, ki so se skozi zgodovino mešale zaradi česar je bilo mejo nemogoče zarisati tako, da bi bili zadovoljni obe strani. Komisija si je zato na spornih ozemljih umislila pravice za manjšine ter plebiscit oz. referendum s katerimi naj bi se prebivalci sami odločili na kateri strani meje želijo živeti. Kot velik problem so se izkazali tajni dogovori nastali pred in med samo vojno, saj so sami po sebi kršili načelo samoodločbe. Dva izmed takih dogovor sta bila tajni londonski sporazum ter [[Sykes-Pickotov sporazum|dogovor Sykes–Picot]]. Prav zaradi takih dogovorov ter mešetarjenja z ozemlji tretjih je prišlo do resnih sporov med zavezniki, mirovna konferenca pa je začela izgubljati svojo legitimnost. Italija je na konferenci želela iztržiti več kot je določal londonski sporazum (želela je celotno vzhodno jadransko obalo), Wilson je temu ostro nasprotoval in prišlo je do ostrega spora, užaljeni italijanski premije Olando je v znak protesta konferenco v naglici zapustil. Z dogovorom Sykes – Picot (razdelitev bližnjega vzhoda med Veliko Britanijo in Francijo) so zavezniki izigrali princa Faisla, ki so mu med vojno obljubili lastno arabsko državo. Na konferenci ga je zastopal [[Thomas Edward Lawrence|T. E. Lawrence]]. Wilson je nasprotoval ideji, da bi Britanci in Francozi prevzeli arabske dežele, zato si je umislil sitem mandatov v okviru lige narodov. Mandate pa je nato podelil t. i. naprednim kolonialnim silam za čas dokler narodi v mandatih ne boji sami sposobni voditi države. Velika Britanija je tako dobila Palestino, Jordanijo in Irak, Francija pa Libanon in Sirijo. Zemlja so si razdelili seveda po lastnih željah in interesih. Podoben sistem mandatov je bil uveden tudi v nekdanjih nemških afriških kolonijah, le da so tam nekaj ozemlja dobili še Belgijci in Portugalci. Sistem mandatov pa ni veljal za novonastale evropske države. Po sporu z Italijo je do resnega spora med zavezniki prišlo še s peto zaveznico, Japonsko. Ta na konferenci ni zahtevala veliko, enakost ostalim zaveznikom, ozemlje nekdanje nemške kolonije Tsingtao z okolico, rasno enakost ter rešitev emigracijskih težav s katerimi so se srečali japonski emigranti v tujini. Kot odgovor, od ostalih zaveznikov, je dobila ostro nasprotovanje, ignoranco in prezir. Ko so Japonci zagrozili, da bojo zapustili konferenco in je kazalo, da se bo ta spremenila v farso je v zadnjem trenutku posredoval Wilson in Japonski obljubil nekaj nekdanjih nemških kolonij na Pacifiku ter del kitajskega ozemlja. Kitajsko je temu ostro nasprotovala saj ji seveda ni bilo všeč, da se trguje z njenim ozemljem, vendar s tem ni dosegla nič ker na konferenci ni imela pogajalske moči. Ob državi sta konferenco zapustili nezadovoljni ter s sovraštvom do zahoda kar je imelo dolgoročne posledici v naslednjih dvajsetih letih. Kitajska se je začela usmerjati vedno bolj proti komunizmu Japonska pa proti skrajnemu militarizmu. Med številnimi delegati v Parizu se je kot kuhinjski pomočnik znašel tudi [[Ho Ši Minh]], bodoči vietnamski revolucionar. Mirovni komisiji je poslal peticijo v kateri je zahteval, da Vietnam postane samostojna država, nikoli ni dobil odgovora. [[Slika:Orpen, William (Sir) (RA) - The Signing of Peace in the Hall of Mirrors, Versailles, 28th June 1919 - Google Art Project.jpg|250px|sličica|desno|Podpis premirja v zrcalni dvorani, Versailles, 28. junij 1919, William Orpen]] Glavno vprašanje skozi celotno mirovno konferenco je bilo, kaj storiti z Nemčijo. Ta je skozi vojno utrpela ogromne izgube in je bila leta 1918 na robu propada, nato pa se je po podpisu premirja zgodilo nekaj nepričakovanega. Po dogovoru je Nemčija iz fronte, brez enega samega strela umaknila vse vojake, s čimer se je ustvaril mit o tem, da Nemčija med vojno ni bila nikoli poražena, mit pa je bil še dodatno podkrepljen s tem, da na nemško ozemlje ni stopil noben zavezniški vojak. Tega so se zavezniški generali in politiki dobro zavedali zato so odločili, da bodo Nemčijo dokončno porazili za diplomatsko mizo. Mnenja kak to storiti so se med zavezniki razlikovala. Francozi, ki so mejili na Nemčijo in so se bali novih vojen, so želeli Nemčijo vojaško, gospodarsko in družbeno popolnoma uničiti. Britanci niso razmišljali tako ekstremno, želeli so uničiti le njeno vojaško industrijo saj so v prihodnosti želeli z njo trgovati. Najbolj so bili popustljivi Američani, Nemčijo so sicer želeli kaznovati vendar so bili hkrati mnenja, da bi lahko prestrogi ukrepi v prihodnje pripeljali do nove vojne. Vsi zavezniki so se strinjali, da je za začetek vojne kriva Nemčija (kar ni popolnoma res), ta odločitev je bila povezana predvsem s stroški vojne. Francija in Velika Britanija sta bili ob koncu vojne zelo zadolženi državi svoj dolg pa sta želeli prevaliti na Nemčijo, glavnega krivca za začetek vojne. V komisiji kjer so določili višino reparacij so se več mesecev kresale zahteve po skupni višini ter deležu ki pripada posameznemu zavezniku. Številke so dosegle neverjetne vrednosti (165 do 661 milijard dolarjev iz leta 2014), tako visoki odškodnini je nasprotoval britanski ekonomist John Maynard Keynes, ki je bil mnenja, da bodo zavezniki s tem nemško gospodarstvo popolnoma uničili. Na to je opozoril Wilsona, vendar se ta za to ni menil saj je vedel, da mora Francozom in Britancem vrniti uslugo za priznanje lige narodov. Poleg odškodnine so zavezniki želeli tudi dele nemškega ozemlje. Francozi so od Nemčije zahtevali območje [[Alzacija|Alzacije]] in [[Lorena|Lorene]], ki so ga izgubili med francosko-prusko vojno ter [[Posarje]], ki je nato prišlo pod petnajst letni zavezniški nadzor. Zaradi lastne varnosti so zahtevali še [[Porenje - Pfalška|Porenje]] vendar sta temu močno nasprotovala Wilson in Lloyd, bila sta mnenja da bi okupacija tega dela Nemčije v prihodnje povzročila novo vojno. Nemčija je prav tako izgubila vse kolonije, prišle so pod nadzor lige narodov. Odpovedati se je morala tudi vojaški industriji vojska pa je lahko obdržala le lahko oborožitev. Ko so se zavezniki dokončno dogovorili o mirovnih pogojih za končanje vojne so konec aprila 1919 na mirovna pogajanja povabili nemško mirovno delegacijo pod vodstvom nemškega diplomata Ulricha von Brockdorffa. Delegacijo so posadili na vlak ter jo na poti do Pariza namenoma peljali po, od vojne uničeni francoski pokrajini. Vendar to Nemcem ni vzelo poguma na pogajanja so se dobro pripravili z namenom, da predstavijo svoje videnje dogodkov med vojno ter izpogajajo boljše mirovne pogoje. Sedmega maja, so jim zavezniki na konferenci polni generalov, politikov, diplomatov in novinarjev predstavili mirovne pogoje, pogajanja in ugovori na zahteve niso bili možni. Nemci so na pogoje odgovorili le s kratkim in neprepričljivim govorom. Za primer, da bi Nemci zavrnili pogoje je general Foch pripravil več divizij, da vkorakajo v Nemčijo. Šestnajstega junija je bil v Berlin poslan zadnji ultimat, nemška vlada ga je zavrnila in takoj zatem odstopila. Teden dni pozneje so francoske oblasti v Parizu dobile obvestilo, da bo nova nemška vlada sprejela vse mirovne pogoje. Novica se je kmalu razširila, ljudje so se pognali na ulice in začeli proslavljati. Sledila je zaključna slovesnost polna simbolike, 28. junija 1919 v dvorani zrcal v dvorcu Versailles, kjer so Nemci in zavezniki dokončno podpisali [[Versajska mirovna pogodba|mirovno pogodbo]] s čimer je bilo prve svetovne vojne formalno konec. Ob tem dogodku je francoski maršal Ferdinand Foch izrekel preroške besede: {{navedek|To ni mir. To je le dvajsetletno premirje.||Ferdinand Foch<ref>Ruth Henig, ''Versailles and After, 1919-33'' (Routledge, 1995), p. 52.</ref>}} Z ostalimi centralnimi državami so zavezniki sklenili ločene sporazume. Desetega septembra 1919 so podpisali mirovni sporazum z Avstrijo, 27. novembra 1919 z Bolgarijo, 4. junija 1920 z Madžarsko in 24. julija 1923 z novonastalo državo Turčijo. == Povojno obdobje in pot v drugo svetovno vojno == [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-00104, Inflation, Tapezieren mit Geldscheinen.jpg|200px|sličica|desno|Nemška povojna hiperinflacija, denar je izgubil vrednost zato so ga ljudje uporabljali za tapete.]] Ferdinand Foch se pri svojih besedah, ki jih je izrekel ob koncu vojne ni dosti zmotil. Kakor koli je bil versajski mirovni sporazum krivičen za Nemčijo in koristen za preostalo Evropo zavezniki z njim niso morali doseči miru kakršnega so želeli, kvečjemu še večji razdor. Glavna napaka zaveznikov je bila, da so Nemčijo po vojni pustili nedotaknjeno. Ta je sicer res izgubila kakih 30 % ozemlja in 10 % predvojne populacije vendar je bila kot državna in politična tvorba še vedno tam. Njena velika prednost je bila, da za razliko od prevojnega obdobja njene zunanje meje, predvsem na jugu in vzhodu niso nadzorovale več svetovne velesile (Avstro-Ogrske in Ruskega cesarstva ni bilo več). Tudi izplačilo reparacij ni potekalo po načrtih. Nemčija je bila po vojni gospodarsko uničena poleg tega jo je pestila [[hiperinflacija]] in zaveznikom ni bila sposobna odplačevati odškodnine, ki so jo ti določili na mirovni konferenci. Zato so ti skozi dvajseta leta znesek odškodnine neprestano nižali, Francija pa je kot odgovor na nemško neplačevanje v letih 1923 do [[1925]] celo okupirala [[Porurje]]. V dvajsetih letih dvajsetega stoletja se je tako znesek iz 132 milijard zlatih mark znižal na 112 milijard. Leta [[1929]] je v [[Zlom newyorške borze 1929|New Yorku prišlo do zloma borze]] in [[Velika gospodarska kriza|gospodarske krize]], ki je s časovnim zamikom dosegla tudi Nemčijo. Ta je leta [[1931]] zaradi gospodarske krize za eno leta nehala plačevati odškodnino leta [[1932]] pa je s plačevanjem popolnoma prenehala kar je bilo povezano tudi z vzponom nacistov na oblast. Med letoma 1919 in 1932 je Nemčija plačala le 21 milijard zlatih mark kar je bilo 15 % začetnega zneska. Lahko bi rekli, da se je Nemčija zaradi zavezniškega popuščanja izognila večjemu delu kazni. Veliko večji problem je bilo povojno nezadovoljstvo ter politične in družbene spremembe ki so se začele širiti po vojni. Leta 1922 so v Italiji, v vse splošnem strahu pred komunisti, na oblast prišli [[Fašizem|fašisti]] pod vodstvom [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]]. Ta je z idejo o velikem italijanskem imperiju prišel v spor s sosednjimi državami ter se zapletel v kolonialne vojne v Afriki. Leta 1923 se je v Rusiji končala [[Ruska državljanska vojna|državljanska vojna]], ki je državo v petih letih popolnoma uničila. Leto dni pozneje, [[1924]], po smrti [[Lenin]]a je na oblast v novi [[Sovjetska zveza|Sovjetski zvezi]] prišel [[Stalin|Josip Stalin]], eden izmed treh velikih [[diktator]]jev dvajsetega stoletja. Med svojim vladanjem je dal pobiti več milijonov Rusov hkrati pa je bil največji nasprotnik fašizma in [[Nacizem|nacizma]]. Leta [[1929]] je v ZDA izbruhnila velika gospodarska kriza, ki je s časovnim zamikom dosegla tudi Evropo. Najbolj je prizadela Nemčijo, ki se je z gospodarskimi težavami ukvarjala že pred veliko krizo. Zaradi revščine, pomanjkanja in vsesplošnega nezadovoljstva ljudi so leta [[1933]] na oblast prišli nacisti pod vodstvom [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]]. Ti so v naslednjih sedmih letih s svojimi izkrivljenimi idejami o arijski rasi ter tisočletnem [[Tretji rajh|Tretjem rajhu]] postali glavni krivci za zaostrovanje razmer v Evropi. [[Druga italijansko-abesinska vojna|Italijansko-abesinska vojna]], okupacija Albanije, [[španska državljanska vojna]], [[Anschluss|priključitev Avstrije k Tretjemu rajhu]], češkoslovaška kriza ter neprestano kršenje mednarodnih pravil in dogovorov so glavni dogodki, ki so v Evropi predstavljali uvod v drugo svetovno vojno. Podobno kot nacisti v Evropi so bili Japonci v Aziji. Japonci so po prvi svetovni vojni, čeprav so bili na zmagoviti strani, ostali prezrti. Zavezniška ignoranca in mednarodno ponižanje male azijske vzhajajoče velesile je v Japoncih vzbudila sovraštvo, do zahodnega sveta. Namesto zmerne je v dvajsetih in tridesetih letih začela v japonski politiki prevladovati militaristična struja, ki je še bolj kot po navadi poudarjala načelo, da Azija pripada Japonski. V želji po novih ozemlji in surovinah se je leta 1937 spustila v [[Druga kitajsko-japonska vojna|drugo kitajsko-japonsko vojno]] vedno bolj agresivna pa je postajala tudi do britanskih, nizozemskih, francoskih in ameriških posesti v Aziji in Pacifiku s čimer je prišla v spor z glavnimi svetovnimi velesilami (Velika Britanija, ZDA). Stopnjevanje napetosti v Evropi in Aziji je leta [[1939]] pripeljalo, do nemškega [[Poljska kampanja (1939)|napada na Poljsko]] in začetka druge svetovne vojne v Evropi, decembra [[1941]] z [[Napad na Pearl Harbor|napadom japonske na ameriško oporišče Pearl Harbor]] pa še do začetka druge svetovne vojne v Aziji in na Pacifiku. [[Slika:Bundesarchiv Bild 102-10541, Weimar, Aufmarsch der Nationalsozialisten.jpg|250px|sličica|desno|Adolf Hitler na shodu nacistov v Weimarju, oktober 1930]] Ob začetku druge svetovne vojne je prva svetovna vojna postala bolj ali manj pozabljena. Trditev, da so za začetek druge svetovne vojne krive nerešene zadeve iz prve svetovne vojne ne drži popolnoma. Lahko bi rekli, da so dogodki ob koncu prve vojne predstavljali le temelje za vso nadaljnjo dogajanje. Versajska mirovna pogodba, ki naj bi v Evropi zagotovila večni mir res ni bila popolna in tega so politiki dobro zavedali. Je pa bila sestavljena na kar najboljši možni način, ki je ustrezal liberalnim idejam tistega časa. Res je povzročila kar nekaj krivic poražencem in manjšinam vendar te krivice same po sebi niso bile tako velike, da bi vplivale na globalno dogajanje v Evropi in po svetu. Celo nasprotno, zavezniki so z mirovno pogodbo želeli vzpostaviti red, ki je nastal v po vojnem upostošenju, na žalost jim ni uspelo. Dosti večji vpliv na poti k drugi svetovni vojni so imeli dogodki, ki so se zvrstili skozi dvajseta in trideseta leta dvajsetega stoletja: hiperinflacija, revščina in pomanjkanje, gospodarska kriza ter vzpon fašizma in nacizma. Med letoma 1919 in 1939 se je tako zvrstilo enostavno preveč zgodovine, da bi lahko rekli, da sta vojni neposredno povezani, morda pa tudi ne. Leta [[1966]] umrli poljski [[pesnik]] [[Stanisław Jerzy Lec]] je zapisal: {{navedek|Sledovi mnogih zločinov vodijo v prihodnost.||Stanisław Jerzy Lec<ref>http://www.mladina.si/156096/izsla-je-posebna-izdaja-tednika-mladina-prva-svetovna-vojna-1914-2014/</ref>}} == Glej tudi == * [[Vojne napovedi v prvi svetovni vojni]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == '''Spletni viri:''' * http://www.firstworldwar.com/ '''Knjižni viri:''' * ''Stoletje svetovnih vojn'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1981 * ''Prva svetovna vojna'', DZS, Ljubljana, 1996 * ''The Great War'', Peter Hart, 2013 * ''The Sleepwalkers: How Europe went to war in 1914'', Christopher Clark, 2012 * ''The Origins of the World War'', Sidney Bradshaw Fay, 1928 * ''A Short History of the Great War'', Albert Frederick Pollard, 1920 '''Dokumentarne oddaje:''' * ''Seeds of War, Timewatch'', BBC, 1994 * ''The Last Day of World War One'', Timewatch, BBC, 2008 * ''The Last Day of World War One'', History Channel * ''The First World War'', TV miniserija, BBC, 2003 * ''World War 1 in Colour'', TV miniserija, 2003 * ''The Peacemakers'', BBC == Glej tudi == * [[Prva svetovna vojna na Slovenskem]] * [[Svetovna vojna]] * [[Druga svetovna vojna]] * [[Balkanski vojni]] == Zunanje povezave == {{Wikislovar|prva svetovna vojna|Prva svetovna vojna}} {{Kategorija v Zbirki|World War I}} V slovenščini: * [http://www.100letprve.si/ Slovenci in prva svetovna vojna] * [http://www.rtvslo.si/1sv Spletna stran RTV Slovenije posvečena prvi svetovni vojni] * [http://www.muzej-nz.si/sl/pages.php?id_meni=116&id=18 Muzej novejše zgodovine Slovenije, zbirka prva svetovna vojna]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://europeana1914-1918.eu/sl Europeana 1914-1918, zbirka gradiv iz obdobja prve svetovne vojne] V angleščini: * [http://www.firstworldwar.com/index.htm Obsežno angleško spletišče s članki in gradivom o prvi svetovni vojni] * [http://www.bbc.co.uk/ww1 Spletna stran BBC posvečena prvi svetovni vojni] * [http://www.nationalarchives.gov.uk/first-world-war/ Britanski nacionalni arhiv, zbirka gradiv iz prve svetovne vojne] * [http://www.worldwaronecolorphotos.com/ Barvne fotografije prve svetovne vojne] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150213015826/http://worldwaronecolorphotos.com/ |date=2015-02-13 }} * [http://www.gwpda.org/photos/ Fotografije velike vojne] * [http://www.greatwar.co.uk/index.htm Velika vojna, vse kar je povezano s prvo svetovno vojno na zahodni fronti] * [http://www.1914-1918-online.net/ Mednarodna enciklopedija prve svetovne vojne (v izdelavi)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rusko-turške vojne]] [[Kategorija:Prva svetovna vojna|*]] osmbn731qzrfuzetycdj98mscyf7m80 4 9326 6758630 6753633 2026-09-30T11:05:11Z FA Sherpa 266577 /* */ 6758630 wikitext text/x-wiki Ustanovitev Združenja policistov Slovenije, leto 2008. Lokacija: Celjski dom Na fotografiji: ustanovni člani, Božidar Skerbiš, Teodor Goznikar, Boštjan Sivec, Zoran Petrović in Gregor Šega. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] 7pfnoqzx2ed1jtpmmux5a0eaf05rfcs 6758636 6758630 2026-09-30T11:11:39Z TadejM 738 6758636 wikitext text/x-wiki Na tej strani '''lahko naštejete želene [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]]''', ki še ne obstajajo ali pa obstajajo in bi radi videli, da bi kdo v njih napisal kaj več. Predloge dodajajte po abecednem vrstnem redu. {{CompactTOC}} == A == * [[ACSF3]] [[:en:ACSF3|(en)]] - encim (biologija) * [[Afera Slovenska investicijska banka]] * [[Al Wasl FC]] [[:en:Al Wasl FC|(en)]] * [[Amerikanizacija ]] [[:en:Americanization|(en)]] * [[apela]] * [[apetairi]] * [[Aphra Tesla]] * [[Arboretum Vrahovice]] * [[Alen Vogrinec Vesel]] * ''[[Angel pozabe]]'' * [[Aziz Akhannouch]] * [[Ananda Mahidol]] == B == * [[Bandy]] [[:en:Bandy|en]] * [[Charles Binet-Sanglé|Binet-Sanglé, Charles]] ([[:en:Charles Binet-Sanglé|en]], [[:fr:Charles Binet-Sanglé|fr]]) * [[blagarica]] (epiklera) * [[bobnaste zavore]] * [[bule]] * [[Barcelona-Sants]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona_Sants es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Barcelona_Sants_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Barcelona-Sants ca] * [[Barcelona-Sagrera]] [http://es.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3n_de_Barcelona-Sagrera es], [http://en.wikipedia.org/wiki/Sagrera_railway_station en], [http://ca.wikipedia.org/wiki/Estaci%C3%B3_de_Sagrera-TAV ca] * Bossa de novo (slovenski bend) * [[Brušenje]] * [[Ble Prathumratch]] ([[:en:Ble Patumrach|en]]) * [[Bezirksliga]] (7. nemška liga) == C == * [[Cade McNown]] ([[:en:Cade McNown]]) * [[Carlo Gesualdo]] * [[Carmine Crocco]] ([[:en:Carmine Crocco|en]], [[:fr:Carmine Crocco|fr]], [[:it:Carmine Crocco|it]]) * [[Center za judovsko-krščansko razumevanje in sodelovanje]] [[:en:The Center for Jewish-Christian Understanding and Cooperation|(en)]] * [[Corpus geniculatum laterale]] * [[John Cale]] ([[:en:John Cale|en]]) * [[Jožef Ciraj]] * [[Championnat National]] (3. francoska liga) * [[Championnat National 2]] (4. francoska liga) * [[Championnat National 3]] (5. francoska liga) == Č == * [[črnomaljsko zasedanje]] SNOO * [[črnovojniki]] vojaška rezerva Avstro-ogrske == D == * [[Dani Rodrik]] ([[w:Dani Rodrik|en]]) * [[delitev Rimskega cesarstva]] * [[derusifikacija]] * [[dokapitalizacija]] * [[Dumitru Găleșanu]] ([[w:Dumitru Găleșanu|en]]) * [[Dunlop]] ([[w:Dunlop|en]]) * [[džibriš]] ([[w:Gibberish|en]]) * [[Dom Janeza Boska]] * [[David Hojnik]] * [[2. SML zahod]] (nogomet) * [[2. SML vzhod]] (nogomet) * [[2. SKL zahod]] (nogomet) * [[2. SKL vzhod]] (nogomet) * [[2. liga U15 zahod]] (nogomet) * [[2. liga U15 vzhod]] (nogomet) * [[2. Bundesliga]] (2. nemška liga) * [[Departmental]] (9. in nižje francoske lige) == E == * [[EFL Championship]] * [[EFL League One]] * [[EFL League Two]] * [[Egidio Romualdo Duni]] * [[Elcor, Minnesota]] * [[Etnično čiščenje]] * [[Evropska prestolnica kulture Nova Gorica Gorica]] * Ema Marhat == F == * [[Francesco Mucci]] * [[Frederik Magle]] ([[:en:Frederik Magle|en]]) ([[:es:Frederik Magle|es]]) ([[:da:Frederik Magle|da]]) == G == * [[Gangnam Style]] ([[:en:Gangnam Style|en]]) * [[Geri Halliwell]] ([[:en:Geri Halliwell|en]]) * [[Gin Blossoms]] [[:en:Gin Blossoms]] * [[Ludwig Gumplowiz|Gumplowiz, Ludwig]] == H == * [[Aleš Hadalin|Hadalin, Aleš]] * [[Heliea]] * [[hetairija]] == I == * [[Icy Tower]] ([[:en:Icy Tower]]) * [[Iggy Azalea]] ([[:en:Iggy Azalea|en]]) * [[Il Lavoratore]] ([[:it:Il Lavoratore]]) * [[investicijski sklad]] * [[investiranje]] * [[Italijanska književnost]] * [[Italijanska Unija]] [[:it:Unione Italiana|(it)]] * [[Isabelle de Charrière]] ([[:wikidata:Q123386]]) ([[:en:isabelle de Charrière|en]] [[:fr:isabelle de Charrière|fr]] [[:cs:Isabelle de Charriere|cs]] [[:de:isabelle de Charrière|de]]) * [[Isthmian League]] * [[Izidor Predan]] ([[:it:Izidor Predan]]) == J == * [[Jason Kreis]] * [[Janja Srečkar]] * [[Edmund Jacquelin]] * [[Joey Lawrence]] * [[Jezusovo duševno zdravje]] ([[:de:Psychische Gesundheit von Jesus von Nazaret|de]], [[:en:Mental health of Jesus|en]], [[:fr:Santé mentale de Jésus|fr]], [[:pl:Zdrowie psychiczne Jezusa|pl]], [[:ru:Психическое здоровье Иисуса|ru]]) * [[James May]] == K == * [[Katalena (slovenska etno skupina)]] * [[Dejan Kavaš]] * [[Kneško tektonsko okno]] * [[Agnes Kojc]] ([[:wikidata:Q125117297]]) - književnost * [[Kolesarska zveza ZDA]] * [[Koroška danes (medij)]] * [[koseško sodišče]] * [[Kozinska formacija]] * [[Frank Kramer]] * [[krativec]] (naglasno znamenje) * [[Kriptomat]] * Kriza na bližnjem vzhodu (2023 - danes) * [[Kromosom 16]] (človek) ([[:en:Chromosome 16|en]]) - biologija * [[Karel Kryl]] ([[:en:Karel Kryl|en]]) * [[kunqu]] * [[Kyle Martino]] [[:en:Kyle Martino]] * [[Kulturno Glasbeni brlog Maribor]] * Kulturno društvo Jakoba Aljaža (Medvode) * [[Khaosai Galaxy]] ([[:en:Khaosai Galaxy|en]]) * [[Konferenčna liga]] (nogomet) * [[Kreisliga]] (8. in nižje nemške lige) == L == * [[Laacher See]] [[:en:Laacher See|(en)]] [[:de:Laacher See|(de)]] * [[Rued Langgaard|Langgaard, Rued]] [[:en:Rued Langgaard|(en)]] [[:da:Rued Langgaard|(da)]] * [[Land Rover]] * [[Laser (čoln)|Laser]] (razred jadralnih čolnov) * [[Leeloojamais]] * [[Le Monde]] [[:fr:Le Monde|(fr)]] * [[Letalnica]] * [[lidi]] * [[Lipojska kislina]] [[:en:Lipoic acid|(en)]] * [[Lily Tembo]] * [[La Liga Hypermotion]] (2. španska liga) * [[Ligue 2]] (2. francoska liga) == M == * [[Malonska kislina]] ([[:en:Malonic acid|en]]) - kemija * [[Matej Jug]] * [[mansus]] ([[manzus]]) * [[Melita Moretti]] – slovenska raziskovalka, avtorica in urednica. Možni viri: osebna bibliografija v COBISS (https://bib.cobiss.net/biblioweb/biblio/si/slv/conor/125901923), dLib zapis članka ''Validating a scale for innovation in sustainable water management in the manufacturing sector'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUQ6K54I), dLib zapis članka ''Training on sustainable use of water in the processing industry'' (https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-01039QPB), znanstvena monografija ''Trajnostno upravljanje s pitno vodo v predelovalni dejavnosti'' (https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6984-59-1.pdf), uredniška monografija ''Organizacijska kultura in organizacijska klima'' (https://zalozba.upr.si/ISBN/978-961-7023-65-7.pdf) in pogovor ob izidu pesniške zbirke ''Misli, ki ostanejo'' (https://jalastovka.si/8191-2/). * [[Melodrom]] ([[:en:Melodrom|en]]) * [[merilna napaka]] * [[Mišo Alkalaj]] * [[Modular Audio Recognition Framework]] / [[MARF]] ([[:en:Modular Audio Recognition Framework|(en)]],[[:simple:Modular Audio Recognition Framework|(simple)]],[[:bg:Modular Audio Recognition Framework|(bg)]],[[:pl:Modular Audio Recognition Framework|(pl)]],[[:ru:Modular Audio Recognition Framework|(ru)]]) * [[Morske živali]] - vsaj splošen pregled različnih vrst in po možnosti z angleškimi izrazi v oklepajih. Recimo beli morski pes (Great white shark) ali kit ubijalec (Killer whale). * [[Moldavci]] - (narod v Moldaviji) vsaj kaj so kot narod, kaj so po veroizpovedi in kateri narodni skupini pripadajo. * [[Mosazaver]] * [[Mladifest]] * [[Množina snovi]] * [[MNZ Celje]] * [[MNZ Gorenjske – Kranj]] * [[MNZ Koper]] * [[MNZ Lendava]] * [[MNZ Ljubljana]] * [[MNZ Maribor]] * [[MNZ Murska Sobota]] * [[MNZ Ptuj]] * [[Mode Gakuen Cocoon Tower]] ([[:en:Mode Gakuen Cocoon Tower|en]]) * [[Monsit Khamsoi]] ([[:en:Monsit Khamsoi|en]]) * [[Martin Pollack]] == N == * [[Network File System]] * [[nacionalni komite osvoboditve Slovenije]] * [[nagelj]] * [[National League]] (5. angleška liga) * [[National League North]] * [[National League South]] * [[neoliberalizem]] * [[Nogometna taktika]] * [[Northern Premier League]] * [[Nula Kelvina]] (slovenski bend) * [[Narodni park Phu Hin Rong Kla]] ([[:en:Phu Hin Rong Kla National Park|en]]) == O == * [[Olimpijski komite ZDA]] * [[opazovanje (znanstvena metoda)]] * [[Operation Sovereign Borders]] ([[:en:Operation Sovereign Borders|en]]) ([[:de:Operation Sovereign Borders|de]]) * [[Obrestno obrestni račun]] * [[Oberliga]] (5. nemška liga) == P == * [[paradoks brivca]] * [[Jan Peisker|Peisker, Jan]] (v Gradcu živeči češki zgodovinar) * [[Benjamin Perko|Perko, Benjamin]] * [[performans]] (umetnost) * [[Richard Petty]] ([[:en:Richard Petty|en]], [[:fr:Richard Petty|fr]], [[:de:Richard Petty|de]], [[:it:Richard Petty|it]]) * [[pnevmatično kolo]] * [[Podonavje]] * [[Pornsak Songsaeng]] ([[:en:Pornsak Songsaeng|en]]) * [[Posodi mi jurja]] * [[pravna praksa]] * [[pretorska lastnina|pretorska]]/[[bonitarna lastnina]] * [[pretvorbena inflacija]] - dodatna inflacija, ki se pojavi ob zamenjavi valute * [[1. liga U15]] (nogomet) * [[1. SKL]] (nogomet) * [[1. SML]] (nogomet) * [[prvi steber]] * [[Psevdo-Mavrikij]] (Pseudo-Maurikios) * [[Princesa Bejaratana]] ([[:en:Bejaratana|en]]) * [[Prabowo Subianto]] * [[Pust v Cerknici]] * [[Primera Federacion]] (3. španska liga) * [[Promozione]] (6. italijanska liga) * [[Prima Categoria]] (7. italijanska liga) <!-- ==Q== --> == R == * [[rastlinska čistilna naprava]] * [[Reformator]] * [[Reuleauxov trikotnik|Reuleauxov (Reuleauxev?) trikotnik]] * [[Robin Hood]] * [[robota]] * [[Dani Rodrik|Rodrik, Dani]] ([[:en:Dani Rodrik]]) * [[rota]] (vrsta prisege) * [[Roki Vulović]] ([[:sr:Rodoljub Roki Vulović|sr]]) * [[Regionalliga]] (4. nemška liga) * [[Regional 1]] (6. francoska liga) * [[Regional 2]] (7. francoska liga) * [[Regional 3]] (8. francoska liga) == S == * [[Slovanske rune]] * [[Karl Drais von Sauerbronn]] * [[servi]] * [[Seznam fosilonosnih stratigrafijskih enot v Sloveniji]] [[:en:List of fossiliferous stratigraphic units in Slovenia]] * [[simahija]] * [[Simon Marčič]] * [[Sindikat delavcev migrantov Slovenije]] – slovenski sindikat, ki zastopa interese čezmejnih delavcev (oseb, ki prebivajo v Sloveniji in so zaposlene v tujini, predvsem v Avstriji). Sindikat je bil večkrat medijsko izpostavljen v povezavi z zakonodajnimi postopki, referendumsko pobudo in pogajanji z vlado. Viri: [https://www.sta.si/3467026/delavci-migranti-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum-o-zakonu-o-urejanju-trga-dela], [https://www.rtvslo.si/slovenija/cezmejni-delavci-dosegli-dogovor-s-koalicijo-in-ustavili-zbiranje-podpisov-za-referendum/757707], [https://www.rtvslo.si/slovenija/sindikat-delavcev-migrantov-napoveduje-boj-za-vracilo-prevec-zaracunane-dohodnine/645009], [https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delavci-migranti-sarca-pobarali-glede-delovnih-mest-v-prekmurju/511909], [https://www.rtvslo.si/slovenija/odslej-v-slovenijo-le-se-s-potrdili-pct-delavci-migranti-razocarani-nad-novim-rezimom-na-meji/587701]] * [[Sindrom savdskih princev]] * [[Comte de Sivrac]] * [[Slavko Bobovnik]] * [[Slatniška formacija]] * [[slovanska pradomovina]] * [[slovenski narodnoosvobodilni odbor]] (SNOO) * [[Patti Smith]] [[:en:Patti Smith|(en)]] * [[smola]] * [[sodini]] * [[Šport v Azerbajdžanu]] [[:en:Sport in Azerbaijan|(en)]] * [[Spreobrnitev Bavarcev in Karantancev]] * [[stara pravda]] * [[James Starling]] * [[Stevia rebaudiana]] * [[Anthony Storr]] ([[:en:Anthony Storr|en]]) * [[Superliga MNZ Ptuj]] * [[Superlizo]] * [[Svet Združenih narodov za človekove pravice]] ([[:d:Q205650|wd]]) * [[Sveti Ahac]] * [[Sveti Dominik]] * [[svobodini]] ([[ingenui]]) * [[Svobodna Slovenija (časopis)]] * ''[[Smrt v bunkerju]]'' * [[Sayan Sanya]] ([[:en:Sayan Sanya|en]]) *[[Siti Nurhaliza]] ([[:en:Siti Nurhaliza|en]]) *[[Sekularizem]] *[[Southern League]] *[[Segunda Federacion]] (4. španska liga) *[[Serie C]] (3. italijanska liga) *[[Serie D]] (4. italijanska liga) *[[Seconda Categoria]] (8. italijanska liga) == Š == * [[ŠKUC gledališče]] * [[Število svetovnega prebivalstva]] * [[Santi Duangsawang]] ([[:en:Santi Duangsawang|en]]) == T == * [[Tomašić Ivan]] * [[Third Eye Blind]] [[:en:Third Eye Blind]] * [[Tibetanci]] * [[Tiki-taka]] * [[Tim Burton]] ([[:en:Tim Burton|en]]) * [[trgatev]] * [[Topless]] ([[:en:Toplessness|en]]) * [[Topljenec]] * [[3. SNL Zahod|3. SNL zahod]] * [[3. SNL Vzhod|3. SNL vzhod]] * [[Tukaj, na travniku]] ([[:ru:Ой, при лужку, при лужке|ru]]), ([[:simple:Oy,_pri_luzhku|en]]) * [[Trboveljski slavček]] ([https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/dokumentarec-o-trboveljskem-slavcku-medvojnem-zboru-knapovskih-otrok-ki-je-osvajal-svet/689730 doku]) * [[Tercera Federacion]] (5. španska liga) * [[Terza Categoria]] (9. italijanska liga) * [[3. Liga]] (3. nemška liga) == U == == V == * [[valutno tveganje]] * [[Vanilla Ice]] [[:en:Vanilla Ice]] * [[velociped]] * [[Victoria Beckham]] ([[:en:Victoria Beckham|en]]) * [[Vlada Ruske federacije]] * [[vojkeji]] * [[Vrahovice]] * [[vrhovni plenum Osvobodilne fronte]] * [[Valve Timing Electronic System]] * [[Viola cryana]] * [[Verbandsliga / Landesliga]] (6. nemška liga) == W == * [[Chris Wherry]] * [[William Hung]] [[:en:William Hung]] * [[Władysław Witwicki|Witwicki, Władysław]] ([[:en:Władysław Witwicki|en]], [[:pl:Władysław Witwicki|pl]]) * [[Wat Phra Si Rattana Mahathat]] ([[:en:Wat Phra Si Rattana Mahathat|en]]) * [[Wijan Ponlid]] ([[:en:Wijan Ponlid|en]]) <!-- ==X== ==Y== --> == Z == * [[Zaspana grapa]] * [[zavest]] * [[zemljiško-gospostveni sistem]] * [[August Zimmerman|Zimmerman, August]] == Ž == * [[Ženska nogometna liga]] == Samodejna orodja == Orodja za iskanje manjkajočih pomembnih/priljubljenih člankov: * [[Posebno:Wantedpages|Želeni članki]] - manjkajoče strani, na katere se povezuje največ drugih strani * [https://not-in-the-other-language.toolforge.org/ not-in-the-other-language.toolforge.org ] - poišče članek v Wikidata v jeziku A ampak ne v jeziku B. <!-- * [https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl Članki z največ medjezikovnimi povezavami, ki manjkajo v slovenski Wikipediji] --> * [https://tools.wmflabs.org/mix-n-match/ Mix'n'match] - biografije iz avtoritativnih tematskih seznamov, ki so prisotne ali manjkajo v različnih Wikipedijah * [https://query.wikidata.org/#SELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP1254%20%3FSloBio.%0A%20%20%0A%20%20%09FILTER%20NOT%20EXISTS%20%7B%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem%20.%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22%20%7D%0A%0A%20%20%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%7D Manjkajoči članki iz Slovenske biografije z Wikipodatkov] * [https://query.wikidata.org/#PREFIX%20schema%3A%20%3Chttp%3A%2F%2Fschema.org%2F%3E%0A%0ASELECT%20%3Fitem%20%3FitemLabel%20%3FSloBio%20WHERE%20%7B%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP31%20wd%3AQ5.%0A%20%20%3Fitem%20wdt%3AP27%20wd%3AQ215.%0A%20%20SERVICE%20wikibase%3Alabel%20%7B%20bd%3AserviceParam%20wikibase%3Alanguage%20%22sl%22.%20%7D%0A%20%20FILTER%28NOT%20EXISTS%20%7B%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3Aabout%20%3Fitem.%0A%20%20%20%20%3Fwfr%20schema%3AinLanguage%20%22sl%22.%0A%20%20%7D%29%0A%7D Manjkajoči članki Slovencev z Wikipodatkov] == Manjkajoči priljubljeni članki == To je seznam člankov, ki imajo na angleški Wikipediji največ medjezikovnih povezav (interwikijev), v slovenski Wikipediji pa ustrezen članek ne obstaja. Seznam je s strani ([[:meta:Common Interwiki links]]), kjer je bilo število povezav nazadnje posodobljeno 8. januarja 2013. Stran je zdaj neaktivna, nadomestilo jo je '''[https://tools.wmflabs.org/ptwikis/common-iw:sl avtomatsko orodje]''', posodobljeno enkrat na dan, vendar je spodnji seznam ohranjen kot priročna referenca za manjkajoče pomembne članke. {{stolpci|4| * 170 [[Monzón]] ([[:en:Monzón|Monzón]]) * 133 [[Nha Trang]] ([[:en:Nha Trang|Nha Trang]]) * 132 [[Paltoga]] ([[:en:Paltoga|Paltoga]]) * 129 [[Vung Tau]] ([[:en:Vung Tau|Vung Tau]]) * 103 [[Lila Downs]] ([[:en:Lila Downs|Lila Downs]]) * 93 [[Międzyrzec Podlaski]] ([[:en:Międzyrzec Podlaski|Międzyrzec Podlaski]]) * 83 [[Nowy Dwór Królewski]] ([[:en:Nowy Dwór Królewski|Nowy Dwór Królewski]]) * 79 [[Mahmud Ahmadinedžad]] ([[:en:Mahmoud Ahmadinejad|Mahmoud Ahmadinejad]]) * 76 [[Arancón]] ([[:en:Arancón|Arancón]]) * 75 [[G8]] ([[:en:G8|G8]]) * 75 [[leonščina]] ([[:en:Leonese language|Leonese language]]) * 75 [[Bihar]] ([[:en:Bihar|Bihar]]) * 75 [[pregovor]] ([[:en:Proverb|Proverb]]) * 75 [[Pichilemu]] ([[:en:Pichilemu|Pichilemu]]) * 74 [[.de]] ([[:en:.de|.de]]) * 74 [[.ad]] ([[:en:.ad|.ad]]) * 74 [[Sikkim]] ([[:en:Sikkim|Sikkim]]) * 72 [[.af]] ([[:en:.af|.af]]) * 72 [[.am]] ([[:en:.am|.am]]) * 72 [[.ru]] ([[:en:.ru|.ru]]) * 72 [[Tamil Nadu]] ([[:en:Tamil Nadu|Tamil Nadu]]) * 71 [[družina jezikov]] ([[:en:Language family|Language family]]) * 71 [[Meghalaya]] ([[:en:Meghalaya|Meghalaya]]) * 71 [[Assam]] ([[:en:Assam|Assam]]) * 70 [[Utar Pradeš]] ([[:en:Uttar Pradesh|Uttar Pradesh]]) * 70 [[Karnaraka]] ([[:en:Karnataka|Karnataka]]) * 70 [[Arunačal Pradeš]] ([[:en:Arunachal Pradesh|Arunachal Pradesh]]) * 69 [[Tacloban City]] ([[:en:Tacloban City|Tacloban City]]) * 69 [[Alatri]] ([[:en:Alatri|Alatri]]) * 69 [[Eyjafjallajökull]] ([[:en:Eyjafjallajökull|Eyjafjallajökull]]) * 69 [[Norfolk Island]] ([[:en:Norfolk Island|Norfolk Island]]) * 69 [[Mizoram]] ([[:en:Mizoram|Mizoram]]) * 69 [[Manipur]] ([[:en:Manipur|Manipur]]) }} == Glej tudi == * [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]] * [[Wikipedija:Želene slike]] [[Kategorija:Vzdrževanje Wikipedije|Želeni članki]] eu4m3qa3vcgjdh5t279ne74uzz8p3bk 0 20026 6758578 6619338 2026-09-30T07:29:34Z Mlekomat 206829 Izboljšaj razdelek o iztrebljenju in ponovni naselitvi ter dodaj vir. 6758578 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Alpski kozorog | status = LR/lc | image = MC Steinbock.jpg | image_width = 250px | image_caption= Alpski kozorog<br />''Capra ibex'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji) | subordo = [[Ruminantia]] (prežvekovalci) | familia = [[Bovidae]] (votlorogi) | subfamilia = [[Caprinae]] (koze) | genus = ''[[Capra]]'' (koza) | species = '''''C. ibex''''' | binomial = ''Capra ibex'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Álpski kozoróg''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Capra ibex''''') je [[koza|kozi]] sorodna [[visokogorje|visokogorska]] [[žival]], ki živi v [[Alpe|Alpah]]. Do sredine 19. stoletja je bil alpski kozorog v naravi skoraj povsem iztrebljen. Edina preživela populacija se je nahajala na območju današnjega [[Narodni park Gran Paradiso|narodnega parka Gran Paradiso]] v [[Italija|Italiji]] in je štela okoli 60 osebkov. Od takrat so jih uspešno naselili na več območjih širom [[Alpe|Alp]], njihovo skupno število pa je leta 1995 znašalo okoli 25000 osebkov.<ref>Adamič et al. (1997), str. 13</ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] so bili naseljeni v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] (prva naselitev leta 1964, velikost populacije leta 1993 okoli 230 živali<ref>Adamič et al. (1997), str. 23</ref>), [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] (prva naselitev leta 1951, velikost populacije leta 1994 okoli 20 živali<ref>Adamič et al. (1997), str. 43</ref>) in [[Karavanke|Karavankah]] (prva naselitev leta 1897, velikost populacije leta 1994 pa 7 živali<ref>Adamič et al. (1997), str. 47</ref>). Barva kože je značilno rjavkasto siva. Alpski kozorogi živijo na strmih, grobih terenih v bližini [[Snežna meja|snežne meje]]. So tudi družabni, čeprav se odrasli samci in samice večino leta ločijo in se združijo le ob parjenju. Obstajajo štiri ločene skupine; skupine odraslih samcev, skupine samic in mladičev, skupine mladih posameznikov in mešane spolne skupine. Samec alpskega kozoroga je težak do 100&nbsp;kg in ima do 130&nbsp;cm dolge rogove. Živijo do 17 let in imajo od enega do dveh mladičev. <gallery> Slika:Kozorogi v bližini Koče na Prehodavcih.jpg|Skupina kozorogov v bližini koče na Prehodavcih Slika:Ibex Julian Alps.jpg|Kozorog pri [[Zasavska koča na Prehodavcih|Zasavski koči]] </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Adamič, Miha; Galjot, Branko; Komac, Zoran; Marenče, Miha; Šašelj, Jože (1997). ''Alpski kozorog (Capra ibex Linneaus, 1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po Sloveniji''. Bled : Triglavski narodni park. https://www.tnp.si/media/2381/razprave_in_raziskave_5.pdf {{COBISS|ID=72413440}} == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/zivali.asp?id=2 Kozorog - Hribi.net] {{Zbirka|Capra ibex|Alpski kozorog}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Koze]] [[Kategorija:Favna Alp]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 9s7x6l8w209t91ip54nk10evv28ibnt 6758587 6758578 2026-09-30T07:48:55Z Mlekomat 206829 Dodaj podatke o parjenju ter vir. 6758587 wikitext text/x-wiki {{taksonomka | color = pink | name = Alpski kozorog | status = LR/lc | image = MC Steinbock.jpg | image_width = 250px | image_caption= Alpski kozorog<br />''Capra ibex'' | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Mammalia]] (sesalci) | ordo = [[Artiodactyla]] (sodoprsti kopitarji) | subordo = [[Ruminantia]] (prežvekovalci) | familia = [[Bovidae]] (votlorogi) | subfamilia = [[Caprinae]] (koze) | genus = ''[[Capra]]'' (koza) | species = '''''C. ibex''''' | binomial = ''Capra ibex'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Álpski kozoróg''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Capra ibex''''') je [[koza|kozi]] sorodna [[visokogorje|visokogorska]] [[žival]], ki živi v [[Alpe|Alpah]]. Do sredine 19. stoletja je bil alpski kozorog v naravi skoraj povsem iztrebljen. Edina preživela populacija se je nahajala na območju današnjega [[Narodni park Gran Paradiso|narodnega parka Gran Paradiso]] v [[Italija|Italiji]] in je štela okoli 60 osebkov. Od takrat so jih uspešno naselili na več območjih širom [[Alpe|Alp]], njihovo skupno število pa je leta 1995 znašalo okoli 25000 osebkov.<ref>Adamič et al. (1997), str. 13.</ref> V [[Slovenija|Sloveniji]] so bili naseljeni v [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] (prva naselitev leta 1964, velikost populacije leta 1993 okoli 230 živali<ref>Adamič et al. (1997), str. 23.</ref>), [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]] (prva naselitev leta 1951, velikost populacije leta 1994 okoli 20 živali<ref>Adamič et al. (1997), str. 43.</ref>) in [[Karavanke|Karavankah]] (prva naselitev leta 1897, velikost populacije leta 1994 pa 7 živali<ref>Adamič et al. (1997), str. 47.</ref>). Barva kože je značilno rjavkasto siva. Alpski kozorogi živijo na strmih, grobih terenih v bližini [[Snežna meja|snežne meje]]. So tudi družabni, čeprav se odrasli samci in samice večino leta ločijo in se združijo le ob parjenju. Obstajajo štiri ločene skupine; skupine odraslih samcev, skupine samic in mladičev, skupine mladih posameznikov in mešane spolne skupine. Samec alpskega kozoroga je težak do 100&nbsp;kg in ima do 130&nbsp;cm dolge rogove. Kozorogi se parijo pozimi, od konca decembra do januarja. Koza po 20- do 22-tedenski brejosti skoti od enega do dveh mladičev, včasih celo tri. Življenjska doba je do 17 let.<ref>Kryštufek (1991), str. 255.</ref> <gallery> Slika:Kozorogi v bližini Koče na Prehodavcih.jpg|Skupina kozorogov v bližini koče na Prehodavcih Slika:Ibex Julian Alps.jpg|Kozorog pri [[Zasavska koča na Prehodavcih|Zasavski koči]] </gallery> == Sklici == {{sklici|1}} == Viri == * Adamič, Miha; Galjot, Branko; Komac, Zoran; Marenče, Miha; Šašelj, Jože (1997). ''Alpski kozorog (Capra ibex Linneaus, 1758) v Triglavskem narodnem parku in drugod po Sloveniji''. Bled : Triglavski narodni park. https://www.tnp.si/media/2381/razprave_in_raziskave_5.pdf {{COBISS|ID=72413440}} * Kryštufek, Boris (1991). ''Sesalci Slovenije''. Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MJJVTP3H/5224d83b-66fe-4337-a36b-e2783c526194/PDF {{COBISS|ID=27570432}} == Zunanje povezave == * [http://www.hribi.net/zivali.asp?id=2 Kozorog - Hribi.net] {{Zbirka|Capra ibex|Alpski kozorog}} {{normativna kontrola}} {{mammal-stub}} [[Kategorija:Koze]] [[Kategorija:Favna Alp]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] gxpp8rqac63ckt02y5a9b6bse2lt1c1 0 27567 6758360 6744144 2026-09-29T14:43:00Z MaksiKavsek 244409 /* Smrt in zapuščina */ 6758360 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pisec | name = Jernej Kopitar | image_size = 250px | image = Jernej Kopitar.jpg | caption = Kopitar na risbi [[Savo Sovre|Sava Sovreta]] | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | other_names = | known_for = | occupation = <!-- Wikidata --> | nationality = [[Slovenci|Slovenec]] }} [[Slika:Jernej Kopitar - Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark.pdf|sličica|page=2|Naslovna stran knjige ''Grammatik der Slaviſchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark'', 1808|link=Slika:Jernej_Kopitar_-_Grammatik_der_Slavischen_Sprache_in_Krain,_Kärnten_und_Steyermark.pdf%3Fpage=2]] '''Jernej Kopitar''' (tudi ''Bartholomäus Kopitar'', ''Bartholomaeus Kopitar'' ali ''Bartholomaeus Kopittar<ref name=":992">{{Navedi splet|url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/ljubljana/vodice/02791/?pg=28|title=Krstna knjiga / Taufbuch - 02791 {{!}} Vodice {{!}} Nadškofijski arhiv Ljubljana {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online|accessdate=2025-11-16|website=data.matricula-online.eu}}</ref>''), [jêrnej kopítar], [[Slovenci|slovenski]] [[jezikoslovec]], [[Cenzura|cenzor]], [[prevajalec]], [[Slavistika|slavist]], [[Filologija|filolog]], [[bibliotekar]], [[pisatelj]], [[pravnik]] in [[narodni buditelj]], * [[21. avgust]] [[1780]], [[Repnje|Repnje]] pri [[Vodice|Vodicah]], † [[11. avgust]] [[1844]], [[Dunaj]], [[Avstrija]]. Skupaj z [[Josef Dobrovský|Josefom Dobrovskim]] in [[Josef Pavol Šafárik|Pavlom Jožefom Šafárikom]] je bil ustanovitelj znanstvene slavistike in pionir [[avstroslavizem|avstroslavizma]]. Kopitar je bil tudi utemeljitelj [[Karantansko-panonska teorija|karantansko-panonske teorije]], po kateri naj bi [[stara cerkvena slovanščina]] temeljila na staroslovanskem govoru z območja Moravske kneževine v [[Panonija|Panoniji]]. ==Življenje== [[Slika:Grave of Jernej Kopitar at Navje park in Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|left|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780 IN SLAVICIS LITERIS AVGENDIS MAGNI DOBROVII INGENIOSVS AEMVLATOR OBIIT VINDOBONAE D(IE) II. M(ENSIS) AVGVSTI 1844'' - Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. V razvijanju slovanske znanosti je z genialno nadarjenostjo vneto sledil vzorniku, velikemu Dobrovskemu. Umrl na Dunaju, dne 11. avgusta 1844.<ref>{{Navedi splet|title=Kopitarjev spomenik na Navju|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/kopitarjev-spomenik-na-navju/|accessdate=2026-01-30|language=sl-SI}}</ref>]] Kopitar se je rodil 21. avgusta 1780 v Repnjah kot četrti od sedmih otrok Jakoba Kopitarja, kmeta, župana in cerkvenega ključarja, in kmetice Marije, roj. Resman, iz Repenj (pri Ocepkovih, številka 17). Krščen je bil 21. avgusta v [[Župnija Vodice|župniji Vodice]].<ref name=":992" /> Njegov oče je užival velik ugled, bil je umen sadjar, soseska ga je izbrala za cerkvenega ključarja, zemljiška gosposka pa ga je imenovala za župana (''Dorfrichter''). To vsekakor pomeni, de je bil tajnik, knjižničar ter varuh mineraloške zbirke. V Zoisovem krožku je spoznal pesnika [[Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]], dramatika [[Anton Tomaž Linhart|Antona Tomaža Linharta]], pesnika ter jezikoslovca [[Jurij Japelj|Jurija Japlja]] in seveda podjetnika [[Žiga Zois|Žiga Zoisa]]. Z njegovo finančno podporo je 1808. leta odšel na Dunaj, da bi študiral pravo. Marca 1809 je naredil državni izpit iz naravnega prava, na koncu avgusta iz državnega, mednarodnega ter kazenskega, julija 1810 pa iz rimskega prava. Pred 7. decembrom 1810 je prevzel mesto domačega učitelja v družini Rumuna Gike, kjer je poleg celovite oskrbe prejemal še 1000 goldinarjev letne plače. Na Dunaju je ostal do svoje smrti 11. avgusta 1844. Pokopali pa so ga na ljubljanskem pokopališču [[Navje]]. ==Delo== Kopitar je izšel iz Zoisovega krožka, ki je močno vplival na njegovo miselnost ter ga podpiral pri uresničitvi njegovih znanstvenih in literarnih interesov. Njegov literarni prvenec je bila igra[[August von Kotzebue| Augusta von Kotzebuea]] »Der Hahnenschlag«, ki jo je priredil in ji dal naslov ''[[Tinček Petelinček]]''. Igra je bila uprizorjena leta 1803 na ljubljanskem [[Stanovsko gledališče|stanovskem gledališču]]. Med igralci so bili predvsem otroci, med drugim tudi otroci Zoisove sestre. Največ se je ukvarjal z jezikoslovjem in slovničarstvom. Že v mladih letih se je začel zanimati za izvor stare cerkvene slovanščine. Tudi v slovnici je natančno pisal o delovanju in jeziku sv. [[Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] ter o cirilici in glagolici. Leta 1806 je Kopitar poučeval konteso Eugenie-Lucie-Adelaide Bellegarde slovenščino. To je bil eden izmed razlogov, da se je začel intenzivno ukvarjati s študijem slovenske slovnice, saj takrat ni imel na razpolago ustreznih učbenikov. Izdal je prvo slovensko znanstveno slovnico: ''[[Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark|Grammatik der slaviſchen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark]]'' (1808–1809). Na Dunaju je navezal stike z Novogrki, Srbi, Romuni in Albanci. Z njimi se je rad sestajal in se tako naučil še drugih jezikov. Prisvojil si je znanje grščine, latinščine, francoščine, angleščine ter italijanščine, obvladal pa je tudi južnoslovanske jezike. Leta 1810 je na Dunaju postal cenzor za slavistične in novogrške knjige. Na kongresu na Dunaju se je leta 1815 srečal z [[brata Grimm|Jacobom Grimmom]]. Med letoma 1816 in 1829 sta si dopisovala o [[etimologija|etimologiji]], slovenskih ljudskih pesmih in pravljicah, [[basen|basnih]] in [[mitologija|mitologiji]]. V avstrijskih znanstvenih časopisih je Kopitar objavljal spise o jeziku, zgodovini, literaturi in kulturi Slovencev in drugih slovanskih narodov. Teh spisov je 126. Vsa njegova dela so bila napisana v[[nemščina| nemščini]] in[[latinščina| latinščini]]. Njegova zasluga je bila, da je leta 1817 na ljubljanskem liceju nastala stolica za slovenski jezik. Tam je poučeval tudi [[Vuk Stefanović Karadžić]], čigar delo je Kopitar zelo cenil. Po njegovem mnenju naj bi bila srbska poezija zgled slovenskim pesnikom. Po Kopitarjevem načrtu naj bi kranjski pisatelji namesto nemških prevajali latinska dela. S tem je skušal slovenščino očistiti germanizmov. Poleg tega naj bi sestavili popoln slovar kranjskega jezika. Želel si je, da bi se zahodni Slovani duhovno in kulturno združili s pomočjo skupnega črkopisa po načelu: kolikor glasov toliko črk. Navdih za to je verjetno dobil v knjigi[[Janez Žiga Valentin Popovič | Janeza Žige Popoviča]] ''[[Untersuchungen vom Meere]]'' iz leta 1750, ki so bile v Zoisovi knjižnici ter pri starih Grkih, ki so se kljub narečij vsi držali enega pravopisa. Kopitar je menil, da so jezikovno del Slovencev tudi tako imenovani [[Kajkavščina|Kajkavci]] (Bezjaki)<ref>{{Navedi splet|title=Fran/Pleteršnik|url=https://fran.si/136/maks-pletersnik-slovensko-nemski-slovar/3990372/bezjak?View=1&Query=Bezjak|website=Fran|accessdate=2026-01-30|language=sl}}</ref> na Hrvaškem. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil prav tako slovenski.<ref>{{Navedi splet|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|website=siol.net|accessdate=2022-09-13|language=sl}}</ref> Prav tako je nasprotoval štokavizaciji Kajkavcev in hrvaškemu ilirizmu [[Ljudevit Gaj|Ljudevita Gaja]]. Kopitar je imel veliko število korespondentov. Med njimi je bil [[Urban Jarnik]]. Nekaj časa je bil tudi Vodnikov konkurent, saj se je z njim boril za pozornost Dobrovskega. Njegovo zanimanje za staro cerkveno slovanščino je postajalo iz leta v leto večje in je predstavljalo središče njegovih raziskav. Skoraj v vsakem pismu je prosil Dobrovskega za izdajo kritične slovnice cerkvenoslovenskega jezika. Na Slovenskem je bil Kopitar do leta 1830 ena vodilnih osebnosti na kulturnem področju. V tem času je veliko truda vložil v čiščenje jezika, zbiranje besed, sestavljanje šolskih učbenikov ter reformiranje črkopisa. Leta 1836 je izdal knjigo ''Glagolita Clozianus'', v kateri je med drugim obravnaval [[Brižinski spomeniki|Brižinske spomenike]], ter svojo teorijo o nastanku stare cerkvene slovanščine. V tem delu je predstavljena tudi njegova panonska teorija. Kopitar ni želel, da bi ga portretirali, zato tudi ni skoraj nobene njegove slike. Za svoje zasluge je leta 1842 prejel odlikovanje [[Pour le Mérite]] za znanost in umetnost kralja Friderika Viljema IV. == Jezikovne reforme == V zgodnjih tridesetih letih 19. stoletja se je Kopitar vključil v [[Slovenska abecedna vojna|slovensko abecedno vojno]] (''Črkarska pravda''), razpravo o pravopisni reformi. Podpiral je radikalne reforme stare [[Bohoričica|bohoričeve abecede]], ki jih je najprej predlagal [[Peter Dajnko]] in nato [[Franc Serafin Metelko]]. Kopitarjev glavni nasprotnik v sporu je bil filolog [[Matija Čop]]. Čop je prepričal priznanega [[Čehi|češkega]] učenjaka [[František Ladislav Čelakovský|Františka Čelakovskega]], da je objavil uničujočo kritiko predlaganih abecednih reform, ki so spodkopale Kopitarjevo avtoriteto. Vprašanje je bilo rešeno s kompromisnim sprejetjem [[Gajica|Gajeve latinske abecede]]. Čop in Kopitar se nista strinjala tudi glede vprašanja, ali naj bi Slovenci razvili svojo nacionalno kulturo. Kopitar se je zavzemal za postopen razvoj k skupnemu knjižnemu jeziku za vse [[Južni Slovani|južnoslovanske narode]], pri čemer bi [[slovenska narečja]] ostala pogovorni jezik kmetov. Čop pa je vztrajal pri ustvarjanju visoke kulture v slovenščini, ki bi sledila sodobnim literarnim trendom. Eden glavnih podpornikov Čopovega projekta, pesnik [[France Prešeren]], je ostro kritiziral Kopitarjeva stališča, kar je vodilo do pogostih spopadov med njima. Politično je bil Kopitar zagovornik [[Avstroslavizem|avstroslavizma]], doktrine, katere cilj je bil enotnost [[Slovani|slovanskih]] ljudstev znotraj [[Avstrijsko cesarstvo|avstrijskega cesarstva]]. Bil je tudi odločen [[Konservatizem|konservativec]] in podpornik [[Klemens von Metternich|Metternichovega]] režima s paternalističnim pristopom do kmečke kulture. Po drugi strani pa sta Čop in Prešeren poudarjala gojenje slovenščine kot sredstvo za nastanek laične slovenske inteligence, ki bi spodbujala in razvijala specifično slovensko identiteto v okviru slovanske solidarnosti. Po abecedni vojni v tridesetih letih 19. stoletja se je Kopitarjev politični in kulturni vpliv v njegovih rodnih [[Slovenske dežele|slovenskih deželah]] znatno zmanjšal. Hkrati pa je pridobil vpliv med drugo južnoslovansko [[Inteligenca (socialni sloj)|inteligenco]], zlasti [[Srbi|srbsko]]. Vplival je na [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] pri oblikovanju novega standarda za [[Srbščina|srbski]] knjižni jezik, ki bi temeljil na splošni rabi. == Smrt in zapuščina == [[Slika:Grave of Jernej Kopitar, Vienna.jpg|sličica|Nagrobnik Jerneja Kopitarja na Dunaju, katerega so kasneje preselili v [[Navje]] v [[Ljubljana|Ljubljani]].]] Kopitar je umrl na Dunaju 11. avgusta 1844 zaradi pljučne sušice (''Lungenſchwindſucht''),<ref>{{Navedi splet |title=Sterbebuch - 03-11 {{!}} 03., Landstrasse - St. Rochus {{!}} Wien/Niederösterreich (Osten): Rk. Erzdiözese Wien {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/en/oesterreich/wien/03-landstrasse-st-rochus/03-11/?pg=199 |access-date=2026-09-29 |website=data.matricula-online.eu}}</ref> menda je ob njegovi smrtni postelji stal Karadžić. Pokopan je bil na pokopališču sv. Marxa na Dunaju, teolog Michal Josef Fessl pa je tam oktobra 1845 dal Kopitarju postaviti nagrobnik. Kopitarjeve posmrtne ostanke in nagrobnik so leta 1897 prenesli na [[Navje|pokopališče sv. Krištofa]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Leta 1955 so njegove posmrtne ostanke prenesli v [[Navje|spominski park Navje]], kjer je zdaj razstavljen tudi njegov nagrobnik, na robu nekdanjega pokopališča sv. Krištofa. Po njem je poimenovana soseska v [[Beograd|Beogradu]], glavnem mestu [[Srbija|Srbije]], imenovana Kopitareva Gradina. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{SloBio|id=287315|avtor=Kernc Eleonora|ime=Kopitar Jernej|vir=SBL}} * ''Bartholomäus (Jernej) Kopitar : neue Studien und Materialien anlässlich seines 150. Todestages''. Ur. [[Walter Lukan]]. Wien, 1994; * Kos, Janko. ''Pregled slovenskega slovstva''. Ljubljana, 2002. * Lukan, Walter. »Bartholomäus Kopitars 'Bibliothekarischer Bericht' - ein Dokument des Austroslawismus und die Probleme seiner Veröffentlichung«. ''Österreichische Osthefte'' 37 (1995), 147-194; * --. »´Le čevlje sodi naj Kopitar!´ - in Penzelnovega Horacija!«. V ''Melikov zbornik''. Ljubljana, 2001, 431-440 * {{cite book |last=Marn |first=Josip |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |language=sl}} *Mitrović, Marija. ''Geschichte der slowenischen Literatur: von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Klagenfurt, 2001. *Pogačnik, Jože. Jernej Kopitar. Znameniti Slovenci. Ljubljana, 1977 == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{Dlib|ime=Jernej Kopitar}} * Josip Marn, 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog Kopitarjeva spomenica] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kopitar, Jernej}} [[Kategorija:Nosilci Pour le Mérite (civilni razred)]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski knjižničarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Zoisov krožek]] [[Kategorija:Jernej Kopitar|*]] [[Kategorija:Slovenski cenzorji]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali ulico]] [[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali trg]] [[Kategorija:Paleolingvisti]] [[Kategorija:Slovenski monarhisti]] [[Kategorija:Slovenski narodni buditelji]] 7rv8uhjmxq3475n2wcwluac2uyvg0dz 0 27672 6758493 6756497 2026-09-29T20:43:21Z G-Cup 10746 /* Tango v Sloveniji */ 6758493 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni}} [[Slika:Miguel Angel Zotto and partner dance tango.jpg|thumb|250px|right|Tango]] [[Slika:BAtango3.jpg|thumb|250px|right|Slovenska plesalca tanga - [[Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar - BA Tango|Blaž Bertoncelj]] in [[Blaž Bertoncelj in Andreja Podlogar - BA Tango|Andreja Podlogar]]]] Argentinski tango je urbani družabni [[ples]], ki izvira iz revnejših četrti dveh velemest v Latinski Ameriki: iz [[Buenos Aires]]a v [[Argentina|Argentini]] ter [[Montevideo|Montevidea]] v [[Urugvaj]]u. Danes ga plešejo na vseh straneh sveta. V posameznih državah ga zaradi manjših prilagoditev imenujejo po svoje (finski tango, japonski tango). Enako ime kot ples ima posebna glasba v dvo ali štiričetrtinskem taktu. Lahko je igrana ali spremljana s petjem. Koren besede je latinski »''tangere''« (dotikati se); drugi njegov izvor iščejo predvsem v afriških izrazih za boben ali pri podobnih starejših plesih. Je ples v paru, plesalca ga večinoma plešeta v objemu in najbolj običajno v dvorani. Prostor ali prireditev, kjer se pleše samo tango, se imenuje [[milonga]]. Evropski, delno prilagojen način plesanja tanga pa je uvrščen med pet standardnih plesov. Za argentinski tango sta značilni nenehna medsebojna komunikacija in improvizacija obeh plesalcev. Vsak gib v plesu je tekoče dogovorjen, občuten med partnerjema. Vnaprej naučenih povezav figur celega plesa argentinski tango ne pozna, razen različice tanga, ki se pleše kot predstava (tango show). Kljub temu imajo določene prvine, ki se jih kombinira vsakič drugače, svoja imena, na primer ocho (osmica), barrida, caminata, colgada, cruce (križanje), enrosque, gancho, giro (obrat), lapiz, media luna (polmesec), mordide (sendvič), pasada, piernazo, rueda, sacada (presek), salida, salto (poskok), soltada, tomada, volcada, voleo, itd. Poznamo tudi tekmovalni ples tango, ki se ga pleše v zaprti drži (močen "okvir rok" in kontakt) v kontaktu s soplesalcem. Uvrščen je med standardne plese. Ženska ima pri argentinskem tangu odprte oz. "Latin" čevlje, pri standardnem pa t. i. zaprte čevlje. Zato tekmovalni ples tango uvrščamo med standardne in ne med latinskoameriške plese. == Zgodovina tanga == Natančen izvor tega plesa ni in ne more biti povsem raziskan, ker se je razvil spontano, bil preplet različnih vzorov in plesov z več celin. Že ime je nejasno, prvič se je pojavilo okoli leta [[1808]] v Montevideu. Pomen besede so si razlagali različno, označeval naj bi [[boben]], hrupni ples črncev ali zabavo, kmalu tudi ples v paru. Po nekaterih teorijah naj bi bilo ime izposojeno iz afro-[[kuba]]nske besede »''tangana''«. V [[Brazilija|Braziliji]] so tudi kubansko [[habanera|habanero]] imenovali tango, toda že pred [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] se je iz brazilske habanere razvila [[milonga]], kot predhodnica današnjega argentinskega tanga. Ples milonga je bil pogosto na zelo slabem glasu, ker so ga prvotno plesali revnejši sloji v predmestjih. Zato so ga skušali pod novim imenom prilagoditi in narediti bolj primernega za družabni ples. Zaradi argentinskih značilnosti je postala milonga, potem ko se je spremenila v tango, bolj sentimentalna. Rojstno mesto pravega tanga je bilo poleg Montevidea tudi na zahodni obali [[La Plata|La Plate]] v Buenos Airesu, zato tango pogosto imenujemo '''argentinski tango'''. V časopisih so ga omenili leta 1866. Evropo je začel osvajati postopoma, po letu [[1907]], ko so se argentinski študenti iz tedaj bogate države v večjem številu odločali za študij v Evropi. [[Pariz]] ga je kot prva velika prestolnica prevzel in po svoje kultiviral v letih pred prvo svetovno vojno. Za tango so sprva menili in pisali, da je pohujšljiv zaradi izvora, domnevno povezanega z bordeli, zaradi tesne drže, novih, dekoltiranih in oprijetih ženskih oblek brez ozkih korzetov ter zaradi izzivalnih plesnih figur, ki so bile v primerjavi z današnjimi enostavne in stroge. Nasprotovali so mu konservativni vladarji in duhovniki, do najvišjih. [[Camille de Rhynal]] pa je tango spretno preoblikoval v družabni ples za tango čajanke. Zmagovito leto za tango v Parizu je bilo [[1912]] in podobno leto kasneje v več mestih Evrope. Razvila se je posebna moda, ki je omogočala nove plesne gibe, celo eno od različic oranžne barve so poimenovali po plesu. K njegovi popularizaciji je veliko prispeval [[film]] ter v različnih filmih nastopajoči nepozabni filmski igralci in plesalci, med najbolj zgodnjimi Italijan [[Rudolf Valentino|Rodolfo Valentino]]. Pozneje, po prvi svetovni vojni in vse do svoje smrti leta 1935, je svetovno slavo žel Argentinec [[Carlos Gardel]], najbolj znan ustvarjalec tango glasbe med obema vojnama. Po letu 1935 in vse do 1952 je tango v Argentini doživel drugo zlato obdobje; le malo manj v Evropi, kjer je po letu 1939 prevladovala druga svetovna vojna, po njej pa novi ameriški plesi. Kasneje je tango populariziral [[Al Pacino]] in ob njem številni drugi igralci in plesalci v novih filmih, v plesnih dvoranah in sodobnejših medijih. [[Papež Frančišek]], po rodu iz Argentine, je izjavil, da obožuje tango in da ga je v mladosti rad plesal, kar potrjujejo njegovi biografi in njegova plesalka iz tistega časa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.siol.net/novice/svet/2013/03/papez_imel_v_mladosti_dekle_rada_sta_plesala_tango.aspx |title=Papež mladostnemu dekletu: Če se ne poročiš z menoj ... |accessdate=2013-03-14 |format= |work=Planet Siol.net}}</ref> == Tango v Sloveniji == Kot družabni ples se v Sloveniji plešeta standardni (evropski) tango in argentinski tango. Argentinski tango z vsemi različicami ritmov postaja zadnja tri desetletja vedno bolj popularen in posamezne skupine ter plesne šole redne prirejajo posebne prireditve, milonge, v različnih dvoranah in krajih po Sloveniji. Deluje že dober ducat plesnih šol, največ v Ljubljani, kar je razumljivo, saj gre pretežno za ples meščanov. Tango je bil v [[Ljubljana|Ljubljani]] v starejši obliki dokumentirano uveljavljen že nekaj let pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]]. Vpeljali so ga šolani plesni učitelji, ki so prišli iz severne Italije po letu [[1900]]. V Ljubljani je eden med njimi redno delal vsako zimsko sezono; poučeval je različne plese in različne sloje nemško in slovensko govorečih prebivalcev. Vplivi so verjetno posredno prihajali tudi z [[Dunaj|Dunaja]] ter [[Graz|Gradca]] (tango so v [[Maribor|Mariboru]] javno plesali kmalu za Ljubljano) in dokazano neposredno iz Argentine z izseljenci in mornarji, ki so redno zahajali v Trst. V nekaj letih je postal tango popularen v večjih središčih, predvsem med slovenskimi liberalci v Ljubljani in v njenih plesnih dvoranah: najprej v [[Narodni dom, Ljubljana|Narodnem domu]] (sedanja Narodna galerija). Nekaj let kasneje so ga plesali v [[Hotel Union, Ljubljana|Unionski dvorani]], [[Kazina, Ljubljana|Kazini]] in desetletje kasneje v tedaj novi športni dvorani na [[Sokolski dom Tabor, Ljubljana|Taboru]]. Vrhunec je doživel že tik pred prvo svetovno vojno, čeprav ga takrat niso smeli plesati oficirji v uniformah. Javno ga je napadala še katoliška duhovščina, celo tedanji knezoškof v Ljubljani [[Anton Bonaventura Jeglič]]. V Mariboru je bil tango uradno predstavljan le nekaj dni za Ljubljano; verjetno pod vplivi s severa. Po prvi svetovni vojni je njegov pomen na Slovenskem najprej nekoliko upadel, čeprav so ga poznali celo na posameznih vaških veselicah. Za tem se je razvijal kot zelo popularen družabni, standardni ples v večjih krajih in po podeželju do začetka nove vojne; širjenje plesa so spodbudili in omogočili novi gramofoni. Ponekod smatrajo to obdobje kot zlato obdobje tanga. Za prevladujočim valčkom je bil običajno med tremi plesi, ki so jih na plesnih prireditvah igrali in plesali najbolj pogosto. Kljub temu so mu javno nasprotovali številni mnenjski voditelji, celo liberalno usmerjen časopis Edinost v [[Trst|Trstu]]. Tam so leta 1927 objavili ogorčen članek Marička poskoč!, v katerem nasprotujejo two stepu, tangu in drugim nespodobnim plesom. Po drugi svetovni vojni so ga preglasili novi plesi in ritmi iz ZDA. Ostajal je med standardnimi plesi, vendar v svoji evropski, prilagojeni različici za plesne dvorane. Po letu 1945 je bila v vsej Evropi in ne samo v Sloveniji uveljavljena standardna, evropsko-ameriška različica tanga. Živela je v plesnih dvoranah, v ritmih novih popevk tedanje Jugoslavije ali celo med narodnozabavnimi melodijami. V Argentini je modnost tanga za nekaj časa zamrla, v večji meri v tretji četrtini stoletja. V Sloveniji argentinska kultura dolgo ni bila popularna, posebej zaradi političnih nasprotij med državama. Argentinski tango je postal na Slovenskem znova bolj priljubljen v zadnjem desetletju 20. stoletja, najbolj v večjih mestih Slovenije. Njegov vpliv je k nam prišel posredno, skozi modo v ZDA, ki je sledila Madonni in njeni vlogi Evite v istoimenskem filmu. Prvi je argentinski tango v Sloveniji redno poučeval učitelj plesa Uroš Andič, ko se je septembra 1996 vrnil iz ZDA v Ljubljano. Postopen razvoj je spodbudil uspeh slovenskih plesalcev (Andreja Podlogar, Blaž Bertoncelj), ki sta v Franciji leta 1998 osvojila naslov svetovnih prvakov v tangu. Par je bil do sedaj edini iz Slovenije, ki se je uveljavil v širšem prostoru Evrope prav z argentinskim tangom. V Ljubljani in drugih mestih Slovenije (Maribor, Celje, Nova Gorica, Novo mesto, Izola, Koper) so se razcvetele različne šole argentinskega tanga. Večina prireja milonge, najbolj aktivne celo odmevna mednarodna srečanja z gostujočimi plesalci in učitelji (100 % tango, Moj korak). Druge šole ga širijo v manjše kraje, redke pa razvijajo kreativno nadgradnjo samostojnega izraza ali tango nuevo. Najbolj kontinuirano prirejajo tango festivale z uravnoteženo domačo in tujo udeležbo v Idriji. Tango glasbo, posebej Astorja Piazzole, igra in promovira uveljavljeni harmonikar iz Idrije, Marko Hatlak. Poletni festivali popularno tango glasbo vedno bolj redno uvrščajo na svoje programe. Ob argentinskem v plesnih šolah po Sloveniji med standardnimi plesi kontinuirano učijo evropski »tango«, ki ima bolj natančno določene figure. Za argentinski tango so značilni posebna drža, veliko improvizacije, prilagajanje soplesalcev, samostojno delo nog, menjalni koraki, včasih figure in prestopanje na mestu. Plesalca menjata hitre in počasne, daljše in krajše korake. Argentinski tango se je še pred letom 2000 zelo uveljavil med kulturniki. Njegova ambasadorka in promotorka je slovensko francoska pisateljica [[Brina Švigelj Merat]] (Brina Svit). Med domačimi slikarji ga je s poudarjenimi barvami v seriji slik upodobil Erik Lovko. Kot reprezentančna knjiga je izšel poseben katalog njegovih risb tega plesa. S tangom se je profesionalno ukvarjal in ga proslavil v Sloveniji in izven nje koreograf in baletni plesalec [[Edward Clug]] (Tango, 1998). Ustvarjene so bile različne gledališko plesne predstave (npr. igralka Vesna Pernarčič); gledališko plesno predstavo Othello je koreografiral [[Blaž Bertoncelj]]. Predstava je bila večkrat uprizorjena v Sloveniji in poleti 2016 tudi v Buenos Airesu v Kulturnem centru Kirchner. Lirične pesmi o tangu je zapisala in v posebni zbirki izdala [[Darka Mazi:]] Tango z možem. Promocijske milonge v različnih krajih (Podsreda, Goriška Brda,) prireja skupina El Fuego. Režiser [[Metod Pevec]] je 2012 posnel film, kjer se urbana ljubezenska zgodba vrti okoli tanga [[Vaje v objemu]]. Kot učitelj tanga v filmu nastopa U. Andič. Plesno dvorano so uredili v Sokolskem domu na Taboru. V Slovenijo so pogosto vabljeni učitelji in plesalci tanga iz drugih dežel. Širšim dimenzijam tanga kot ustvarjalnega in terapevtskega izraza se je znanstveno posvetil Blaž Bertoncelj v svojem magisteriju in z omenjeno predstavo Othella. Argentinski tango je na listi nesnovne dediščine UNESCO od leta 2009. Razvoj je stopnjevan tudi z gledališkimi predstavami, npr. S. Mrožka Tango v Drami SNG 2023. Koncerte tanga izvajajo različni glasbeniki. Med odmevnimi so Marko Hatlak in v Argentini vzgojena pevca, Marko in Bernarda Fink. == Stili == Vsak plesalec tanga razvije svoj lasten stil plesa, določeni stili plesanja pa so opisani z izrazi * ''Tango milonguero'' - ples v zaprti drži, ki temelji na tesnem stiku med plesalcema * ''Tango de Salon'' (salonski tango) - eleganten ples, pri katerem se objem praviloma ne odpre * ''Tango Nuevo'' - sodobnejša oblika tanga v razrahljanem objemu in na različnih glasbenih podlagah * ''Tango Fantasia'' ali ''Show'' - odrska različica argentinskega tanga ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == * [[Tango (glasba)]] * [[Milonga]] *[https://4d.rtvslo.si/arhiv/zgodbe-izza-obrazov/126633078 Zgodbe izza obrazov, MMC] *[[BA Tango]] * [[La Cumparsita]] * [[Latinsko-ameriški plesi]] * [[Seznam družabnih plesov]] == Zunanje povezave == {{commonscat|Tango}} {{normativna kontrola}} {{dance-stub}} [[Kategorija:Latinskoameriški plesi]] [[Kategorija:Tango|*]] 668hyzivfft2isngtbky3ozjhdaz6b7 0 30196 6758601 6011335 2026-09-30T09:19:51Z ~2026-52447-70 266569 /* */ 6758601 wikitext text/x-wiki [[Slika:Declaration of Human Rights.jpg|thumb|Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na [[deset zapovedi]] ]] '''Deklaracija o pravicah človeka in državljana''' ([[francoščina|francosko]]: ''La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen'') je eden ključnih dokumentov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Na podlagi doktrine [[naravno pravo|naravnega prava]] je definirala pravice, ki naj bi veljale za vse in vedno. Končno različico je 26. avgusta 1789 sprejela francoska [[konstituanta]] (''Assemblée nationale constituante''), kot začetek priprav na novo [[ustava|ustavo]]. Zaradi univerzalne narave zapisanih pravic, je imela Deklaracija velik vpliv na poznejše podobne dokumente. Vi ko iščete tu ste lowkey hlapci ==Besedilo v slovenskem prevodu== Predstavniki [[Francija|francoskega]] ljudstva, konstituirani v narodno skupščino, so - upoštevajoč, da so nepoznavanje, pozabljanje ali preziranje [[človekove pravice|človekovih pravic]] edini vzroki javnih nesreč in [[korupcija|korupcije]] [[vlada|vlad]] - sklenili, da v svečani [[deklaracija|deklaraciji]] razglasijo naravne, neodtujljive in svete človekove pravice; zato da bi jih ta deklaracija , vselej pred očmi vseh članov družbenega telesa, nenehno opozarjala na njihove pravice in dolžnosti; zato da bi - zaradi možnosti njihovega stalnega primerjanja s ciljem vsake politične ustanove - bolj spoštovali akte [[zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[izvršilna oblast|izvršilne]] [[oblast]]i; zato da bi bile pritožbe [[državljan]]ov utemeljene poslej na preprostih in nespornih načelih, vselej usmerjene k ohranjanju ustave in k sreči vseh ljudi. Zaradi vsega tega, v navzočnosti in pod zaščito najvišjega Bitja, narodna skupščina priznava in razglaša naslednje pravice človeka in državljana. '''1. člen''' </br> ''Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Družbene razlike smejo temeljiti samo na splošnem interesu.'' '''2. člen'''</br> ''Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih in nezastarljivih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.'' '''3. člen'''</br> ''Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz naroda. Nobeno telo, noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja neposredno iz naroda.'' '''4. člen'''</br> ''Svoboda je v tem, da lahko storiš vse, kar ne škodi drugemu. Izvrševanje naravnih pravic vsakega človeka tedaj nima drugih omejitev kot onih, ki zagotavljajo drugim članom družbe, da uživajo enake pravice. Te meje sme določiti samo zakon.'' '''5. člen'''</br> ''Zakon sme prepovedati samo družbeno škodljiva dejanja. Vse, kar z zakonom ni prepovedano, je dovoljeno, in nikogar ni mogoče prisiliti k nečemu, kar z zakonom ni zapovedano.'' '''6. člen'''</br> ''Zakon je izraz splošne volje. Vsi državljani imajo pravico osebno ali preko svojih predstavnikov sodelovati pri njegovem sprejemanju. Biti mora enak za vse, pa naj varuje ali kaznuje. Ker so vsi državljani pred zakonom enaki, so jim enako dostopne vse časti, mesta ali javne zaposlitve, v skladu z njihovimi sposobnostmi, brez vsakih drugih razlikovanj, razen onih, ki se tičejo njihovih vrlin in sposobnosti.'' '''7. člen'''</br> ''Nikogar ni mogoče obtožiti, pripreti ali zapreti , razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. Vse, ki spodbujajo, pospešujejo, izvršujejo, ali omogočajo izvrševanje samovoljnih ukazov, je treba kaznovati, toda vsak državljan, ki ga pozovejo ali privedejo na podlagi zakona, mora takoj ubogati. Vsako upiranje je kaznivo.'' '''8. člen'''</br> ''Zakon sme predpisovati samo strogo in očitno nujne kazni, kaznovati pa je mogoče samo na podlagi zakona, ki je bil sprejet ali proglašen pred kaznivim dejanjem ter zakonito uporabljen.'' '''9. člen'''</br> ''Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne ugotovi njegova krivda. Če je nujno, da ga priprejo, je treba vsako strogost, ki ne bi bila potrebna za zagotovitev njegove navzočnosti, strogo preprečiti z zakonom.'' '''10. člen'''</br> ''Nihče ne sme biti vznemirjan zaradi svojega prepričanja, tudi verskega ne, pod pogojem, da njegovo izražanje ne moti javnega reda, ki ga določa zakon.'' '''11. člen'''</br> ''Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena najdragocenejših človekovih pravic; vsak državljan sme torej govoriti, pisati, tiskati svobodno in odgovarja samo za zlorabo te svobode v primerih, ki jih določa zakon.'' '''12. člen'''</br> ''Za zagotavljanje pravic človeka in državljana je potrebna javna oblast; ta oblast je zato postavljena v korist vsem, ne pa v posebno korist tistim, ki jim je zaupana.'' '''13. člen'''</br> ''Za vzdrževanje javnih oblasti in za stroške uprave je nujno skupno prispevanje, ki mora biti enakomerno porazdeljeno med vse, ob upoštevanju njihovih možnosti.'' '''14. člen'''</br> ''Državljani imajo pravico, da sami ali po svojih predstavnikih ugotavljajo potrebnost javnih dajatev, da vanje svobodno privolijo, da nadzorujejo njihovo uporabo, da določijo višino, način obdavčenja in pobiranja ter čas trajanja teh dajatev.'' '''15. člen'''</br> ''Družba ima pravico zahtevati obračun dela od vsakega javnega uslužbenca.'' '''16. člen'''</br> ''Družba, v kateri nista zajamčeni varstvo pravic in delitev oblasti, nima ustave.'' '''17. člen'''</br> ''Ker je lastnina nedotakljiva in sveta pravica, je ni mogoče nikomur odvzeti, razen če obstoji očitna, z zakonom določena javna potreba, in to ob predhodni in pravični odškodnini.'' == Glej tudi == * [[francoska revolucija]] == Zunanje povezave == * [http://www.conseil-constitutionnel.fr/textes/d1789.htm Originalno besedilo Deklaracije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060820123610/http://www.conseil-constitutionnel.fr/textes/d1789.htm |date=2006-08-20 }} {{fr icon}} [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:1789 v pravu]] [[Kategorija:Instrumenti človekovih pravic]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} ktkkvfoervmmoqfib5yl1r7sogsgskt 6758602 6758601 2026-09-30T09:20:39Z ~2026-52447-70 266569 /* */ 6758602 wikitext text/x-wiki [[Slika:Declaration of Human Rights.jpg|thumb|Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na [[deset zapovedi]] ]] '''Deklaracija o pravicah človeka in državljana''' ([[francoščina|francosko]]: ''La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen'') je eden ključnih dokumentov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Mramor spreminjamo wikipedijo na državne stroške. Vi ko iščete tu ste lowkey hlapci ==Besedilo v slovenskem prevodu== Predstavniki [[Francija|francoskega]] ljudstva, konstituirani v narodno skupščino, so - upoštevajoč, da so nepoznavanje, pozabljanje ali preziranje [[človekove pravice|človekovih pravic]] edini vzroki javnih nesreč in [[korupcija|korupcije]] [[vlada|vlad]] - sklenili, da v svečani [[deklaracija|deklaraciji]] razglasijo naravne, neodtujljive in svete človekove pravice; zato da bi jih ta deklaracija , vselej pred očmi vseh članov družbenega telesa, nenehno opozarjala na njihove pravice in dolžnosti; zato da bi - zaradi možnosti njihovega stalnega primerjanja s ciljem vsake politične ustanove - bolj spoštovali akte [[zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[izvršilna oblast|izvršilne]] [[oblast]]i; zato da bi bile pritožbe [[državljan]]ov utemeljene poslej na preprostih in nespornih načelih, vselej usmerjene k ohranjanju ustave in k sreči vseh ljudi. Zaradi vsega tega, v navzočnosti in pod zaščito najvišjega Bitja, narodna skupščina priznava in razglaša naslednje pravice človeka in državljana. '''1. člen''' </br> ''Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Družbene razlike smejo temeljiti samo na splošnem interesu.'' '''2. člen'''</br> ''Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih in nezastarljivih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.'' '''3. člen'''</br> ''Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz naroda. Nobeno telo, noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja neposredno iz naroda.'' '''4. člen'''</br> ''Svoboda je v tem, da lahko storiš vse, kar ne škodi drugemu. Izvrševanje naravnih pravic vsakega človeka tedaj nima drugih omejitev kot onih, ki zagotavljajo drugim članom družbe, da uživajo enake pravice. Te meje sme določiti samo zakon.'' '''5. člen'''</br> ''Zakon sme prepovedati samo družbeno škodljiva dejanja. Vse, kar z zakonom ni prepovedano, je dovoljeno, in nikogar ni mogoče prisiliti k nečemu, kar z zakonom ni zapovedano.'' '''6. člen'''</br> ''Zakon je izraz splošne volje. Vsi državljani imajo pravico osebno ali preko svojih predstavnikov sodelovati pri njegovem sprejemanju. Biti mora enak za vse, pa naj varuje ali kaznuje. Ker so vsi državljani pred zakonom enaki, so jim enako dostopne vse časti, mesta ali javne zaposlitve, v skladu z njihovimi sposobnostmi, brez vsakih drugih razlikovanj, razen onih, ki se tičejo njihovih vrlin in sposobnosti.'' '''7. člen'''</br> ''Nikogar ni mogoče obtožiti, pripreti ali zapreti , razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. Vse, ki spodbujajo, pospešujejo, izvršujejo, ali omogočajo izvrševanje samovoljnih ukazov, je treba kaznovati, toda vsak državljan, ki ga pozovejo ali privedejo na podlagi zakona, mora takoj ubogati. Vsako upiranje je kaznivo.'' '''8. člen'''</br> ''Zakon sme predpisovati samo strogo in očitno nujne kazni, kaznovati pa je mogoče samo na podlagi zakona, ki je bil sprejet ali proglašen pred kaznivim dejanjem ter zakonito uporabljen.'' '''9. člen'''</br> ''Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne ugotovi njegova krivda. Če je nujno, da ga priprejo, je treba vsako strogost, ki ne bi bila potrebna za zagotovitev njegove navzočnosti, strogo preprečiti z zakonom.'' '''10. člen'''</br> ''Nihče ne sme biti vznemirjan zaradi svojega prepričanja, tudi verskega ne, pod pogojem, da njegovo izražanje ne moti javnega reda, ki ga določa zakon.'' '''11. člen'''</br> ''Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena najdragocenejših človekovih pravic; vsak državljan sme torej govoriti, pisati, tiskati svobodno in odgovarja samo za zlorabo te svobode v primerih, ki jih določa zakon.'' '''12. člen'''</br> ''Za zagotavljanje pravic človeka in državljana je potrebna javna oblast; ta oblast je zato postavljena v korist vsem, ne pa v posebno korist tistim, ki jim je zaupana.'' '''13. člen'''</br> ''Za vzdrževanje javnih oblasti in za stroške uprave je nujno skupno prispevanje, ki mora biti enakomerno porazdeljeno med vse, ob upoštevanju njihovih možnosti.'' '''14. člen'''</br> ''Državljani imajo pravico, da sami ali po svojih predstavnikih ugotavljajo potrebnost javnih dajatev, da vanje svobodno privolijo, da nadzorujejo njihovo uporabo, da določijo višino, način obdavčenja in pobiranja ter čas trajanja teh dajatev.'' '''15. člen'''</br> ''Družba ima pravico zahtevati obračun dela od vsakega javnega uslužbenca.'' '''16. člen'''</br> ''Družba, v kateri nista zajamčeni varstvo pravic in delitev oblasti, nima ustave.'' '''17. člen'''</br> ''Ker je lastnina nedotakljiva in sveta pravica, je ni mogoče nikomur odvzeti, razen če obstoji očitna, z zakonom določena javna potreba, in to ob predhodni in pravični odškodnini.'' == Glej tudi == * [[francoska revolucija]] == Zunanje povezave == * [http://www.conseil-constitutionnel.fr/textes/d1789.htm Originalno besedilo Deklaracije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060820123610/http://www.conseil-constitutionnel.fr/textes/d1789.htm |date=2006-08-20 }} {{fr icon}} [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:1789 v pravu]] [[Kategorija:Instrumenti človekovih pravic]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} 9kyat8x4gv898wn8kp94p87junsbipy 6758610 6758602 2026-09-30T09:39:51Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanj uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52447-70|~2026-52447-70]] ([[User talk:~2026-52447-70|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:TadejM|TadejM]] 6011335 wikitext text/x-wiki [[Slika:Declaration of Human Rights.jpg|thumb|Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na [[deset zapovedi]] ]] '''Deklaracija o pravicah človeka in državljana''' ([[francoščina|francosko]]: ''La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen'') je eden ključnih dokumentov [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]. Na podlagi doktrine [[naravno pravo|naravnega prava]] je definirala pravice, ki naj bi veljale za vse in vedno. Končno različico je 26. avgusta 1789 sprejela francoska [[konstituanta]] (''Assemblée nationale constituante''), kot začetek priprav na novo [[ustava|ustavo]]. Zaradi univerzalne narave zapisanih pravic, je imela Deklaracija velik vpliv na poznejše podobne dokumente. ==Besedilo v slovenskem prevodu== Predstavniki [[Francija|francoskega]] ljudstva, konstituirani v narodno skupščino, so - upoštevajoč, da so nepoznavanje, pozabljanje ali preziranje [[človekove pravice|človekovih pravic]] edini vzroki javnih nesreč in [[korupcija|korupcije]] [[vlada|vlad]] - sklenili, da v svečani [[deklaracija|deklaraciji]] razglasijo naravne, neodtujljive in svete človekove pravice; zato da bi jih ta deklaracija , vselej pred očmi vseh članov družbenega telesa, nenehno opozarjala na njihove pravice in dolžnosti; zato da bi - zaradi možnosti njihovega stalnega primerjanja s ciljem vsake politične ustanove - bolj spoštovali akte [[zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[izvršilna oblast|izvršilne]] [[oblast]]i; zato da bi bile pritožbe [[državljan]]ov utemeljene poslej na preprostih in nespornih načelih, vselej usmerjene k ohranjanju ustave in k sreči vseh ljudi. Zaradi vsega tega, v navzočnosti in pod zaščito najvišjega Bitja, narodna skupščina priznava in razglaša naslednje pravice človeka in državljana. '''1. člen''' </br> ''Ljudje se rodijo in živijo svobodni ter enaki v pravicah. Družbene razlike smejo temeljiti samo na splošnem interesu.'' '''2. člen'''</br> ''Cilj vsakega političnega združevanja je ohranitev naravnih in nezastarljivih človekovih pravic. Te pravice so svoboda, lastnina, varnost in upor proti zatiranju.'' '''3. člen'''</br> ''Načelo vse suverenosti izvira predvsem iz naroda. Nobeno telo, noben posameznik ne more izvrševati oblasti, ki ne izhaja neposredno iz naroda.'' '''4. člen'''</br> ''Svoboda je v tem, da lahko storiš vse, kar ne škodi drugemu. Izvrševanje naravnih pravic vsakega človeka tedaj nima drugih omejitev kot onih, ki zagotavljajo drugim članom družbe, da uživajo enake pravice. Te meje sme določiti samo zakon.'' '''5. člen'''</br> ''Zakon sme prepovedati samo družbeno škodljiva dejanja. Vse, kar z zakonom ni prepovedano, je dovoljeno, in nikogar ni mogoče prisiliti k nečemu, kar z zakonom ni zapovedano.'' '''6. člen'''</br> ''Zakon je izraz splošne volje. Vsi državljani imajo pravico osebno ali preko svojih predstavnikov sodelovati pri njegovem sprejemanju. Biti mora enak za vse, pa naj varuje ali kaznuje. Ker so vsi državljani pred zakonom enaki, so jim enako dostopne vse časti, mesta ali javne zaposlitve, v skladu z njihovimi sposobnostmi, brez vsakih drugih razlikovanj, razen onih, ki se tičejo njihovih vrlin in sposobnosti.'' '''7. člen'''</br> ''Nikogar ni mogoče obtožiti, pripreti ali zapreti , razen v primerih in po postopku, ki jih določa zakon. Vse, ki spodbujajo, pospešujejo, izvršujejo, ali omogočajo izvrševanje samovoljnih ukazov, je treba kaznovati, toda vsak državljan, ki ga pozovejo ali privedejo na podlagi zakona, mora takoj ubogati. Vsako upiranje je kaznivo.'' '''8. člen'''</br> ''Zakon sme predpisovati samo strogo in očitno nujne kazni, kaznovati pa je mogoče samo na podlagi zakona, ki je bil sprejet ali proglašen pred kaznivim dejanjem ter zakonito uporabljen.'' '''9. člen'''</br> ''Vsakdo velja za nedolžnega, dokler se ne ugotovi njegova krivda. Če je nujno, da ga priprejo, je treba vsako strogost, ki ne bi bila potrebna za zagotovitev njegove navzočnosti, strogo preprečiti z zakonom.'' '''10. člen'''</br> ''Nihče ne sme biti vznemirjan zaradi svojega prepričanja, tudi verskega ne, pod pogojem, da njegovo izražanje ne moti javnega reda, ki ga določa zakon.'' '''11. člen'''</br> ''Svobodna izmenjava mišljenja in misli je ena najdragocenejših človekovih pravic; vsak državljan sme torej govoriti, pisati, tiskati svobodno in odgovarja samo za zlorabo te svobode v primerih, ki jih določa zakon.'' '''12. člen'''</br> ''Za zagotavljanje pravic človeka in državljana je potrebna javna oblast; ta oblast je zato postavljena v korist vsem, ne pa v posebno korist tistim, ki jim je zaupana.'' '''13. člen'''</br> ''Za vzdrževanje javnih oblasti in za stroške uprave je nujno skupno prispevanje, ki mora biti enakomerno porazdeljeno med vse, ob upoštevanju njihovih možnosti.'' '''14. člen'''</br> ''Državljani imajo pravico, da sami ali po svojih predstavnikih ugotavljajo potrebnost javnih dajatev, da vanje svobodno privolijo, da nadzorujejo njihovo uporabo, da določijo višino, način obdavčenja in pobiranja ter čas trajanja teh dajatev.'' '''15. člen'''</br> ''Družba ima pravico zahtevati obračun dela od vsakega javnega uslužbenca.'' '''16. člen'''</br> ''Družba, v kateri nista zajamčeni varstvo pravic in delitev oblasti, nima ustave.'' '''17. člen'''</br> ''Ker je lastnina nedotakljiva in sveta pravica, je ni mogoče nikomur odvzeti, razen če obstoji očitna, z zakonom določena javna potreba, in to ob predhodni in pravični odškodnini.'' == Glej tudi == * [[francoska revolucija]] == Zunanje povezave == * [http://www.conseil-constitutionnel.fr/textes/d1789.htm Originalno besedilo Deklaracije] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060820123610/http://www.conseil-constitutionnel.fr/textes/d1789.htm |date=2006-08-20 }} {{fr icon}} [[Kategorija:Zgodovina Francije]] [[Kategorija:1789 v pravu]] [[Kategorija:Instrumenti človekovih pravic]] [[Kategorija:Register svetovnega spomina]] {{normativna kontrola}} ltvgfo8bm36m6tidj4nw0knlcxwgd2i 0 35086 6758449 6732558 2026-09-29T18:40:20Z Ljuba24b 92351 /* Zgodnji predlogi v Panami */ np 6758449 wikitext text/x-wiki {{Infobox canal | name = Panamski prekop<br />''Canal de Panamá'' | image = Panama Canal Map EN.png | image_caption = Shema Panamskega prekopa, ki prikazuje zaporedje zapornic in prehodov | former_names = | modern_name = | original_owner = Société internationale du Canal | engineer = John Findlay Wallace (1904–1905), John Frank Stevens (1905–1907), George Washington Goethals (1907–1914) | coordinates = {{Coord|8|59|50.1|N|79|35|28.8|W|region:PA_type:waterbody|display=title,inline}} |other_engineer = |date_act = |date_began = |date_use = |date_completed = |date_extended = |date_closed = |date_restored = |length_km = 82 |len_m = 366 |original_boat_length = |original_boat_length_in = |len_note = |beam_m = 49 |original_beam_m = 28,5 |max_boat_draft = 15,2 m |beam_note = |start_point = |original_start = |start_note = |end_point = |original_end = |end_note = |branch = |branch_of = |connects_to = |locks = 3 navzgor, 3 navzdol; vse tri pasove |original_num_locks = |lock_note = 3 pasovi zapornic |elev = |elev_note = |status = odprt, razširitev odprta 26. junija, 2016 |navigation_authority = Panama Canal Authority }} [[Slika:Panama map-sl.png|thumb|400px|Zemljevid Paname s prekopom]] '''Panamski prekop''' ({{lang-es|Canal de Panamá}}) je [[prekop]], ki seka '''Panamsko ožino''' in s tem povezuje [[Atlantski ocean|Atlantski]] in [[Tihi ocean]]. Odprt je bil 15. avgusta 1914 in je dolg 82 [[kilometer|km]]. Prekop danes uporablja več kot 80 držav, na njem pa se stika 144 mednarodnih pomorskih poti. Zapornice na vsakem koncu dvignejo ladje do Gatunskega jezera, umetnega sladkovodnega jezera 26 metrov nad morsko gladino, ki je nastalo z zajezitvijo reke [[Chagres (reka)|Chagres]] in jezera Alajuela, da se zmanjša količina izkopavanja, potrebnega za prekop, nato pa se ladje spustijo na drugi konec. Pri enem prehodu ladje se porabi povprečno 200.000.000 litrov sveže vode. Bližnjica preko Panamskega prekopa močno skrajša čas za potovanje ladij med Atlantskim in Tihim oceanom, kar jim omogoča, da se izognejo dolgi in nevarni poti okoli [[rt Horn|rta Horn]] okoli najjužnejšega konca Južne Amerike prek [[Drakov preliv|Drakovega]] ali [[Magellanov preliv|Magellanovega preliva]]. Gre za enega največjih in najtežjih inženirskih projektov, ki so se jih kdaj lotili. [[Kolumbija]], [[Francija]] in pozneje [[Združene države Amerike]] so med gradnjo nadzorovale ozemlje okoli prekopa. Francija je začela dela na prekopu leta 1881, vendar se je ustavila zaradi pomanjkanja zaupanja investitorjev zaradi inženirskih težav in visoke stopnje umrljivosti delavcev. Združene države so projekt prevzele leta 1904 in prekop odprle leta 1914. ZDA so še naprej nadzorovale prekop in okoliško cono Panamskega prekopa, dokler Torrijos–Carterjeva pogodba ni predvidela njegove predaje Panami leta 1977. Po obdobju skupnega ameriške-panamskega nadzora je prekop leta 1999 prevzela panamska vlada. Zdaj ga upravlja in vzdržuje vladna uprava Panamskega prekopa ({{lang-es|Autoridad del Canal de Panamá (ACP)}}). Prvotne zapornice so bile široke 33,5 metra. Tretji, širši pas zapornic je bil zgrajen med septembrom 2007 in majem 2016. Razširjena plovna pot je začela komercialno obratovati 26. junija 2016. Nove zapornice omogočajo tranzit večjih ladij NeoPanamax.<ref>Zamorano, Juan; Martinez, Kathia (June 26, 2016). "Panama Canal opens $5B locks, bullish despite shipping woes". The Big Story. Associated Press. Archived from the original on June 26, 2016. Retrieved March 6, 2017.</ref> Letni promet se je povečal s približno 1000 ladij leta 1914, ko je bil prekop odprt, na 14.702 plovil leta 2008, kar je skupno 333,7 milijona ton Panamskega prekopa/univerzalnega merilnega sistema (PC/UMS). Do leta 2012 je skozi prekop šlo več kot 815.000 plovil.<ref name="canalusage">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|title=Panama Canal Traffic—Years 1914–2010|website=Panama Canal Authority|access-date=2011-01-25|archive-date=December 30, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101230042623/http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|url-status=live}}</ref> Leta 2017 so ladje v povprečju potrebovale 11,38 ure, da so preplule med dvema zunanjima zapornicama prekopa.<ref name="ACP">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |title=Annual Report 2017 |website=Panama Canal Authority |access-date=2021-04-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210403001241/https://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |archive-date=2021-04-03}}</ref> Ameriško združenje gradbenih inženirjev je Panamski prekop uvrstilo med sedem čudes sodobnega sveta.<ref name="ASCE">{{navedi splet|url=http://www.asce.org/content.aspx?id=2147487305 |title=Seven Wonders |website=American Society of Civil Engineers |access-date=2011-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100802060056/http://www.asce.org/Content.aspx?id=2147487305 |archive-date=2010-08-02 }}</ref> Kanal ogroža nizek vodostaj ob suši in zaradi podnebnih sprememb. == Zgodovina == === Zgodnji predlogi v Panami === [[File:Panama.A2003087.1850.250m.jpg|thumb|upright=1.25|Satelitska slika, ki prikazuje lokacijo Panamskega prekopa: gosta džungla je vidna v zeleni barvi, na vrhu pa oblaki.]] Najzgodnejši zapis o kanalu čez Panamsko ožino je bil leta 1534, ko je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in španski kralj, naročil raziskavo poti skozi obe Ameriki, da bi olajšal potovanje ladjam med Španijo in Perujem. Španci so želeli pridobiti vojaško prednost pred Portugalci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=A History of the Panama Canal: French and American Construction Efforts |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=dead}}; Chapter 3, ''[http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html Some Early Canal Plans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150102032703/http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html |date=January 2, 2015 |url-status=dead}}''</ref> Leta 1668 je angleški zdravnik in filozof sir Thomas Browne v svojem enciklopedičnem delu ''Pseudodoxia Epidemica'' špekuliral, da je »morje je prežrlo nekaj ožine, drugo pa posekala lopata: in če bo politika dopuščala, bo Panama v Ameriki nadvse vredna tega poskusa: oddaljena je le nekaj milj in bi odprla krajšo pot do Vzhodne Indije in Kitajske.«<ref>{{navedi knjigo |section=Book 6, chapter 8 |title=On the River Nile |edition=4th |year=1668 |url=https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |last1=Browne |first1=Sir Thomas |author-link=|access-date=January 10, 2022 |archive-date=November 19, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211119062425/https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Glede na strateško lego Paname in potencial njene ozke ožine, ki ločuje dva velika oceana, so v preteklih letih poskušali vzpostaviti druge trgovinske povezave na tem območju. Eden zgodnjih primerov tega je bila nesrečna ''shema Darien'', ki jo je začela Kraljevina Škotska leta 1698 za vzpostavitev kopenske trgovske poti. Na splošno negostoljubni pogoji so preprečili prizadevanje in aprila 1700 so projekt opustili.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinnaird.net/darien.htm|title=Darien Expedition|access-date=2007-09-03|archive-date=July 19, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719173435/http://www.kinnaird.net/darien.htm|url-status=live}}</ref> Leta 1788 so Američani predlagali, da bi prekop zgradili Španci, saj so nadzirali kolonije, kjer bi ga zgradili. Rekli so, da bi bila to manj zahrbtna pot za ladje kot obhod južne konice Južne Amerike in da bi tropski oceanski tokovi naravno razširili kanal po izgradnji.<ref>{{navedi knjigo|title=Meteorology in America, 1800–1870|url=https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem|author=James Rodger Fleming|page=[https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem/page/4 4]|publisher=Johns Hopkins University Press|date=1990|isbn=0801839580}}</ref> Med ekspedicijo med letoma 1788 in 1793 je Alessandro Malaspina začrtal načrte za izgradnjo kanala.<ref>{{navedi knjigo |last=Caso |first=Adolph |url=http://archive.org/details/theytoomadeameri00caso |title=They too made America great |date=1978 |publisher=Boston : Branden Press |others=Internet Archive |isbn=978-0-8283-1714-6 |pages=72}}</ref> V poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju so v drugih državah zgradili številne prekope. Uspeh prekopa Erie skozi osrednji New York v ZDA v 1820-ih in propad španskega cesarstva v Latinski Ameriki sta povzročila vse večje zanimanje Američanov za gradnjo medoceanskega prekopa. Z začetkom leta 1826 so ameriški uradniki začeli pogajanja z [[Velika Kolumbija|Veliko Kolumbijo]] (današnja Kolumbija, Venezuela, Ekvador in Panama), v upanju, da bodo pridobili koncesijo za gradnjo prekopa. Ljubosumen na novo pridobljeno neodvisnost in v strahu nadvlade močnejših Združenih držav so predsednik [[Simon Bolivar|Simón Bolívar]] in uradniki [[Nova Granada|Nove Granade]] zavrnili ameriške ponudbe. Po propadu Velike Kolumbije je Nova Granada ostala nestabilna pod nenehnimi vladnimi spletkami. ​ [[Velika Britanija]] je poskušala zgraditi kanal leta 1843. Glede na ''New-York Daily Tribune'', 24. avgusta 1843, sta Barings Bank of London in Republika Nova Granada sklenili pogodbo za gradnjo prekopa čez [[Darienska vrzel|Dariensko vrzel]] (Panamska ožina). Omenili so ga kot Atlantski in Pacifiški kanal in bil je povsem britanski podvig. Načrt, ki naj bi bil dokončan v petih letih, ni bil nikoli uresničen. Skoraj istočasno so se pojavile druge zamisli, vključno s prekopom (in/ali železnico) čez mehiško [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeško ožino]]. Tudi to se ni razvilo.<ref>[http://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83030213/1843-08-24/ed-1/seq-/#date1=1836&index=1&rows=20&words=Lexington+Ship+ship&searchType=basic&sequence=0&state=New+York&date2=1850&proxtext=lexington+ship&y=10&x=16&dateFilterType=yearRange&page=1)]{{Dead link|date=June 2019}}</ref> Leta 1846 je pogodba Mallarino–Bidlack, sklenjena med ZDA in Novo Granado, podelila Združenim državam tranzitne pravice in pravico do vojaškega posredovanja v ožini. Leta 1848 je odkritje zlata v Kaliforniji na zahodni obali Združenih držav ponovno vzbudilo zanimanje za prekop med Atlantskim in Tihim oceanom. William Henry Aspinwall, ki je približno v istem času dobil zvezno subvencijo za gradnjo in upravljanje pacifiških poštnih parnikov, je imel koristi od odkritja zlata. Aspinwallova pot je vključevala odseke parnika od New Yorka do Paname in od Paname do Kalifornije, s prevozom po kopnem skozi Panamo. Ta pot s kopenskim delom v Panami je bila kmalu pogosto uporabljena, saj je zagotavljala eno najhitrejših povezav med San Franciscom v Kaliforniji in mesti na vzhodni obali, skupaj približno 40 dni tranzita. Skoraj vse zlato, ki so ga poslali iz Kalifornije, je šlo po tej panamski poti. Več novih in večjih parnih ladij je kmalu začelo voziti po tej novi poti, vključno z zasebnimi parniki v lasti ameriškega podjetnika Corneliusa Vanderbilta, ki so uporabljali kopensko pot skozi Nikaragvo in nesrečno ''SS Central America''.<ref>{{navedi knjigo|title=The First Tycoon: The Epic Life of Cornelius Vanderbilt|url=https://archive.org/details/firsttycoonepicl0283stil|first=T.J.|last=Stiles|date=2009|publisher=Knopf |isbn=9780375415425}}</ref> Leta 1850 so Združene države začele graditi Panamsko kanalsko železnico (danes imenovano Panamska železnica), da bi prečkala ožino; odprli so jo leta 1855. Ta kopenska povezava je postala pomemben del infrastrukture zahodne poloble, kar je močno olajšalo trgovino. Kasnejša kanalska pot je bila zgrajena vzporedno z njo, saj je pomagala pri krčenju gostih gozdov. Celotna vodna pot med oceanoma je bila še vedno cilj. Leta 1855 je William Kennish, inženir, rojen v Manxu, ki je delal za vlado Združenih držav, pregledal ožino in izdal poročilo o poti za predlagani Panamski prekop.<ref name=mw>{{navedi knjigo |author=A.W. Moore |date=1901 |entry-url=http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |title=Manx Worthies or Biographies of Notable Manx Men and Women |entry=William Kennish (b. 1799, d. 1862) |page=118 |location=Douglas, Isle of Man |publisher=S. K. Broadbent |via=isle-of-man.com |access-date=February 8, 2010 |archive-date=June 28, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628225110/http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |url-status=dead }}</ref> Njegovo poročilo je bilo objavljeno kot knjiga z naslovom ''Praktičnost in pomen ladijskega kanala za povezavo Atlantskega in Tihega oceana''.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |title=The Practicability and Importance of a Ship Canal to Connect the Atlantic and Pacific Oceans |last1=Kelley |first1=Frederick M. |last2=Kennish |first2=William |last3=Serrell |first3=Edward Wellman |year=1855 |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094150/https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Leta 1876 sta Lucien Napoléon Bonaparte Wyse in njegov glavni pomočnik Armand Réclus, oba častnika in inženirja francoske mornarice, raziskala več poti v regijah Darien-Atrato in podala predloge, vključno z gradnjo predorov in zapornic. Drugi raziskovalni obisk ožine se je začel 6. decembra 1877, kjer sta bili raziskani dve poti v Panami, pot San Blas in pot od Limonskega zaliva do mesta Panama, sedanja pot preko prekopa. Francozi so dosegli uspeh pri izgradnji [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] na Bližnjem vzhodu. Čeprav je bil to dolgotrajen projekt, so jih spodbudili k načrtovanju prekopa, ki bi prečkal Panamsko ožino. Wyse je odšel v Bogoto in 20. marca 1878 v imenu Société Civile Internationale du Canal Interocéanique par l'isthme du Darien, ki jo je vodil general Étienne Türr, s kolumbijsko vlado podpisal pogodbo, znano kot ''koncesija Wyse'', da zgraditi medoceanski prekop skozi Panamo. === Francoski gradbeni poskusi, 1881–1899 === [[File:Ferdinand de Lesseps by Nadar.jpg|thumb|upright|Ferdinand de Lesseps, francoski začetnik Sueškega in Panamskega prekopa]] Prvi poskus izgradnje prekopa skozi takratno kolumbijsko provinco Panamo se je začel 1. januarja 1881. Projekt je navdihnil diplomat Ferdinand de Lesseps, ki je v Franciji uspel zbrati znatna sredstva zaradi velikih dobičkov, ustvarjenih s svojo uspešno gradnjo Sueškega prekopa.{{sfn |McCullough |1977 |p=125}} Čeprav je moral biti Panamski prekop dolg le 40 odstotkov kot Sueški prekop, je bil veliko večji inženirski izziv zaradi kombinacije tropskih deževnih gozdov, izčrpavajočega podnebja, potrebe po zapornicah in pomanjkanja kakršne koli starodavne poti. Lesseps je želel prekop na gladini morja (kot Sueški), vendar je mesto obiskal le nekajkrat, v sušnem obdobju, ki traja le štiri mesece na leto.{{sfn |McCullough |1977 |pp=103–123}} Njegovi možje niso bili pripravljeni na deževno sezono, med katero je reka Chagres, kjer se je prekop začel, postala hud hudournik, ki se je dvignil do 10 m. Gosta džungla je bila živa s strupenimi kačami, žuželkami in pajki, a najhujši izzivi so bili [[rumena mrzlica]], [[malarija]] in druge tropske bolezni, ki so ubile na tisoče delavcev; do leta 1884 je stopnja smrtnosti znašala več kot 200 na mesec.<ref>{{navedi knjigo|last=Cadbury|first=Deborah|title=Seven Wonders of the Industrial World|url=https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb|year=2003|publisher=Fourth Estate|location=London and New York|pages=[https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb/page/201 201]–204}}</ref> Javnozdravstveni ukrepi so bili neučinkoviti, ker vloga komarjev kot prenašalcev bolezni takrat ni bila znana. Razmere so v Franciji omalovaževali, da bi se izognili težavam pri zaposlovanju, vendar je zaradi visoke stopnje umrljivosti težko ohraniti izkušeno delovno silo. [[File:1886 bas obispo.jpg|thumb|upright=1.1|left|Bager pri delu v Bas Obispu, 1886]] [[File:Canal Interoceanique de Panama 1880.jpg|thumb|Delnica Compagnie Universelle du Canal Interocéanique de Panama, izdana 29. novembra 1880 – podpisal Ferdinand de Lesseps]] Delavci so morali nenehno širiti glavni vrez skozi goro pri Culebri in zmanjševati kote pobočij, da bi čim bolj zmanjšali plazove. Pri gradnji prekopa so bile uporabljene parne lopate, kupljene pri Bay City Industrial Works, podjetju v lasti Williama L. Clementsa v Bay Cityju v Michiganu.<ref>{{navedi splet|url=http://ns.umich.edu/new/releases/3000|title=The Panama Canal: Explorers, pirates, scientists and engineers – University of Michigan News|date=April 18, 2007|work=umich.edu|access-date=April 20, 2016|archive-date=July 1, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160701003956/http://ns.umich.edu/new/releases/3000|url-status=live}}</ref> Uporabljali so tudi verižne bagre z žlicami, ki so jih proizvajali Alphonse Couvreux in Wehyer & Richemond ter Buette. Druga mehanska in električna oprema je imela omejene zmogljivosti, jeklena oprema pa je v deževnem podnebju hitro rjavela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=Read our history: The French Canal Construction |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=live }}</ref> V Franciji je Lesseps ohranjal naložbe in ponudbo delavcev še dolgo potem, ko je bilo očitno, da cilji niso bili doseženi, vendar je na koncu denarja zmanjkalo. Francosko podjetje je propadlo leta 1889, potem ko je domnevno porabilo 287.000.000 USD; približno 22.000 moških je umrlo zaradi bolezni in nesreč, prihranki 800.000 vlagateljev pa so bili izgubljeni.<ref name="French">{{navedi knjigo |chapter-url=http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |chapter=The French Failure |title=America's Triumph in Panama |first=Ralph E. |last=Avery |publisher=L.W. Walter Company |location=Chicago, IL |year=1913 |access-date=January 10, 2022 |archive-date=July 28, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728050134/http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |url-status=live }}</ref>{{sfn|Cadbury|2003|p=262}} Delo je bilo prekinjeno 15. maja in v škandalu, ki je sledil, znanem kot ''panamska afera'', so bili nekateri od odgovornih preganjani, vključno z [[Gustave Eiffel|Gustavom Eifflom]].{{sfn |McCullough |1977 |p=224}} Lesseps in njegov sin Charles sta bila spoznana za kriva poneverbe sredstev in obsojena na pet let zapora. Ta obsodba je bila pozneje razveljavljena in oče, star 88 let, ni bil nikoli zaprt. Leta 1894 je bilo ustanovljeno drugo francosko podjetje, Compagnie Nouvelle du Canal de Panama, ki je prevzelo projekt. Minimalna delovna sila nekaj tisoč ljudi je bila zaposlena predvsem za izpolnjevanje pogojev kolumbijske koncesije za Panamski prekop, za vodenje Panamske železnice in za vzdrževanje obstoječih izkopov in opreme v prodajnem stanju. Podjetje je iskalo kupca za ta sredstva z izklicno ceno 109.000.000 ameriških dolarjev. Medtem so nadaljevali z dovolj aktivnosti za ohranitev svoje franšize. Phillipe Bunau-Varilla, francoski direktor družbe New Panama Canal Company, je sčasoma uspel prepričati Lessepsa, da je kanal z zapornico in jezerom bolj realističen kot kanal na morski gladini. Comité Technique, tehnični odbor na visoki ravni, je ustanovila Compagnie Nouvelle, da bi pregledala študije in delo – ki je že končano in še poteka – ter pripravila najboljši načrt za dokončanje kanala. Odbor je prispel na ožino februarja 1896 in se takoj, tiho in učinkovito lotil svojega dela oblikovanja najboljšega možnega načrta prekopa, ki so ga predstavili 16. novembra 1898. Mnogi vidiki načrta so bili načeloma podobni prekopu, ki je bil končno zgradili Američani leta 1914.<ref>Panama Canal Official Site – History – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> To je bil zaporni kanal z dvema visokima jezeroma za dvig ladij navzgor in čez celinsko ločnico. Dvojne zapornice bi bile dolge 225 m in globoke približno 9 m; ena komora vsakega para bi bila široka 25 m, druga 18 m. Bilo bi osem nizov zapornic, dva v Bohio Soldado in dva v Obispu na strani Atlantika; en v Paraisu, dva v Pedru Miguelu in en v Mirafloresu na Pacifiku. Umetna jezera bi nastala z zajezitvijo reke Chagres pri Bohiu in Alhajueli, kar bi zagotovilo nadzor nad poplavami in električno energijo. === Pridobitev Združenih držav Amerike === [[File:Panama canal cartoon 1903.jpg|thumb|Namere ZDA, da bi vplivale na to območje (zlasti na gradnjo in nadzor Panamskega prekopa), so leta 1903 pripeljale do ločitve Paname od Kolumbije.]] [[File:125-French method of excavation in Culebra Cut.jpg|thumb|Culebra vkop leta 1896]] [[File:PSM V61 D312 The culebra cut.png|thumb|Culebra vkop leta 1902]] V tem času sta se predsednik in senat Združenih držav zanimala za vzpostavitev prekopa čez ožino, pri čemer so bili nekateri naklonjeni prekopu čez Nikaragvo, drugi pa so zagovarjali nakup francoskih interesov v Panami. Bunau-Varilla, ki je iskal ameriško vpletenost, je zahteval 100 milijonov dolarjev, vendar je sprejel 40 milijonov dolarjev glede na nikaragovsko možnost. Junija 1902 je ameriški senat glasoval za Spoonerjev zakon, da bi sledil panamski možnosti, pod pogojem, da je bilo mogoče pridobiti potrebne pravice.{{sfn |McCullough |1977 |pp=305–328}} 22. januarja 1903 sta državni sekretar Združenih držav Amerike John M. Hay in kolumbijski odgovorni dr. Tomás Herrán podpisala pogodbo Hay–Herrán. Za 10 milijonov dolarjev in letno plačilo bi Združenim državam odobrila obnovljivi najem za nedoločen čas od Kolumbije na zemljišču, predlaganem za prekop. Pogodbo je ameriški senat ratificiral 14. marca 1903, vendar je senat Kolumbije ni ratificiral. Bunau-Varilla je predsedniku [[Theodore Roosevelt|Theodoru Rooseveltu]] in Hayu povedal o morebitnem uporu panamskih upornikov, ki so se želeli ločiti od Kolumbije in upali, da bodo Združene države podprle upornike z ameriškimi enotami in denarjem. Roosevelt je spremenil taktiko, ki je deloma temeljila na pogodbi Mallarino–Bidlack iz leta 1846, in je aktivno podpiral ločitev Paname od Kolumbije. Kmalu po priznanju Paname je podpisal pogodbo z novo panamsko vlado pod pogoji, podobnimi Hay-Herránovi pogodbi.<ref>{{navedi knjigo|last1=Livingstone|first1=Grace|title=America's Backyard : The United States and Latin America from the Monroe Doctrine to the War on Terror|url=https://archive.org/details/americasbackyard0000livi|date=2009|publisher=Zed|location=London|isbn=9781848132146|pages=[https://archive.org/details/americasbackyard0000livi/page/13 13]}}</ref> 2. novembra 1903 so ameriške vojaške ladje blokirale morske poti pred morebitnimi premiki kolumbijskih čet na poti, da bi zadušile panamski upor. Panama je razglasila neodvisnost 3. novembra 1903. Združene države so hitro priznale novo državo.{{sfn |McCullough |1977 |pp=361–386}} To se je zgodilo tako hitro, da so v času, ko je kolumbijska vlada v Bogoti sprožila odgovor na panamsko vstajo, ameriške enote že vstopile v uporniško provinco. Kolumbijske enote, poslane v Panamo, so bile na hitro zbrane obveznike z malo usposabljanja. Medtem ko bi ti naborniki morda lahko premagali panamske upornike, ne bi mogli premagati enot ameriške vojske, ki so podpirale panamske upornike. Razlog, da so poslali vojsko nabornikov, je bil, da je bil to najboljši odziv, ki so ga Kolumbijci lahko zbrali, saj si je Kolumbija še vedno opomogla od državljanske vojne med liberalci in konservativci od oktobra 1899 do novembra 1902, znane kot »tisočdnevna vojna«. ZDA so se popolnoma zavedale teh pogojev in so jih celo vključile v načrtovanje intervencije v Panami, saj so ZDA delovale kot arbiter med obema stranema. Mirovna pogodba, ki je končala »tisočdnevno vojno«, je bila podpisana na ladji USS Wisconsin 21. novembra 1902. Medtem ko so bile v pristanišču, so ZDA v Panamo z mirovno delegacijo pripeljale tudi inženirske ekipe, da bi začele načrtovati gradnjo prekopa, preden so ZDA sploh uspele pridobil pravico do gradnje prekopa. Vsi ti dejavniki bi povzročili, da Kolumbijci ne bi mogli zadušiti panamskega upora in izgnati enot Združenih držav, ki zasedajo to, kar je danes neodvisna država Panama.<ref>{{navedi knjigo|last=Meade|first=Teresa A.|title=History of Modern Latin America: 1800 to the Present.|url=https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6|publisher=Wiley-Blackwell|year=2016|isbn=978-1-118-77248-5|location=Hoboken, NJ|pages=[https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6/page/128 128]–130}}</ref> 6. novembra 1903 je Philippe Bunau-Varilla kot panamski veleposlanik v ZDA podpisal pogodbo Hay–Bunau-Varilla, s katero je Združenim državam podelil pravice do izgradnje in neomejenega upravljanja območja Panamskega prekopa in njegove obrambe. To se včasih napačno razlaga kot »99-letni najem« zaradi zavajajočega besedila v 22. členu pogodbe.<ref>{{navedi splet |url=http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |title=Avalon Project—Convention for the Construction of a Ship Canal (Hay-Bunau-Varilla Treaty), November 18, 1903 |publisher=Avalon.law.yale.edu |access-date=2010-10-24 |archive-date=November 4, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111104144736/http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |url-status=live }}</ref> Mnogi Panamci so pogodbo skoraj takoj obsodili kot kršitev nove nacionalne suverenosti njihove države. To je kasneje postalo sporno diplomatsko vprašanje med Kolumbijo, Panamo in Združenimi državami. Predsednik Roosevelt je slavno izjavil: »Vzel sem ožino, začel prekop in nato zapustil kongres, ne da bi razpravljal o prekopu, ampak da bi razpravljal o meni«. Več strani v Združenih državah je to označilo za vojno dejanje proti Kolumbiji: New York Times je podporo, ki so jo Združene države dale Bunau-Varilla, opisal kot »dejanje grdega osvajanja«. ''New York Evening Post'' je označil to je »vulgaren in plačanski podvig«. Manevri ZDA se pogosto navajajo kot klasičen primer ameriške topniške diplomacije v Latinski Ameriki in najboljša ilustracija tega, kar je Roosevelt mislil s starim afriškim pregovorom: »Govori tiho in nosi velika palica [in] daleč boš prišel«. Po revoluciji leta 1903 je Republika Panama do leta 1939 postala protektorat ZDA.<ref>{{navedi splet|last=Hanson |first=David C. |title=Theodore Roosevelt and the Panama Canal |url=http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |publisher=Virginia Western Community College |access-date=21 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140201211319/http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |archive-date=1 February 2014 }}</ref> Leta 1904 so Združene države kupile francosko opremo in izkopavanja, vključno s Panamsko železnico, za 40 milijonov ameriških dolarjev, od katerih se je 30 milijonov nanašalo na dokončana izkopavanja, predvsem v Culebra vkopu, ocenjena na približno 1,00 dolar na kubični jard. Združene države so novi državi Panami plačale 10 milijonov dolarjev in vsako naslednje leto po 250.000 dolarjev. Leta 1921 sta Kolumbija in Združene države sklenile pogodbo Thomson–Urrutia, v kateri so se Združene države strinjale, da bodo Kolumbiji plačale 25 milijonov dolarjev: 5 milijonov dolarjev ob ratifikaciji in štiri letna plačila po 5 milijonov dolarjev ter Kolumbiji podelile posebne privilegije v kanalski coni. V zameno je Kolumbija priznala Panamo kot neodvisno državo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |title=U.S. agrees to transfer Panama Canal to Panama |work=History.com |access-date=28 July 2021 |archive-date=November 27, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127014923/http://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |url-status=live }}</ref> === Združene države Amerike so zgradile Panamski prekop, 1904–1914 === [[File:John Frank Stevens.jpg|thumb|upright|left|Glavni inženir John Frank Stevens]] [[File:William Crawford Gorgas.jpg|thumb|upright|left|Sanitarni uradnik William C. Gorgas]] ZDA so uradno prevzele nadzor nad lastnino prekopa 4. maja 1904, pri čemer so od Francozov podedovale osiromašeno delovno silo in ogromno zgradb, infrastrukture in opreme, večinoma v slabem stanju. Za nadzor gradnje je bila ustanovljena vladna komisija ZDA, Komisija za Isthmian Canal (ICC); dobil je nadzor nad cono Panamskega prekopa, nad katero so Združene države izvajale suverenost.{{sfn |McCullough |1977 |pp=273–274}} Komisija je poročala neposredno vojnemu sekretarju Williamu Howardu Taftu in je dobila navodila, naj se izogne neučinkovitosti in korupciji, ki sta Francoze pestili 15 let prej. 6. maja 1904 je predsednik Theodore Roosevelt imenoval Johna Findleyja Wallacea, nekdanjega glavnega inženirja in končno generalnega direktorja Illinois Central Railroad, za glavnega inženirja projekta Panamski prekop. Preobremenjen zaradi države, ki jo je prizadela bolezen, in prisiljen uporabljati pogosto dotrajano francosko infrastrukturo in opremo ter razočaran nad preveč birokratskim ICC, je Wallace junija 1905 nenadoma odstopil. ICC je imenoval novega predsednika, Theodora P. Shontsa, in imenovan je bil nov glavni inženir, John Frank Stevens, samoizobraženi inženir, ki je zgradil Veliko severno železnico.{{sfn |McCullough |1977 |pp=459–462}} Stevens ni bil član ICC; na birokracijo je vedno bolj gledal kot na resno oviro, mimo komisije in prošnje in zahteve pošiljal neposredno Rooseveltovi administraciji v Washingtonu, DC. Eden od Stevensovih prvih dosežkov v Panami je bila gradnja in obnova stanovanj, kavarn, hotelov, vodnih sistemov, servisnih delavnic, skladišč in druge infrastrukture, ki jo potrebuje na tisoče prihajajočih delavcev. Stevens je začel prizadevanje za zaposlovanje, da bi privabil na tisoče delavcev iz Združenih držav in drugih območij, da pridejo delat v Canal Zone. Delavci s Karibov - imenovani »afro-panamci« - so prišli v velikem številu in mnogi so se za stalno naselili. Stevens je poskušal zagotoviti namestitev, v kateri bi lahko delavci delali in živeli v razumni varnosti in udobju. Ponovno je vzpostavil in razširil tudi železnico, ki se je izkazala za ključno pri prevozu milijonov ton zemlje od vreza skozi gore do jezu čez reko Chagres. [[File:Roosevelt and the Canal.JPG|thumb|upright|Predsednik Theodore Roosevelt sedi na parni lopati Bucyrus v Culebra Cutu, 1906]] [[File:Panama Canal under construction, 1907.jpg|thumb|upright|Na tej fotografiji iz leta 1907 so prikazana gradbena dela na Gaillard vkopu]] Polkovnik William C. Gorgas je bil leta 1904 imenovan za glavnega sanitarnega uradnika pri projektu gradnje prekopa. Gorgas je izvedel vrsto ukrepov za zmanjšanje širjenja smrtonosnih bolezni, zlasti rumene mrzlice in malarije, za kateri je bilo nedavno dokazano, da jo prenašajo komarji po okužbi, delo kubanskega epidemiologa dr. Carlosa Finlaya in ameriškega patologa dr. Walterja Reeda.{{sfn |McCullough |1977 |pp=405–426}} Naložbe so bile izvedene v obsežne sanitarne projekte, vključno z mestnimi vodovodnimi sistemi, zaplinjevanjem zgradb, škropljenjem območij, kjer se razmnožujejo žuželke, z oljem in larvicidom, namestitvijo mrež proti komarjem in okenskih zaves ter odstranjevanjem stoječe vode. Kljub nasprotovanju komisije (en član je rekel, da so njegove ideje nerodne) je Gorgas vztrajal in ko je prišel Stevens, se je zavzel za projekt. Po dveh letih obsežnega dela so bile bolezni, ki jih širijo komarji, skoraj odpravljene.{{sfn |McCullough |1977 |pp=466–468}} Tudi po vsem tem trudu je približno 5600 delavcev umrlo zaradi bolezni in nesreč med fazo gradnje kanala v ZDA. Leta 1905 je bila ameriška inženirska komisija pooblaščena za pregled načrta kanala, ki še ni bil dokončan. Januarja 1906 je komisija z večino osem proti pet priporočila predsedniku Rooseveltu kanal na morski gladini, kot so ga poskusili Francozi in začasno opustili leta 1887 za sistem desetih zapornic, ki ga je zasnoval Philippe Bunau -Varilla in dokončno leta 1898 za prekop z zapornico in jezerom, ki ga je zasnoval Comité Technique Compagnie Nouvelle de Canal de Panama, kot ga je leta 1879 zamislil Adolphe Godin de Lépinay.<ref>Panama Canal Official Site – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> Toda leta 1906 je bil Stevens, ki je videl Chagres v polni poplavi, poklican v Washington; pristop na morski gladini je razglasil za »popolnoma nevzdržen predlog«. Zagovarjal je prekop, ki uporablja sistem zapornic za dvigovanje in spuščanje ladij iz velikega rezervoarja 26 m nad morsko gladino. Tako bi nastal največji jez (Gatunski jez) in največje umetno jezero ([[Gatunsko jezero]]) na svetu v tistem času. Vodo za ponovno polnjenje zapornic bi vzeli iz Gatunskega jezera z odpiranjem in zapiranjem ogromnih vrat in ventilov ter pustili gravitaciji, da poganja vodo iz jezera. Gatunsko jezero bi se povezovalo s Pacifikom skozi gore na Gaillard (Culebra) vkopu. Za razliko od Godina de Lépinaya z Congrès International d'Etudes du Canal Interocéanique je Stevens uspešno prepričal Roosevelta o nujnosti in izvedljivosti te alternativne sheme.{{sfn |McCullough |1977 |pp=485–489}} Gradnja prekopa z zapornicami je zahtevala izkop več kot 13 milijonov m³ materiala in nad 23 milijonov m³, ki so jih izkopali Francozi. Američani so v najkrajšem možnem času zamenjali ali nadgradili staro, neuporabno francosko opremo z novo gradbeno opremo, ki je bila zasnovana za veliko večji in hitrejši obseg dela. Kupljeni sta bili 102 veliki parni lopati, nameščeni na železnici, 77 od Bucyrus-Erie in 25 od Marion Power Shovel Company. Tem so se pridružili ogromni žerjavi na parni pogon, velikanski hidravlični drobilniki kamnin, mešalci betona, strgači in pnevmatski električni vrtalniki, ki so bili skoraj vsi izdelani z novo, obsežno tehnologijo gradnje strojev, razvito in izdelano v Združenih državah. Železnico je bilo treba tudi temeljito posodobiti s težkimi dvotirnimi tirnicami na večini proge, da bi lahko sprejeli nov vozni park. Na mnogih mestih je novo Gatunsko jezero poplavilo preko prvotne železniške proge, zato je bilo treba zgraditi novo progo nad vodno gladino jezera. Med letoma 1912 in 1914 je potekala polemika o pristojbini za prekop.<ref>{{Cite journal |last=Coker |first=William S. |date=1968 |title=The Panama Canal Tolls Controversy: A Different Perspective |url=https://www.jstor.org/stable/1891013 |journal=The Journal of American History |volume=55 |issue=3 |pages=555–564 |doi=10.2307/1891013 |jstor=1891013 |issn=0021-8723}}</ref> {{Panorama|image = File:PanamaCanal1913a.jpg|height = 165|caption = Gradnja zapornic na Panamskem kanalu, 1913}} === Goethals zamenja Stevensa na mestu glavnega inženirja === [[File:George W. Goethals cph.3a02121.jpg|thumb|upright|General George Washington Goethals, ki je dokončal prekop]] Leta 1907 je Stevens odstopil kot glavni inženir. Njegovo nadomestilo, ki ga je imenoval predsednik Theodore Roosevelt, je bil major ameriške vojske George Washington Goethals iz inženirskega zbora ameriške vojske. Kmalu so ga povišali v podpolkovnika in kasneje v generala, bil je močan vodja, izurjen v [[West Pointu]], in gradbeni inženir z izkušnjami s prekopi (za razliko od Stevensa). Goethals je usmerjal delo v Panami do uspešnega zaključka leta 1914, dve leti pred ciljnim datumom 10. junija 1916.<ref>{{navedi splet |title=The Panama Canal: Writings of the U. S. Army Corps of Engineers Officers Who Conceived and Built It |url=http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|archive-url=https://web.archive.org/web/20130408131503/http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|url-status=dead|archive-date=2013-04-08|access-date=2023-05-01 |page=1}}</ref> Goethals je inženirsko in izkopno delo razdelil na tri oddelke: atlantski, osrednji in pacifiški. Atlantska divizija pod poveljstvom majorja Williama L. Siberta je bila odgovorna za gradnjo ogromnega valobrana na vhodu v zaliv Limon Bay, zapornic Gatun in njihovega pristopnega kanala 5,6 km ter ogromnega jezu Gatuna. Pacifiška divizija pod vodstvom Sydneyja B. Williamsona (edinega civilnega člana te visoke ekipe) je bila podobno odgovorna za pacifiški 4,8 km valobran v Panamskem zalivu, pristopni kanal do zapornic in Miraflores in zapornice Pedro Miguel ter z njimi povezani jezovi in rezervoarji.{{sfn |McCullough |1977 |pp=540–542}} Centralni diviziji pod poveljstvom majorja Davida du Bosea Gaillarda iz inženirskega korpusa vojske Združenih držav je bil dodeljen eden najtežjih delov: izkopavanje vkopa Culebra skozi celinsko ločnico za povezavo Gatunskega jezera s pacifiškimi zapornicami Panamskega prekopa.<ref>{{navedi splet |title=Col. David D.B. Gaillard |url=http://www.czbrats.com/Builders/gaillard.htm |access-date=2023-05-01 |website=www.czbrats.com}}</ref> 10. oktobra 1913 je predsednik [[Woodrow Wilson]] iz Bele hiše po telegrafu poslal signal, ki je sprožil eksplozijo, ki je uničila nasip Gamboa. To je poplavilo Culebra vkop, s čimer sta se preko Panamskega prekopa združila Atlantsk in Tihi ocean.<ref>{{navedi novice|title=Wilson blows up last big barrier in Panama Canal|newspaper=[[Chicago Tribune]]|pages=1|location=Chicago|date=1913-10-11|url=http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal|access-date=2015-11-24|archive-date=November 25, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151125183109/http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal/|url-status=live}}</ref> Alexandre La Valley (plavajoči žerjav, ki ga je izdelalo podjetje Lobnitz & Company in splovilo leta 1887) je bilo prvo plovilo na lastni pogon, ki je prečkalo prekop iz oceana v ocean. Ta ladja je med gradnjo postopoma prečkala kanal iz Atlantika in končno dosegla Pacifik 7. januarja 1914.''SS Cristobal'' (tovorna in potniška ladja, ki jo je zgradil Maryland Steel in je bila splovljena leta 1902 kot ''SS Tremont'') 3. avgusta 1914 je bila prva ladja, ki je preplula kanal iz oceana v ocean.{{sfn |McCullough |1977 |p=609}} Gradnja prekopa je bila končana leta 1914, 401 leto po tem, ko so Panamo prvič po kopnem prečkali Evropejci v skupini konkvistadorjev Vasca Núñeza de Balboe. Združene države so porabile skoraj 500 milijonov dolarjev (približno enako 14,6 milijarde dolarjev leta 2022){{Inflation|US|0.5|1914|r=1}} za dokončanje projekta. To je bil daleč največji ameriški inženirski projekt doslej. Prekop je bil uradno odprt 15. avgusta 1914 s prehodom tovorne ladje SS Ancon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|title=Read our history: American Canal Construction|publisher=Panama Canal Authority|access-date=2007-09-03|archive-date=December 15, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|url-status=live}}</ref> Odprtje Panamskega prekopa leta 1914 je povzročilo velik upad prometa vzdolž čilskih pristanišč zaradi sprememb pomorskih trgovskih poti, kljub zaprtju prekopa za skoraj sedem mesecev po zemeljskem plazu v Culebra vkopu 18. septembra 1915.<ref>{{navedi splet |title=A Century of Progress: A Century of Slides |url=https://panama.lindahall.org/century-progress/ |website=The Land Divided, The World United |publisher=Linda Hall Library |access-date=November 13, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525155334/https://panama.lindahall.org/century-progress/ |archive-date=May 25, 2022 |location=Kansa City, Missouri}}</ref> Razcvet ovčereje v južni [[Patagonija|Patagoniji]] je utrpel velik udarec zaradi spremembe trgovskih poti, prav tako gospodarstvo [[Falklandski otoki|Falklandskih otokov]]. V tem času je Komisija za Isthmian Canal najela Ernesta "Red" Hallena, da dokumentira napredek dela. Leta 1914 so kupili parne lopate iz Panamskega prekopa in jih dali v uporabo v rudniku bakra Chuquicamata v severnem Čilu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |title=Una mina centenaria |date=2015-04-06 |access-date=2022-07-02 |website=mch.cl |last=Barros M. |first=María Celia |language=es |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702231012/https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed" heights="125px"> MarioModel90 1908.jpg|Parna lopata Marion pri izkopavanju Panamskega prekopa leta 1908 Panama Canal Lock Forms.jpeg|Zapornice Panamskega prekopa v gradnji leta 1910 SS Ancon entering west chamber cph.3b17471u.jpg|Prva ladja, ki je preplula prekop, SS Ancon, je plula skozi prekop 15. avgusta 1914 Spanish laborers on Panama Canal in early 1900s.jpg|Španski delavci, ki delajo na Panamskem prekopu v zgodnjih 1900-ih </gallery> === Kasnejši razvoj dogodkov === [[File:Missouri panama canal.jpg|thumb|upright|''USS Missouri'', bojna ladja razreda Iowa, pluje skozi prekop leta 1945. Globina 32,96 m razreda Iowa in predhodnega razreda South Dakota so bile največje, ki so kadar koli preplule prekop]] Do leta 1930 je oskrba z vodo postala problem za prekop, kar je spodbudilo izgradnjo jezu Madden čez reko Chagres nad Gatunskim jezerom. Z jezom, dokončanim leta 1935, je nastalo jezero Madden (kasneje jezero Alajuela), ki zagotavlja dodatno skladiščenje vode za prekop.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |title=Panama Dam to Aid Canal Traffic |work=Popular Mechanics |date=January 1930 |page=25 |publisher=Bonnier Corporation |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094135/https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |url-status=live }}</ref> Leta 1939 se je začela gradnja nadaljnjih večjih izboljšav: nov sklop zapornic, ki je bil dovolj velik za prevoz večjih vojaških ladij, ki so jih Združene države takrat gradile in nameravale nadaljevati z gradnjo. Dela so potekala več let in na novih pristopnih kanalih so bila opravljena obsežna izkopavanja, vendar je bil projekt po drugi svetovni vojni preklican. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ameriški nadzor nad prekopom in območjem prekopa, ki ga obkroža, postal sporen; odnosi med Panamo in ZDA so postajali vse bolj napeti. Mnogi Panamci so menili, da Cona upravičeno pripada Panami; Študentski protesti so se odzvali z ograjevanjem območja in povečano vojaško prisotnostjo tam. Zahteve, da ZDA predajo prekop Panami, so se povečale po sueški krizi leta 1956, ko so ZDA s finančnim in diplomatskim pritiskom prisilile Francijo in Združeno kraljestvo, da opustita svoj poskus ponovnega prevzema nadzora nad Sueškim prekopom, ki ga je pred tem nacionaliziral Naserjev režim v Egiptu. Panamski nemiri so kulminirali v nemirih na dan mučenikov, 9. januarja 1964, ko je bilo ubitih okoli 20 Panamcev in 3–5 ameriških vojakov. {{listen |filename=Carter Panama Canal speech.ogg |title=Izjava ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu |description=Govor predsednika Jimmyja Carterja ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu, 7. september 1977}} Trajanje: 6 minut in 47 sekund. 6:47 Desetletje kasneje, leta 1974, so se začela pogajanja za rešitev, ki so se končala s pogodbami Torrijos–Carter. 7. septembra 1977 sta pogodbo podpisala predsednik ZDA [[Jimmy Carter]] in Omar Torrijos, ''[[de facto]]'' voditelj Paname. To je sprožilo proces podelitve Panamcem prostega nadzora nad prekopom, dokler je Panama podpisala pogodbo, ki zagotavlja trajno nevtralnost prekopa. Pogodba je privedla do popolnega panamskega nadzora, ki je začel veljati opoldne 31. decembra 1999, in Uprava Panamskega prekopa (ACP) je prevzela poveljstvo nad plovno potjo. Panamski prekop ostaja eden glavnih virov dohodka za Panamo.<ref>{{navedi novice | url=https://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | title=Here's Why The Panama Canal Expansion Has Everyone Excited | date=2016-07-11 | website=TheHuffingtonPost.com | quote=The Canal previously accounted for about 15 percent of the country's GDP | access-date=February 20, 2020 | archive-date=September 28, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170928000817/http://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | url-status=live }}</ref><ref>{{Cite magazine | url=http://www.economist.com/node/15014282 | title=A plan to unlock prosperity | date=Dec 3, 2009 | magazine=The Economist | access-date=April 17, 2017 | archive-date=July 8, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170708071113/http://www.economist.com/node/15014282 | url-status=live }}</ref> Pred to predajo je vlada Paname organizirala mednarodno ponudbo za pogajanja o 25-letni pogodbi za upravljanje pristanišč za prevoz kontejnerjev, ki so na izhodih prekopa v Atlantik in Pacifik. Pogodba ni bila povezana z operacijami ACP ali Panamskega prekopa in jo je dobilo podjetje Hutchison Whampoa, hongkonški ladijski interes v lasti Li Ka-shinga.<ref>{{navedi novice|first=Peter|last= Wonacott |date=1999-10-15 |title=Hutchison Unit's Panama Canal Contract Is Targeted by a U.S. Senate Committee |language=en-US |work=[[The Wall Street Journal]] |url=https://www.wsj.com/articles/SB93992854168999852 |access-date=2022-03-12 |issn=0099-9660}}</ref> == Zgradba == {{Panama Canal map}} Na atlantski strani je vhod v zaliv Limón (Bahía Limón) med prelomoma Colón in Fort Sherman (Fuerte Sherman) pa je začetek kanala. Limonski zaliv služi kot pot za čakajoče ladje. Njen južni konec, 8,7 kilometra od vhoda, je tudi začetek 3,1 kilometra dolgega dostopnega kanala do Gatunskih zapornic. V Gatunskih zapornicah se ladje dvignejo do umetnega Gatunskega jezera, ki je v povprečju 26 metrov nad morjem. Pred Gatúnskimi zapornicami je na jugozahodu jezera viden 2300 metrov dolg zemeljski jez, sredi katerega obokan betonski zid s 14 velikimi jeklenimi vrati nadzoruje odtok iz jezera. Za jezom je hidroelektrarna, ki napaja delovanje zapornic in nadzor jezu z električno energijo. Z jezom je bil Río Chagres dotlej obsojen, da so lahko ladje potovale v Gatúnskem jezeru. V kanal Gatúnskega jezera sledi nekdanjemu dnu reke Río Chagres v izkopanem in dobro betoniranem, 18 kilometrov dolgem plovnem toku. Pot obide različne otoke, vključno z največjim in najbolj znanim otokom, otokom Barro Colorado z istoimensko raziskovalno postajo Smithsonian Institution. Zaradi intenzivnega opazovanja, ki so ga mednarodni raziskovalci izvajali od leta 1946, tropski deževni gozd na Barro Colorado velja za najbolje raziskanega na zemlji. Manjši čolni, kot so službeni čolni uprave Panamskega kanala in zasebne jadrnice, se lahko v jezeru, imenovanem Banana Cut, odpravijo skozi ozek prehod med dvema manjšima otokoma. Gatunsko jezero se združi v še vedno dotrajani del Río Chagres, ki ga ladje spremljajo več kot 8 kilometrov do kraja Gamboa. Tu se začne približno 13 km dolg ''vsek Culebra'' ali ''preboj Gaillarda'' skozi gore celinskega razvodja. Prekop je bil prvotno širok le 152 metrov na tej poti, tako da se velike ladje niso mogle srečati. Leta 2002 so odsek razširili na 192 metrov v ravni črti in na 222 metrov v ovinku. Od takrat je bilo mogoče stalno voziti v obe smeri, kar je privedlo do prihranka časa več kot 16 %. Malo pred koncem preboja Gaillard prečka prekop na višini 80 m [[most s poševnimi zategami]] ''[[Puente Centenario]]'' (Stoletni most), most s šestimi voznimi pasovi. Preboj Gaillarda se konča pri zapornici Pedro Miguel, ki sproži spust v Tihi ocean in vodi v, tudi umetno zajezeno, le približno dva kilometra dolgo jezero Miraflores. Na drugi strani jezera 16,5 metra nad srednjo gladino Tihega oceana je vhod v zapornice Miraflores. Takoj ob vhodu je jez Miraflores, 133 metrov dolg betonski jez z osmimi jeklenimi vrati, ki ga je mogoče dvigniti za nadzor izliva iz zapornici Pedro Miguel in Río Cocoli, ki se izliva v jezero. Po zapornicah Miraflores je naravni dostopni kanal mimo pristaniških zmogljivosti Balboa in pod [[Puente de las Américas]] (most Amerike) v Panamski zaliv. Puente de las Américas ima glavno višino 61,3 m nad srednjo višino visoke vode, zato je višina ladij omejena na 57,91 m nad nivojem vode. Začetek in konec prekopa na pacifiški strani je na koncu dolgega jezu označen z gorovjem pri Isli Perico. Pot od zapornic do boje je dolga dobrih 12 kilometrov. Jez služi manj kot zaščita pred prihajajočimi valovi. Namesto tega naj bi preprečil vstop blata s tokom, ki teče vzdolž obale. Da bi se izognili kakršnim koli nesporazumom s številnimi krivuljami in spremembami smeri, se vse ladje, ki plujejo iz Atlantika v Tihi ocean, označujejo kot južne, tiste v nasprotni smeri proti Atlantiku pa kot severne. == Zapornice == Panamski prekop ima tri sisteme zapornic, ki so zasnovane v paru za nastop v prometu in kot previdnost pri prekinitvah vzdrževanja: *Gatúnske zapornice so nameščene na atlantski strani takoj za dostopnim kanalom, ki dvigajo ladje s tremi zaporednimi zapornimi komorami do Gatunskega jezera, 25,9 metra nadmorske višine. Ladje gredo iz ene zaporne komore neposredno v naslednjo, zgornja vrata ene komore so tudi spodnja vrata naslednje komore. Razpon plimovanja v dostopnem kanalu je le 0,6 metra in zato praktično ne vpliva na delovanje zapornice. Raven Gatunskega jezera se prav tako dvigne na največ 26,5 metra nadmorske višine, tako da lahko to razliko zlahka obdela zgornja komora. Tri komore imajo zato hod ali višina padca skoraj devet metrov. Sprva so bile zapornice v Gatunu zasnovane tako, da bodo široke 28,5 m. Leta 1908 je ameriška mornarica zahtevala, da se širina poveča na najmanj 36 m, da bi omogočila prehod velikih vojnih ladij. Sklenjen je bil kompromis in zapornice so bile zgrajene v širini 33,53 m. Vsaka zapornica je dolga 320 m, debelina sten pa je od 15 m na dnu do 3 m na vrhu. Osrednji zid med vzporednima zapornicama pri Gatunu je debel 18 m in visok preko 24 m. Jeklena vrata so v povprečju debela 2 m, široka 19,5 m in visoka 20 m. Piloti Panamskega prekopa sprva niso bili pripravljeni obvladovati pilotske palube letalonosilk, ki štrlijo čez trup na obeh straneh ladje. Ko je leta 1928 ''USS Saratoga'' prvič plula skozi zapornice Gatun, je ladja prevrnila vse betonske stebre vzdolž kanala. Leta 2016 je desetletje trajajoč širitveni projekt ustvaril večje zapornice, kar je omogočilo večjim ladjam tranzit skozi globlje in širše kanale. Dovoljene mere ladij, ki uporabljajo te zapornice, so se povečale za 25 odstotkov v dolžino, 51 odstotkov v širino in 26 odstotkov v ugrez, kot je določeno z novo metriko Panamax. *Zapornice Pedro Miguel so nameščene na izhodu preboja Gaillard na pacifiški strani s samo eno zaporno komoro s hodom 9,5 metra. *Zapornice Miraflores so na pacifiški strani na tamkajšnjem dostopnem kanalu z dvema neposredno zaporednima zaklepnima prekatoma in s hodom ali višino padca skupaj 16,5 metra. Vendar je vodostaj Tihega oceana v povprečju za 20 centimetrov višji od nivoja Atlantika pred Gatunskimi zapornicami<ref>[http://www.psmsl.org/train_and_info/faqs/#3 FAQ Nr. 3] auf PMSML – Permanent Service for Mean Sea Level</ref>, območje plimovanja pa do 6,55 metra<ref>[http://people.wku.edu/charles.smith/biogeog/HILD1939.htm Samuel F. Hildebrand (1939): ''The Panama Canal as a Passageway for Fishes …'']</ref>. Zapornice Miraflores morajo zato premagati višinsko razliko vsaj 13 metrov in največ skoraj 20 metrov. == Projekt posodobitve == Prve ideje o širitvi prekopa so se pojavile v 1930-ih zaradi potreb ameriške mornarice, saj so bile nekatere ladje prevelike za plovbo skozi obstoječi kanal. Prva dela so se začela leta 1939, a so jih zaradi izbruha druge svetovne vojne ustavili. Avgusta 2014 je minilo že 100 let od odprtja Panamskega prekopa. Takrat naj bi Uprava Panamskega prekopa (''Autoridad del Canal de Panamá - ACP'') odprla razširjen in posodobljen prekop. Dela so se intenzivno izvajala že od septembra 2007, ko je Panamski predsednik Martin Torrijos z razstrelitvijo zemljine svečano otvoril pričetek gradnje. 23. oktobra 2006 so volivci na [[referendum]]u podprli širitev prekopa, ki naj bi omogočil promet tudi večjim (širšim) ladjam, s tem povečal promet in še dodatno spodbudil trgovino <ref>RTVSLO[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=123581]</ref>. Razširitev bo omogočila, da bo lahko prekop preplulo bistveno več ladij, tudi velike tovorne ladje, tankerji in križarke, ki so za sedanji prekop preširoke oziroma prevelike. Za izboljšanje zmogljivosti so bile izvedene številne izboljšave za čim večjo uporabo sistema zapornic:<ref name="3rdLockProposal"> {{navedi splet |url=http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |title=Proposal for the Expansion of the Panama Canal |date=24 April 2006 |publisher=Panama Canal Authority |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110721055325/http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |archive-date=2011-07-21 |page=45}} </ref> *Izvedba izboljšanega sistema osvetlitve zapornic; *Izgradnja dveh veznih postaj v Culebra vkopu; *Razširitev Culebra vkopa s 192 na 218 metrov; *Izboljšave flote vlačilcev; *Izvedba sistema vrtiljaka v zapornicah Gatun; *Razvoj izboljšanega sistema za razporejanje plovil; *Poglobitev navigacijskih kanalov Gatunskega jezera z 10,4 na 11,3 metra PLD; *Sprememba vseh struktur zapornic, da se omogoči dodaten ugrez približno 0,30 metra; *Poglabljanje vhodov v Pacifik in Atlantik; *Izgradnja novega pretoka v Gatunu za zaščito pred poplavami. Te izboljšave so povečale zmogljivost s 300 milijonov PCUMS (2008) na 340 PCUMS (2012). Te izboljšave so se začele pred projektom novih zapornic in ga dopolnjujejo. == Posodobljen prekop je odprt == 26. junija 2016 je bil odprt prenovljen Panamski prekop, ki so ga gradili devet let. V sklopu prenove so na obeh straneh prekopa skopali nova kanala, ki sta sedaj globlja in povečali zapornice tako, da bodo po njem lahko plule tudi ladje razreda ''neopanamax'', ki lahko tovorijo kar trikrat več tovora kot ladje razreda ''panamax'' - največje, ki so še lahko plule skozi stari prekop. Manjše ladje bodo še vedno plule po stari poti, večje ladje pa bodo vstopale skozi nove zapornice. V sklopu prenove so spremenili sistem porabe vode na zapornicah tako, da bodo uporabili devet na novo narejenih bazenov, od katerih vsak drži za 18 olimpijskih bazenov vode. Na ta način bodo lahko 60 odstotkov vode ponovno uporabili in ne bo več odtekala v morje kot pri starih zapornicah. Novemu prekopu so se že prilagodila tudi nekatera sosednja pristanišča [[Kolumbija|kolumbijska]] [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]], Callao v [[Peru]]ju in San Antoniu v [[Čile|Čilu]].<ref>DELO[http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160822163218/http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html |date=2016-08-22 }}</ref> <gallery> USS Iowa Pedro Miguel Locks.jpg|Zapornice Pedro-Miguel, zadaj zapornice Miraflores Panama Canal Gatun Locks opening.jpg|Gatúnske zapornice Panama Canal.jpg|Gatúnske zapornice Mule in the Miraflores Locks.JPG|''Muli'' v zapornici Miraflores </gallery> Prvotni kanal je imel dva pasova, vsak s svojim nizom zapornic. Projekt širitve je dodal tretji pas z izgradnjo kompleksov zapornic na vsakem koncu kanala. En kompleks zapornic je na pacifiški strani, jugozahodno od obstoječih zapornic Miraflores. Drugi je vzhodno od obstoječih zapornic Gatun. Vsak od teh novih kompleksov zapornic ima tri zaporedne komore, ki so namenjene premikanju plovil z morske gladine na gladino Gatunskega jezera in nazaj navzdol. Vsaka komora ima tri bočne bazene za varčevanje z vodo, skupno devet bazenov na zapornico in skupno 18 bazenov. Tako kot originalne zapornice se bodo tudi nove zapornice in njihovi bazeni polnili in praznili gravitacijsko, brez uporabe črpalk. Lokacija novih zapornic uporablja velik del območja, ki so ga leta 1939 izkopale Združene države in leta 1942 zaradi druge svetovne vojne prekinile. Nove zapornice so povezane z obstoječim kanalskim sistemom prek novih navigacijskih kanalov. Nove zapornice so dolge 427 m, široke 55 m in globoke 18,3 m. Uporabljajo navojna vrata namesto zakotnih vrat, ki jih uporabljajo originalne zapornice. Rolo vrata se uporabljajo v skoraj vseh obstoječih zapornicah z dimenzijami podobnimi novim in so preizkušena tehnologija. Nove zapornice uporabljajo vlačilce za namestitev plovil namesto električnih lokomotiv. Tako kot pri rolo vratih se v te namene v zapornicah podobnih dimenzij uspešno in široko uporabljajo vlačilci. === Bazeni za varčevanje z vodo === [[File:Water-saving lock downwards.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (padajoče)]] [[File:Water saving lock up.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (naraščajoče)]] Nove zapornice imajo rezervoarje za varčevanje z vodo, ki zmanjšujejo količino vode, ki je potrebna za delovanje zapornice.<ref>{{navedi splet |title=First Panama Canal Water-Saving Basin Filled |url=https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |website=PanCanal |publisher=News Panama Canal |access-date=28 February 2022 |archive-date=2022-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228214740/https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |url-status=dead }}</ref> Delovanje tako stare kot nove zapornice uporablja gravitacijo in ventile. Črpanje ni vključeno. Delovanje zapornic, starih in novih, uporablja vodo iz jezera Gatun. Tudi v prvotni situaciji z dvema zapornima pasovoma je lahko oskrba z vodo omejena ob koncu sušne sezone v Panami, ko je vodostaj jezera nizek. Dodatek tretjega niza zapornic je pomenil, da je treba to vprašanje oskrbe z vodo obravnavati. Pri novih zapornicah so trije bazeni povezani z vsako komoro zapornice.<ref>{{navedi splet |title=Engineering Design for the Panama Canal Third Set of Locks Expansion Program |url=https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |website=tetratech |publisher=Tetratech |access-date=28 February 2022 |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203124316/https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |url-status=dead }}</ref> Izgubljena prostornina na cikel je dve petini prostornine komore »gibajoče se vode«. Druge tri petine se ponovno uporabijo. Enak prihranek vode, ki temelji na enakem principu, bi lahko dosegli z dodajanjem več zapornic. Če bi zgradili stopnišče z osmimi komorami (namesto treh) za dvig 26 m, bi uporabili 3,25 m vodno rezino na cikel. Vendar pa bi to zahtevalo, da ladje potujejo skozi osem zapornic, zaradi česar bi bilo upravljanje ladij manj učinkovito. Poraba vode se izračuna na posamezen cikel zapornice. Določena je s prostornino vode v komori zapornice med ravnmi, ki jih obravnava. V bistvu vsak cikel uporablja količino vode, ki jo izpusti zaporna komora (njena širina, pomnožena z njeno višino in globino). Ko so zapornice v stopnicah, kot pri Panamskem prekopu, je za ta izračun pomembna le prva (najvišja) komora zapornice. Nobena od spodnjih zapornic ne uporablja dodatne vode; imata enako prostornino. Poleg tega podvodna prostornina ladje ni pomembna, ker je ta prostornina prisotna tako pred in po spremembi nivoja vode in je tako del nepremikane prostornine. Porabljena voda na delovni cikel zapornice je torej enaka količini vode, ki priteče v prvo (zgornjo) komoro zapornice, ko jo polnimo iz jezera Gatun. Zmanjšanje tega volumna zahteva zmanjšanje širine, dolžine ali višine dviga komore. Upoštevajte, da je bila višina dviga že zmanjšana s postavitvijo skupne spremembe višine 26 m v tri zapore. Če bi to spremembo izvedli v eni komori zapornice, bi bila izgubljena prostornina vode trikrat večja. Bazeni za varčevanje z vodo delujejo na naslednji način: prostornino vode, ki jo premakne zaporna komora (npr. višina 9 m), je mogoče razdeliti na pet enakih vodoravnih "rezin" (tukaj 1,8 m vsaka).<ref>{{navedi splet |title=Unlocking Panama's Potential |url=https://www.ingenia.org.uk/ingenia/issue-41/unlocking-panamas-potential |website=ingenia |publisher=ingenia |access-date=28 February 2022}}</ref> Ko kanal začne delovati, se komora enkrat napolni iz jezera Gatun. Nato se pri praznjenju komore zgornje tri rezine (1, 2 in 3) eno za drugo izpraznijo v tri bazene, vsako na zaporedno nižji višini. To pomeni, da se vodna rezina 1 s pomočjo gravitacije in ventilov izprazni v bazen, ki je na isti ravni kot vodna rezina 2. Nato se vodna rezina 2 izprazni v bazen na isti ravni kot vodna rezina 3, rezina 3 pa je izpraznijo v bazen na isti ravni kot rezina 4. Vodni rezini 4 in 5 se izpraznita v naslednjo komoro zapornice in se "izgubita" (kot pri prvotnih kanalskih zaporah). Ko zapornica premakne ladjo navzgor, se komora zapre in voda iz bazena na nivoju 4 se spusti v komoro in napolni rezino 5. Nato nivo bazena 3 napolni nivo 4 in bazen 2 napolni nivo 3. Nato iz ravni 2 in 1 se polnita iz jezera Gatun, kar "stane" prostornine 3,6 m namesto 9 m nad območjem komore (2/5 višine nadmorske višine). Ladja je zdaj na ravni jezera Gatun in ga lahko prečka. === Plovni kanal === V skladu z načrtom je bil izkopan 3,2 km dolg dostopni kanal za povezavo novih atlantskih zapornic z obstoječim morskim vhodom v prekop. Za povezavo novih zapornic na pacifiški strani z obstoječimi kanali sta bila zgrajena dva nova dostopna kanala: *6,2 km severni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico na pacifiški strani z odsekom Culebra, ki obide jezero Miraflores. Ta kanal poteka vzdolž novega jezu Borinquen, ki ga ločuje od jezera Miraflores (ki ima vodostaj, ki je zaradi premika zapornic Pedro Miguel nižji za 9 m). *1,8 km južni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico z obstoječim morskim vhodom v Tihi ocean Novi kanali tako na atlantski kot na pacifiški strani so široki vsaj 218 metrov, kar plovilom Post-Panamax omogoča plovbo v eni smeri. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 revija Gea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130731203911/http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 |date=2013-07-31 }} * [http://www.24ur.com/novice/svet/panamski-prekop-se-bo-razsiril.html Pričetek del na rekonstrukciji] * [http://www.globalsecurity.org/military/facility/panama-canal-third-locks.htm Panama Canal Third Locks 1939-1942] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Panama Canal|Panamski prekop}} * [http://www.coolpanama.com/panama-webcams.html Prenosi iz kanala v živo] * [http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/panamski-prekop-presel-pod-panamo/240493 Panamski prekop prešel pod Panamo] * [http://natgeotv.com/si/megastructures National Geographic Channel Megagradnje] * [http://www.dnevnik.si/svet/266518 Prenova se je začela] * [http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1737 Transportni sektor najpomembnejša gospodarska dejavnost v Panami] * [http://m.delo.si/clanek/170528 Stoletje pozneje] * [http://siol.net/novice/svet/v-prenovljen-in-razsirjen-panamski-prekop-zaplula-prva-ladja-foto-420628 Prekop je prenovljen] [[Kategorija:Panama]] [[Kategorija:Prekopi]] {{normativna kontrola}} risom56repjoke44iroprxxvw1lhvun 6758452 6758449 2026-09-29T18:42:45Z Ljuba24b 92351 /* Zapornice */ np 6758452 wikitext text/x-wiki {{Infobox canal | name = Panamski prekop<br />''Canal de Panamá'' | image = Panama Canal Map EN.png | image_caption = Shema Panamskega prekopa, ki prikazuje zaporedje zapornic in prehodov | former_names = | modern_name = | original_owner = Société internationale du Canal | engineer = John Findlay Wallace (1904–1905), John Frank Stevens (1905–1907), George Washington Goethals (1907–1914) | coordinates = {{Coord|8|59|50.1|N|79|35|28.8|W|region:PA_type:waterbody|display=title,inline}} |other_engineer = |date_act = |date_began = |date_use = |date_completed = |date_extended = |date_closed = |date_restored = |length_km = 82 |len_m = 366 |original_boat_length = |original_boat_length_in = |len_note = |beam_m = 49 |original_beam_m = 28,5 |max_boat_draft = 15,2 m |beam_note = |start_point = |original_start = |start_note = |end_point = |original_end = |end_note = |branch = |branch_of = |connects_to = |locks = 3 navzgor, 3 navzdol; vse tri pasove |original_num_locks = |lock_note = 3 pasovi zapornic |elev = |elev_note = |status = odprt, razširitev odprta 26. junija, 2016 |navigation_authority = Panama Canal Authority }} [[Slika:Panama map-sl.png|thumb|400px|Zemljevid Paname s prekopom]] '''Panamski prekop''' ({{lang-es|Canal de Panamá}}) je [[prekop]], ki seka '''Panamsko ožino''' in s tem povezuje [[Atlantski ocean|Atlantski]] in [[Tihi ocean]]. Odprt je bil 15. avgusta 1914 in je dolg 82 [[kilometer|km]]. Prekop danes uporablja več kot 80 držav, na njem pa se stika 144 mednarodnih pomorskih poti. Zapornice na vsakem koncu dvignejo ladje do Gatunskega jezera, umetnega sladkovodnega jezera 26 metrov nad morsko gladino, ki je nastalo z zajezitvijo reke [[Chagres (reka)|Chagres]] in jezera Alajuela, da se zmanjša količina izkopavanja, potrebnega za prekop, nato pa se ladje spustijo na drugi konec. Pri enem prehodu ladje se porabi povprečno 200.000.000 litrov sveže vode. Bližnjica preko Panamskega prekopa močno skrajša čas za potovanje ladij med Atlantskim in Tihim oceanom, kar jim omogoča, da se izognejo dolgi in nevarni poti okoli [[rt Horn|rta Horn]] okoli najjužnejšega konca Južne Amerike prek [[Drakov preliv|Drakovega]] ali [[Magellanov preliv|Magellanovega preliva]]. Gre za enega največjih in najtežjih inženirskih projektov, ki so se jih kdaj lotili. [[Kolumbija]], [[Francija]] in pozneje [[Združene države Amerike]] so med gradnjo nadzorovale ozemlje okoli prekopa. Francija je začela dela na prekopu leta 1881, vendar se je ustavila zaradi pomanjkanja zaupanja investitorjev zaradi inženirskih težav in visoke stopnje umrljivosti delavcev. Združene države so projekt prevzele leta 1904 in prekop odprle leta 1914. ZDA so še naprej nadzorovale prekop in okoliško cono Panamskega prekopa, dokler Torrijos–Carterjeva pogodba ni predvidela njegove predaje Panami leta 1977. Po obdobju skupnega ameriške-panamskega nadzora je prekop leta 1999 prevzela panamska vlada. Zdaj ga upravlja in vzdržuje vladna uprava Panamskega prekopa ({{lang-es|Autoridad del Canal de Panamá (ACP)}}). Prvotne zapornice so bile široke 33,5 metra. Tretji, širši pas zapornic je bil zgrajen med septembrom 2007 in majem 2016. Razširjena plovna pot je začela komercialno obratovati 26. junija 2016. Nove zapornice omogočajo tranzit večjih ladij NeoPanamax.<ref>Zamorano, Juan; Martinez, Kathia (June 26, 2016). "Panama Canal opens $5B locks, bullish despite shipping woes". The Big Story. Associated Press. Archived from the original on June 26, 2016. Retrieved March 6, 2017.</ref> Letni promet se je povečal s približno 1000 ladij leta 1914, ko je bil prekop odprt, na 14.702 plovil leta 2008, kar je skupno 333,7 milijona ton Panamskega prekopa/univerzalnega merilnega sistema (PC/UMS). Do leta 2012 je skozi prekop šlo več kot 815.000 plovil.<ref name="canalusage">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|title=Panama Canal Traffic—Years 1914–2010|website=Panama Canal Authority|access-date=2011-01-25|archive-date=December 30, 2010|archive-url=https://web.archive.org/web/20101230042623/http://www.pancanal.com/eng/maritime/routes.html|url-status=live}}</ref> Leta 2017 so ladje v povprečju potrebovale 11,38 ure, da so preplule med dvema zunanjima zapornicama prekopa.<ref name="ACP">{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |title=Annual Report 2017 |website=Panama Canal Authority |access-date=2021-04-02 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20210403001241/https://www.pancanal.com/eng/general/reporte-anual/2017-AnnualReport.pdf |archive-date=2021-04-03}}</ref> Ameriško združenje gradbenih inženirjev je Panamski prekop uvrstilo med sedem čudes sodobnega sveta.<ref name="ASCE">{{navedi splet|url=http://www.asce.org/content.aspx?id=2147487305 |title=Seven Wonders |website=American Society of Civil Engineers |access-date=2011-02-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100802060056/http://www.asce.org/Content.aspx?id=2147487305 |archive-date=2010-08-02 }}</ref> Kanal ogroža nizek vodostaj ob suši in zaradi podnebnih sprememb. == Zgodovina == === Zgodnji predlogi v Panami === [[File:Panama.A2003087.1850.250m.jpg|thumb|upright=1.25|Satelitska slika, ki prikazuje lokacijo Panamskega prekopa: gosta džungla je vidna v zeleni barvi, na vrhu pa oblaki.]] Najzgodnejši zapis o kanalu čez Panamsko ožino je bil leta 1534, ko je [[Karel V. Habsburški|Karel V.]], cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]] in španski kralj, naročil raziskavo poti skozi obe Ameriki, da bi olajšal potovanje ladjam med Španijo in Perujem. Španci so želeli pridobiti vojaško prednost pred Portugalci.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=A History of the Panama Canal: French and American Construction Efforts |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=dead}}; Chapter 3, ''[http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html Some Early Canal Plans] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150102032703/http://www.pancanal.com/eng/history/history/early.html |date=January 2, 2015 |url-status=dead}}''</ref> Leta 1668 je angleški zdravnik in filozof sir Thomas Browne v svojem enciklopedičnem delu ''Pseudodoxia Epidemica'' špekuliral, da je »morje je prežrlo nekaj ožine, drugo pa posekala lopata: in če bo politika dopuščala, bo Panama v Ameriki nadvse vredna tega poskusa: oddaljena je le nekaj milj in bi odprla krajšo pot do Vzhodne Indije in Kitajske.«<ref>{{navedi knjigo |section=Book 6, chapter 8 |title=On the River Nile |edition=4th |year=1668 |url=https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |last1=Browne |first1=Sir Thomas |author-link=|access-date=January 10, 2022 |archive-date=November 19, 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211119062425/https://books.google.com/books?id=aOI_AQAAMAAJ |url-status=live}}</ref> Glede na strateško lego Paname in potencial njene ozke ožine, ki ločuje dva velika oceana, so v preteklih letih poskušali vzpostaviti druge trgovinske povezave na tem območju. Eden zgodnjih primerov tega je bila nesrečna ''shema Darien'', ki jo je začela Kraljevina Škotska leta 1698 za vzpostavitev kopenske trgovske poti. Na splošno negostoljubni pogoji so preprečili prizadevanje in aprila 1700 so projekt opustili.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinnaird.net/darien.htm|title=Darien Expedition|access-date=2007-09-03|archive-date=July 19, 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110719173435/http://www.kinnaird.net/darien.htm|url-status=live}}</ref> Leta 1788 so Američani predlagali, da bi prekop zgradili Španci, saj so nadzirali kolonije, kjer bi ga zgradili. Rekli so, da bi bila to manj zahrbtna pot za ladje kot obhod južne konice Južne Amerike in da bi tropski oceanski tokovi naravno razširili kanal po izgradnji.<ref>{{navedi knjigo|title=Meteorology in America, 1800–1870|url=https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem|author=James Rodger Fleming|page=[https://archive.org/details/meteorologyiname0000flem/page/4 4]|publisher=Johns Hopkins University Press|date=1990|isbn=0801839580}}</ref> Med ekspedicijo med letoma 1788 in 1793 je Alessandro Malaspina začrtal načrte za izgradnjo kanala.<ref>{{navedi knjigo |last=Caso |first=Adolph |url=http://archive.org/details/theytoomadeameri00caso |title=They too made America great |date=1978 |publisher=Boston : Branden Press |others=Internet Archive |isbn=978-0-8283-1714-6 |pages=72}}</ref> V poznem 18. in zgodnjem 19. stoletju so v drugih državah zgradili številne prekope. Uspeh prekopa Erie skozi osrednji New York v ZDA v 1820-ih in propad španskega cesarstva v Latinski Ameriki sta povzročila vse večje zanimanje Američanov za gradnjo medoceanskega prekopa. Z začetkom leta 1826 so ameriški uradniki začeli pogajanja z [[Velika Kolumbija|Veliko Kolumbijo]] (današnja Kolumbija, Venezuela, Ekvador in Panama), v upanju, da bodo pridobili koncesijo za gradnjo prekopa. Ljubosumen na novo pridobljeno neodvisnost in v strahu nadvlade močnejših Združenih držav so predsednik [[Simon Bolivar|Simón Bolívar]] in uradniki [[Nova Granada|Nove Granade]] zavrnili ameriške ponudbe. Po propadu Velike Kolumbije je Nova Granada ostala nestabilna pod nenehnimi vladnimi spletkami. ​ [[Velika Britanija]] je poskušala zgraditi kanal leta 1843. Glede na ''New-York Daily Tribune'', 24. avgusta 1843, sta Barings Bank of London in Republika Nova Granada sklenili pogodbo za gradnjo prekopa čez [[Darienska vrzel|Dariensko vrzel]] (Panamska ožina). Omenili so ga kot Atlantski in Pacifiški kanal in bil je povsem britanski podvig. Načrt, ki naj bi bil dokončan v petih letih, ni bil nikoli uresničen. Skoraj istočasno so se pojavile druge zamisli, vključno s prekopom (in/ali železnico) čez mehiško [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeško ožino]]. Tudi to se ni razvilo.<ref>[http://chroniclingamerica.loc.gov/lccn/sn83030213/1843-08-24/ed-1/seq-/#date1=1836&index=1&rows=20&words=Lexington+Ship+ship&searchType=basic&sequence=0&state=New+York&date2=1850&proxtext=lexington+ship&y=10&x=16&dateFilterType=yearRange&page=1)]{{Dead link|date=June 2019}}</ref> Leta 1846 je pogodba Mallarino–Bidlack, sklenjena med ZDA in Novo Granado, podelila Združenim državam tranzitne pravice in pravico do vojaškega posredovanja v ožini. Leta 1848 je odkritje zlata v Kaliforniji na zahodni obali Združenih držav ponovno vzbudilo zanimanje za prekop med Atlantskim in Tihim oceanom. William Henry Aspinwall, ki je približno v istem času dobil zvezno subvencijo za gradnjo in upravljanje pacifiških poštnih parnikov, je imel koristi od odkritja zlata. Aspinwallova pot je vključevala odseke parnika od New Yorka do Paname in od Paname do Kalifornije, s prevozom po kopnem skozi Panamo. Ta pot s kopenskim delom v Panami je bila kmalu pogosto uporabljena, saj je zagotavljala eno najhitrejših povezav med San Franciscom v Kaliforniji in mesti na vzhodni obali, skupaj približno 40 dni tranzita. Skoraj vse zlato, ki so ga poslali iz Kalifornije, je šlo po tej panamski poti. Več novih in večjih parnih ladij je kmalu začelo voziti po tej novi poti, vključno z zasebnimi parniki v lasti ameriškega podjetnika Corneliusa Vanderbilta, ki so uporabljali kopensko pot skozi Nikaragvo in nesrečno ''SS Central America''.<ref>{{navedi knjigo|title=The First Tycoon: The Epic Life of Cornelius Vanderbilt|url=https://archive.org/details/firsttycoonepicl0283stil|first=T.J.|last=Stiles|date=2009|publisher=Knopf |isbn=9780375415425}}</ref> Leta 1850 so Združene države začele graditi Panamsko kanalsko železnico (danes imenovano Panamska železnica), da bi prečkala ožino; odprli so jo leta 1855. Ta kopenska povezava je postala pomemben del infrastrukture zahodne poloble, kar je močno olajšalo trgovino. Kasnejša kanalska pot je bila zgrajena vzporedno z njo, saj je pomagala pri krčenju gostih gozdov. Celotna vodna pot med oceanoma je bila še vedno cilj. Leta 1855 je William Kennish, inženir, rojen v Manxu, ki je delal za vlado Združenih držav, pregledal ožino in izdal poročilo o poti za predlagani Panamski prekop.<ref name=mw>{{navedi knjigo |author=A.W. Moore |date=1901 |entry-url=http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |title=Manx Worthies or Biographies of Notable Manx Men and Women |entry=William Kennish (b. 1799, d. 1862) |page=118 |location=Douglas, Isle of Man |publisher=S. K. Broadbent |via=isle-of-man.com |access-date=February 8, 2010 |archive-date=June 28, 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150628225110/http://www.isle-of-man.com/manxnotebook/fulltext/worthies/p118.htm |url-status=dead }}</ref> Njegovo poročilo je bilo objavljeno kot knjiga z naslovom ''Praktičnost in pomen ladijskega kanala za povezavo Atlantskega in Tihega oceana''.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |title=The Practicability and Importance of a Ship Canal to Connect the Atlantic and Pacific Oceans |last1=Kelley |first1=Frederick M. |last2=Kennish |first2=William |last3=Serrell |first3=Edward Wellman |year=1855 |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094150/https://books.google.com/books?id=rAwsAAAAYAAJ |url-status=live }}</ref> Leta 1876 sta Lucien Napoléon Bonaparte Wyse in njegov glavni pomočnik Armand Réclus, oba častnika in inženirja francoske mornarice, raziskala več poti v regijah Darien-Atrato in podala predloge, vključno z gradnjo predorov in zapornic. Drugi raziskovalni obisk ožine se je začel 6. decembra 1877, kjer sta bili raziskani dve poti v Panami, pot San Blas in pot od Limonskega zaliva do mesta Panama, sedanja pot preko prekopa. Francozi so dosegli uspeh pri izgradnji [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]] na Bližnjem vzhodu. Čeprav je bil to dolgotrajen projekt, so jih spodbudili k načrtovanju prekopa, ki bi prečkal Panamsko ožino. Wyse je odšel v Bogoto in 20. marca 1878 v imenu Société Civile Internationale du Canal Interocéanique par l'isthme du Darien, ki jo je vodil general Étienne Türr, s kolumbijsko vlado podpisal pogodbo, znano kot ''koncesija Wyse'', da zgraditi medoceanski prekop skozi Panamo. === Francoski gradbeni poskusi, 1881–1899 === [[File:Ferdinand de Lesseps by Nadar.jpg|thumb|upright|Ferdinand de Lesseps, francoski začetnik Sueškega in Panamskega prekopa]] Prvi poskus izgradnje prekopa skozi takratno kolumbijsko provinco Panamo se je začel 1. januarja 1881. Projekt je navdihnil diplomat Ferdinand de Lesseps, ki je v Franciji uspel zbrati znatna sredstva zaradi velikih dobičkov, ustvarjenih s svojo uspešno gradnjo Sueškega prekopa.{{sfn |McCullough |1977 |p=125}} Čeprav je moral biti Panamski prekop dolg le 40 odstotkov kot Sueški prekop, je bil veliko večji inženirski izziv zaradi kombinacije tropskih deževnih gozdov, izčrpavajočega podnebja, potrebe po zapornicah in pomanjkanja kakršne koli starodavne poti. Lesseps je želel prekop na gladini morja (kot Sueški), vendar je mesto obiskal le nekajkrat, v sušnem obdobju, ki traja le štiri mesece na leto.{{sfn |McCullough |1977 |pp=103–123}} Njegovi možje niso bili pripravljeni na deževno sezono, med katero je reka Chagres, kjer se je prekop začel, postala hud hudournik, ki se je dvignil do 10 m. Gosta džungla je bila živa s strupenimi kačami, žuželkami in pajki, a najhujši izzivi so bili [[rumena mrzlica]], [[malarija]] in druge tropske bolezni, ki so ubile na tisoče delavcev; do leta 1884 je stopnja smrtnosti znašala več kot 200 na mesec.<ref>{{navedi knjigo|last=Cadbury|first=Deborah|title=Seven Wonders of the Industrial World|url=https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb|year=2003|publisher=Fourth Estate|location=London and New York|pages=[https://archive.org/details/sevenwondersofin0000cadb/page/201 201]–204}}</ref> Javnozdravstveni ukrepi so bili neučinkoviti, ker vloga komarjev kot prenašalcev bolezni takrat ni bila znana. Razmere so v Franciji omalovaževali, da bi se izognili težavam pri zaposlovanju, vendar je zaradi visoke stopnje umrljivosti težko ohraniti izkušeno delovno silo. [[File:1886 bas obispo.jpg|thumb|upright=1.1|left|Bager pri delu v Bas Obispu, 1886]] [[File:Canal Interoceanique de Panama 1880.jpg|thumb|Delnica Compagnie Universelle du Canal Interocéanique de Panama, izdana 29. novembra 1880 – podpisal Ferdinand de Lesseps]] Delavci so morali nenehno širiti glavni vrez skozi goro pri Culebri in zmanjševati kote pobočij, da bi čim bolj zmanjšali plazove. Pri gradnji prekopa so bile uporabljene parne lopate, kupljene pri Bay City Industrial Works, podjetju v lasti Williama L. Clementsa v Bay Cityju v Michiganu.<ref>{{navedi splet|url=http://ns.umich.edu/new/releases/3000|title=The Panama Canal: Explorers, pirates, scientists and engineers – University of Michigan News|date=April 18, 2007|work=umich.edu|access-date=April 20, 2016|archive-date=July 1, 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160701003956/http://ns.umich.edu/new/releases/3000|url-status=live}}</ref> Uporabljali so tudi verižne bagre z žlicami, ki so jih proizvajali Alphonse Couvreux in Wehyer & Richemond ter Buette. Druga mehanska in električna oprema je imela omejene zmogljivosti, jeklena oprema pa je v deževnem podnebju hitro rjavela.<ref>{{navedi splet |url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |title=Read our history: The French Canal Construction |publisher=Panama Canal Authority |access-date=2007-09-03 |archive-date=December 15, 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html |url-status=live }}</ref> V Franciji je Lesseps ohranjal naložbe in ponudbo delavcev še dolgo potem, ko je bilo očitno, da cilji niso bili doseženi, vendar je na koncu denarja zmanjkalo. Francosko podjetje je propadlo leta 1889, potem ko je domnevno porabilo 287.000.000 USD; približno 22.000 moških je umrlo zaradi bolezni in nesreč, prihranki 800.000 vlagateljev pa so bili izgubljeni.<ref name="French">{{navedi knjigo |chapter-url=http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |chapter=The French Failure |title=America's Triumph in Panama |first=Ralph E. |last=Avery |publisher=L.W. Walter Company |location=Chicago, IL |year=1913 |access-date=January 10, 2022 |archive-date=July 28, 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170728050134/http://www.czbrats.com/Builders/FRCanal/failure.htm |url-status=live }}</ref>{{sfn|Cadbury|2003|p=262}} Delo je bilo prekinjeno 15. maja in v škandalu, ki je sledil, znanem kot ''panamska afera'', so bili nekateri od odgovornih preganjani, vključno z [[Gustave Eiffel|Gustavom Eifflom]].{{sfn |McCullough |1977 |p=224}} Lesseps in njegov sin Charles sta bila spoznana za kriva poneverbe sredstev in obsojena na pet let zapora. Ta obsodba je bila pozneje razveljavljena in oče, star 88 let, ni bil nikoli zaprt. Leta 1894 je bilo ustanovljeno drugo francosko podjetje, Compagnie Nouvelle du Canal de Panama, ki je prevzelo projekt. Minimalna delovna sila nekaj tisoč ljudi je bila zaposlena predvsem za izpolnjevanje pogojev kolumbijske koncesije za Panamski prekop, za vodenje Panamske železnice in za vzdrževanje obstoječih izkopov in opreme v prodajnem stanju. Podjetje je iskalo kupca za ta sredstva z izklicno ceno 109.000.000 ameriških dolarjev. Medtem so nadaljevali z dovolj aktivnosti za ohranitev svoje franšize. Phillipe Bunau-Varilla, francoski direktor družbe New Panama Canal Company, je sčasoma uspel prepričati Lessepsa, da je kanal z zapornico in jezerom bolj realističen kot kanal na morski gladini. Comité Technique, tehnični odbor na visoki ravni, je ustanovila Compagnie Nouvelle, da bi pregledala študije in delo – ki je že končano in še poteka – ter pripravila najboljši načrt za dokončanje kanala. Odbor je prispel na ožino februarja 1896 in se takoj, tiho in učinkovito lotil svojega dela oblikovanja najboljšega možnega načrta prekopa, ki so ga predstavili 16. novembra 1898. Mnogi vidiki načrta so bili načeloma podobni prekopu, ki je bil končno zgradili Američani leta 1914.<ref>Panama Canal Official Site – History – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> To je bil zaporni kanal z dvema visokima jezeroma za dvig ladij navzgor in čez celinsko ločnico. Dvojne zapornice bi bile dolge 225 m in globoke približno 9 m; ena komora vsakega para bi bila široka 25 m, druga 18 m. Bilo bi osem nizov zapornic, dva v Bohio Soldado in dva v Obispu na strani Atlantika; en v Paraisu, dva v Pedru Miguelu in en v Mirafloresu na Pacifiku. Umetna jezera bi nastala z zajezitvijo reke Chagres pri Bohiu in Alhajueli, kar bi zagotovilo nadzor nad poplavami in električno energijo. === Pridobitev Združenih držav Amerike === [[File:Panama canal cartoon 1903.jpg|thumb|Namere ZDA, da bi vplivale na to območje (zlasti na gradnjo in nadzor Panamskega prekopa), so leta 1903 pripeljale do ločitve Paname od Kolumbije.]] [[File:125-French method of excavation in Culebra Cut.jpg|thumb|Culebra vkop leta 1896]] [[File:PSM V61 D312 The culebra cut.png|thumb|Culebra vkop leta 1902]] V tem času sta se predsednik in senat Združenih držav zanimala za vzpostavitev prekopa čez ožino, pri čemer so bili nekateri naklonjeni prekopu čez Nikaragvo, drugi pa so zagovarjali nakup francoskih interesov v Panami. Bunau-Varilla, ki je iskal ameriško vpletenost, je zahteval 100 milijonov dolarjev, vendar je sprejel 40 milijonov dolarjev glede na nikaragovsko možnost. Junija 1902 je ameriški senat glasoval za Spoonerjev zakon, da bi sledil panamski možnosti, pod pogojem, da je bilo mogoče pridobiti potrebne pravice.{{sfn |McCullough |1977 |pp=305–328}} 22. januarja 1903 sta državni sekretar Združenih držav Amerike John M. Hay in kolumbijski odgovorni dr. Tomás Herrán podpisala pogodbo Hay–Herrán. Za 10 milijonov dolarjev in letno plačilo bi Združenim državam odobrila obnovljivi najem za nedoločen čas od Kolumbije na zemljišču, predlaganem za prekop. Pogodbo je ameriški senat ratificiral 14. marca 1903, vendar je senat Kolumbije ni ratificiral. Bunau-Varilla je predsedniku [[Theodore Roosevelt|Theodoru Rooseveltu]] in Hayu povedal o morebitnem uporu panamskih upornikov, ki so se želeli ločiti od Kolumbije in upali, da bodo Združene države podprle upornike z ameriškimi enotami in denarjem. Roosevelt je spremenil taktiko, ki je deloma temeljila na pogodbi Mallarino–Bidlack iz leta 1846, in je aktivno podpiral ločitev Paname od Kolumbije. Kmalu po priznanju Paname je podpisal pogodbo z novo panamsko vlado pod pogoji, podobnimi Hay-Herránovi pogodbi.<ref>{{navedi knjigo|last1=Livingstone|first1=Grace|title=America's Backyard : The United States and Latin America from the Monroe Doctrine to the War on Terror|url=https://archive.org/details/americasbackyard0000livi|date=2009|publisher=Zed|location=London|isbn=9781848132146|pages=[https://archive.org/details/americasbackyard0000livi/page/13 13]}}</ref> 2. novembra 1903 so ameriške vojaške ladje blokirale morske poti pred morebitnimi premiki kolumbijskih čet na poti, da bi zadušile panamski upor. Panama je razglasila neodvisnost 3. novembra 1903. Združene države so hitro priznale novo državo.{{sfn |McCullough |1977 |pp=361–386}} To se je zgodilo tako hitro, da so v času, ko je kolumbijska vlada v Bogoti sprožila odgovor na panamsko vstajo, ameriške enote že vstopile v uporniško provinco. Kolumbijske enote, poslane v Panamo, so bile na hitro zbrane obveznike z malo usposabljanja. Medtem ko bi ti naborniki morda lahko premagali panamske upornike, ne bi mogli premagati enot ameriške vojske, ki so podpirale panamske upornike. Razlog, da so poslali vojsko nabornikov, je bil, da je bil to najboljši odziv, ki so ga Kolumbijci lahko zbrali, saj si je Kolumbija še vedno opomogla od državljanske vojne med liberalci in konservativci od oktobra 1899 do novembra 1902, znane kot »tisočdnevna vojna«. ZDA so se popolnoma zavedale teh pogojev in so jih celo vključile v načrtovanje intervencije v Panami, saj so ZDA delovale kot arbiter med obema stranema. Mirovna pogodba, ki je končala »tisočdnevno vojno«, je bila podpisana na ladji USS Wisconsin 21. novembra 1902. Medtem ko so bile v pristanišču, so ZDA v Panamo z mirovno delegacijo pripeljale tudi inženirske ekipe, da bi začele načrtovati gradnjo prekopa, preden so ZDA sploh uspele pridobil pravico do gradnje prekopa. Vsi ti dejavniki bi povzročili, da Kolumbijci ne bi mogli zadušiti panamskega upora in izgnati enot Združenih držav, ki zasedajo to, kar je danes neodvisna država Panama.<ref>{{navedi knjigo|last=Meade|first=Teresa A.|title=History of Modern Latin America: 1800 to the Present.|url=https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6|publisher=Wiley-Blackwell|year=2016|isbn=978-1-118-77248-5|location=Hoboken, NJ|pages=[https://archive.org/details/historyofmodernl0002mead_r1e6/page/128 128]–130}}</ref> 6. novembra 1903 je Philippe Bunau-Varilla kot panamski veleposlanik v ZDA podpisal pogodbo Hay–Bunau-Varilla, s katero je Združenim državam podelil pravice do izgradnje in neomejenega upravljanja območja Panamskega prekopa in njegove obrambe. To se včasih napačno razlaga kot »99-letni najem« zaradi zavajajočega besedila v 22. členu pogodbe.<ref>{{navedi splet |url=http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |title=Avalon Project—Convention for the Construction of a Ship Canal (Hay-Bunau-Varilla Treaty), November 18, 1903 |publisher=Avalon.law.yale.edu |access-date=2010-10-24 |archive-date=November 4, 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111104144736/http://avalon.law.yale.edu/20th_century/pan001.asp |url-status=live }}</ref> Mnogi Panamci so pogodbo skoraj takoj obsodili kot kršitev nove nacionalne suverenosti njihove države. To je kasneje postalo sporno diplomatsko vprašanje med Kolumbijo, Panamo in Združenimi državami. Predsednik Roosevelt je slavno izjavil: »Vzel sem ožino, začel prekop in nato zapustil kongres, ne da bi razpravljal o prekopu, ampak da bi razpravljal o meni«. Več strani v Združenih državah je to označilo za vojno dejanje proti Kolumbiji: New York Times je podporo, ki so jo Združene države dale Bunau-Varilla, opisal kot »dejanje grdega osvajanja«. ''New York Evening Post'' je označil to je »vulgaren in plačanski podvig«. Manevri ZDA se pogosto navajajo kot klasičen primer ameriške topniške diplomacije v Latinski Ameriki in najboljša ilustracija tega, kar je Roosevelt mislil s starim afriškim pregovorom: »Govori tiho in nosi velika palica [in] daleč boš prišel«. Po revoluciji leta 1903 je Republika Panama do leta 1939 postala protektorat ZDA.<ref>{{navedi splet|last=Hanson |first=David C. |title=Theodore Roosevelt and the Panama Canal |url=http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |publisher=Virginia Western Community College |access-date=21 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140201211319/http://www.upa.pdx.edu/IMS/currentprojects/TAHv3/Content/PDFs/Roosevelt_Panama_Canal.pdf |archive-date=1 February 2014 }}</ref> Leta 1904 so Združene države kupile francosko opremo in izkopavanja, vključno s Panamsko železnico, za 40 milijonov ameriških dolarjev, od katerih se je 30 milijonov nanašalo na dokončana izkopavanja, predvsem v Culebra vkopu, ocenjena na približno 1,00 dolar na kubični jard. Združene države so novi državi Panami plačale 10 milijonov dolarjev in vsako naslednje leto po 250.000 dolarjev. Leta 1921 sta Kolumbija in Združene države sklenile pogodbo Thomson–Urrutia, v kateri so se Združene države strinjale, da bodo Kolumbiji plačale 25 milijonov dolarjev: 5 milijonov dolarjev ob ratifikaciji in štiri letna plačila po 5 milijonov dolarjev ter Kolumbiji podelile posebne privilegije v kanalski coni. V zameno je Kolumbija priznala Panamo kot neodvisno državo.<ref>{{navedi splet |url=https://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |title=U.S. agrees to transfer Panama Canal to Panama |work=History.com |access-date=28 July 2021 |archive-date=November 27, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201127014923/http://www.history.com/this-day-in-history/panama-to-control-canal |url-status=live }}</ref> === Združene države Amerike so zgradile Panamski prekop, 1904–1914 === [[File:John Frank Stevens.jpg|thumb|upright|left|Glavni inženir John Frank Stevens]] [[File:William Crawford Gorgas.jpg|thumb|upright|left|Sanitarni uradnik William C. Gorgas]] ZDA so uradno prevzele nadzor nad lastnino prekopa 4. maja 1904, pri čemer so od Francozov podedovale osiromašeno delovno silo in ogromno zgradb, infrastrukture in opreme, večinoma v slabem stanju. Za nadzor gradnje je bila ustanovljena vladna komisija ZDA, Komisija za Isthmian Canal (ICC); dobil je nadzor nad cono Panamskega prekopa, nad katero so Združene države izvajale suverenost.{{sfn |McCullough |1977 |pp=273–274}} Komisija je poročala neposredno vojnemu sekretarju Williamu Howardu Taftu in je dobila navodila, naj se izogne neučinkovitosti in korupciji, ki sta Francoze pestili 15 let prej. 6. maja 1904 je predsednik Theodore Roosevelt imenoval Johna Findleyja Wallacea, nekdanjega glavnega inženirja in končno generalnega direktorja Illinois Central Railroad, za glavnega inženirja projekta Panamski prekop. Preobremenjen zaradi države, ki jo je prizadela bolezen, in prisiljen uporabljati pogosto dotrajano francosko infrastrukturo in opremo ter razočaran nad preveč birokratskim ICC, je Wallace junija 1905 nenadoma odstopil. ICC je imenoval novega predsednika, Theodora P. Shontsa, in imenovan je bil nov glavni inženir, John Frank Stevens, samoizobraženi inženir, ki je zgradil Veliko severno železnico.{{sfn |McCullough |1977 |pp=459–462}} Stevens ni bil član ICC; na birokracijo je vedno bolj gledal kot na resno oviro, mimo komisije in prošnje in zahteve pošiljal neposredno Rooseveltovi administraciji v Washingtonu, DC. Eden od Stevensovih prvih dosežkov v Panami je bila gradnja in obnova stanovanj, kavarn, hotelov, vodnih sistemov, servisnih delavnic, skladišč in druge infrastrukture, ki jo potrebuje na tisoče prihajajočih delavcev. Stevens je začel prizadevanje za zaposlovanje, da bi privabil na tisoče delavcev iz Združenih držav in drugih območij, da pridejo delat v Canal Zone. Delavci s Karibov - imenovani »afro-panamci« - so prišli v velikem številu in mnogi so se za stalno naselili. Stevens je poskušal zagotoviti namestitev, v kateri bi lahko delavci delali in živeli v razumni varnosti in udobju. Ponovno je vzpostavil in razširil tudi železnico, ki se je izkazala za ključno pri prevozu milijonov ton zemlje od vreza skozi gore do jezu čez reko Chagres. [[File:Roosevelt and the Canal.JPG|thumb|upright|Predsednik Theodore Roosevelt sedi na parni lopati Bucyrus v Culebra Cutu, 1906]] [[File:Panama Canal under construction, 1907.jpg|thumb|upright|Na tej fotografiji iz leta 1907 so prikazana gradbena dela na Gaillard vkopu]] Polkovnik William C. Gorgas je bil leta 1904 imenovan za glavnega sanitarnega uradnika pri projektu gradnje prekopa. Gorgas je izvedel vrsto ukrepov za zmanjšanje širjenja smrtonosnih bolezni, zlasti rumene mrzlice in malarije, za kateri je bilo nedavno dokazano, da jo prenašajo komarji po okužbi, delo kubanskega epidemiologa dr. Carlosa Finlaya in ameriškega patologa dr. Walterja Reeda.{{sfn |McCullough |1977 |pp=405–426}} Naložbe so bile izvedene v obsežne sanitarne projekte, vključno z mestnimi vodovodnimi sistemi, zaplinjevanjem zgradb, škropljenjem območij, kjer se razmnožujejo žuželke, z oljem in larvicidom, namestitvijo mrež proti komarjem in okenskih zaves ter odstranjevanjem stoječe vode. Kljub nasprotovanju komisije (en član je rekel, da so njegove ideje nerodne) je Gorgas vztrajal in ko je prišel Stevens, se je zavzel za projekt. Po dveh letih obsežnega dela so bile bolezni, ki jih širijo komarji, skoraj odpravljene.{{sfn |McCullough |1977 |pp=466–468}} Tudi po vsem tem trudu je približno 5600 delavcev umrlo zaradi bolezni in nesreč med fazo gradnje kanala v ZDA. Leta 1905 je bila ameriška inženirska komisija pooblaščena za pregled načrta kanala, ki še ni bil dokončan. Januarja 1906 je komisija z večino osem proti pet priporočila predsedniku Rooseveltu kanal na morski gladini, kot so ga poskusili Francozi in začasno opustili leta 1887 za sistem desetih zapornic, ki ga je zasnoval Philippe Bunau -Varilla in dokončno leta 1898 za prekop z zapornico in jezerom, ki ga je zasnoval Comité Technique Compagnie Nouvelle de Canal de Panama, kot ga je leta 1879 zamislil Adolphe Godin de Lépinay.<ref>Panama Canal Official Site – https://www.pancanal.com/eng/history/history/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210910235443/https://www.pancanal.com/eng/history/history/ |date=September 10, 2021 }} select chapter The French Canal Construction – accessed 9/11/2021</ref> Toda leta 1906 je bil Stevens, ki je videl Chagres v polni poplavi, poklican v Washington; pristop na morski gladini je razglasil za »popolnoma nevzdržen predlog«. Zagovarjal je prekop, ki uporablja sistem zapornic za dvigovanje in spuščanje ladij iz velikega rezervoarja 26 m nad morsko gladino. Tako bi nastal največji jez (Gatunski jez) in največje umetno jezero ([[Gatunsko jezero]]) na svetu v tistem času. Vodo za ponovno polnjenje zapornic bi vzeli iz Gatunskega jezera z odpiranjem in zapiranjem ogromnih vrat in ventilov ter pustili gravitaciji, da poganja vodo iz jezera. Gatunsko jezero bi se povezovalo s Pacifikom skozi gore na Gaillard (Culebra) vkopu. Za razliko od Godina de Lépinaya z Congrès International d'Etudes du Canal Interocéanique je Stevens uspešno prepričal Roosevelta o nujnosti in izvedljivosti te alternativne sheme.{{sfn |McCullough |1977 |pp=485–489}} Gradnja prekopa z zapornicami je zahtevala izkop več kot 13 milijonov m³ materiala in nad 23 milijonov m³, ki so jih izkopali Francozi. Američani so v najkrajšem možnem času zamenjali ali nadgradili staro, neuporabno francosko opremo z novo gradbeno opremo, ki je bila zasnovana za veliko večji in hitrejši obseg dela. Kupljeni sta bili 102 veliki parni lopati, nameščeni na železnici, 77 od Bucyrus-Erie in 25 od Marion Power Shovel Company. Tem so se pridružili ogromni žerjavi na parni pogon, velikanski hidravlični drobilniki kamnin, mešalci betona, strgači in pnevmatski električni vrtalniki, ki so bili skoraj vsi izdelani z novo, obsežno tehnologijo gradnje strojev, razvito in izdelano v Združenih državah. Železnico je bilo treba tudi temeljito posodobiti s težkimi dvotirnimi tirnicami na večini proge, da bi lahko sprejeli nov vozni park. Na mnogih mestih je novo Gatunsko jezero poplavilo preko prvotne železniške proge, zato je bilo treba zgraditi novo progo nad vodno gladino jezera. Med letoma 1912 in 1914 je potekala polemika o pristojbini za prekop.<ref>{{Cite journal |last=Coker |first=William S. |date=1968 |title=The Panama Canal Tolls Controversy: A Different Perspective |url=https://www.jstor.org/stable/1891013 |journal=The Journal of American History |volume=55 |issue=3 |pages=555–564 |doi=10.2307/1891013 |jstor=1891013 |issn=0021-8723}}</ref> {{Panorama|image = File:PanamaCanal1913a.jpg|height = 165|caption = Gradnja zapornic na Panamskem kanalu, 1913}} === Goethals zamenja Stevensa na mestu glavnega inženirja === [[File:George W. Goethals cph.3a02121.jpg|thumb|upright|General George Washington Goethals, ki je dokončal prekop]] Leta 1907 je Stevens odstopil kot glavni inženir. Njegovo nadomestilo, ki ga je imenoval predsednik Theodore Roosevelt, je bil major ameriške vojske George Washington Goethals iz inženirskega zbora ameriške vojske. Kmalu so ga povišali v podpolkovnika in kasneje v generala, bil je močan vodja, izurjen v [[West Pointu]], in gradbeni inženir z izkušnjami s prekopi (za razliko od Stevensa). Goethals je usmerjal delo v Panami do uspešnega zaključka leta 1914, dve leti pred ciljnim datumom 10. junija 1916.<ref>{{navedi splet |title=The Panama Canal: Writings of the U. S. Army Corps of Engineers Officers Who Conceived and Built It |url=http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|archive-url=https://web.archive.org/web/20130408131503/http://handle.dtic.mil/100.2/ADA564251|url-status=dead|archive-date=2013-04-08|access-date=2023-05-01 |page=1}}</ref> Goethals je inženirsko in izkopno delo razdelil na tri oddelke: atlantski, osrednji in pacifiški. Atlantska divizija pod poveljstvom majorja Williama L. Siberta je bila odgovorna za gradnjo ogromnega valobrana na vhodu v zaliv Limon Bay, zapornic Gatun in njihovega pristopnega kanala 5,6 km ter ogromnega jezu Gatuna. Pacifiška divizija pod vodstvom Sydneyja B. Williamsona (edinega civilnega člana te visoke ekipe) je bila podobno odgovorna za pacifiški 4,8 km valobran v Panamskem zalivu, pristopni kanal do zapornic in Miraflores in zapornice Pedro Miguel ter z njimi povezani jezovi in rezervoarji.{{sfn |McCullough |1977 |pp=540–542}} Centralni diviziji pod poveljstvom majorja Davida du Bosea Gaillarda iz inženirskega korpusa vojske Združenih držav je bil dodeljen eden najtežjih delov: izkopavanje vkopa Culebra skozi celinsko ločnico za povezavo Gatunskega jezera s pacifiškimi zapornicami Panamskega prekopa.<ref>{{navedi splet |title=Col. David D.B. Gaillard |url=http://www.czbrats.com/Builders/gaillard.htm |access-date=2023-05-01 |website=www.czbrats.com}}</ref> 10. oktobra 1913 je predsednik [[Woodrow Wilson]] iz Bele hiše po telegrafu poslal signal, ki je sprožil eksplozijo, ki je uničila nasip Gamboa. To je poplavilo Culebra vkop, s čimer sta se preko Panamskega prekopa združila Atlantsk in Tihi ocean.<ref>{{navedi novice|title=Wilson blows up last big barrier in Panama Canal|newspaper=[[Chicago Tribune]]|pages=1|location=Chicago|date=1913-10-11|url=http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal|access-date=2015-11-24|archive-date=November 25, 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20151125183109/http://archives.chicagotribune.com/1913/10/11/page/1/article/wilson-blows-up-last-big-barrier-in-panama-canal/|url-status=live}}</ref> Alexandre La Valley (plavajoči žerjav, ki ga je izdelalo podjetje Lobnitz & Company in splovilo leta 1887) je bilo prvo plovilo na lastni pogon, ki je prečkalo prekop iz oceana v ocean. Ta ladja je med gradnjo postopoma prečkala kanal iz Atlantika in končno dosegla Pacifik 7. januarja 1914.''SS Cristobal'' (tovorna in potniška ladja, ki jo je zgradil Maryland Steel in je bila splovljena leta 1902 kot ''SS Tremont'') 3. avgusta 1914 je bila prva ladja, ki je preplula kanal iz oceana v ocean.{{sfn |McCullough |1977 |p=609}} Gradnja prekopa je bila končana leta 1914, 401 leto po tem, ko so Panamo prvič po kopnem prečkali Evropejci v skupini konkvistadorjev Vasca Núñeza de Balboe. Združene države so porabile skoraj 500 milijonov dolarjev (približno enako 14,6 milijarde dolarjev leta 2022){{Inflation|US|0.5|1914|r=1}} za dokončanje projekta. To je bil daleč največji ameriški inženirski projekt doslej. Prekop je bil uradno odprt 15. avgusta 1914 s prehodom tovorne ladje SS Ancon.<ref>{{navedi splet|url=http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|title=Read our history: American Canal Construction|publisher=Panama Canal Authority|access-date=2007-09-03|archive-date=December 15, 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20141215060157/http://www.pancanal.com/eng/history/history/index.html|url-status=live}}</ref> Odprtje Panamskega prekopa leta 1914 je povzročilo velik upad prometa vzdolž čilskih pristanišč zaradi sprememb pomorskih trgovskih poti, kljub zaprtju prekopa za skoraj sedem mesecev po zemeljskem plazu v Culebra vkopu 18. septembra 1915.<ref>{{navedi splet |title=A Century of Progress: A Century of Slides |url=https://panama.lindahall.org/century-progress/ |website=The Land Divided, The World United |publisher=Linda Hall Library |access-date=November 13, 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220525155334/https://panama.lindahall.org/century-progress/ |archive-date=May 25, 2022 |location=Kansa City, Missouri}}</ref> Razcvet ovčereje v južni [[Patagonija|Patagoniji]] je utrpel velik udarec zaradi spremembe trgovskih poti, prav tako gospodarstvo [[Falklandski otoki|Falklandskih otokov]]. V tem času je Komisija za Isthmian Canal najela Ernesta "Red" Hallena, da dokumentira napredek dela. Leta 1914 so kupili parne lopate iz Panamskega prekopa in jih dali v uporabo v rudniku bakra Chuquicamata v severnem Čilu.<ref>{{navedi splet |url=https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |title=Una mina centenaria |date=2015-04-06 |access-date=2022-07-02 |website=mch.cl |last=Barros M. |first=María Celia |language=es |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702231012/https://www.mch.cl/reportajes/una-mina-centenaria/ |url-status=dead }}</ref> <gallery mode="packed" heights="125px"> MarioModel90 1908.jpg|Parna lopata Marion pri izkopavanju Panamskega prekopa leta 1908 Panama Canal Lock Forms.jpeg|Zapornice Panamskega prekopa v gradnji leta 1910 SS Ancon entering west chamber cph.3b17471u.jpg|Prva ladja, ki je preplula prekop, SS Ancon, je plula skozi prekop 15. avgusta 1914 Spanish laborers on Panama Canal in early 1900s.jpg|Španski delavci, ki delajo na Panamskem prekopu v zgodnjih 1900-ih </gallery> === Kasnejši razvoj dogodkov === [[File:Missouri panama canal.jpg|thumb|upright|''USS Missouri'', bojna ladja razreda Iowa, pluje skozi prekop leta 1945. Globina 32,96 m razreda Iowa in predhodnega razreda South Dakota so bile največje, ki so kadar koli preplule prekop]] Do leta 1930 je oskrba z vodo postala problem za prekop, kar je spodbudilo izgradnjo jezu Madden čez reko Chagres nad Gatunskim jezerom. Z jezom, dokončanim leta 1935, je nastalo jezero Madden (kasneje jezero Alajuela), ki zagotavlja dodatno skladiščenje vode za prekop.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |title=Panama Dam to Aid Canal Traffic |work=Popular Mechanics |date=January 1930 |page=25 |publisher=Bonnier Corporation |access-date=February 27, 2016 |archive-date=July 28, 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200728094135/https://books.google.com/books?id=2ikDAAAAMBAJ&pg=PA25 |url-status=live }}</ref> Leta 1939 se je začela gradnja nadaljnjih večjih izboljšav: nov sklop zapornic, ki je bil dovolj velik za prevoz večjih vojaških ladij, ki so jih Združene države takrat gradile in nameravale nadaljevati z gradnjo. Dela so potekala več let in na novih pristopnih kanalih so bila opravljena obsežna izkopavanja, vendar je bil projekt po drugi svetovni vojni preklican. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je ameriški nadzor nad prekopom in območjem prekopa, ki ga obkroža, postal sporen; odnosi med Panamo in ZDA so postajali vse bolj napeti. Mnogi Panamci so menili, da Cona upravičeno pripada Panami; Študentski protesti so se odzvali z ograjevanjem območja in povečano vojaško prisotnostjo tam. Zahteve, da ZDA predajo prekop Panami, so se povečale po sueški krizi leta 1956, ko so ZDA s finančnim in diplomatskim pritiskom prisilile Francijo in Združeno kraljestvo, da opustita svoj poskus ponovnega prevzema nadzora nad Sueškim prekopom, ki ga je pred tem nacionaliziral Naserjev režim v Egiptu. Panamski nemiri so kulminirali v nemirih na dan mučenikov, 9. januarja 1964, ko je bilo ubitih okoli 20 Panamcev in 3–5 ameriških vojakov. {{listen |filename=Carter Panama Canal speech.ogg |title=Izjava ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu |description=Govor predsednika Jimmyja Carterja ob podpisu pogodbe o Panamskem prekopu, 7. september 1977}} Trajanje: 6 minut in 47 sekund. 6:47 Desetletje kasneje, leta 1974, so se začela pogajanja za rešitev, ki so se končala s pogodbami Torrijos–Carter. 7. septembra 1977 sta pogodbo podpisala predsednik ZDA [[Jimmy Carter]] in Omar Torrijos, ''[[de facto]]'' voditelj Paname. To je sprožilo proces podelitve Panamcem prostega nadzora nad prekopom, dokler je Panama podpisala pogodbo, ki zagotavlja trajno nevtralnost prekopa. Pogodba je privedla do popolnega panamskega nadzora, ki je začel veljati opoldne 31. decembra 1999, in Uprava Panamskega prekopa (ACP) je prevzela poveljstvo nad plovno potjo. Panamski prekop ostaja eden glavnih virov dohodka za Panamo.<ref>{{navedi novice | url=https://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | title=Here's Why The Panama Canal Expansion Has Everyone Excited | date=2016-07-11 | website=TheHuffingtonPost.com | quote=The Canal previously accounted for about 15 percent of the country's GDP | access-date=February 20, 2020 | archive-date=September 28, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170928000817/http://www.huffingtonpost.com/kathleen-peddicord/panama-canal-expansion_b_10773740.html | url-status=live }}</ref><ref>{{Cite magazine | url=http://www.economist.com/node/15014282 | title=A plan to unlock prosperity | date=Dec 3, 2009 | magazine=The Economist | access-date=April 17, 2017 | archive-date=July 8, 2017 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170708071113/http://www.economist.com/node/15014282 | url-status=live }}</ref> Pred to predajo je vlada Paname organizirala mednarodno ponudbo za pogajanja o 25-letni pogodbi za upravljanje pristanišč za prevoz kontejnerjev, ki so na izhodih prekopa v Atlantik in Pacifik. Pogodba ni bila povezana z operacijami ACP ali Panamskega prekopa in jo je dobilo podjetje Hutchison Whampoa, hongkonški ladijski interes v lasti Li Ka-shinga.<ref>{{navedi novice|first=Peter|last= Wonacott |date=1999-10-15 |title=Hutchison Unit's Panama Canal Contract Is Targeted by a U.S. Senate Committee |language=en-US |work=[[The Wall Street Journal]] |url=https://www.wsj.com/articles/SB93992854168999852 |access-date=2022-03-12 |issn=0099-9660}}</ref> == Zgradba == {{Panama Canal map}} Na atlantski strani je vhod v zaliv Limón (Bahía Limón) med prelomoma Colón in Fort Sherman (Fuerte Sherman) pa je začetek kanala. Limonski zaliv služi kot pot za čakajoče ladje. Njen južni konec, 8,7 kilometra od vhoda, je tudi začetek 3,1 kilometra dolgega dostopnega kanala do Gatunskih zapornic. V Gatunskih zapornicah se ladje dvignejo do umetnega Gatunskega jezera, ki je v povprečju 26 metrov nad morjem. Pred Gatúnskimi zapornicami je na jugozahodu jezera viden 2300 metrov dolg zemeljski jez, sredi katerega obokan betonski zid s 14 velikimi jeklenimi vrati nadzoruje odtok iz jezera. Za jezom je hidroelektrarna, ki napaja delovanje zapornic in nadzor jezu z električno energijo. Z jezom je bil Río Chagres dotlej obsojen, da so lahko ladje potovale v Gatúnskem jezeru. V kanal Gatúnskega jezera sledi nekdanjemu dnu reke Río Chagres v izkopanem in dobro betoniranem, 18 kilometrov dolgem plovnem toku. Pot obide različne otoke, vključno z največjim in najbolj znanim otokom, otokom Barro Colorado z istoimensko raziskovalno postajo Smithsonian Institution. Zaradi intenzivnega opazovanja, ki so ga mednarodni raziskovalci izvajali od leta 1946, tropski deževni gozd na Barro Colorado velja za najbolje raziskanega na zemlji. Manjši čolni, kot so službeni čolni uprave Panamskega kanala in zasebne jadrnice, se lahko v jezeru, imenovanem Banana Cut, odpravijo skozi ozek prehod med dvema manjšima otokoma. Gatunsko jezero se združi v še vedno dotrajani del Río Chagres, ki ga ladje spremljajo več kot 8 kilometrov do kraja Gamboa. Tu se začne približno 13 km dolg ''vsek Culebra'' ali ''preboj Gaillarda'' skozi gore celinskega razvodja. Prekop je bil prvotno širok le 152 metrov na tej poti, tako da se velike ladje niso mogle srečati. Leta 2002 so odsek razširili na 192 metrov v ravni črti in na 222 metrov v ovinku. Od takrat je bilo mogoče stalno voziti v obe smeri, kar je privedlo do prihranka časa več kot 16 %. Malo pred koncem preboja Gaillard prečka prekop na višini 80 m [[most s poševnimi zategami]] ''[[Puente Centenario]]'' (Stoletni most), most s šestimi voznimi pasovi. Preboj Gaillarda se konča pri zapornici Pedro Miguel, ki sproži spust v Tihi ocean in vodi v, tudi umetno zajezeno, le približno dva kilometra dolgo jezero Miraflores. Na drugi strani jezera 16,5 metra nad srednjo gladino Tihega oceana je vhod v zapornice Miraflores. Takoj ob vhodu je jez Miraflores, 133 metrov dolg betonski jez z osmimi jeklenimi vrati, ki ga je mogoče dvigniti za nadzor izliva iz zapornici Pedro Miguel in Río Cocoli, ki se izliva v jezero. Po zapornicah Miraflores je naravni dostopni kanal mimo pristaniških zmogljivosti Balboa in pod [[Puente de las Américas]] (most Amerike) v Panamski zaliv. Puente de las Américas ima glavno višino 61,3 m nad srednjo višino visoke vode, zato je višina ladij omejena na 57,91 m nad nivojem vode. Začetek in konec prekopa na pacifiški strani je na koncu dolgega jezu označen z gorovjem pri Isli Perico. Pot od zapornic do boje je dolga dobrih 12 kilometrov. Jez služi manj kot zaščita pred prihajajočimi valovi. Namesto tega naj bi preprečil vstop blata s tokom, ki teče vzdolž obale. Da bi se izognili kakršnim koli nesporazumom s številnimi krivuljami in spremembami smeri, se vse ladje, ki plujejo iz Atlantika v Tihi ocean, označujejo kot južne, tiste v nasprotni smeri proti Atlantiku pa kot severne. == Zapornice == Panamski prekop ima tri sisteme zapornic, ki so zasnovane v paru za nastop v prometu in kot previdnost pri prekinitvah vzdrževanja: *Gatúnske zapornice so nameščene na atlantski strani takoj za dostopnim kanalom, ki dvigajo ladje s tremi zaporednimi zapornimi komorami do Gatunskega jezera, 25,9 metra nadmorske višine. Ladje gredo iz ene zaporne komore neposredno v naslednjo, zgornja vrata ene komore so tudi spodnja vrata naslednje komore. Razpon plimovanja v dostopnem kanalu je le 0,6 metra in zato praktično ne vpliva na delovanje zapornice. Raven Gatunskega jezera se prav tako dvigne na največ 26,5 metra nadmorske višine, tako da lahko to razliko zlahka obdela zgornja komora. Tri komore imajo zato hod ali višina padca skoraj devet metrov. Sprva so bile zapornice v Gatunu zasnovane tako, da bodo široke 28,5 m. Leta 1908 je ameriška mornarica zahtevala, da se širina poveča na najmanj 36 m, da bi omogočila prehod velikih vojnih ladij. Sklenjen je bil kompromis in zapornice so bile zgrajene v širini 33,53 m. Vsaka zapornica je dolga 320 m, debelina sten pa je od 15 m na dnu do 3 m na vrhu. Osrednji zid med vzporednima zapornicama pri Gatunu je debel 18 m in visok preko 24 m. Jeklena vrata so v povprečju debela 2 m, široka 19,5 m in visoka 20 m. Piloti Panamskega prekopa sprva niso bili pripravljeni obvladovati pilotske palube letalonosilk, ki štrlijo čez trup na obeh straneh ladje. Ko je leta 1928 ''USS Saratoga'' prvič plula skozi zapornice Gatun, je ladja prevrnila vse betonske stebre vzdolž kanala. Leta 2016 je desetletje trajajoč širitveni projekt ustvaril večje zapornice, kar je omogočilo večjim ladjam tranzit skozi globlje in širše kanale. Dovoljene mere ladij, ki uporabljajo te zapornice, so se povečale za 25 odstotkov v dolžino, 51 odstotkov v širino in 26 odstotkov v ugrez, kot je določeno z novo metriko Panamax. *Zapornice Pedro Miguel so nameščene na izhodu preboja Gaillard na pacifiški strani s samo eno zaporno komoro s hodom 9,5 metra. *[[Zapornice Miraflores]] so na pacifiški strani na tamkajšnjem dostopnem kanalu z dvema neposredno zaporednima zaklepnima prekatoma in s hodom ali višino padca skupaj 16,5 metra. Vendar je vodostaj Tihega oceana v povprečju za 20 centimetrov višji od nivoja Atlantika pred Gatunskimi zapornicami<ref>[http://www.psmsl.org/train_and_info/faqs/#3 FAQ Nr. 3] auf PMSML – Permanent Service for Mean Sea Level</ref>, območje plimovanja pa do 6,55 metra<ref>[http://people.wku.edu/charles.smith/biogeog/HILD1939.htm Samuel F. Hildebrand (1939): ''The Panama Canal as a Passageway for Fishes …'']</ref>. Zapornice Miraflores morajo zato premagati višinsko razliko vsaj 13 metrov in največ skoraj 20 metrov. == Projekt posodobitve == Prve ideje o širitvi prekopa so se pojavile v 1930-ih zaradi potreb ameriške mornarice, saj so bile nekatere ladje prevelike za plovbo skozi obstoječi kanal. Prva dela so se začela leta 1939, a so jih zaradi izbruha druge svetovne vojne ustavili. Avgusta 2014 je minilo že 100 let od odprtja Panamskega prekopa. Takrat naj bi Uprava Panamskega prekopa (''Autoridad del Canal de Panamá - ACP'') odprla razširjen in posodobljen prekop. Dela so se intenzivno izvajala že od septembra 2007, ko je Panamski predsednik Martin Torrijos z razstrelitvijo zemljine svečano otvoril pričetek gradnje. 23. oktobra 2006 so volivci na [[referendum]]u podprli širitev prekopa, ki naj bi omogočil promet tudi večjim (širšim) ladjam, s tem povečal promet in še dodatno spodbudil trgovino <ref>RTVSLO[http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=2&c_id=123581]</ref>. Razširitev bo omogočila, da bo lahko prekop preplulo bistveno več ladij, tudi velike tovorne ladje, tankerji in križarke, ki so za sedanji prekop preširoke oziroma prevelike. Za izboljšanje zmogljivosti so bile izvedene številne izboljšave za čim večjo uporabo sistema zapornic:<ref name="3rdLockProposal"> {{navedi splet |url=http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |title=Proposal for the Expansion of the Panama Canal |date=24 April 2006 |publisher=Panama Canal Authority |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110721055325/http://www.acp.gob.pa/eng/plan/documentos/propuesta/acp-expansion-proposal.pdf |archive-date=2011-07-21 |page=45}} </ref> *Izvedba izboljšanega sistema osvetlitve zapornic; *Izgradnja dveh veznih postaj v Culebra vkopu; *Razširitev Culebra vkopa s 192 na 218 metrov; *Izboljšave flote vlačilcev; *Izvedba sistema vrtiljaka v zapornicah Gatun; *Razvoj izboljšanega sistema za razporejanje plovil; *Poglobitev navigacijskih kanalov Gatunskega jezera z 10,4 na 11,3 metra PLD; *Sprememba vseh struktur zapornic, da se omogoči dodaten ugrez približno 0,30 metra; *Poglabljanje vhodov v Pacifik in Atlantik; *Izgradnja novega pretoka v Gatunu za zaščito pred poplavami. Te izboljšave so povečale zmogljivost s 300 milijonov PCUMS (2008) na 340 PCUMS (2012). Te izboljšave so se začele pred projektom novih zapornic in ga dopolnjujejo. == Posodobljen prekop je odprt == 26. junija 2016 je bil odprt prenovljen Panamski prekop, ki so ga gradili devet let. V sklopu prenove so na obeh straneh prekopa skopali nova kanala, ki sta sedaj globlja in povečali zapornice tako, da bodo po njem lahko plule tudi ladje razreda ''neopanamax'', ki lahko tovorijo kar trikrat več tovora kot ladje razreda ''panamax'' - največje, ki so še lahko plule skozi stari prekop. Manjše ladje bodo še vedno plule po stari poti, večje ladje pa bodo vstopale skozi nove zapornice. V sklopu prenove so spremenili sistem porabe vode na zapornicah tako, da bodo uporabili devet na novo narejenih bazenov, od katerih vsak drži za 18 olimpijskih bazenov vode. Na ta način bodo lahko 60 odstotkov vode ponovno uporabili in ne bo več odtekala v morje kot pri starih zapornicah. Novemu prekopu so se že prilagodila tudi nekatera sosednja pristanišča [[Kolumbija|kolumbijska]] [[Cartagena, Kolumbija|Cartagena]], Callao v [[Peru]]ju in San Antoniu v [[Čile|Čilu]].<ref>DELO[http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160822163218/http://www.delo.si/prosti-cas/zanimivosti/danes-odprt-prenovljen-panamski-prekop.html |date=2016-08-22 }}</ref> <gallery> USS Iowa Pedro Miguel Locks.jpg|Zapornice Pedro-Miguel, zadaj zapornice Miraflores Panama Canal Gatun Locks opening.jpg|Gatúnske zapornice Panama Canal.jpg|Gatúnske zapornice Mule in the Miraflores Locks.JPG|''Muli'' v zapornici Miraflores </gallery> Prvotni kanal je imel dva pasova, vsak s svojim nizom zapornic. Projekt širitve je dodal tretji pas z izgradnjo kompleksov zapornic na vsakem koncu kanala. En kompleks zapornic je na pacifiški strani, jugozahodno od obstoječih zapornic Miraflores. Drugi je vzhodno od obstoječih zapornic Gatun. Vsak od teh novih kompleksov zapornic ima tri zaporedne komore, ki so namenjene premikanju plovil z morske gladine na gladino Gatunskega jezera in nazaj navzdol. Vsaka komora ima tri bočne bazene za varčevanje z vodo, skupno devet bazenov na zapornico in skupno 18 bazenov. Tako kot originalne zapornice se bodo tudi nove zapornice in njihovi bazeni polnili in praznili gravitacijsko, brez uporabe črpalk. Lokacija novih zapornic uporablja velik del območja, ki so ga leta 1939 izkopale Združene države in leta 1942 zaradi druge svetovne vojne prekinile. Nove zapornice so povezane z obstoječim kanalskim sistemom prek novih navigacijskih kanalov. Nove zapornice so dolge 427 m, široke 55 m in globoke 18,3 m. Uporabljajo navojna vrata namesto zakotnih vrat, ki jih uporabljajo originalne zapornice. Rolo vrata se uporabljajo v skoraj vseh obstoječih zapornicah z dimenzijami podobnimi novim in so preizkušena tehnologija. Nove zapornice uporabljajo vlačilce za namestitev plovil namesto električnih lokomotiv. Tako kot pri rolo vratih se v te namene v zapornicah podobnih dimenzij uspešno in široko uporabljajo vlačilci. === Bazeni za varčevanje z vodo === [[File:Water-saving lock downwards.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (padajoče)]] [[File:Water saving lock up.svg|thumb|Diagram bazenov za varčevanje z vodo (naraščajoče)]] Nove zapornice imajo rezervoarje za varčevanje z vodo, ki zmanjšujejo količino vode, ki je potrebna za delovanje zapornice.<ref>{{navedi splet |title=First Panama Canal Water-Saving Basin Filled |url=https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |website=PanCanal |publisher=News Panama Canal |access-date=28 February 2022 |archive-date=2022-02-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220228214740/https://www.pancanal.com/eng/pr/press-releases/2016/02/08/pr573.html |url-status=dead }}</ref> Delovanje tako stare kot nove zapornice uporablja gravitacijo in ventile. Črpanje ni vključeno. Delovanje zapornic, starih in novih, uporablja vodo iz jezera Gatun. Tudi v prvotni situaciji z dvema zapornima pasovoma je lahko oskrba z vodo omejena ob koncu sušne sezone v Panami, ko je vodostaj jezera nizek. Dodatek tretjega niza zapornic je pomenil, da je treba to vprašanje oskrbe z vodo obravnavati. Pri novih zapornicah so trije bazeni povezani z vsako komoro zapornice.<ref>{{navedi splet |title=Engineering Design for the Panama Canal Third Set of Locks Expansion Program |url=https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |website=tetratech |publisher=Tetratech |access-date=28 February 2022 |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203124316/https://www.tetratech.com/en/projects/engineering-design-for-the-panama-canal-expansion-program |url-status=dead }}</ref> Izgubljena prostornina na cikel je dve petini prostornine komore »gibajoče se vode«. Druge tri petine se ponovno uporabijo. Enak prihranek vode, ki temelji na enakem principu, bi lahko dosegli z dodajanjem več zapornic. Če bi zgradili stopnišče z osmimi komorami (namesto treh) za dvig 26 m, bi uporabili 3,25 m vodno rezino na cikel. Vendar pa bi to zahtevalo, da ladje potujejo skozi osem zapornic, zaradi česar bi bilo upravljanje ladij manj učinkovito. Poraba vode se izračuna na posamezen cikel zapornice. Določena je s prostornino vode v komori zapornice med ravnmi, ki jih obravnava. V bistvu vsak cikel uporablja količino vode, ki jo izpusti zaporna komora (njena širina, pomnožena z njeno višino in globino). Ko so zapornice v stopnicah, kot pri Panamskem prekopu, je za ta izračun pomembna le prva (najvišja) komora zapornice. Nobena od spodnjih zapornic ne uporablja dodatne vode; imata enako prostornino. Poleg tega podvodna prostornina ladje ni pomembna, ker je ta prostornina prisotna tako pred in po spremembi nivoja vode in je tako del nepremikane prostornine. Porabljena voda na delovni cikel zapornice je torej enaka količini vode, ki priteče v prvo (zgornjo) komoro zapornice, ko jo polnimo iz jezera Gatun. Zmanjšanje tega volumna zahteva zmanjšanje širine, dolžine ali višine dviga komore. Upoštevajte, da je bila višina dviga že zmanjšana s postavitvijo skupne spremembe višine 26 m v tri zapore. Če bi to spremembo izvedli v eni komori zapornice, bi bila izgubljena prostornina vode trikrat večja. Bazeni za varčevanje z vodo delujejo na naslednji način: prostornino vode, ki jo premakne zaporna komora (npr. višina 9 m), je mogoče razdeliti na pet enakih vodoravnih "rezin" (tukaj 1,8 m vsaka).<ref>{{navedi splet |title=Unlocking Panama's Potential |url=https://www.ingenia.org.uk/ingenia/issue-41/unlocking-panamas-potential |website=ingenia |publisher=ingenia |access-date=28 February 2022}}</ref> Ko kanal začne delovati, se komora enkrat napolni iz jezera Gatun. Nato se pri praznjenju komore zgornje tri rezine (1, 2 in 3) eno za drugo izpraznijo v tri bazene, vsako na zaporedno nižji višini. To pomeni, da se vodna rezina 1 s pomočjo gravitacije in ventilov izprazni v bazen, ki je na isti ravni kot vodna rezina 2. Nato se vodna rezina 2 izprazni v bazen na isti ravni kot vodna rezina 3, rezina 3 pa je izpraznijo v bazen na isti ravni kot rezina 4. Vodni rezini 4 in 5 se izpraznita v naslednjo komoro zapornice in se "izgubita" (kot pri prvotnih kanalskih zaporah). Ko zapornica premakne ladjo navzgor, se komora zapre in voda iz bazena na nivoju 4 se spusti v komoro in napolni rezino 5. Nato nivo bazena 3 napolni nivo 4 in bazen 2 napolni nivo 3. Nato iz ravni 2 in 1 se polnita iz jezera Gatun, kar "stane" prostornine 3,6 m namesto 9 m nad območjem komore (2/5 višine nadmorske višine). Ladja je zdaj na ravni jezera Gatun in ga lahko prečka. === Plovni kanal === V skladu z načrtom je bil izkopan 3,2 km dolg dostopni kanal za povezavo novih atlantskih zapornic z obstoječim morskim vhodom v prekop. Za povezavo novih zapornic na pacifiški strani z obstoječimi kanali sta bila zgrajena dva nova dostopna kanala: *6,2 km severni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico na pacifiški strani z odsekom Culebra, ki obide jezero Miraflores. Ta kanal poteka vzdolž novega jezu Borinquen, ki ga ločuje od jezera Miraflores (ki ima vodostaj, ki je zaradi premika zapornic Pedro Miguel nižji za 9 m). *1,8 km južni dostopni kanal, ki povezuje novo zapornico z obstoječim morskim vhodom v Tihi ocean Novi kanali tako na atlantski kot na pacifiški strani so široki vsaj 218 metrov, kar plovilom Post-Panamax omogoča plovbo v eni smeri. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * [http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 revija Gea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130731203911/http://www.mladinska.com/gea/pretekle_stevilke/zanimivosti/clanek?aid=2325 |date=2013-07-31 }} * [http://www.24ur.com/novice/svet/panamski-prekop-se-bo-razsiril.html Pričetek del na rekonstrukciji] * [http://www.globalsecurity.org/military/facility/panama-canal-third-locks.htm Panama Canal Third Locks 1939-1942] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Panama Canal|Panamski prekop}} * [http://www.coolpanama.com/panama-webcams.html Prenosi iz kanala v živo] * [http://www.rtvslo.si/zabava/na-danasnji-dan/panamski-prekop-presel-pod-panamo/240493 Panamski prekop prešel pod Panamo] * [http://natgeotv.com/si/megastructures National Geographic Channel Megagradnje] * [http://www.dnevnik.si/svet/266518 Prenova se je začela] * [http://sierra5.net/index.php?option=com_content&task=view&id=1737 Transportni sektor najpomembnejša gospodarska dejavnost v Panami] * [http://m.delo.si/clanek/170528 Stoletje pozneje] * [http://siol.net/novice/svet/v-prenovljen-in-razsirjen-panamski-prekop-zaplula-prva-ladja-foto-420628 Prekop je prenovljen] [[Kategorija:Panama]] [[Kategorija:Prekopi]] {{normativna kontrola}} 8y9bpv6h43bqueb9au2z7srt9bo65iv 0 40696 6758608 6704457 2026-09-30T09:31:04Z Yerpo 8417 pospravljanje, +par referenc 6758608 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Filozof | name = Tine Hribar | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | region = [[slovenska filozofija]] | era = filozofija 20. stoletja | school_tradition = [[fenomenologija]], [[eksistencializem]] | main_interests = [[ontologija]], [[filozofija biti]], [[filozofija religije]], [[filozofska antropologija]], [[filozofija znanosti]], [[politična filozofija]], [[etika]] | influences = [[Edmund Husserl|Husserl]], [[Franz Clemens Brentano|Brentano]], [[Sofoklej]], [[Sokrat]], [[Platon]], [[Kant]], [[Friedrich Wilhelm Nietzsche|Nietzsche]], [[Karl Marx|Marx]], [[France Veber|Veber]], [[Martin Heidegger|Heidegger]], [[Jacques Lacan|Lacan]], [[Emmanuel Levinas|Levinas]], [[Jacques Derrida|Derrida]] | influenced = | notable_ideas = }} '''Tine''' (Valentin) '''Hribar''', [[Slovenci|slovenski]] [[filozof]] [[fenomenologija|fenomenolog]] in [[akademik]], * [[28. januar]] [[1941]], [[Goričica pri Ihanu]], [[Domžale]]. Velja za enega vodilnih predstavnikov slovenske [[Fenomenologija|fenomenologije]] in interpretov filozofije [[Martin Heidegger|Martina Heideggra]]. Pomembna je njegova vloga v procesih demokratizacije in slovenskega osamosvajanja. Bil je redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije na [[Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] Univerze v Ljubljani. Skupaj z ženo filozofinjo, sociologinjo in publicistko [[Spomenka Hribar|Spomenko Hribar]] je 2009 prejel [[red za zasluge Republike Slovenije|Zlati red za zasluge Republike Slovenije]]. == Življenje in delo == Po rojstnem listu Valentin Hribar, v javnosti znan kot Tine, se je rodil 28. januarja 1941 v Goričici pri Ihanu. Osnovno šolo je obiskoval v domačem kraju od leta 1948, nato pa je v štiriletno nižjo gimnazijo hodil v Domžale. Po 4 letih na [[Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik|gimnaziji v Kamniku]] je izobraževanje nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tam je spoznal [[Spomenka Hribar|Spomenko Hribar]], s katero se je 1963 poročil, tudi zaradi tega, da sta dobila skupno sobo v študentskem bloku, v katerem so bile rahlo boljše razmere kot doma, saj so imeli tu pitno vodo. Leta 1964 se jima je rodila hčerka Daša. Morala sta se izseliti iz študentskega bloka, tako da je v tem letu, zadnjem letu rednega fakultetnega študija lahko diplomiral iz filozofije in sociologije samo Tine. Vrnila sta se v Goričico k Tinetovim staršem v podstrešno sobo, kljub temu pa je z delom nadaljeval na Inštitutu za sociologijo. Hribar je 1965 vpisal v Ljubljani podiplomski, v Zagrebu pa na doktorski študij (ker so mu ljubljanski profesorji rekli, naj si doktorat obeta kvečjemu po petih letih). Hkrati je leta 1967 dobil štipendijo nemške [[Humboldtova fundacija|Humboldtove fundacije]] in študiral pri fenomenologu [[Karl-Heinz Volkmann-Schluck|Karl-Heinzu Volkmann-Schlucku]] v [[Köln|Kölnu]]. Po vrnitvi iz Nemčije leta 1968 je doktoriral v [[Zagreb|Zagrebu]] pri prof. [[Vanja Sutlić|Vanji Sutliću]] (edinem jugoslovanskem fenomenologu). Kasneje je odšel na odsluženje enoletnega vojaškega roka v Maribor in postal puškomitraljezec. Leto za tem, 1969 se jima s Spomenko rodi druga hči Valentina. Ker Hribar zaradi partijsko in udbovsko preverjenih profesorjev ni imel nobenih možnosti, da bi kot "buržoazni" filozof prišel na filozofski oddelek, je sprejel ponudbo tedanje [[Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani|Visoke šole za sociologijo, politične vede in novinarstvo]] (FSPN), da ga izvolijo za docenta, kot človeka z doktoratom, saj je bila večina predavateljev na tej šoli brez njega. A docenturo je imel le štiri leta (1971–75), saj ga je morala fakulteta (takrat že FSPN) na ukaz Centralnega komiteja [[Zveza komunistov Slovenije|Zveze komunistov Slovenije]] skupaj s še tremi profesorji ([[Veljko Rus]], [[Vladimir Arzenšek]], [[Janez Jerovšek]]) izločiti iz pedagoške dejavnosti. Za rednega profesorja je bil nato sicer habilitiran leta 1986. Vanj je bil spet vključen šele 1992, že v samostojni Republiki Sloveniji, kot redni profesor za fenomenologijo in filozofijo religije, prej t.i. buržoazna predmeta, ki ju je na oddelek prinesel s seboj s FSPN. Tedanji dekan FSPN [[Niko Toš]] je ob začetku svojega mandata 1989 imenoval Hribarja za prodekana za znanstveno-raziskovalno delo, ta pa je do izteka mandata (1991) uspel uresničiti tri svoje zamisli: preimenovanje FSPN v [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]] (FDV), ustanovitev novega oddelka (in katedre) za [[kulturologija|kulturologijo]] (katerega prvi predstojnik je postal) in ustanovitev ''Znanstvene knjižnice'' (kot prva je izšla njegova knjiga ''Teorija znanosti in organizacija raziskovanja'', do danes pa je izšlo že več deset publikacij). Zaradi te konkurenčne akcije in tudi sicer se »profesorji filozofije« s filozofskega oddelka FF, bivši partijski ideologi Hribarjevemu prihodu na FF niso več upirali. Hribar se je lotil predavanj, izdal najprej učbenika ''Fenomenologija I'' (1993) in ''II'' (1995), za tem pa še ''Filozofijo religije ''(2000). Oba predmeta je predaval do 2006, ko je imel 40 let delovne dobe. Med službovanjem na FF je bil mdr. od 1996 predstojnik [[Oddelek za filozofijo, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za filozofijo]]. Vodil je tudi Filozofski odsek Slovenske matice, od 2019 pa predseduje Komisiji za človekove pravice SAZU. Vmes so ga univerzitetniki hoteli rehabilitirati, kar pa je odklonil z argumentom, da bi, če bi mu šlo za maščevanje, zaradi konformizma lahko le on degradiral in nato rehabilitiral njih, ne pa oni njega. == Dejavnosti == Kot postdiplomec je Hribar leta 1965 sprejel mesto odgovornega urednika študentskega časopisa [[Tribuna (časopis)|Tribuna]] ter v njenem okviru ustanovil teoretsko prilogo ''Zasnove'', med njene sodelavce pa je povabil tudi tedaj mlade teologe [[Anton Stres|Antona Stresa]] in druge. Nato je 1966 postal odgovorni urednik ''[[Problemi (revija)|Problemov]]'', revije za mišljenje in pesništvo; delovala je celo desetletje, dokler niso začeli v njej prevladovati lakanovci, ki so bili poprej pretežno marksisti. Ker deset let ni mogel izdati nobene knjige, je Hribar 1980 napisal pobudo za ustanovitev ''[[Nova revija|Nove revije]]''. Zaradi napadov levih politikov je prva številka izšla leta 1982. Hribar je postal glavni in odgovorni urednik. Ko je začutil, da oblast že posega v nemoteno in avtonomno delo revije, je tik pred razrešitvijo leta 1983 sam odstopil in tako poskrbel za nadaljnje izhajanje revije; še ob pravem času, saj je iz dokumentacije [[Igor Omerza|Omerzove]] knjige ''Veliki in dolgi pohod Nove revije'' (2015) razvidno, da je republiški tožilec v skoraj vsaki izdani številki izpostavil članek, na podlagi katerega bi Hribarja lahko zaprli, revijo pa ukinili. Na novo Hribarjevo pobudo je 1986 uredništvo začelo oblikovati številko, ki je dobila naslov ''[[Prispevki za slovenski nacionalni program]]'' in je kot [[Nova revija 57|57. številka ''Nove revije'']] izšla 1987. Tokrat silovitih napadov ni organiziral le slovenski partijski vrh, ampak tudi jugoslovanski, skupaj z zveznimi pravosodnimi organi. Državni tožilec SFRJ je zahteval sodni proces, na katerem bi sodili [[Jože Pučnik|Jožetu Pučniku]], [[Ivan Urbančič|Ivu Urbančiču]], [[Marjan Rožanc|Marjanu Rožancu]], Spomenki in Tinetu Hribarju. Zaradi napadov na 57. številko sta Hribar in Pučnik takoj pripravila predlog o oblikovanju »nove«, natančneje, prve prave slovenske ustave. To se je zgodilo že spomladi 1988; [[Igor Bavčar]] in [[Janez Janša]] sta v ''[[Časopis za kritiko znanosti|Časopisu za kritiko znanosti]]'' objavila »Gradivo za slovensko ustavo«, kasneje poimenovano »[[Pisateljska ustava]]«.<ref name="delo">{{navedi novice | title=Od oblikovanja Pisateljske ustave mineva 30 let | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2018-04-24 | url=https://www.delo.si/kultura/knjiga/od-oblikovanja-pisateljske-ustave-mineva-30-let | language=sl | access-date=2024-09-24}}</ref> Oblast je, tudi zaradi takšne povezave novolevičarske revije in novorevijaške meščanske desnice, nemudoma, 31. maja 1988, aretirala Janšo. Že naslednjega dne je uredništvo Nove revije sprejelo izjavo, s tridesetimi podpisi, z zahtevo o izpustitvi Janeza Janše. Za 2. junij je bil po naključju sklican Zbor kulturnih delavcev Slovenije. S 100 zbranimi podpisi se je odprla pot za ustanovitev Odbora za obrambo Janeza Janše, ki se je po nekaj dneh preimenoval v [[Odbor za varstvo človekovih pravic]]; člana njegovega kolegija sta postala tudi Tine in Spomenka Hribar. Leta 1990 je Predlog Ustave Republike Slovenija vseboval preambulo, ki jo je napisal Hribar in se je začela s stavkom »Zavedajoč se svetosti življenja in človekovega dostojanstva...«. Zaradi predvidene zamude sprejetja Ustave je Hribar terjal ločitev sprejetja Ustave od sprejetja Sklepa o osamosvojitvi Slovenije. V sprejeti Ustavi ni bilo več Hribarjevih sintagem »svetost življenja« in »človekovo dostojanstvo«, je pa dosegel, da je bil v ustavno prisego ključen stavek »da bom deloval po svoji vesti«. Kasneje je še vedno ostal v uredništvu ''Nove revije'' (odgovorni urednik 1989–92), soustanovil revijo ''[[Phainomena]]''. Sprejel je imenovanje za glavnega urednika zbirke ''[[Znamenja]]'' pri založbi Obzorja v Mariboru in postal član upravnega odbora [[Slovenska matica|Slovenske matice]] v Ljubljani. V njej je prevzel urejanje zbirke ''Filozofska knjižnica''. Skupaj s Spomenko sta se 1991 v imenu [[Antigona|Antigoninih]] vrednot zavzela za spravni dan na Rogu ter za spominsko slovesnost. Do izkopa in pokopa žrtev ni prišlo do leta 2016. Od ustanovitve 2004 do svojega izstopa v letu 2007 je bil tudi član predsedstva [[Zbor za republiko|Zbora za republiko]].<ref name="SAZU"/> S pobudnikom Veljkom Rusom sta leta 2008 v Državnem svetu RS organizirala posvetovanje Izvori slovenske ustave. Ob 30. obletnici izida 57. številke ''Nove revije'' s Prispevki za slovenski nacionalni program (1987) je Tine Hribar v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti predlagal posvet Prispevki za slovenski nacionalni program II, ki ga je organiziral skupaj s predsednikom SAZU [[Tadej Bajd|Tadejem Bajdom]]. Istega leta je bil sopodpisnik (prvi sopodpisnik je predsednik RS [[Borut Pahor]]) Ljubljanske pobude – za nov ustavni postopek in za nov osnutek pogodbe o ustavi EU. Bil je tudi soorganizator simpozija Slovenska sprava na SAZU 24. junija 2020, ob 30. letnici spravne slovesnosti na Rogu. == Dela == Objavil je več kot 30 knjig in več kot 500 razprav in člankov. Njegova pot se je začela 1969 s knjigo (soavtorica Spomenka H.) ''Človek in vera'', ki vsebuje kritiko tako marksističnega kot katoliškega odnosa do vere. Nadaljeval je s knjigo z dvema naslovnicama, spredaj z naslovom ''Molk besede'', zadaj z naslovom ''Beseda molka'', nanaša pa se na francoske [[poststrukturalizem|poststrukturaliste]], na dekonstruktivista [[Derrida]]ja in druge. Tretja knjiga ''Resnica o resnici'' (Maribor 1981; Sarajevo 1982: Istina o istini) je heiddegrovska, toda z osnovno mislijo, da nihče, vključno s Partijo in Cerkvijo, ne razpolaga z Resnico, se pravi, z resnico o resnici. V delu ''Metoda Marxovega Kapitala'' (1983) je dokazal, kako bi bila realizacija zares čistega marksizma še hujša od leninizma in stalinizma oz. »realnega socializma«. Nastopi tudi zoper teološko enačenje božjega in svetega, o čemer je govor v knjigah ''O svetem na Slovenskem'' (1990), ''Tragična etika svetosti'' (1991) in ''Ena je Groza'' (2010). Kajti obstaja sveto brez božjega, na primer v budizmu, ne obstaja pa božje brez svetega. Zato brezboštvo ni isto kot brezverstvo. Predno verujemo v tega ali onega Boga (nihče se ne rodi kot kristjan), verjamemo svoji lastni biti in biti vsega drugega, v to, da me ne bo zadela smrt že ta hip in da tudi vesolje ne bo že jutri poniknilo v nič. Pobožnost, ki se polasti vere v bit, v svetost sveta kot prostor biti se sprevrže v sakralno oblastništvo, temelječe na moči in nasilju, pod katerima ni nič ne s svetim ne z bitjo. Povzetek celotne te tematike prinaša trilogija ''"Nesmrtnost in neumrljivost"'' (2016''–''19). Tretji sklop knjig tvori »slovenska trilogija«: ''Slovenska državnost'' (1989), ''Slovenci kot nacija'' (1995) in ''Evroslovenstvo'' (2005); izteče se v ''Preživetje naroda'' (2010). === Bibliografija (monografije): === # ''Človek in vera'', Komunist, Ljubljana, 1968/1969 (v soavtorstvu s [[Spomenka Hribar|Spomenko Hribar]]) # ''Molk besede – Beseda molka'', Obzorja, Maribor, 1970 # ''Resnica o resnici,'' Obzorja, Maribor 1981 (shr. prevod: ''Istina o istini'', Masleša, Sarajevo, 1982) # ''Drama hrepenenja,'' Cankarjeva založba, Ljubljana, 1983 # ''Metoda Marxovega Kapitala'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1983 # ''Sodobna slovenska poezija,'' Obzorja, Maribor, 1984 # ''Kopernikanski obrat,'' Slovenska matica, 1984 # ''Moč znanosti,'' Delavska enotnost, Ljubljana, 1985 # ''Slovenska državnost'', Nova revija, Ljubljana, 1989 # ''O svetem na Slovenskem'', Obzorja, Maribor, 1990 # ''Sveta igra sveta'', Cankarjeva založba, Ljubljana, 1990 # ''Tragična etika svetosti'', Slovenska matica, 1991 # ''Uvod v etiko'', Nova revija, Ljubljana, 1991 # ''Teorija znanosti in organizacija raziskovanja'', FSPN, Ljubljana, 1991 # ''Ontološka diferenca'', Nova revija, Ljubljana, 1992 # ''Fenomenologija I (Brentano, Heidegger, Husserl),'' Slovenska matica, 1993 # ''Pustiti biti'' ''–'' ''kriza evropskega nihilizma'', Obzorja, Maribor, 1994 # ''Slovenci kot nacija: soočanja s sodobniki'', Enotnost, Ljubljana, 1995 # ''Fenomenologija II'' ''(Heidegger, Levinas, Lacan, Derrida)'', Slovenska matica, 1995 # ''Filozofija religije'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2000 (ponatis 2008) # ''Evangelij po Nietzscheju'', Nova revija, Ljubljana, 2002 #''Dar biti'', Slovenska matica, 2003 # ''Obvladovanje sveta in svetovni etos'', Filozofska fakulteta, Ljubljana, 2003 # ''Evroslovenstvo'', Sovenska matica, Ljubljana, 2004 #''Globalizacija: svetovni mir in svetovni etos'' (soavtorja [[Klemen Klun]] in [[Janko Lozar Mrevlje|Janko M. Lozar]]), Nova revija, Ljubljana, 2006 # ''Fenomenološki etos'', Filozofski inštitut ZRC SAZU, Ljubljana, 2009 # ''Preživetje naroda: avtonomnost duha in suverenost države'', Založba 2000, Ljubljana, 2010 # ''Ena je groza'', Študentska založba, Ljubljana, 2010 # ''Nesmrtnost in neumrljivost'' ''I: Od šamanov do kristjanov'', Slovenska matica, 2016 # ''Nesmrtnost in neumrljivost II:'' ''Krščanska posmrtna nesmrtnost'', Slovenska matica, 2017 # ''Nesmrtnost in neumrljivost III: Sodobna teologija, filozofija in znanost'', Slovenska matica, 2019 #''Rusko vprašanje: Rusija, Slovenija, Evropa 1821-2021'', LUD Literatura, 2021 #''Slovenski razkoli in slovenska sprava: Usodni trk 'valjhunstva' in boljševizma'' (v soavtorstvu s [[Spomenka Hribar|Spomenko Hribar]]), Ciceron, 2021 #''Sem, torej bivam: predbivajočni in predjazni sem,'' Slovenska matica, 2022 == Priznanja == Leta 1995 je postal izredni, 2001 pa redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] (SAZU).<ref name="SAZU">{{navedi splet |url=https://www.sazu.si/clani/tine-valentin-hribar |title=Tine (Valentin) Hribar |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |accessdate=2026-09-30}}</ref> Leta 2003 ga je uredništvo [[Delo (časopis)|Dela]] razglasilo za Delovo osebnost leta,<ref>{{navedi splet | title=Delova osebnost leta Tine Hribar |work=MMC RTV Slovenija | date=2004-01-05 | url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delova-osebnost-leta-tine-hribar/14059 | language=sl | access-date=2026-09-30}}</ref> 2008 je tedanji predsednik države [[Danilo Türk]] Tineta in Spomenko Hribar odlikoval z najvišjim državnim odlikovanjem, Zlatim redom za zasluge Republike Slovenije,<ref>{{navedi splet | title=Predsednik odlikoval zakonca Hribar |work=MMC RTV Slovenija | date=2008-12-20 | url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-odlikoval-zakonca-hribar/95357 | language=sl | access-date=2026-09-30}}</ref> leta 2009 mu je [[Univerza v Ljubljani]] (na predlog FF) podelila naslov zaslužnega profesorja,<ref>{{navedi splet |url=https://www.ff.uni-lj.si/fakulteta/medijsko-sredisce-ff/prejemniki-priznanj-nagrad-univerze-v-ljubljani |title=Prejemniki in prejemnice priznanj in nagrad Univerze v Ljubljani |publisher=Filozofska fakulteta v Ljubljani |accessdate=2026-09-30}}</ref> [[Slovenska matica]] pa ga je imenovala za zaslužnega člana (2022). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/filo/osebje/hribar.htm Oddelek za filozofijo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070516014227/http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/filo/osebje/hribar.htm |date=2007-05-16 }} * Hribar, T. 2001. Sem, torej bivam. ''Nova revija'', let. XIX, št. 225-227, str. 197-214. * Hribar, T. 2006. Mir in vojna v dobi globalizacije-svetovni etos in globalna etika. ''Phainomena'', let. XV, št. 57-58, str. 7-65. * Hribar, T. 2016. Mojzesov pokol in islamski terorizem. ''Delo: Sobotna priloga,'' 9. januar, str. 12-13. * [https://bib.cobiss.net/biblioweb/direct/si/slv/cris/00494 Osebna bibliografija] (COBISS) * Kolednik, Aleksander ''[http://www.rtvslo.si/slovenija/tine-hribar-ciril-pucko-je-junak-slovenske-parlamentarne-demokracije/276729 Tine Hribar: Ciril Pucko je junak slovenske parlamentarne demokracije]''. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 26.11.2016. *[[Slovenika]]. Slovenska nacionalna enciklopedija, Mladinska knjiga, 2011. * Igor Omerza: Veliki in dolgi pohod Nove revije, Mohorjeva družba, Celovec 2015 == Glej tudi == * [[seznam članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] * [[seznam slovenskih filozofov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Hribar, Tine}} [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Zagrebu]] [[Kategorija:Slovenski filozofi]] [[Kategorija:Fenomenologi]] [[Kategorija:Filozofi 20. stoletja]] [[Kategorija:Filozofi 21. stoletja]] [[Kategorija:Slovenski sociologi]] [[Kategorija:Slovenski akademiki]] [[Kategorija:Redni člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti]] [[Kategorija:Predavatelji na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Nosilci reda za zasluge Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Filozofi religije]] oig11d2a9o8jqu0ejnnanpxsangot5e 0 41084 6758651 6755836 2026-09-30T11:41:32Z TadejM 738 /* Sklici */ +medical resources 6758651 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Gilbertov sindrom | synonyms = Meulengrachtov sindrom, Gilbert-Lereboulletov sindrom, hiperbilirubinemija tipa 1, družinska holemija, družinska nehemolitična zlatenica<ref name=GARD2016/><ref name=Rare2015/> | image = Bilirubin.svg | caption = [[Bilirubin]] | pronounce = {{IPAc-en|ʒ|iː|l|ˈ|b|ɛər|z}} {{respell|zheel|BAIRZ}} | speciality = [[gastroenterologija]] | symptoms = brez, trebušna bolečina, utrujenost, blaga [[zlatenica]]<ref name="GARD2016">{{cite web|title=Gilbert syndrome|url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/6507/gilbert-syndrome|website=GARD|access-date=2 July 2017|language=en|date=2016|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20170804052908/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/6507/gilbert-syndrome|archive-date=4 August 2017}}</ref> | complications = običajno brez<ref name=GARD2016/> | onset = | duration = | types = | causes = [[Genetska bolezen|genetski]]<ref name=GARD2016/> | risks = | diagnosis = | differential = [[Crigler–Najjarov sindrom]], [[Rotorjev sindrom]], [[Dubin–Johnsonov sindrom]]<ref name="Rare2015">{{cite web|title=Gilbert Syndrome|url=https://rarediseases.org/rare-diseases/gilbert-syndrome/|website=NORD (National Organization for Rare Disorders)|access-date=2 July 2017|date=2015|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170220165114/https://rarediseases.org/rare-diseases/gilbert-syndrome/|archive-date=20 February 2017}}</ref> | prevention = | treatment = običajno ni potrebno<ref name=GARD2016/> | medication = | prognosis = | frequency = ~5&nbsp;%<ref name="GHR2017">{{cite web|title=Gilbert syndrome|url=https://medlineplus.gov/genetics/condition/gilbert-syndrome/|website=Genetics Home Reference|access-date=2 July 2017|language=en|date=27 June 2017|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20170627221429/https://ghr.nlm.nih.gov/condition/gilbert-syndrome|archive-date=27 June 2017}}</ref> | deaths = }} '''Gilbertov sindrom''' (tudi Morbus Gilbert ali Mb. Gilbert ali (indirektna) [[hiperbilirubinemija]] tipa Gilbert ali icterus intermittens juvenilis) je motnja v delovanju jeter, ki jo povroča [[mutacija]] v uridin difosfat glikosiltransferaznem [[gen]]u UGT1. Gre za dedno stanje, ki povzroča povišano vrednost nekonjugiranega [[bilirubin|bilirubina]] v [[kri|krvi]]. Vrednost bilirubina venomer niha. Navadno se poviša ob raznih boleznih in [[okužba]]h (zadosti je že navaden [[prehlad]]), fizičnih aktivnostih itd. Občasno se lahko pojavijo rumenkasto obarvana koža in očesne veznice. Drugi možni simptomi so še utrujenost, slabotnost in abdominalne bolečine. Ni redka bolezen, saj prizadene približno 5-10 % prebivalstva, pri čemer večina navaja težave ali celo tudi smrt.<ref name=GSC> [http://www.gilbertssyndrome.com/ GilbertsSyndrome.com] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060810065536/http://www.gilbertssyndrome.com/ |date=2006-08-10 }}</ref> Običajno so povišane vrednosti nekonjugiranega bilirubina v krvi odkrite naključno.<ref name=dispute>{{cite journal |author1=Olsson R. |author2=Bliding A. |author3=Jagenburg R. |author4=Lapidus L. |author5=Larsson B. |author6=Svärdsudd K. |author7=Wittboldt S. | title=Gilbert's syndrome—does it exist? A study of the prevalence of symptoms in Gilbert's syndrome | journal= Acta Med Scandinavia | volume=224 | issue=5 | pages=485–490 | year=1988 | pmid=3264448 | doi=10.1111/j.0954-6820.1988.tb19615.x}}</ref><ref name="Bailey does it exist">{{cite journal |author1=Bailey A. |author2=Robinson D. |author3=Dawson A.M. | title=Does Gilbert's disease exist? |url=https://archive.org/details/sim_the-lancet_1977-04-30_1_8018/page/n17 | journal=Lancet | volume=1 | pages=931–3 | year=1977 | pmid=67389 | doi=10.1016/S0140-6736(77)92226-7 | issue=8018}}</ref> == Učinki na kardiovaskularni sistem == Številne študije ugotavljo bistveno znižano nevarnost za [[Koronarna arterijska bolezen|koronarno arterijsko bolezen]] pri posameznikih z Gilbertovim sindromom.<ref name="2002meta">{{cite journal |author1=Ladislav Novotnýc |author2=Libor Vítek |title=Inverse Relationship Between Serum Bilirubin and Atherosclerosis in Men: A Meta-Analysis of Published Studies |journal=Experimental Biology and Medicine |issue= 5|pages=568–571 |year=2003 |pmid=12709588 |volume=228 |doi=10.1177/15353702-0322805-29}}</ref><ref name="2008meta">{{cite journal |last1=Schwertner |first=Harvey A. |last2=Vítek |first2=Libor | title=Gilbert syndrome, UGT1A1*28 allele, and cardiovascular disease risk: possible protective effects and therapeutic applications of bilirubin | journal=Atherosclerosis |volume=198| issue=1 | pages=1–11 |date= May 2008|pmid=18343383 | doi=10.1016/j.atherosclerosis.2008.01.001|url=https://zenodo.org/record/1258770}}</ref> Več analiz namreč ugotavlja, da imajo ljudje z zmerno povišanimi vrednostmi bilirubina (od 1.1&nbsp;mg/dl do 2.7&nbsp;mg/dl) statistično značilno manjšo nevarnost za [[Koronarna arterijska bolezen|koronarno arterijsko bolezen]] in manjšo verjetnost, da bodo zboleli za bolezni srca.<ref name="Vitek GS ischemic">{{cite journal |last=Vítek |first=Libor |title=Gilbert syndrome and ischemic heart disease: a protective effect of elevated bilirubin levels |journal=Atherosclerosis |volume=160 |issue=2 |pages=449–56 |year=2002|pmid=11849670 |doi=10.1016/S0021-9150(01)00601-3 |author2=Jirsa M. |author3=Brodanová M. }}</ref> Raziskovalci so napravili tudi meta-analizo podatkov dostopnih do leta 2002 in ugotovili tesno obratnosorazmerno povezanost serumskega bilirubina in [[Ateroskleroza|ateroskleroze]] (poapnelost žil).<ref name="2002meta" /> Blagodejni učinek pripisujejo bilirubinu IXα pri katerem je bila prepoznana močna antioksidantna aktivnost.<ref name="Vitek GS ischemic" /> Povezava med povečanim serumskim bilirubinom in manjšo poapnelostjo žil je bila ugotovljena tudi na podlagi podatkov 70 let trajajoče Framinghamske študije.<ref>{{cite journal | author=Lin J.P. | title=Association between the UGT1A1*28 allele, bilirubin levels, and coronary heart disease in the Framingham Heart Study | url=https://archive.org/details/sim_circulation_2006-10-03_114_14/page/1476 | journal=Circulation | volume=114 | pages=1476–81 | year=2006 | pmid=17000907 | doi=10.1161/CIRCULATIONAHA.106.633206 | issue=14| author2= O’Donnell C.J. | author3= Schwaiger J.P.}}</ref><ref>{{Cite journal |author1=Bulmer A.C. |author2=Verkade H.J. |author3=Wagner K.-H.|date=April 2013|title=Bilirubin and beyond: a review of lipid status in Gilbert's syndrome and its relevance to cardiovascular disease protection|url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/23201182|journal=Progress in Lipid Research|volume=52|issue=2|pages=193–205|doi=10.1016/j.plipres.2012.11.001|issn=1873-2194|pmid=23201182}}</ref> Zmerno povečan nivo bilirubina pri ljudeh z Gilbertovim sindromom in posledično (TA)₇/(TA)₇ genotipom je povezan z 66% znižano verjetnostjo za tako koronarno bolezen srca kot tudi ostale kardiovaskularne bolezni v primerjavi z normalno populacijo, ki ima (TA)₆/(TA)₆ genotip. == Poimenovanje == Bolezen je leta 1901 opisal [[Nicolas Augustin Gilbert]]. == Sklici == {{sklici|2}} {{Medical resources | DiseasesDB = 5218 | ICD11 = {{ICD11|5C58.01}} | ICD10 = {{ICD10|E|80|4|e|70}} | ICD9 = {{ICD9|277.4}} | ICDO = | OMIM = 143500 | MedlinePlus = 000301 | eMedicineSubj = med | eMedicineTopic = 870 | MeshID = D005878 | SNOMED CT = 27503000 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Bolezni jeter]] [[Kategorija:Genetske bolezni]] [[Kategorija:Sindromi]] [[Kategorija:1901 v znanosti]] {{med-stub}} 2bt2rx8w0uy90c14sge9utqf8mamx9w 0 42300 6758537 6739103 2026-09-30T04:57:10Z Yerpo 8417 pnp 6758537 wikitext text/x-wiki {{infopolje Pisec | name = Ferdo Kozak | image = <!-- WD --> | caption = | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = | occupation = <!-- WD --> }} '''Ferdo Kozak''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[dramatik]], [[urednik]], [[publicist]] in [[politik]], * [[28. oktober]] [[1894]], [[Ljubljana]], † [[8. december]] [[1957]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodil se je kot Ferdinand Kozak očetu posestniku, gostilničarju in mesarju Jožefu (ali Josipu) v šentpetrskem predmestju Ljubljane. Mati mu je bila Terezija (rojena Komotar). Otroštvo je preživljal skupaj s starejšim bratom [[Juš Kozak|Jušem Kozakom]]. Od leta 1905 do 1912 je obiskoval ljudsko šolo in gimnazijo v Ljubljani. Kot pripadnik nacionalno-revolucionarne mladinske organizacije [[Preporod]] je delal za vzpostavitev tesnih stikov med sorodnimi organizacijami po drugih [[Jugoslavija|jugoslovanskih]] deželah, zlasti z [[Mlada Bosna|Mlado Bosno]]. V ta namen je leta 1913 skupaj z [[Avgust Jenko|Avgustom Jenkom]] in drugimi vodilnimi preporodovci prepotoval skoraj vso [[Jugoslavija|Jugoslavijo]]. Ko se je vrnil, je z [[Viktor Zalar|Zalarjem]] urejal ''[[Glas Juga]]'' ter se udeleževal jugoslovanskega nacionalnega gibanja. Vstopil je v poštno službo, a je bil poleti 1915 vpoklican v vojsko. Udeležil se je bojev na koroški, [[tirolska fronta|tirolski]] in [[galicija|galicijski]] [[Fronta (vojaštvo)|fronti]] ter bil pomladi 1918 odpuščen. Leta 1917 je dokončal [[gimnazija|gimnazijo]] in [[matura|maturiral]]. Po vojni službi je postal [[urednik]] [[Slovenski narod (časnik)|Slovenskega naroda]] in 1918 tajnik slovenskega gledališča. Od 1919 do 1922 je na [[Karlova univerza v Pragi|praški univerzi]] študiral [[filozofija|filozofijo]] in 1922 [[doktorat|doktoriral]] iz slovanske [[literarna zgodovina|literarne zgodovine]]. Leta 1922 se je kot [[Češkoslovaška|češkoslovaški]] štipendist specializiral v [[Češka|češki]] literaturi. Jeseni 1924 je nastopil službo bibliotekarja v [[Narodna knjižnica Srbije|Narodni knjižnici v Beogradu]]. 1926 je bil premeščen v državno knjižnico v Ljubljani, od 1927 do 1929 je bil [[knjižničar]] [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja]] in 1929 kot [[suplent]] premeščen na klasično [[gimnazija|gimnazijo]] v Ljubljano. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena revija [[Sodobnost (revija)|''Sodobnost'']], ki jo je ves čas izhajanja urejal. Odločno je podpiral težnje [[komunizem|komunistov]] po strnitvi vseh naprednih sil v slovenski publicistiki, kritiki in leposlovju. Bil je eden od ustanoviteljev [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte]] in urednik [[Slovenski zbornik 1942|Slovenskega zbornika 1942]]. Od 1942 do 1943 je bil [[konfinacija|konfiniran]] v [[Kraljevina Italija|Italiji]], 1944 je postal član jugoslovanske vojne misije v [[Bari]]ju, kjer je urejal list ''[[Domovina (časopis)|Domovina]]'', namenjen bivšim konfinirancem in borcem v [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigadah]], ki so se tedaj zbirali v Italiji. Po vojni se je posvetil delu za kulturni napredek osvobojene [[Slovenija|slovenske]] domovine. Kot prosvetni [[minister]] je dal pobudo za ustanovitev vrste kulturnih institucij, zlasti za ustanovitev [[Akademija (šola)|akademije]] za igralsko, likovno in glasbeno [[umetnost]]. V letih 1946-53 je bil predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije, nato pa do smrti njen podpredsednik. Leta 1948 je sprejel uredništvo osrednje slovenske književno-kritične revije ''[[Sodobnost (revija)|Novi svet]]'', 1953 pa je postal sourednik njene naslednice [[Sodobnost (revija)|''Naše sodobnosti'']]. == Literarno delo == Kozakovo literarno delo po zvrsteh obsega [[Poezija|pesmi]], [[Novela (književnost)|novele]], [[Dramsko delo|drame]], [[potopis]]e, [[Literarna kritika|kritike]] in [[prevod]]e. Zasnoval je tudi [[roman]] ''Vojna'', iz katerega je objavil odlomek v dveh variantah, leta 1932 v [[Ljubljanski zvon|''Ljubljanskem zvonu'']] in 1935 v [[Sodobnost (revija)|''Sodobnosti'']]. V literaturo je vstopil z [[dramatika|dramatiko]], ki jo je začel pod [[August Strindberg|Strindbergovim]] vplivom. Tako so nastali njegovi prvi dramski poizkusi, tridejanka Tujec, štiridejanka Vojna, in šest enodejank, ki jih je izročil v pregled [[Etbin Kristan|Etbinu Kristanu]], poleg [[Ivan Cankar|Cankarja]] takrat najbolj znanemu dramatiku. Na gledališki šoli [[Milan Skrbinšek (igralec)|Milana Skrbinška]] so že leta 1912 uprizorili njegovo enodejanko ''Opolnoči'', istega leta je [[Ljubljanska opera|Deželno gledališče]] uprizorilo dramo ''Velikomestna komedija'', ki je zaradi dogajanja v bordelu povzročila škandal, Kozaku pa utrla pot na slovenski parnas. Od 1913 je pisal tudi [[lirika|liriko]], v pripovedni [[proza|prozi]] je začel z ljudskimi [[povest]]mi, po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] je prešel na novelo po Cankarjevem vzoru, od začetka tridesetih let pa je v novelah uveljavljal politiko [[socialni realizem|socialnega realizma]] z avtobiografsko pripovedno optiko. Leta 1938 se je vrnil k dramatiki, ko je v Sodobnosti objavil prvo dejanje [[satira|satire]] ''Kralj Matjaž''. Med vojno je napisal kar nekaj prizorov iz časov [[Kmečki upori na Slovenskem|kmečkih uporov]] [[Matija Gubec|Matije Gubca]] in triptih ''Ječe'', napisan za proslavo 8. marca v [[Gravina|Gravini]]. Po vojni je predelal in preimenoval ''Lepo Vido'' (''Vida Grantova'',1946) in ''Petra Klepca'' (''Profesor Klepec'', 1949). Dramo ''Punčka'' sta po rokopisnih osnutkih dokončala sin [[Primož Kozak]] in [[Josip Vidmar]]. S ''Profesorjem Klepcem'' in ''Vido Grantovo'' je ustvaril zrela primera slovenske meščanske drame, v kateri se poleg kritike meščanskega trgovanja z ljubeznijo pojavi še kritika slovenstva in problem svetovne vojne. Kozakova proza poteka iz dveh glavnih tematskih izvirov: iz vojnega in iz mestnega. Svoja vojna doživetja je strnil v dve deli: ''Iz zapiskov neznanega vojaka'' (1954) in ''Popotoval sem v domovino'' (1955), za katerega je leta 1956 prejel [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]]. Vojni motiv pa je vpletel še v vrsto drugih del, na primer v zbirko novel ''Od vojne do vojne'' (1954). == Bibliografija == === Dramatika === [[Slika:Ferdo Kozak, Lepa Vida-Vida Grantova, Narodno gledališče v Ljubljani.jpg|thumb|right|250px|Uprizoritev drame ''[[Vida Grantova]]'' leta 1940 v [[SNG Drama Ljubljana]]]] *''[[Velikomestna komedija]]'' (1912) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Opolnoči]]'' (1912) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Vrnitev (Kozak)|Vrnitev]]'' (1918—1919 oziroma 1924—1926) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Kralj Matjaž (Kozak)|Kralj Matjaž]]'' (1938) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Ječe]]'' (1944) {{COBISS|ID=23137543}} *''[[Vida Grantova]]'' (1946) {{COBISS|ID=23509761}} *''[[Profesor Klepec]]'' (1949) {{COBISS|ID=440833}} *''[[Punčka]]'' (1961) {{COBISS|ID=7722809}} === Proza === *''Sestri'' (1913) *''Hlapec'' (1913) *''Zeleni Juri'' (1913) *''Moška pisma'' (1918) *''Rondo'' (1918) *''Pred vrati'' (1922) *''Bela povest'' (1923) *''Pariz'' (1929) *''Vojna'' (1932, 1935) *''V zatišju'' (1933) *''Izlet v Novi svet'' (1947) *''Članki in zapiski'' (1953) {{COBISS|ID=1893384}} *''Od vojne do vojne'' (1954) {{COBISS|ID=1398529}} *''Popotoval sem v domovino'' (1955) {{COBISS|ID=1893640}} === Pesmi v prozi === *''Jaz sem'' (1918) *''Ljubezen'' (1922) *''Možje'' (1927) *''Pesmi v prozi'' (1930) *''Ob dvajsetletnici (1915—1935)'' (1935) *''Pesem neznanega junaka'' (1936) *''Moj oče'' (1938) *''Tovarišem iz strelskih jarkov'' (1939) === Poezija === *''Pesem'' (1922) *''Prejel sem tvoj pozdrav'' (1923) *''Mojzes'' (1923) *''Gospe A'' (1924) *''Sem žejen'' (1924) *''Pesmi (Vinska, Neznanki, Bojim se ur, Pismo)'' (1925) *''V črni noči'' (1927) *''Možje'' (1927) *''Prijatelju'' (1927) *''Življenje'' (1928) === Članki, razprave === *''Kritika - Alojz Gradnik: Svetle samote'' (1933) *''Tomaž G. Masaryk'' (1937) *''Oktobrska revolucija in novo slovansko gibanje'' (1947) *''Osmrtnice za Otonom Župančičem'' (1949) *''Zadnji kraj (Spominu Ivanu Levarju)'' (1955) == Odlikovanja == * [[red dela]] I. stopnje * [[red zaslug za ljudstvo]] I. stopnje * [[red bratstva in enotnosti]] I. stopnje * [[partizanska spomenica 1941]] == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Nenad Bjeloš: Odlikovani Slovenci 1944—1950. ''[[Vojnozgodovinski zbornik]]''. Logatec: Vojni muzej, 2002. 90—97. * [[France Koblar]]. ''Slovenska dramatika II''. Ljubljana: Slovenska matica, 1973. 257 {{COBISS|ID=7380481}} * Ferdo Kozak. ''Kralj Matjaž: Drame in komedije''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1978. {{COBISS|ID=23137543}} * Ferdo Kozak. ''Popotoval sem v domovino''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1955. {{COBISS|ID=1893640}} * Ferdo Kozak. ''Članki in zapiski''. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1953. {{COBISS|ID=1893384}} * {{SloBio|id=296701|avtor=ur.|ime=Kozak Ferdo|vir=SBL}} * Bojan Štih: Fragment o Ferdu Kozaku. ''Naša sodobnost'' 60/12 (1958). {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-FRXUA86O}} == Glej tudi == * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] * [[seznam slovenskih književnikov]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * {{dlib|ime=Ferdo Kozak}} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{portal|Vojaštvo}} {{-}} {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kozak, Ferdo}} [[Kategorija:Aktivisti Osvobodilne fronte]] [[Kategorija:Prvoborci]] [[Kategorija:Slovenski književniki]] [[Kategorija:Slovenski dramatiki]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Taboriščniki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda dela]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Diplomiranci Karlove univerze v Pragi]] [[Kategorija:Pokopani na Žalah, Ljubljana]] [[Kategorija:Ferdo Kozak| ]] 4050jqcquvwlppmuo96e8ed7mdnge37 0 42812 6758652 6755835 2026-09-30T11:43:04Z TadejM 738 +povezava v Zbirko; +klasifikacija in zunanji viri 6758652 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zdravstveno stanje | name = Srpastocelična anemija | image = Sickle cell 01.jpg | caption = Slika (A) prikazuje normalne rdeče krvne celice, ki prosto tečejo skozi krvno žilo. Vstavek prikazuje prečni prerez normalne rdeče krvne celice z normalnim [[hemoglobin]]om. Slika (B) prikazuje nenormalne, srpaste rdeče krvne celice, ki se lepijo na razvejitev krvne žile. Vstavek prikazuje prečni prerez srpaste celice z dolgimi nitmi polimeriziranega srpastega hemoglobina (HbS), ki se razteza in daje celicam obliko luninega srpa. | field = [[hematologija]], [[medicinska genetika]] | synonyms = bolezen srpastih celic; drepanocitoza ''(zastarelo)'' | symptoms = napadi bolečine, [[anemija]], [[daktilitis|otekanje dlani in stopal]], [[bakterijska okužba]], [[možganska kap]]<ref name="NHLBI-2024-symptoms">{{cite web |date=20 August 2024 |title=Sickle Cell Disease – Symptoms |url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/sickle-cell-disease/symptoms |access-date=26 October 2024 |website=National Heart, Lung, and Blood Institute}}</ref> | complications = [[kronična bolečina]], [[možganska kap]], [[aseptična nekroza kosti]], [[žolčni kamni]], [[golenska razjeda]], [[priapizem]], [[pljučna hipertenzija]], motnje vida, [[ledvične težave]]<ref name="NHLBI-2024-intro">{{cite web |date=30 September 2024 |title=What Is Sickle Cell Disease? |url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/sickle-cell-disease |access-date=26 October 2024 |website=National Heart, Lung, and Blood Institute}}</ref> | onset = starost 5–6 mesecev<ref name="NHLBI-2024-symptoms"/> | duration = | causes = genetski: podedovana [[mutacija]] gena [[HBB (gen)|HBB]]<ref>{{cite web |author=<!-- not stated --> |date= |title=Sickle Cell Disease (causes) |url=https://medlineplus.gov/genetics/condition/sickle-cell-disease/#causes |website= |location= |publisher=MedlinePlus, National Library of Medicine |access-date=Dec 30, 2025}}</ref> | risks = predniki iz podsaharske Afrike, Indije, [[Zalivske države|zalivskih držav]] ali [[Sicilija|Sicilije]]<ref>{{cite journal |vauthors = Russo-Mancuso G, Romeo MA, Guardabasso V, Schilirò G |title=Survey of sickle cell disease in Italy |journal=Haematologica |pages=875–881 |date=October 1998 |volume=83 |issue=10 |pmid=9830795 }}</ref><ref>{{Cite web |title=Sickle Cell Disease |url=https://www.hematology.org/education/patients/anemia/sickle-cell-disease |access-date=26 May 2025 |website=American Society of Hematology }}</ref> | diagnosis = [[preiskava krvi]]<ref name="NHLBI-2024-diagnosis">{{cite web |date=9 September 2024 |title=Sickle Cell Disease – Diagnosis |url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/sickle-cell-disease/diagnosis |access-date=26 October 2024 |website=National Heart, Lung, and Blood Institute}}</ref> | differential = | prevention = | treatment = [[cepljenje]], [[antibiotik]]i, vnos veliko tekočine, dopolnila s [[folna kislina|folno kislino]], [[protibolečinsko zdravilo|protibolečinska zdravila]], [[transfuzija krvi|transfuzije krvi]]<ref name=WHO2011>{{cite web|title=Sickle-cell disease and other haemoglobin disorders Fact sheet N°308|publisher=World Health Organisation|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs308/en/|access-date=8 March 2016|date=January 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20160309034307/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs308/en/|archive-date=9 March 2016}}</ref><ref name="NHLBI-2024-treatment">{{cite web |date=30 September 2024 |title=Sickle Cell Disease – Treatment |url=https://www.nhlbi.nih.gov/health/sickle-cell-disease/treatment |access-date=26 October 2024 |website=National Heart, Lung, and Blood Institute}}</ref> | medication = | prognosis = [[pričakovana življenjska doba]] 40–60 let (razviti svet)<ref name="NHLBI-2024-intro"/> | frequency = 7,7 milijona (2021)<ref name=2021SCD >{{Cite journal |date=August 2023 |title=Global, regional, and national prevalence and mortality burden of sickle cell disease, 2000-2021: a systematic analysis from the Global Burden of Disease Study 2021 |journal=The Lancet. Haematology |volume=10 |issue=8 |pages=e585–e599 |doi=10.1016/S2352-3026(23)00118-7 |issn=2352-3026 |pmid=37331373|pmc=10390339 | vauthors = Thomson AM, McHugh TA, Oron AP, Teply C, Lonberg N, Vilchis Tella V, Wilner LB, Fuller K, Hagins H, Aboagye RG, Aboye MB, Abu-Gharbieh E, Abu-Zaid A, Addo IY, Ahinkorah BO, Ahmad A, Alryalat SA, Amu H, Aravkin AY, Arulappan J, Atout MM, Badiye AD, Bagherieh S, Banach M, Banakar M, Bardhan M, Barrow A, Bedane DA, Bensenor IM, Bhagavathula AS }}</ref> | deaths = 34.000 na leto (prispevni dejavnik k nadaljnjim 376.000 na leto)<ref name=2021SCD/> }} '''Srpastocelična anemija''' ali '''anemija srpastih celic''' je skupen izraz za skupino [[genetska bolezen|genetskih motenj]], ki jih povzroča [[hemoglobin|srpasti hemoglobin]] (Hgb S ali Hb S). Pri številnih oblikah [[bolezen|bolezni]] [[eritrocit]]i spremenijo obliko po deoksigenaciji, ki povzroči polimerizacijo nenormalnega srpastega hemoglobina. S tem pride do poškodbe celične membrane eritrocitov in njihovega zastajanja v krvnih žilah. Posledica je nezadostna preskrba tkiv s [[kisik]]om, s tem pa [[ishemija]] in [[infarkt]]. Bolezen je kronična in vseživljenjska. Oboleli v glavnem nimajo težav, vendar pa občasno pride do bolečih napadov. Poleg bolečine pride tudi do sprememb na notranjih organih, npr. [[Možganska kap|kapi]] (cerebrovaskularni inzult). Bolniki imajo skrajšano življenjsko dobo in povprečno dočakajo do 40 let. Bolezen je pogosta med prebivalci [[tropi|tropskih]] predelov [[Afrika|Afrike]], saj [[mutacija]], katere posledica je nenormalna oblika eritrocitov, povzroči tudi imunost na [[malarija|malarijo]]. Kljub negativnim posledicam srpastocelične anemije imajo bolniki (gledano s stališča [[naravni izbor|naravnega izbora]]) prednost, saj ne morejo zboleti za malarijo (zelo pogosta bolezen), ki v tistih predelih sveta v večini primerov povzroči hitro smrt. ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{Commons category inline|Sickle-cell disease}} {{Medical condition classification and resources |DiseasesDB = 12069 |ICD11 = {{ICD11|3A51.0}}, {{ICD11|3A51.1}}, {{ICD11|3A51.2}}, {{ICD11|3A51.3}}, {{ICD11|3A51.4}} |ICD10 = {{ICD10|D|57||d|55}} |ICD9 = {{ICD9|282.6}} |OMIM = 603903 |MedlinePlus = 000527 |eMedicineSubj = med |eMedicineTopic = 2126 |eMedicine_mult = {{eMedicine2|oph|490}} {{eMedicine2|ped|2096}} {{eMedicine2|emerg|26}} {{eMedicine2|emerg|406}} |MeshName = Sickle+Cell+anemia |MeshNumber = C15.378.071.141.150.150 |GeneReviewsNBK = NBK1377 |GeneReviewsName = Sickle Cell Disease |Orphanet = 232 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Genetske bolezni]] [[Kategorija:Anemije]] {{medicinska škrbina}} d6o0p0770a2yfgo31hudiwi3ca7gtmc 0 48459 6758653 6754610 2026-09-30T11:43:53Z TadejM 738 /* Zunanje povezave */ +klasifikacija in zunanji viri 6758653 wikitext text/x-wiki {{Infobox medical condition | name = Rak | image = Tumor Mesothelioma2 legend.jpg | caption = Koronalni [[CT-posnetek]] s prikazom malignega [[mezoteliom|mezotelioma]]<br />Legenda: →&nbsp;[[tumor]]&nbsp;←, ✱&nbsp;centralni [[plevralni izliv]], 1 & 3&nbsp;[[pljuča]], 2&nbsp;[[hrbtenica]], 4&nbsp;[[rebro|rebra]], 5&nbsp;[[aorta]], 6&nbsp;[[vranica]], 7 & 8&nbsp;[[ledvica|ledvice]], 9&nbsp;[[jetra]] | field = [[onkologija]] | synonyms = [[malignost|maligni]] [[neoplazma|tumor]], maligna [[neoplazma]], maligna novotvorba | pronounce = {{IPAc-en|audio=en-us-cancer.ogg|ˈ|k|æ|n|s|ər}} | symptoms = bula, nenormalna krvavitev, dolgotrajen kašelj, nepojasnjeno [[hujšanje]], sprememba v [[odvajanje blata|odvajanju blata]]<ref name="NHS2012">{{cite web |title=Cancer – Signs and symptoms |url=http://www.nhs.uk/Conditions/Cancer/Pages/Symptoms.aspx |website=NHS Choices |access-date=16 March 2026 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140608104550/http://www.nhs.uk/Conditions/cancer/Pages/symptoms.aspx |archive-date=8 June 2014}}</ref> | complications = | onset = | duration = | causes = | risks = izpostavljenost [[karcinogen]]om, tobak, [[debelost]], slaba [[prehrana]], [[pomanjkanje telesne dejavnosti]], [[alkohol]], [[družinska anamneza]], nekatere okužbe, dednost<ref name="WHO2018">{{Cite web |date=3 February 2025 |title=Cancer |url=https://www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/cancer |access-date=2025-07-26 |website=www.who.int |language=en}}</ref><ref name="Enviro2008">{{cite journal |vauthors=Anand P, Kunnumakkara AB, Sundaram C, Harikumar KB, Tharakan ST, Lai OS, Sung B, Aggarwal BB |date=September 2008 |title=Cancer is a preventable disease that requires major lifestyle changes |journal=Pharmaceutical Research |volume=25 |issue=9 |pages=2097–116 |doi=10.1007/s11095-008-9661-9 |pmc=2515569 |pmid=18626751}}{{Erratum|doi=10.1007/s11095-008-9690-4|pmid=18626751|checked=yes}}</ref><ref name="WCR Alcohol 2020">{{cite book |last1=Rehm |first1=Jürgen |last2=Shield |first2=Kevin D. |last3=Weiderpass |first3=Elisabete |last4=Fedirko |first4=Veronika |last5=Ferrari |first5=Pietro |title=World Cancer Report: Cancer research for cancer prevention |date=2020 |publisher=International Agency for Research on Cancer |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK606507/ |language=en |chapter=Alcohol consumption}}</ref> | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[radioterapija]], kirurgija, [[kemoterapija]], [[tarčna terapija]]<ref name=WHO2018/><ref name=TCT2018>{{cite web |url=https://www.cancer.gov/about-cancer/treatment/types/targeted-therapies/targeted-therapies-fact-sheet |title=Targeted Cancer Therapies |website=cancer.gov |publisher=National Cancer Institute |date=26 February 2018 |access-date=28 March 2018 }}</ref> | medication = | prognosis = povprečno [[petletno preživetje]] 66&nbsp;% (ZDA)<ref name=Seer2014>{{cite web |title=SEER Stat Fact Sheets: All Cancer Sites |publisher=National Cancer Institute |url=http://seer.cancer.gov/statfacts/html/all.html |access-date=18 June 2014 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20100926191037/http://seer.cancer.gov/statfacts/html/all.html |archive-date=26 September 2010}}</ref> | frequency = 24 milijonov letno (2019)<ref name="kocarnik">{{cite journal | vauthors = Kocarnik JM, Compton K, Dean FE, Fu W, Gaw BL, Harvey JD, etal | title = Cancer Incidence, Mortality, Years of Life Lost, Years Lived With Disability, and Disability-Adjusted Life Years for 29 Cancer Groups From 2010 to 2019: A Systematic Analysis for the Global Burden of Disease Study 2019 | journal = JAMA Oncology | volume = 8 | issue = 3 | pages = 420–444 | date = March 2022 | pmid = 34967848 | pmc = 8719276 | doi = 10.1001/jamaoncol.2021.6987 |issn = 2374-2437}}</ref> | deaths = 10 milijonov letno (2019)<ref name=kocarnik/> }} '''Rák''' ({{jezik-el2|καρκίνος|translit=karkinos|translation=[[raki|rak]]}}) je razred [[bolezen|bolezni]], za katere je značilna nenadzorovana [[celična delitev]] in sposobnost teh [[celica|celic]], da napadejo druga [[tkivo|tkiva]], bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo [[Rakava celica|rakastih celic]] na oddaljena mesta (»[[zasevek|zasevanje]]«). Ta nenadzorovana delitev celic je posledica poškodbe [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] oziroma [[mutacija|mutacije]] nekaterih vitalnih [[gen]]ov, ki med drugim nadzorujejo delitev celic. Ena ali več takih mutacij, ki so lahko bodisi pridobljene bodisi podedovane, lahko privedejo do nenadzorovane delitve celic in tvorbe [[tumor]]ja. Rak ni nujno le posledica podedavane ali pridobljene mutacije v telesu, ampak se lahko pri nekaterih [[živali|živalskih]] vrstah, kot sta [[domači pes]] in [[tasmanski vrag]], rakave celice prenesejo v telo tudi iz drugega organizma. To se dogaja le pri živalskih vrstah, katerih predstavniki imajo med seboj dovolj sorodno DNK, da organizem rakavih celic ne prepozna kot vsiljivca.<ref>{{navedi revijo|last1=Weiss|first1=R.A.|last2=Fassati|first2=A.|last3=Murgia|first3=C.|date=2006|title=A sexually transmitted parasitic cancer|journal=Retrovirology|volume=3|issue=Suppl. 1|pages=S92|url=http://www.retrovirology.com/content/3/S1/S92|doi=10.1186/1742-4690-3-S1-S92|issn=1742-4690|access-date=2010-03-11|archive-date=2011-07-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20110715180123/http://www.retrovirology.com/content/3/S1/S92|url-status=dead}}</ref> Tumor (beseda izhaja iz [[latinščina|latinščine]], ker pomeni oteklino oz. zadebelitev) označuje katerokoli nenormalno maso tkiva, je pa lahko [[malignost|maligen]] (rakotvoren) ali [[benignost|benigen]] (nerakotvoren). Le maligni tumorji imajo sposobnost širjenja v sosednja tkiva in tvorjenja metastaz. Rak lahko povzroči številne različne simptome, odvisno od mesta in značaja malignega tkiva in od tega, ali je prišlo do metastaz. Dokončna diagnoza navadno zahteva [[mikroskop]]sko preiskavo tkiva, pridobljenega z [[biopsija|biopsijo]]. Ko je diagnosticiran, se rak navadno zdravi s [[onkološka kirurgija|kirurškim posegom]], [[kemoterapija|kemoterapijo]] ali [[radioterapija|obsevanjem]], v zadnjem času pa tudi z [[biološka zdravila|biološkimi zdravili]]. [[Medicina|Medicinska]] specializacija, ki se ukvarja z rakom, se imenuje [[onkologija]]. Predpono onko- uporabljamo tudi za druge pojme, povezane z rakom. Če se ne zdravi, večina rakastih obolenj sčasoma privede do [[smrt]]i; rak je eden vodilnih vzrokov smrtnosti v [[razvita država|razvitih državah]].<ref>{{navedi splet |publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |year=2004 |work=The world health report 2004 - changing history |title=Annex Table 2: Deaths by cause, sex and mortality stratum in WHO regions, estimates for 2002 |url=http://www.who.int/entity/whr/2004/annex/topic/en/annex_2_en.pdf |format=PDF |accessdate=24.5.2011}}</ref> Večino rakastih obolenj se lahko zdravijo, številne tudi pozdravijo, posebej če se zdravljenje začne dovolj zgodaj. Številne oblike rakastih obolenj so povezane z [[ekološki dejavnik|dejavniki okolja]], ki se jim je mogoče ogniti. Na drugem mestu med dejavniki okolja, ki ima med za posledico rakasta, obolenja je [[kajenje tobaka|kajenje]] (glej [[vpliv kajenja tobaka na zdravje]]). <!--Currently, most cancer deaths caused by occupational risk factors occur in the developed world.--> Dejavniki okolja, ki vplivajo na povečano obolelost z rakom, so predvsem: nezdrava [[hrana|prehrana]], [[stres]] in premalo [[telesna aktivnost|gibanja]]. [[Zdrava prehrana]] naj vsebuje veliko [[sadje|sadja]] in [[zelenjava|zelenjave]], hrane bogate z [[vlaknina]]mi (kar je pomembno predvsem za [[preventiva|preventivo]] raka na [[debelo črevo|debelem črevu]], ki je v zadnjem času zelo v porastu), ter malo [[maščobe|maščob]] in [[sladkor]]jev. Stres zelo vpliva na [[človek|človeško]] [[telo]], zato se mu je potrebno čim bolj izogibati oz. se ga naučiti obvladovati ([[avtosugestija]], [[meditacija]], [[joga]]). Dovolj gibanja in dobra [[fizična kondicija]] zelo pripomoreta k zmanjšanju [[verjetnost]]i obolelosti. Poleg dejavnikov okolja pa je zelo pomembna [[genska obremenjenost]] s to boleznijo (t. i. [[družinska anamneza]]), zato morajo potomci obolelih ljudi še posebej paziti na dejavnike okolja in pravočasno opravljati preventivne [[pregled]]e pri [[zdravnik]]u. == Etimologija == Termin "rak" izhaja izhaja iz [[grščina|grške]] [[beseda|besede]] ''karkinos'' ({{lang-en|cancer}}). Najverjetneje je besedo prvi uporabil [[Hipokrat]],<ref>Novaković s sod., Onkologija, 2009, str. 57.</ref> [[Grki|grški]] [[Antika|antični]] [[zdravnik]], ki je med zdravljenjem naletel na številne primere rakastih tvorb, ki so ga zaradi številnih [[žila|žil]] spominjale na [[klešče]] [[rak (rod)|raka]].<ref name=mwo/><ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 720.</ref> == Zgodovina == === Stari Egipt in antika === Najstarejši dokumentirani primeri rakastih obolenj segajo v čas [[Stari Egipt|Starega Egipta]], med letoma [[3000 pr. n. št.|3000]] in [[1500 pr. n. št.]] Primeri so bili zapisani na številnih [[papirus]]ih, med katerimi sta najbolj znana »Edwin Smith« in »George Ebers«, ki vsebujeta poglobljene zapise o tumorjih in [[ulceracija]]h [[dojka|dojk]]. Kljub temu se znanstveniki strinjajo, da bolezen verjetno obstaja že od samega pojava človeka, kar med drugim dokazuje odkritje ostankov malignega tumorja (verjetno [[Burkitov limfom|Burkitovega limfoma]]) v fosilnih ostankih [[človečnjaki|človečnjaka]]<ref>Domnevano je, da [[fosil]]ni ostanki pripadajo ali [[vrsta (biologija)|vrsti]] ''[[Homo erectus]]'' (pokončni človek) ali pa [[rod (biologija)|rodu]] ''[[Avstralopitek]]''.</ref> iz poznega [[terciar]]ja ali zgodnjega [[kvartar]]ja, ki ga je leta [[1932]] odkril [[Kenijci|kenijski]] [[arheologija|arheolog]] [[Louis Leakey]]. Najstarejši primerek človeškega tumorja izvira iz [[železna doba|železne dobe]] iz [[lobanja|lobanje]] ženskega osebka, sledi malignega [[melanom]]a pa naj bi odkrili tudi v [[mumija|mumificiranih]] truplih [[Egipčani|Egipčanov]] in [[Inki|Inkov]], starih več tisoč let.<ref name=mwo/> Zdravljenje je bilo dolga obdobja omejeno na [[religija|verske]] obrede in uporabo naravnanih sestavin, čeprav so zdravniki v Starem Egiptu priporočali izžiganje (kavterizacijo) rakastih tvorb. Poleg tega so znali razlikovati med benignim in malignim tipom tumorja.<ref name=mwo>[http://medicineworld.org/cancer/history.html History of cancer] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090217234216/http://medicineworld.org/cancer/history.html |date=2009-02-17 }} MedicineWorld.Org. Pridobljeno 03.08.2009.</ref> V času [[Istanbul|Konstantinopla]] je bila splošno sprejeta teorija, da povzroča raka prevelika količina »črnega žolča«.<ref name=mwo/> === Renesansa === Šele v času [[renesansa|renesanse]] so rak začeli zdraviti klinično, najpogosteje s kremami, ki so vsebovale [[arzen]], vendar se je teorija o črnem [[žolč]]u obdržala do [[16. stoletje|16. stoletja]], dokler je ni ovrgel [[Gaspare Asseli]], [[Italijani|italijanski]] zdravnik, z odkritjem [[mezgovni sistem|limfnega sistema]]. Domneval je, da so glavni vzrok za nastanek raka nepravilnosti v limfnem sistemu. [[Francozi|Francoski]] zdravnik [[Claude Gendron]] je predlagal teorijo, po kateri se rak pojavi kot trda, rastoča masa, ki se je ne da pozdraviti z [[zdravilo|zdravili]], zaradi česar mora biti kirurško odstranjena "z vsemi svojimi filamenti". Podobnega mnenja je bil njegov sodobnik v [[18. stoletje|18. stoletju]] [[John Hunter]], [[Škoti|škotski]] [[kirurgija|kirurg]].<ref name=mwo/> === 18. stoletje in moderna doba === Začetke [[poskus|eksperimentalne]] onkologije predstavlja delo dveh francoskih zdravnikov, [[Jean Astruc]]a in [[Claude Bernard]]a, ki je predstavljalo temelj za poznejše diagnoze in zdravljenje, prvo [[avtopsija|avtopsijo]] žrtve raka pa je opravil leta [[1761]] [[Giovanni Morgani]].<ref name=mwo/> Odkritje [[anestezija|anestezije]], [[Antonie van Leeuwenhoek|Leeuwenhoekove]] izboljšave [[mikroskop]]a in [[Rudolf Virchow|Virchowove]] [[patologija|patološke]] raziskave rakastih [[tkivo|tkiv]] so pripomogle k boljši diagnozi in kirurškem odstranjevanju. Kljub vsemu pa je število rakastih obolenj znatno naraslo šele v [[20. stoletje|20. stoletju]]; do takrat so bile glavni vzrok za smrt [[nalezljiva bolezen|nalezljive bolezni]], kot so [[bakterije|bakterijske]] [[pljučnica|pljučnice]] in [[tuberkoloza]].<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 721.</ref> Leta [[1911]] je [[Francis Peyton Rous]] odkril [[virus Rousovega sarkoma|virus]], ki povzroča raka, pozneje pa je bilo odkritih še veliko kemičnih in fizikalnih [[karcinogen]]ov. Pozneje v 20. stoletju so raziskave raka pripomogle k razumevanju mehanizmov celične delitve in diferenciacije. == Klasifikacija == [[Slika:Secondary tumor deposits in the liver from a primary cancer of the pancreas.jpg|thumb|right|250px|Prečni prerez [[jetra|jeter]] z vidnimi metastazami [[trebušna slinavka|pankreatičnega]] tumorja (bela področja).]] V patologiji raka je osnovna in najpomembnejša delitev na '''benigni tumor''' in '''maligni tumor''' ('''malignom'''). Benigni tumor (iz [[latinščina|latinščine]] ''benignus'', blagi) ali primarni tumor ne kaže niti morfoloških niti kliničnih znakov invazivnega vraščanja v sosednja tkiva ali zasevkov (metastaz), kar torej pomeni, da je omejen le na izvornem mestu nastanka. Maligni tumor (iz [[latinščina|latinščine]] ''malignus'', slabi oz. zloben) ima sposobnost invazivnega vraščanja v sosednja tkiva ali razširjanja preko [[obtočila|obtočil]] in/ali [[mezgovni sistem|mezgovnega]] (limfnega) sistema v oddaljena tkiva, kjer tvori '''metastaze''' oziroma sekundarne tumorje. Zaradi slednjega predstavljajo maligni tumorji veliko večjo nevarnost kot benigni, ki se lahko v celoti odstranijo s kirurškim posegom. Le maligni tumor pravilno imenujemo tudi rak. Tako benigni kot maligni tip se dalje razvršča glede na tip celic, iz katerih nastanejo. Tako ločujemo: * '''[[karcinom]]e''' – izvirajo iz [[krovno tkivo|epitelnih]] celic, predstavljajo pa največjo skupino (90 % vseh tumorjev) in so malignega tipa; * ''' [[sarkom]]e''' – izvirajo iz celic [[mišica|mišičnega]], [[vezivno tkivo|kostnega]], [[vezivno tkivo|hrustančnega]] in [[vezivno tkivo|vezivnega tkiva]] in so redki pri človeku; * '''[[levkemija|levkemije]]''' in '''[[limfom]]e''' – izvirajo iz [[krvnička|krvnih celic]] ali celic [[kostni mozeg|kostnega mozga]] in predstavljajo 7 % vseh tumorjev; * tumorje [[zarodna celica|zarodnih celic]] – izvirajo iz [[totipotentnost|totipotentnih]] celic; * blastične tumorje ali blastome – večinoma maligni tumorji, ki so podobni nezrelemu ali [[zarodek|embrionalnemu tkivu]], običajno pa so prisotni pri otrocih. Nadaljnje razvrščanje temelji na prizadetem organu. Tako npr. pri karcinomih ločujemo [[pljučni rak]], rak [[dojka|dojk]], rak na [[požiralnik]]u idr. Tako pri moških kot tudi ženskah povzroča trenutno največ smrti pljučni rak. Na drugem mestu je pri moških rak na prostati, pri ženskah pa rak na dojki. [[Incidenca]] rakastih obolenj je večja pri moških.<ref>[http://www.cancer.org/downloads/STT/Cancer_Statistics_2008.ppt Cancer Statistics 2008 (PPT)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090306185342/http://www.cancer.org/downloads/STT/Cancer_Statistics_2008.ppt |date=2009-03-06 }} American Cancer Society (ACS). Pridobljeno 04.08.2009.</ref> Maligne tumorje običajno poimenujemo tako, da kot [[koren besede]] nastopa latinsko ali grško ime prizadetega organa, v priponi pa -karcinom, -sarkom ali -blastom; primer tega je rak na [[jetra|jetrih]] oz. hepatokarcinom. Pri benignih tumorjih nastopa kot pripona -om, npr. [[hepatocelularni adenom]], vendar pa se redkeje uporablja tudi za maligne tumorje, kot sta [[melanom]] (rak [[melanin]]skih celic) in seminom (rak [[modo|testisa]]). == Kancerogeneza == {{glavni|Kancerogeneza}} V normalnem človeškem telesu skozi življenje poteče več [[tisoč bilijonov]] celičnih delitev, zato je verjetno, da pri kopiranju dednega material lahko pride do spontanih [[mutacija|mutacij]]. V vsaki celici obstaja nadzorni oziroma kontrolni sistem [[celični ciklus|celičnega cikla]], ki je odgovoren za pravilno kopiranje dednega materiala, raznih [[organel]]ov in makromolekul, razporeditev kopiranih materialov in delitev v hčerinske celice. V primeru poškodbe [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]], nedokončanih znotrajceličnih procesov in neugodnega zunajceličnega okolja kontrolni sistem zaustavi proces kopiranja ali delitve in tako celici omogoči dovolj časa, da popravi kakršnokoli napako. V primeru da napake sistem ne uspe zaznati in jo odpraviti, lahko celica sproži programirano celično smrt ([[apoptoza]]), obstajajo pa tudi drugi varnostni mehanizmi. Kljub učinkovitemu nadzornem sistemu, ki odpravi mutacije, pa lahko pride do situacije, ko mutirana celica uide sistemu. Za preživetje celica potrebuje selektivno prednost pred normalnimi celicami, ki jo pridobi preko progresivnega kopičenja mutacij skozi vrsto uspešnih delitev. Pri tem pride do [[naravni izbor|naravnega izbora]], tj. iz generacije v generacijo postajajo pogostejše tiste dedne lastnosti celic, ki jim dajejo večjo možnost za preživetje in razmnoževanje, zaradi česar se začnejo mutirane celice razmnoževati na škodo normalnih celic. K mutacijam bistveno prispevajo [[karcinogen]]i, periodične poškodbe in za celice neugodno okolje (npr. [[hipoksija]]). === Mehanizmi nastanka in razvoja === Kancerogenezo lahko v grobem razdelimo v tri stopnje:<ref>Novaković s sod., Onkologija, 2009, str. 25.</ref> * '''Iniciacija''' – med [[Podvojevanje DNK|podvojevanjem DNK]] se kopičijo mutacije, katerih posledica nenadzorovano izražanje [[proto-onkogen]]ov in/ali inaktivacija [[tumor-supresorski gen|tumor-supresorskih genov]], spremeni pa se tudi stopnja metilacije teh genov, in sicer se na promotorskih regija pri proto-onkogenih zmanjša stopnja metilacije, pri tumor-supresorskih genih pa se poveča; * '''Promocija''' – podvojujejo se celice z mutacijami, s čimer se kopičijo nove mutacije, katerih število raste sorazmerno s številom celičnih delitev; * '''Progresija''' – izrazijo se [[malignost|maligne]] lastnosti: tvori se tumorsko krvožilje (vaskularna faza), le-to pa privede do močnejšega protitumorskega odgovora zaradi vdora celic [[imunski sistem|imunskega sistema]] ter [[metastaziranje]]. [[Slika:Cancer requires multiple mutations from NIHen.png|thumb|right|175px|Raka povzroča več različnih mutacij na proto-onkogeni in tumor-supresorskih genih, kar vodi v intenzivne celične delitve.]] Različne vrste tumorjev (novotvorb) zahtevajo različne kombinacije lastnosti za razvoj, kljub temu pa imajo vse tumorske celice nekaj skupnih lastnosti: * intenzivne delitve (neoplazija) – celice imajo zaradi mutacij komponent v celični signalizaciji zmanjšano odvisnost ali popolno neodvisnost od [[rastni faktor|rastnih faktorjev]] za rast, preživetje in delitev, v nekaterih primerih pa celice same proizvajajo rastne faktorje in s tem stimulirajo lastne delitve, kar imenujemo ''avtokrina rastna stimulacija''; * genetska nestabilnost – kopičenje mutacij, ki ovirajo točno podvajanje dednega materiala, popravljanja napak ter sprememb na nivoju [[kromosom]]ov (npr. prelomi); * neodvisnost od kontaktne inhibicije – tumorske celice so neodvisne od kontaktne inhibicije, kar pomeni, da migracija in proliferacija celic ni preprečena kljub tvorbi stikov s sosednjimi celicami; * »nesmrtnost« – zaradi reaktivacije [[telomeraza|telomeraz]] lahko poteče neomejeno število delitev, saj se telomeraze konstantno vzdržujejo dolžino [[telomera|telomernih regij]] na koncih kromosomov; * odpornost proti apoptozi – zaradi mutacij komponent kontrolnih točk celičnega cikla proces programirane celične smrti kljub napakam ne poteče; * [[angiogeneza]] – celice spodbujajo rast [[krvna žila|krvnih žil]], s čimer omogočijo dovod hrane in [[kisik]]a (O₂), odvod [[ogljikov dioksid|ogljikovega dioksida]] (CO₂) in [[presnovek|presnovkov]] (metabolitov) ter metastaziranje; * manjša adhezivnost – rakaste celice so nenormalno invazivne, v veliki meri zaradi nepravilnosti v stičnih proteinih pri stikih celica-zunajcelični matriks in celica-celica, kot je npr. izguba [[kadherin]]a E pri medceličnih stikih epitelijskih celic, poleg tega pa te nepravilnosti prispevajo k spremembam citoskeleta in s tem oblike celic, zaradi česar so tumorske celice velikokrat bolj okrogle kot pa normalne celice; * izločanje [[proteaza|proteaz]] – k invazivnosti prispeva tudi izločanje proteaz, ki razgrajujejo proteine v medceličnini, kar torej omogoči prodiranje v sosednja tkiva; * razsevanje (metastaziranje) – rakaste celice lahko večkrat vdrejo v tuja tkiva in se delijo. Iz mehanizmov je torej razvidno, da za nastanek raka ne zadostuje samo en mutacija, temveč več različnih mutacij. Dokaz za to so tudi epidemiološke študije incidence raka v odvisnosti od starosti, kjer incidenca [[eksponentna funkcija|eksponentno]] narašča v odvisnosti od starosti,<ref>[http://info.cancerresearchuk.org/cancerstats/incidence/age/ UK cancer incidence statistics by age] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120818115015/http://info.cancerresearchuk.org/cancerstats/incidence/age/ |date=2012-08-18 }}. Cancer research UK. Pridobljeno 27.08.2009.</ref> kar sovpada z dejstvom, da se s starostjo kopičijo mutacije v organizmu. Večina rakastih obolenj izhaja iz ene nenormalne celice, saj imajo vse tumorske celice identično mutacijo na določenih mestih. Pri kronični mielogeni levkemiji (CML) imajo npr. vse celice specifično okvaro na 22. kromosomu, imenovanem [[Filadelfijski kromosom]], ki nastane zaradi translokacije 22. kromosoma z 9. kromosomom. Dokaz za to so tudi testi za izražanje X-vezanega markerskega gena pri ženski, pri katerem se v primeru tumorja pokaže, da imajo vse celice inaktiviran enaki X kromosom ([[Barrovo telo]]). To je v nasprotju z normalnimi celicami, kjer so v populaciji celic mešano inaktivirana očetov ali materin X kromosom. V tem kontekstu se lahko rak obravnava kot '''klonsko bolezen''', saj je novotvorba sestavljena iz skupine genetsko enakih celic, nastalih iz ene celice z nespolnim razmnoževanjem. Rakasta obolenja navadno nastanejo sporadično, saj so za nastanek odgovorne somatične mutacije. Obstaja pa majhno število obolenj, za katere se lahko podeduje predispozicija za nastanek zaradi mutacij tumor-supresorskih genov. Tako lahko osebek podeduje okvarjeni alel od enega starša, zaradi česar se poveča možnost za nastanek obolenja, saj je dedovanje za takšne tovrstne gene recesivno in je potrebna le še mutacija na drugem, normalnem alelu za izražanje bolezni. Najbolj znani primeri tega so dedovanja [[BRCA1]] in [[BRCA2]] genov, katerih okvare povzročajo raka na dojki in jajčnikih ter [[Rb]] gena, kar povzroča retinoblastom pri otrocih. Tovrsten mehanizem nastanka raka je pred obdobjem molekularne genetike na podlagi obravnave bolnikov z retinoblastomom predpostavil [[Alfred Knudsen]], zato se mehanizem imenuje '''Knudsenova hipoteza''' ali '''hipoteza dveh zadetkov'''.<ref>{{navedi knjigo |author1=Gelehrter, T.D.|author2=Collins, F.S. |year=1990|title=Principles of Medical Genetics. |publisher=Baltimore, Hong Kong, London, Sydney: Williams & Wilkins |isbn=0-683-03447-2 |cobiss=852756 |pages=245-6}}</ref> ==== Proto-onkogeni in onkogeni ==== Za nastanek raka so zelo pomembni '''[[proto-onkogen]]i''', tj. regulacijski geni, ki so vključeni v nadzor celične delitve (proliferacije), rasti, [[diferenciacija|diferenciacije]] in preživetja. Mutacije proto-onkogenov vodijo v nastanek '''[[onkogen]]ov''', tj. genov, ki lahko sprožijo nastanek rakave celice in so dominantne oziroma za izražanje bolezni je potrebna le mutacija na enem od [[alel]]ov. Za samo razumevanje obolenja so sprva bili pomembni retrovirusni onkogeni. Raziskave so sprva pokazale, da pri okužbi (infekciji) celic z virusoma Rousovega sarkoma (RSV) in [[ALV]] pride do replikacije [[virusi|virusa]], vendar v nasprotju z ALV le RSV sproži tudi rakasto transformacijo okuženih celic, zaradi česar je bilo domnevano, da mora obstajati gen ali skupina genov, ki ni potrebna za virusno replikacijo, pač pa za rakasto transformacijo. Nadaljnjje raziskave so hipotezo potrdile, saj [[mutant]]i RSV brez specifičnega gena [[src]] (angl. iz '''s'''a'''rc'''oma) ne povzročijo te transformacije.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 734.</ref> Pozneje je bilo odkritih več kot 40 različnih retrovirusnih onkogenov, med katerimi so bolj znani: {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Retrovirusni onkogen ! Virus ! Izvorna žival |- | [[abl]] || virus Abelsonove levkemije || [[miš]] |- | [[akt]] || [[AKT8]] || miš |- | [[jun]] || virus Avianovega sarkoma-17 || [[domača kokoš]] |- | [[raf]] || 3611 murinski sarkom || miš |- | [[rasH]] || virus [[Harveyev sarkom|Harveyevega sarkoma]] || [[podgana]] |- | [[sis]] || virus [[Simianov sarkom|Simianovega sarkoma]] || [[opica]] |- | [[src]] || virus [[Rousov sarkom|Rousovega sarkoma]] || domača kokoš |} Izvor retrovirusnih onkogenov je bil pojasnjen ob izolaciji abl onkogena. Okoli 150 miši je bilo okuženih virusom [[MuLV]], ki je med drugim vseboval [[gag]], [[pol]] in [[env]] gene, potrebne za replikacijo, pri čemer se je pri eni miši razvil limfom. Pri izolaciji virusnega genoma iz rakastih celic je bil odkriti onkogen [[abl]], ki je deloma ali v celoti nadomeščal gene za virusno replikacijo, kar pomeni, da abl verjetno izvira iz gostiteljevega [[dednina|genoma]] oziroma je abl verjetno produkt rekombinacije virusnega in gostiteljevega genoma. Pomembna predpostavka v tej hipotezi je bila, da normalne celice vsebujejo gene, ki so podobni virusnim onkogenom, kar je bilo dokazano s hibridizacijo med komplementarno DNK (cDNK) za src pri RSV in normalnih celicah v domači kokoši, podobne sekvence pa so bile odkrite pri drugih [[vretenčarji]]h, tudi človeku. Ti normalni geni so torej proto-onkogeni.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 736.</ref> Retrovirusni onkogeni se od proto-onkogenov razlikujejo predvsem v dveh lastnostih: pri retrovirusnem onkogenu je transkripcija nadzorovana s strani virusnega [[promoter]]ja in ne [[trankripcija|transkripcijskih]] regulacijskih sekvenc in kodirani proteini se razlikujejo v zgradbi in funkciji, v smislu izgube regulacijskih domen na proteinu, zaradi česar delujejo neodvisno od nadzornih mehanizmov. Tudi v človeku je bilo odkriti več onkogenov. Pogosti vzrok za spremembo proto-onkogenov v onkogene so točkaste mutacije; primer tega je zamenjava [[gvanin]]a s [[timin]]om na 12. [[kodon]]u v [[ras]] genu, posledično pa zamenjava [[glicin]]a z [[valin]]om, kar povzroči trajno vezavo [[GTP]]-ja na ras proteinu in s tem konstantno stimulacijo celične proliferacije.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 738.</ref> Drugi pogosti vzrok so nepravilnosti v zgradbi kromosoma, najpogostejše so [[translokacija|translokacije]], [[duplikacija|duplikacije]] in [[delecija|delecije]]. Pri translokacijah lahko nastanejo fuzijski oz. kombinirani proteini (npr. [[bcr]] nadomešča regulacijsko domeno na abl proteinu) <ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 741.</ref> ali pa so proto-onkogeni vstavljeni v gene, ki se aktivno izražajo, posledica česar je nenadzorovano izražanje proto-onkogenov (npr. translokacija c-myc gena iz 8. [[kromosom]]a na kromosome, kjer so prisotni geni za [[protitelo|imunoglobulinske]] verige, tj. 2. kromosom za κ lahko verigo, 14. kromosom za težko verigo in 22. kromosom za λ lahko verigo).<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 740.</ref> Možni mehanizem je tudi t. i. [[genska amplifikacija]], pri čemer pride do nastanka večjega števila kopij določene regije na kromosomu, v kateri se nahajajo tudi lokusi za proto-onkogene (npr. [[N-myc]] in [[erbB-2]]). Znani primer tega je odpornost nekaterih vrst raka proti [[metotreksat]]u, [[zdravila z delovanjem na novotvorbe|citostatiku]], ki inhibira [[encim]] [[dihidrofosfat reduktaza|dihidrofosfat reduktazo]], s tem pa sintezo deoksi-[[timidin trifosfat]]a (dTTP), ki je potreben za sintezo [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]]. Genska amplifikacija povzroči nastanek veliko večje količine encima, s tem pa je inhibicija z metotreksatom neučinkovita.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 248.</ref> Bolj znani onkogeni pri človeku so: {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Onkogen ! Povzročene vrste rakastih obolenj ! Aktivacijski mehanizem |- | [[abl]] || [[kronična mieloidna levkemija]], [[akutna limfocitična levkemija]] || translokacija |- | [[akt]] || rak na dojki, jajčnikih in trebušni slinavki || genska amplifikacija |- | [[cdk4]] || [[melanom]] || točkasta mutacija |- | [[c-myc]] || [[Burkittov limfom]] ''';''' pljučni rak in rak na dojki || translokacija ''';''' genska amplifikacija |- | [[N-myc]] || [[nevroblastom]], [[pljučni rak]] || genska amplifikacija |- | [[PI3K]] || rak na dojki ''';''' pljučni rak, rak na jajčnikih in želodcu || točkasta mutacija ''';''' genska amplifikacija |- | [[B-raf]] || melanom, rak na debelem črevesju || točkasta mutacija |- | [[rasK]] || pljučni rak, rak na debelem črevesju, ščitnici in trebušni slinavki || točkasta mutacija |} Produkti onkogenov so lahko rastni faktorji (npr. EGF), [[receptor (biokemija)|receptorji]] rastnih faktorjev (npr. [[ErbB]]), znotrajcelične signalne molekule (Ras, Raf) in transkripcijski faktorji (npr. [[AP-1]], ki ga tvorita proteina [[Fos]] in [[Jun]]), pa tudi [[ciklin]] [[ciklinD|D]]1, ki je potreben za aktivacijo [[Cdk4]] in [[Cdk6]] in s tem tudi za nadaljevanje celičnega cikla, ter antiapoptotični proteini, kot je [[Bcl-2]]. ==== Tumor-supresorski geni ==== Poleg mutacij proto-onkogenov so za nastanek pomembne tudi mutacije tumor-supresorskih genov, tj. genov, ki zavirajo delitve celic in s tem tudi razvoj tumorja. Mutacije so recesivne, zato je za njihovo inaktivacijo potrebna okvara obeh alelov. Prve indikacije o njihovi aktivnosti so postale znane po fuziji normalnih in tumorskih celic, pri čemer so nastale hibridne celice, ki niso bile zmožne tvoriti raka v živalih. Prototip tumor-supresorskega gena je gen za protein [[Rb]], ki nosi ime po udeleženosti v nastanku [[retinoblastom]]a, vendar so nadaljnjja raziskovanja pokazala, da ni omejen le na eden tip tumoja., temveč je njegova inaktivacija povezana z nastankom pljučnega raka in raka na dojki in sečnem mehurju. Poleg tega je Rb ključna tarča onkogenih proteinov več različnih DNK tumorskih virusov, kot so [[SV40]] in [[papilomavirusi]]. Pomemben je tudi protein [[p53]], ki je udeležen pri nastanku okoli 50 % vseh rakastih obolenj.<ref>Cooper, The Cell: A Molecular Approach, 2007, str. 750.</ref> Nekateri bolj znani tumor-supresorksi geni so: {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Gen ! Povzročene vrste rakastih obolenj |- | [[APC]] || rak na debelem črevesu in danki |- | [[BRCA1]] || rak na dojki in jajčnikih |- | [[BRCA2]] || rak na dojki |- | [[p53]] || možganski in pljučni tumor, rak na dojki, debelem črevesu, </br>danki in požiralniku, sarkomi, levkemije ter limfomi |- | [[Rb]] || retinoblastom, sarkomi, pljučni rak, </br>rak na dojki in sečnem mehurju |- | [[WT1]] || [[Wilmsov tumor]] (maligni tumor ledvic) |} Tumor-supresorski geni kodirajo proteine, ki velikokrat inhibirajo iste regulacijske poti, ki jih stimulirajo onkogeni produkti. Običajno so to transkripcijsko regulacijski proteini, ki inhibirajo transkripcijo gene za rastne faktorje.in transkripcijske faktorje. Protein Rb se veže na proteine [[E2F]] družine in s tem onemogoči nadaljevanje celičnega cikla. Protein p53 se aktivira ob poškodba DNK in stimulira transkripcijo proteina [[p21]], ki se veže na kompleks [[Cdk2]]/[[ciklin E]] in s tem onemogoči nadaljevanje celičnega cikla v S fazo, poleg tega lahko p53 pri hujših napakah aktivira trankripcijo proapoptotičnih proteinov [[PUMA]] in [[Noxa]], s čimer sproži apoptozo. ==== Epigenetske spremembe ==== Epigenetski mehanizmi delujejo v osnovi spreminjajo dostopnost [[kromatin]]a do transkripcijske regulacije preko modifikacije DNK in nastajanja [[heterokromatin]]a, natančneje preko post-translacijskih kovalentnih modifikacijah [[histon]]ov oziroma preureditve [[nukleosom]]ov. Modifikacije DNK slonijo na [[metilacija|metilaciji]] določenih genov, kjer so pomembne metilacije citozinov, zaradi česar nastanejo [[5-metilcitozin]]i, ki imajo višji mutageni potencial od citozinov. Pri post-translacijskih spremembah sta pomembni [[acetilacija]], ki je nasplošno povezana s povečano aktivacijo genov, ter deacetilacija, ki je povezana s kondenzacijo kromatina in posledično z zmanjšanim izražanjem genov. Poleg acetilacije so pomembne tudi metilacija, [[fosforilacija]], ADP-ribozilacijo, [[ubikvitinacija]] in [[sumolizacija]] določenih [[aminokislina|aminokislinskih]] ostankov.<ref>Novaković s sod., Onkologija, 2009, str. 28.</ref><ref name=epigenetics/> Z izjemo nadzorovanega preurejevanja genoma, kot npr. imunoglobulinskih genov in genov T-celičnih receptorjev, so vsi drugi diferenciacijski procesi aktivirani ali vzdrževani preko epigenetskih procesov. Velika dinamika v epigenetskih modifikacijah se kaže pri genih za proteine nadzornih točk celičnega cikla ter genih, ki so direktno stimulirani zaradi zunajceličnih rastnih faktorjev ali stikih med celicami, zato lahko napake v modifikacijah oziroma utišanje določenih genov vodijo v nastanek raka. Inhibicija epigenetskih mehanizmov predstavlja tudi pomemben vidik pri zdravljenju obolenja.<ref name=epigenetics>{{cite journal|author1=Lund, A.H.|author2=van Lohuizen, M.|year=2004|title=Epigenetics and cancer|url=https://archive.org/details/sim_genes-development_2004-09-15_18_18/page/n141|journal=Genes Dev.|volume=18|pages=2315-35|doi=10.1101/gad.1232504}}</ref> ==== Mikro RNK ==== Tudi [[mikro RNK]] ali miRNK, enoverižne RNK [[molekula|molekule]], dolge 21-23 [[nukleotid]]ov, predstavljajo pomemben člen pri kancerogenezi, saj uravnavajo izražanje [[gen]]ov preko vezave na [[informacijska RNK|informacijsko RNK]] (mRNK) in s tem delujejo kot klasični tumor-supresorji ali pa kot onkogeni. Primeri miRNK, ki delujejo kot klasični tumor-supresorji, so miR-15 in miR-16, ki zavirajo izražanje anti-apoptotičnega gena [[Bcl-2]], ter let-7, ki pa uravnava ras gen. Primer miRNK, ki deluje kot klasični onkogen, je miR-155, ki vpliva na izražanje genov za zaviranje [[mitoza|celične delitve]].<ref>Novaković s sod., Onkologija, 2009, str. 35.</ref> === Avtofagija === Tako sprožitev kot tudi zaustavitev [[avtofagija|avtofagije]] omogoča tumorskim oz. rakavim celicam preživetje. V začetnih fazah razvoja tumorja je proces avtofagije blokiran, zato sinteza beljakovin prevladuje nad njihovo razgradnjo, celice pa hitro in nemoteno rastejo. Z nadaljnjo rastjo postanejo celice v notranjosti tumorja slabo prekrvavljene in imajo s tem omejen dostop do kisika in hranil, zato preklopijo celice iz [[anabolizem|anabolne]] [[presnova|presnove]] (metabolizma) v [[katabolizem|katobolno]] presnovo, s čimer dobijo potrebna hranila. Poleg tega jim avtofagija daje dodatno prednost v smislu odpornosti na [[radioterapija|obsevanje]] in [[kemoterapija|kemoterapijo]], saj lahko sproti odstranjujejo poškodovane organele.<ref>Erman, A. & Jezernik, K. (2009). »Avtofagija in njena vloga v zdravju in bolezni«. ''Med. razgledi'' '''49''' (1): 85.</ref> === Dejavniki pri kancerogenezi === Razvoj malignega tumorja oziroma raka je torej zapleteni večstopenjski proces, zato na nastanek vpliva več faktorjev, verjetno pa tudi na nadaljnjji razvoj bolezni. Kancerogeneza je tako močno povezana mutagenezo, tj. z nastankom genskih sprememb zaradi kemičnih, fizikalnih ali bioloških dejavnikov. ==== Karcinogeni ==== [[Slika:DNA UV mutation.svg|thumb|right|250px|[[Foton]]i [[ultravijolično valovanje|ultravijolične svetlobe]] (UV) lahko poškodujejo [[Deoksiribonukleinska kislina|DNK]] na različne načine, pogosto z razdrtjem dvojne vijačniče na zadetem področju, s čimer povzročijo nastanek [[pirimidin]]skih dimerov, npr. med dvema [[timin]]oma.]] {{glavni|Karcinogen}} Snovi, ki povzročajo povzročajo raka, se imenujejo karcinogeni oz. kancerogeni. V splošnem jih delimo na kemične in fizikalne kancerogene. Kemični kancerogeni običajno povzročijo točkaste mutacije v zaporedju nukleotidov. [[Kajenje tobaka|Kajenje]] oz. tobačni dim z različnimi kancerogeni, kot so [[benzopiren]], [[dimetilnitrozamin]] in [[nikelj|nikljeve]] spojine, sodi med največje povzročitelje raka, saj po nekaterih podatkih povzroča 80-90 % vseh pljučnih rakov, odgovorno pa naj bi bilo za tretjino vseh smrtnih žrtev obolenja. Poleg tega je udeleženo pri nastanku raka v ustni votlini, na žrelu, grlu, požiralniku idr. Zelo močni kancerogeni so tudi [[aflatoksin]]i, strupeni presnovki [[plesen|plesni]] ''[[Aspergillus flavus]]'' in nekaterih drugih mikroorganizmov, ki pri človeku povzročajo hepatokarcinom. Fizikalne kancerogene predstavljajo pravzaprav različne oblike sevanja [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]]. [[Ultravijolično valovanje|Ultravijolična svetloba]] (UV) povzroča nastanek [[timin]]skih dimerov in s tem kožnega raka, [[rentgenski žarki]] pa prelome kromosomov in translokacije. Nekateri drugi kancerogeni, še posebej [[hormon]]i, stimulirajo delitve (proliferacije) celic, kar pripomore k razširjenju tumorske celične populacije v zgodnjih fazah nastajanja raka. Zaradi tega jih imenujemo '''tumorski promoterji'''. Primer tega je [[estrogen]], katerega povečano izločanje znatno poveča tveganje za nastanek raka na maternici. ===== Tumorski virusi ===== Nekatere vrste virusov lahko tudi direktno povzročijo rakasta obolenja. Glavni vzrok za rak na jetrih so hepatitis B in C virusi. Oba specifično okužita hepatocite (jetrne celice), kar lahko vodi v kronično okužbo jeter, s tem pa se poveča možno za nastanek raka. Pri kronično okuženih bolnikih s hepatitis B virusom se v 10–20 % razvije rak na jetrih, pri hepatitisu C pa v 5 %. V družini [[papilomavirusi|papilomavirusov]] je približno 60 vrst, ki povzročajo tako benigne kot maligne tumorje, predvsem na področju vrata in zunanjih spolovilih. Pomembni so tudi [[herpesvirusi]], med katerimi sta najbolj znana [[virus Epstein-Barr]], ki povzroča [[Burkittov limfom]] in [[Kaposijev sarkom]]-asociiran virus ter [[retrovirusi]], med katerimi sta najbolj znana virus [[Rousov sarkom|Rousovega sarkoma]] in [[Človeški T-celični limfotropni virus|HTLV]]-I, ki povzroča levkemijo T-celic pri odraslih. == Glej tudi == * [[alternativna terapija rakavih obolenj]] * [[rakava celica]] * [[onkološki bolnik]] == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * {{navedi knjigo |author1=Cooper, G.M.|author2=Hausmann, R.E. |year=2007 |title=The Cell: A Molecular Approach. |url=https://archive.org/details/cellmolecularapp00coop_518|edition=4|publisher=Washington D.C.: ASM Press, Sinauer Associates |isbn=978-0-87893-219-1 |cobiss=2964500 |pages=[https://archive.org/details/cellmolecularapp00coop_518/page/n742 719]-760}} * {{navedi knjigo |author=Alberts, B.|display-authors=et al |year=2004 |title=Essential cell biology.|url=https://archive.org/details/essentialcellbio00albe|edition=2 |publisher=New York, London: Garland Science |isbn=0-8153-3481-8 |cobiss=9965622 |pages=[https://archive.org/details/essentialcellbio00albe/page/726 726]-737}} * {{navedi knjigo |author=Novaković, S.|display-authors=et al |year=2009 |title=Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. |publisher=Ljubljana: Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0744-6 |cobiss=246033664 |pages=}} </div> == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Cancer|rak}} * [http://www.onko-i.si/sl/onkoloski_institut_ljubljana/ Onkološki inštitut Ljubljana] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090629014046/http://www.onko-i.si/sl/onkoloski_institut_ljubljana/ |date=2009-06-29 }} ** [http://www.onko-i.si/sl/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/kaj_je_rak/ Kaj je rak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090619004217/http://www.onko-i.si/sl/za_javnost_in_bolnike/osnovna_dejstva_o_raku/kaj_je_rak/ |date=2009-06-19 }} * [http://www.onkologija.org/ Društvo onkoloških bolnikov Slovenije] * [http://ec.europa.eu/health-eu/health_problems/cancer/index_sl.htm Rak] na javnozdravstvenem portalu Evropske komisije * [http://www.dmoz.org/Health/Conditions_and_Diseases/Cancer// Rak] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090801074448/http://www.dmoz.org/Health/Conditions_and_Diseases/Cancer/ |date=2009-08-01 }} - kategorizirane povezave na spletnem imeniku DMOZ {{Medical condition classification and resources | DiseasesDB = 28843 | ICD10 ={{ICD10|C00-C97}} | ICD9 = {{ICD9|140}}—{{ICD9|239}} | ICDO = | MedlinePlus = 001289 | eMedicineSubj = | eMedicineTopic = | MeshID = D009369 }} [[Kategorija:Rak| ]] [[Kategorija:S staranjem povezane bolezni]] [[Kategorija:Vrste raka| ]] [[Kategorija:Varnost in zdravje pri delu]] [[Kategorija:Onkologija| ]] [[Kategorija:Patologija| ]] [[Kategorija:Vrste novotvorb| Rak]] {{normativna kontrola}} 21we3n1vqetu9wf73l97bxdj8a0anhp 0 48460 6758655 6743557 2026-09-30T11:44:57Z TadejM 738 opombe in reference -> Sklici; +klasifikacija in zunanji viri 6758655 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Bolezen | name = HIV/AIDS | image = Red_Ribbon.svg | image_size = 220px | caption = [[Rdeča pentlja]] je simbol [[solidarnosti]] z osebami, okuženimi z virusom HIV, in osebami, obolelimi za aidsom.<ref>{{navedi splet |title=Wear your red ribbon this World AIDS Day |url=http://www.unaids.org/en/resources/presscentre/featurestories/2006/november/20061130redribbonen |publisher=UNAIDS Secretariat |access-date=10. septembra 2017}}</ref> | alt = Rdeč trak v obliki mašne | field = [[Infektologija]] | synonyms = akvirirani imunski deficitni sindrom, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti | symptoms = '''zgodnji''': gripi podobna bolezen<ref name=WHO2015Fact/><br />'''poznejši''': [[povečane bezgavke]], vročina, izguba telesne mase<ref name=WHO2015Fact/> | complications = [[oportunistična okužba|oportunistične okužbe]], [[tumor]]ji<ref name=WHO2015Fact/> | onset = | duration = dosmrtno<ref name=WHO2015Fact/> | causes = [[virus humane imunske pomanjkljivosti]] (HIV)<ref name=WHO2015Fact/> | risks = izpostavljenost krvi, materinemu mleku, spolno občevanje<ref name=WHO2015Fact/> | diagnosis = preiskave krvi<ref name=WHO2015Fact/> | differential = | prevention = [[varna spolnost]], [[zamenjava igel]], [[obrezovanje moških]], [[predizpostavitvena profilaksa]], [[poizpostavitvena profilaksa]]<ref name=WHO2015Fact/> | treatment = [[protiretrovirusno zdravljenje]]<ref name=WHO2015Fact/> | medication = | prognosis = Ob zdravljenju je pričakovana življenjska doba skoraj normalna.<ref name=CDC21015Bas/><ref name=UN2012Vac/><br>Brez zdravljenja znaša pričakovana življenjska doba 11 let.<ref name=UNAIDS2007/> | frequency = 1,8&nbsp;milijona novih primerov (2016)<ref name=UN2017/><br />36,7&nbsp;milijona okuženih s HIV (2016)<ref name=UN2017>{{navedi splet |title=Global summary of the AIDS epidemic 2016 |url=http://www.unaids.org/sites/default/files/media_asset/UNAIDS_2017_core-epidemiology-slides_en.pdf |website=UNAIDS |publisher=UNAIDS |access-date=10. septembra 2017 |date=junij 2017}}</ref> | deaths = 1,0&nbsp;milijona (2016)<ref name=UN2017/> }} '''Akvirírani imúnski deficítni sindróm''' ({{Jezik-en|Acquired immunodeficiency syndrome}}), znan s kratico '''AIDS''' ali '''aids''' [ájts], ga poznamo tudi kot '''sindróm pridobljêne imúnske pomanjkljívosti''', je spekter bolezenskih stanj, ki jih povzroči [[okužba]] z [[virus humane imunske pomanjkljivosti|virusom humane imunske pomanjkljivosti]] (HIV).<ref name="pmid11396444">{{navedi časopis |author=Sepkowitz KA |title=AIDS – the first 20 years |journal=[[The New England Journal of Medicine]] |volume=344 |issue=23 |pages=1764–72 |date=June 2001 |pmid=11396444 |doi=10.1056/NEJM200106073442306| issn = 0028-4793 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |first1=Alexander |last1=Krämer |first2=Mirjam |last2=Kretzschmar |first3=Klaus |last3=Krickeberg |title=Modern infectious disease epidemiology concepts, methods, mathematical models, and public health |date=2010 |publisher=Springer |location=New York |isbn=978-0-387-93835-6 |page=88 |edition=Online-Ausg. |url=https://books.google.com/books?id=Di0_5x82HykC&pg=PA88 }}</ref><ref>{{navedi knjigo |first=Wilhelm |last=Kirch |title=Encyclopedia of Public Health |date=2008 |publisher=Springer |location=New York |isbn=978-1-4020-5613-0 |pages=676–77 |url=https://books.google.com/books?id=eSPK7-CHw7oC&pg=PA676 }}</ref> Po začetni okužbi se pri osebi včasih ne pojavi noben simptom, večinoma pa se pojavi kratko obdobje [[gripi podobna bolezen|gripi podobne bolezni]].<ref name=WHO2015Fact/> Temu običajno sledi dolgotrajno obdobje brez simptomov.<ref name=CDC21015Bas>{{navedi splet |title=About HIV/AIDS |url=https://www.cdc.gov/hiv/basics/whatishiv.html |website=CDC |access-date=11. februarja 2016 |date=December 6, 2015 }}</ref> Ko okužba napreduje, prizadene [[imunski sistem]], zaradi česar se poveča tveganje za pojav pogostih okužb, kot je [[tuberkuloza]], drugih [[oportunistična okužba|oportunističnih okužb]] in [[tumor]]jev, ki redko prizadenejo ljudi z neokrnjenim imunskim sistemom.<ref name=WHO2015Fact/> Te pozne simptome okužbe imenujemo akvirirani imunski deficitni sindrom (aids).<ref name=CDC21015Bas/> To stanje je pogosto povezano tudi z [[kaheksija|nenamerno izgubo telesne mase]].<ref name=CDC21015Bas/> <!--Prenos, preprečevanje in zdravljenje --> Virus HIV se širi predvsem z [[nezaščiteni spolni odnos|nezaščitenimi spolnimi odnosi]] (vključno z [[analni spolni odnos|analnim]] in [[oralni spolni odnos|oralnim]] spolnim občevanjem), okuženimi [[transfuzija krvi|transfuzijami krvi]], [[podkožna igla|podkožnimi iglami]] ter s [[vertikalni prenos okužbe|prenosom z matere na otroka]] med nosečnostjo, ob porodu ali pri dojenju.<ref name=TransmissionM2007>{{navedi knjigo |veditors=Rom WN, Markowitz SB |title=Environmental and occupational medicine |year=2007 |publisher=[[Wolters Kluwer]]/Lippincott Williams & Wilkins |location=Philadelphia |isbn=978-0-7817-6299-1 |page=745 |url=https://books.google.com/books?id=H4Sv9XY296oC&pg=PA745 |edition=4th }}</ref> Nekatere telesne tekočine, npr. slina in solze, virusa HIV ne vsebujejo.<ref name=CDCtransmission>{{navedi splet |publisher=[[Centers for Disease Control and Prevention]] |year=2003 |url=https://www.cdc.gov/HIV/pubs/facts/transmission.htm |title=HIV and Its Transmission |access-date=23. maja 2006 |archive-url=https://web.archive.org/web/20050204141148/http://www.cdc.gov/HIV/pubs/facts/transmission.htm |archive-date=4. februarja 2005}}</ref> Načini preprečevanja vključujejo [[varna spolnost|varno spolnost]], [[program zamenjave igel]], [[zdravljenje kot preprečevanje|zdravljenje okuženih oseb]], [[predizpostavitvena profilaksa|predizpostavitveno]] in [[poizpostavitvena profilaksa|poizpostavitveno profilakso]] ter [[obrezovanje moških]].<ref name=WHO2015Fact/> Pri otroku je bolezen pogosto mogoče preprečiti s [[protiretrovirusno zdravilo|protiretrovirusnimi zdravili]].<ref name=WHO2015Fact>{{navedi splet |title=HIV/AIDS Fact sheet N°360 |url=http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs360/en/ |publisher=[[World Health Organization]] |access-date=11. februarja 2016 |date=November 2015 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160217160830/http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs360/en/ |archive-date=17. februarja 2016 }}</ref> Za okužbo s HIV ni zdravila ali [[cepivo proti virusu HIV|cepiva]], vendar pa protiretrovirusno zdravljenje lahko upočasni potek bolezni in pričakovano življenjsko dobo skoraj popolnoma približa normalni.<ref name=CDC21015Bas/><ref name=UN2012Vac>{{navedi novice |title=The quest for an HIV vaccine |url=http://www.unaids.org/en/resources/presscentre/featurestories/2012/may/20120518vaccinesday/ |date=18. maja 2012 |author=UNAIDS |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20120524051113/http://www.unaids.org/en/resources/presscentre/featurestories/2012/may/20120518vaccinesday/ |archive-date=24. maja 2012 }}</ref> Zdravljenje je priporočljivo uvesti takoj, ko je postavljena diagnoza.<ref name=WHO2015Tx>{{navedi knjigo |title=Guideline on when to start antiretroviral therapy and on pre-exposure prophylaxis for HIV |date=2015 |publisher=World Health Organization |isbn=978-92-4-150956-5 |page=13 |url=http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/186275/1/9789241509565_eng.pdf?ua=1 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20151014071803/http://apps.who.int/iris/bitstream/10665/186275/1/9789241509565_eng.pdf?ua=1 |archive-date=14. oktobra 2015 }}</ref> Brez zdravljenja znaša povprečni čas preživetja po okužbi 11&nbsp;let.<ref name=UNAIDS2007>{{navedi splet |author=[[Joint United Nations Programme on HIV/AIDS|UNAIDS]], World Health Organization |date=December 2007 |title=2007 AIDS epidemic update |url=http://data.unaids.org/pub/EPISlides/2007/2007_epiupdate_en.pdf |access-date=12. marca 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080527201701/http://data.unaids.org/pub/EPISlides/2007/2007_epiupdate_en.pdf |archive-date=27. maja 2008}}</ref> <!--Zgodovina in epidemiologija--> Leta 2016 je bilo z virusom HIV okuženih približno 36,7&nbsp;milijona ljudi, zaradi bolezni pa je tega leta umrlo 1&nbsp;milijon bolnikov.<ref name=UNAIDS2016>{{navedi splet |title=Fact sheet – Latest statistics on the status of the AIDS epidemic {{!}} UNAIDS |url=http://www.unaids.org/en/resources/fact-sheet |website=www.unaids.org |access-date=2017-07-21 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170713205307/http://www.unaids.org/en/resources/fact-sheet |archive-date=13. julija 2017 }}</ref> Leta 2016 je bilo 300.000 novih primerov HIV manj kot leta 2015.<ref>{{navedi novice |url=https://www.avert.org/global-hiv-and-aids-statistics |title=Global HIV and AIDS statistics |date=2015-07-16 |work=AVERT |access-date=2017-10-07 |language=en |archive-date=2020-12-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201222172104/https://www.avert.org/global-hiv-and-aids-statistics |url-status=dead }}</ref> Večina okuženih živi v [[Podsaharska Afrika|Podsaharski Afriki]].<ref name=WHO2015Fact/> Od časa odkritja aidsa (v začetku 1980-ih let) do leta 2017 je bolezen po ocenah povzročila 35&nbsp;milijonov smrti.<ref>{{navedi splet |url=http://www.unaids.org/en/resources/fact-sheet |title=Fact sheet – Latest statistics on the status of the AIDS epidemic |website=www.unaids.org |language=en |access-date=2018-03-16 |publisher=UNAIDS}}</ref> HIV/AIDS se šteje za [[pandemija|pandemijo]] — izbruh bolezni, ki je zajel široko geografsko območje in se aktivno širi.<ref name=Kallings>{{navedi časopis |author=Kallings LO |title=The first postmodern pandemic: 25 years of HIV/AIDS |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-internal-medicine_2008-03_263_3/page/n7 |journal=Journal of Internal Medicine |volume=263 |issue=3 |pages=218–43 |date=marec 2008 |pmid=18205765 |doi=10.1111/j.1365-2796.2007.01910.x}}(subscription required)</ref> Virus HIV se je konec 19. ali v začetku 20. stoletja razširil iz zahodnega dela centralne Afrike.<ref name=Orgin2011>{{navedi časopis |author1=Sharp PM |author2=Hahn BH |title=Origins of HIV and the AIDS pandemic |journal=Cold Spring Harbor Perspectives in Medicine |volume=1 |issue=1 |page=a006841 |date=September 2011 |pmid=22229120 |pmc=3234451 |doi=10.1101/cshperspect.a006841}}</ref> Aids so leta 1981 prvi opredelili ameriški [[Centri za nadzor in preprečevanje bolezni]] (CDC), vzrok – okužba s HIV – pa je bil ugotovljen v začetku 1980-ih let.<ref>{{navedi časopis |author=Gallo RC |title=A reflection on HIV/AIDS research after 25 years |journal=[[Retrovirology (journal)|Retrovirology]] |volume=3 |issue=1 |page=72 |date=oktober 2006 |pmid=17054781 |pmc=1629027 |doi=10.1186/1742-4690-3-72}}</ref> <!-- Družba in kultura --> HIV/aids ima na družbo velik vpliv tako kot bolezen kot tudi kot vir [[diskriminacija|diskriminacije]].<ref name=UNAIDS2006Ch4>{{navedi knjigo |publisher=[[Joint United Nations Programme on HIV/AIDS|UNAIDS]] |year=2006 |title=2006 Report on the global AIDS epidemic |chapter=The impact of AIDS on people and societies |chapter-url=http://data.unaids.org/pub/GlobalReport/2006/2006_GR_CH04_en.pdf |isbn=978-92-9173-479-5}}</ref> Bolezen povzroča tudi [[gospodarsko breme HIV-a/aidsa|veliko gospodarsko breme]].<ref name=UNAIDS2006Ch4/> O bolezni in njenem povzročitelju obstajajo številna zmotna prepričanja, npr. mnenje, da se virus HIV lahko prenaša z običajnim nespolnim stikom.<ref>{{navedi časopis |title=Myth Busters |journal=[[Science]] |volume=351 |issue=6268 |pages=35 |url=http://austintexas.gov/page/myth-busters |access-date=2016-02-14 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160222160217/http://austintexas.gov/page/myth-busters |archive-date=2016-02-22 |bibcode=2016Sci...351...35E |last1=Endersby |first1=Jim |year=2016 |doi=10.1126/science.aad2891}}</ref> Postala je predmet številnih [[religija in HIV/aids|kontroverznosti, povezanih z religijo]], vključno s stališčem [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliške cerkve]], da ne podpre [[kondom]]a kot načina za preprečevanje širjenja bolezni.<ref>{{navedi splet |last1=McCullom |first1=Rob |title=An African Pope Won't Change the Vatican's Views on Condoms and AIDS |url=https://www.theatlantic.com/sexes/archive/2013/02/an-african-pope-wont-change-the-vaticans-views-on-condoms-and-aids/273535/ |website=The Atlantic |access-date=2016-02-14 |date=2013-02-26 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160308135849/http://www.theatlantic.com/sexes/archive/2013/02/an-african-pope-wont-change-the-vaticans-views-on-condoms-and-aids/273535/ |archive-date=March 8, 2016 }}</ref> Deležna je mednarodne zdravstvene in politične pozornosti, raziskave na tem področju pa so izdatno financirane.<ref name="isbn1-59797-294-0">{{navedi knjigo |author=Harden, Victoria Angela |title=AIDS at 30: A History |url=https://archive.org/details/aidsat30history0000hard |publisher=Potomac Books Inc |location= |year=2012 |page=[https://archive.org/details/aidsat30history0000hard/page/324 324] |isbn=978-1-59797-294-9 |oclc= |doi= }}</ref> Vsako leto se 1. decembra obeležuje [[svetovni dan boja proti aidsu]].[[File:En.Wikipedia-VideoWiki-HIV-AIDS.webm|thumb|thumbtime=2:46|upright=1.4|Videopovzetek ([[Wikipedia:VideoWiki/HIV/AIDS|skript]])]] == Potek bolezni == Okužba z virusom HIV poteka v 4 fazah: === Akutna faza === Dva do štiri tedne po okužbi se lahko pojavijo simptomi, podobni kot pri [[gripa|gripi]] ([[vročina]], nočno [[potenje]], zatečene [[bezgavka|bezgavke]], [[slabost]] ...). Zaradi nespecifičnosti jih bolniki bodisi spregledajo bodisi zamenjajo za gripozno obolenje, pri nekaterih pa se akutna faza sploh ne izrazi. Diagnostika v času akutne faze je možna s preskusom na virusno [[RNK]] s pomočjo [[verižna reakcija s polimerazo|verižne reakcije s polimerazo]]. === Latentna faza === Akutni fazi sledi latentna faza, ko se virus v telesu množi, a ne povzroča simptomov. Traja 9–11 let. Obstajajo tudi bolniki, ki že po nekaj mesecih po okužbi razvijejo aids, pri nekaterih pa kljub okužbi v 80. letih in brez terapije [[HAART]] do danes bolezen ni napredovala.<ref>https://archive.today/20130629115306/www.iht.com/articles/2005/05/04/healthscience/snlive.php?page=2.</ref> === Faza ARC === Ob koncu latentne faze se ponovno pojavijo simptomi, podobni tistim v akutni fazi, vendar ne minejo. Ta faza okužbe se je nekoč imenovala ARC (angl.''Aids Related Complex''). === Faza aidsa === Pri bolniku, okuženem s HIV-om, postavimo diagnozo aidsa, če so prisotne določene sekundarne okužbe ali zločeste novotvorbe, ki jih štejemo med tako imenovane aids definirajoče bolezni. Gre zlasti za okužbe, ki se jim posameznik z zdravim imunskim sistemom uspešno zoperstavi. Merilo prizadetosti imunskega sistema je število [[celica pomagalka|celic pomagalk]] ([[CD4]]) v krvi. == Simptomi == [[Slika:Hiv-timecourse.png|450px|thumb|right|Graf, ki prikazuje povprečno število kopij HIV ([[virusno breme]]) in število celic CD4 pri nezdravljenem okuženem bolniku. (modra krivulja = število CD4 na mm³ krvi; rdeča krivulja = število kopij virusa na ml krvne plazme)]] Za [[simptom]]e, ki se pojavijo pri bolnikih z aidsom, je značilno, da se pri posameznikih z normalno delujočim imunskim sistemom ne pojavijo; večinoma gre za okužbe z [[bakterija]]mi, [[virus]]i, [[gliva]]mi in [[zajedavci]], ki jih normalno imunski sistem zatre. Pri bolnikih z aidsom so pogoste te tako imenovane [[priložnostna okužba|priložnostne (oportunistične) okužbe]].<ref name=Holmes>{{ cite journal | author1=Holmes CB |author2=Losina E |author3=Walensky RP |author4=Yazdanpanah Y |author5=Freedberg KA | title=Review of human immunodeficiency virus type 1-related opportunistic infections in sub-Saharan Africa | url=https://archive.org/details/sim_clinical-infectious-diseases_2003-03-01_36_5/page/656 | journal=Clin. Infect. Dis. | year=2003 | pages=656–662 | volume=36 | issue=5 | pmid=12594648 }}</ref> HIV prizadene malodane vse [[organski sistem|organske sisteme]]. Okuženi imajo tudi večje tveganje za pojav nekaterih vrst [[rak (bolezen)|raka]], na primer [[Kaposijev sarkom|Kaposijevega sarkoma]], [[limfom]]ov ter pri bolnicah [[rak materničnega vratu|raka materničnega vratu]]. Prav tako se pogosto pojavijo sistemski znaki okužbe, kot so [[vročina]], [[potenje]], zatečene [[bezgavke]], slabotnost, izguba telesne teže ...<ref name=Guss>{{ cite journal | author=Guss DA | title=The acquired immune deficiency syndrome: an overview for the emergency physician, Part 1 | url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-emergency-medicine_1994-05_12_3/page/375 | journal=J. Emerg. Med. | year=1994 | pages=375–384 | volume=12 | issue=3 | pmid=8040596 }}</ref><ref name=Guss2>{{ cite journal | author=Guss DA | title=The acquired immune deficiency syndrome: an overview for the emergency physician, Part 2 | url=https://archive.org/details/sim_american-journal-of-emergency-medicine_1994-07_12_4/page/491 | journal=J. Emerg. Med. | year=1994 | pages=491–497 | volume=12 | issue=4 | pmid=7963396 }}</ref> Priložnostne okužbe, ki se pojavijo zaradi okužbe s HIV-om, so odvisne tudi od zemljepisnega območja in od prevalence določenih povzročiteljev na tem območju. === Okužbe dihal === Pri aidsu se pogosto pojavi [[pnevmocistoza]], [[pljučnica]], ki jo povzroči mikroorganizem ''[[Pneumocystis carinii]]'' in je pri zdravih posameznikih redka. Pojavi se zlasti tedaj, ko število celic [[CD4]] pade pod vrednost 200/µL krvi. Nekoč je bila pnevmocitoza pogost zaplet pri aidsu, ki je povzročil smrt, in je v nerazvitem svetu, kjer ni učinkovite diagnoze, zdravljenja in preprečevanja, še vedno pogosto prva [[indikacija]], na osnovi katere diagnosticirajo aids.<ref name=Feldman>{{ cite journal | author=Feldman C | title=Pneumonia associated with HIV infection | journal=Curr. Opin. Infect. Dis. | year=2005 | pages=165–170 | volume=18 | issue=2 | pmid=15735422 }}</ref> Naslednja okužba dihal, ki ogroža bolnike z aidsom, je [[jetika]] (tuberkuloza), in se lahko pojavi že v zgodnji fazi okužbe. Sicer obstajajo učinkovita zdravila, a težavo predstavlja multipla [[Odpornost proti antibiotikom|rezistenca]] (odpornost na večje število [[antibiotik]]ov). V zgodnji fazi okužbe (število CD4 > 300/µL krvi) se kaže zlasti kot pljučna tuberkuloza (sušica), v napredovani fazi pa zlasti kot sistemska okužba, ki prizadene [[kostni mozeg]], [[kosti]], [[sečila]], [[prebavila]], [[jetra]], [[bezgavke]] in [[osrednje živčevje]].<ref name=Decker>{{ cite journal | author1=Decker CF|author2= Lazarus A | title=Tuberculosis and HIV infection. How to safely treat both disorders concurrently | url=https://archive.org/details/sim_postgraduate-medicine_2000-08_108_2/page/57| journal=Postgrad Med. | year=2000 | pages=57–60, 65–68 | volume=108 | issue=2 | pmid=10951746 }}</ref> === Okužbe prebavil === Pogosta so vnetja [[požiralnik]]a ([[ezofagitis]]), ki jo povzroči okužba s [[kandida]]mi, [[virus herpesa simpleksa 1|virusom herpesa simpleksa 1]] ali [[citomegalovirus]]om. V redkih primerih je povzročitelj [[mikobakterija]].<ref name=Zaidi>{{navedi revijo | author1=Zaidi SA|author2= Cervia JS | title=Diagnosis and management of infectious esophagitis associated with human immunodeficiency virus infection | journal=J. Int. Assoc. Physicians AIDS Care (Chic Ill) | year=2002 | pages=53–62 | volume=1 | issue=2 | pmid=12942677}}</ref> Kronične [[driska|driske]] so posledica: * različnih okužb s patogenimi bakterijami, kot so ''[[Salmonella]]'', ''[[Shigella]]'', ''[[Listeria]]'' ali ''[[Campylobacter]]'', * priložnostnih okužb (na primer [[kriptosporidioza]], [[mikosporidioza]], okužba z bakterijo ''[[Mycobacterium avium]]''.<ref>{{navedi revijo |author=Pollok RC |title=Viruses causing diarrhoea in AIDS |journal=Novartis Found. Symp. |volume=238 |issue= |pages=276–283; discussion 283–288 |year=2001 |pmid=11444032 |doi= |url= }}</ref> * razne virusne okužbe (z [[astrovirus]]i, [[adenovirus]]i, [[rotavirus]]i ali[[citomegalovirus]]i), * zdravljenja s protivirusnimi zdravili ali antibiotiki. Driska je lahko tudi posledica primarne okužbe z virusom HIV. === Nevrološki in psihiatrični simptomi === Okužba s HIV-om lahko povzroči razne nevropsihiatrične motnje, bodisi zaradi dovzetnosti živčevja do drugih okužb ali pa kot posledica same okužbe z virusom HIV. [[Toksoplazmoza|Toksoplazmozo]] povzroča [[enoceličar]], ki prizadene možgane in povzroči [[encefalitis]], lahko pa okuži tudi [[oči]] in [[pljuča]].<ref name=Luft>{{navedi časopis | author1=Luft BJ|author2= Chua A | title=Central Nervous System Toxoplasmosis in HIV Pathogenesis, Diagnosis, and Therapy | journal=Curr. Infect. Dis. Rep. | year=2000 | pages=358–362 | volume=2 | issue=4 | pmid=11095878 }}</ref> [[Kriptokokni meningitis]] je okužba [[možganska ovojnica|možganskih ovojnic]] z glivo ''[[Cryptococcus neoformans]]'' in lahko povzroči vročino, [[glavobol]]e, izčrpanost, slabost, bruhanje. Lahko se pojavijo tudi [[krč]]i in [[zmedenost]]. Če ga ne zdravimo, je lahko smrten. [[Progresivna multifokalna levkoencefalopatija]] (PML) demielinizirane predele v možganih. Zaradi okvare [[mielin]]a, ki obdaja [[živčno vlakno|živčna vlakna]], je moten prenos živčnih impulzov. Povzroča jo [[virus JC]]. Hitro napreduje in običajno povzroči smrt nekaj mesecev po diagnozi.<ref name=Sadler>{{ cite journal | author1=Sadler M|author2= Nelson MR | title=Progressive multifocal leukoencephalopathy in HIV | journal=Int. J. STD AIDS | year=1997 | pages=351–357 | volume=8 | issue=6 | pmid=9179644}}</ref> Okužba s HIV-om lahko sproži tudi [[demenca|demenco]] zaradi presnovne encefalopatije. [[Makrofag]]i in [[mikroglija]] v možganih so aktivirani zaradi okužbe z virusom HIV in izločajo [[nevrotoksin]]e.<ref name=Gray>{{ cite journal | author1=Gray F |author2=Adle-Biassette H |author3=Chrétien F |author4=Lorin de la Grandmaison G |author5=Force G |author6=Keohane C | title=Neuropathology and neurodegeneration in human immunodeficiency virus infection. Pathogenesis of HIV-induced lesions of the brain, correlations with HIV-associated disorders and modifications according to treatments | journal=Clin. Neuropathol. | year=2001 | pages=146–155 | volume=20 | issue=4 | pmid=11495003 }}</ref> === Novotvorbe === [[Slika:Kaposi's Sarcoma.jpg|thumb|right|150px|Kaposijev sarkom]] Pri bolnikih, okuženih s HIV-om, je znatno povečana incidenca nekaterih vrst raka, kar je zlasti posledica sekundarnih okužb z onkogenimi [[virusi DNK]], zlasti z [[virus Epstein-Barr|virusom Epstein-Barr]], [[virus KSHV|virusom KSHV]] (angl. ''Kaposi's sarcoma-associated herpesvirus'') in [[humani virus papiloma|humanim virusom papiloma]] (HPV).<ref name=Boshoff>{{ cite journal | author1=Boshoff C|author2= Weiss R | title=AIDS-related malignancies | journal=Nat. Rev. Cancer | year=2002 | pages=373–382 | volume=2 | issue=5 | pmid=12044013 }}</ref><ref name=Yarchoan>{{ cite journal | author1=Yarchoan R |author2=Tosatom G |author3=Littlem RF | title=Therapy insight: AIDS-related malignancies — the influence of antiviral therapy on pathogenesis and management | journal=Nat. Clin. Pract. Oncol. | year=2005 | pages=406–415 | volume=2 | issue=8 | pmid=16130937 }}</ref> Kaposijev sarkom je najpogostejša oblika raka pri okuženih z virusom HIV. V letu 1981 je bil ravno pojav tega raka pri mladih istospolnih moških eden od prvih znakov nove epidemije. Povzroča ga [[gamaherpesvirus]] KSHV in se kaže na koži v obliki vijoličastih vozličev, lahko pa prizadene tudi usta, prebavila in pljuča. Tudi limfomi (na primer [[Burkittov limfom]]) se pri okuženih s HIV-om pojavljajo pogosteje. Glavna povzročitelja sta virus Epstein-Barr in KSHV. Pri ženskah, okuženih z virusom HIV, pride pogosteje do vznika raka materničnega vratu, ki ga povzroča virus HPV.<ref>{{navedi časopis |author=Palefsky J |title=Human papillomavirus infection in HIV-infected persons |journal=Top HIV Med |volume=15 |issue=4 |pages=130–133 |year=2007 |pmid=17720998 }}</ref> Večje tveganje je tudi za pojav drugih novotvorb, na primer [[Hodgkinov limfom|Hodgkinovega limfoma]], raka [[zadnjik]]a in [[danka|danke]]. Pojavnost nekaterih vrst raka (na primer [[rak dojke|raka dojke]] ali [[rak debelega črevesa|debelega črevesa]]) pri okuženih s HIV-om ni povišana. Uporaba terapije [[HAART]] je v razvitem svetu znižala incidenco novotvorb, povezanih z aidsom. === Pospešeno staranje === Z novimi učinkovitimi zdravili se je [[življenjska doba]] bolnikov znatno podaljšala, in tako so se v populaciji bolnikov s HIV/aidsom začeli pojavljati novi problemi, ki so povezani z boleznimi [[staranje|staranja]]. Okužba z virusom HIV pospešuje procese staranja in glavna težava postajajo počasni, kumulativni in potencialno nepovratni dolgoročni učinki virusa HIV in deloma tudi dolgoročni neželeni učinki zdravil ([[presnovni sindrom]], [[lipodistrofija]]).<ref>Tomažič J.: Aids. December 2008, ISIS, str. 53–55.</ref> == Preprečevanje == === Preprečevanje širjenja okužbe === Pri preprečevanju širjenja okužbe je pomembno osveščanje javnosti, predvsem o [[varna spolnost|varni spolnosti]], saj so spolni odnosi najpomembnejši način prenosa okužbe. Najboljšo zaščito zagotavlja uporaba kondomov, vendar lahko [[polzilo|polzila]] (lubrikanti) na maščobni osnovi poškodujejo [[lateks]] in zmanjšajo stopnjo zaščite.<ref name=Merck>Beers et al.: The Merck Mannual, 18th Ed., NJ 2006, str. 1639–1641.</ref> Dosledna uporaba kondomov zmanjša dolgoročno tveganje za prenos okužbe za okoli 80 %.<ref>{{navedi časopis|last=Crosby|first=R|last2=Bounse|first2=S|title=Condom effectiveness: where are we now?|journal=Sexual health|date=marec 2012|volume=9|issue=1|pages=10–17|pmid=22348628|doi=10.1071/SH11036}}</ref> Pri parih, kjer je le eden okužen, je tveganje za okužbo drugega neokuženega partnerja ob dosledni uporabi kondomov manj kot 1-odstotno v enem letu.<ref name=WHOCondoms>{{navedi splet| publisher=[[World Health Organization|WHO]] | year=2003|url=http://www.wpro.who.int/mediacentre/factsheets/fs_200308_Condoms/en/index.html | title=Condom Facts and Figures|accessdate=17. januar 2006 }}</ref> Za [[ženski kondom|ženske kondome]] podatki o stopnji zaščite niso dokončni.<ref>{{navedi časopis|last=Gallo|first=MF|last2=Kilbourne-Brook|first2=M|last3=Coffey|first3=PS|title=A review of the effectiveness and acceptability of the female condom for dual protection|journal=Sexual health|date=marec 2012|volume=9|issue=1|pages=18–26|pmid=22348629|doi=10.1071/SH11037}}</ref> Za vaginalni gel s [[tenofovir]]jem, [[zaviralec reverzne transkriptaze|zaviralcem reverzne transkriptaze]], ob uporabi neposredno pred spolnim odnosom podatki na afriških ženskah kažejo na zmanjšanje tveganja za okužbo za okoli 40 %.<ref name=VagGel2012>{{navedi časopis|last=Celum|first=C|last2=Baeten|first2=JM|title=Tenofovir-based pre-exposure prophylaxis for HIV prevention: evolving evidence|journal=Current opinion in infectious diseases|date=februar 2012|volume=25|issue=1|pages=51–7|pmid=22156901|doi=10.1097/QCO.0b013e32834ef5ef|pmc=3266126}}</ref> Pri okuženih osebah zmanjša tveganje za prenos na spolne partnerje uspešno protiretrovirusno zdravljenje. Pri intravenskih uživalcih drog je pomembna uporaba sterilnih igel. Prenos okužbe s transfuzijo krvi je v razvitih državah zelo malo verjeten, saj je vsa kri pregledana na prisotnost virusa.<ref name=Merck/> [[Obrezovanje]] moških spolnih organov naj bi prav tako zmanjšalo tveganje za prenos okužbe z virusom HIV. Študije, izvedene v podsaharski Afriki, kažejo, da imajo obrezani heteroseksualni moški od 38 do 66 % manjše tveganje za okužbo v časovnem razponu dveh let.<ref>{{navedi časopis|last=Siegfried|first=N|last2=Muller|first2=M|last3=Deeks|first3=JJ|last4= Volmink|first4=J|title=Male circumcision for prevention of heterosexual acquisition of HIV in men|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=15. 4. 2009|issue=2|pages=CD003362|pmid=19370585|doi=10.1002/14651858.CD003362.pub2|editor1-last=Siegfried|editor1-first=Nandi}}</ref> Na osnovi teh študij sta SZO in UNAIDS leta 2007 izdala priporočila za obrezovanje moških kot metodo preprečevanja prenosa okužbe iz žensk na moške.<ref>{{navedi splet |title=WHO and UNAIDS announce recommendations from expert consultation on male circumcision for HIV prevention |publisher=World Health Organization |date=28. 4. 2007|url=http://www.who.int/mediacentre/news/releases/2007/pr10/en/index.html}}</ref> Podatki o tem, ali obrezovanje ščiti tudi pred prenosom okužbe iz moškega na žensko, so protislovni,<ref>{{navedi časopis|last=Larke|first=N|title=Male circumcision, HIV and sexually transmitted infections: a review|url=https://archive.org/details/sim_british-journal-of-nursing_2010-05-27_19_10/page/n11|journal=British journal of nursing (Mark Allen Publishing)|date=27. maj 2010|volume=19|issue=10|pages=629–634|pmid=20622758}}</ref><ref>{{navedi časopis|last=Eaton|first=L|last2=Kalichman|first2=SC|title=Behavioral aspects of male circumcision for the prevention of HIV infection|journal=Current HIV/AIDS reports|date=november 2009|volume=6|issue=4|pages=187–193|pmid=19849961|doi=10.1007/s11904-009-0025-9}}</ref> in tudi ni pojasnjeno, ali prinaša obrezovanje koristi tudi v [[razvita država|razvitih državah]] ter pri populaciji [[moških, ki imajo spolne odmose z moškimi]].<ref>{{navedi časopis|last=Kim|first=HH|last2=Li|first2=PS|last3=Goldstein|first3=M|title=Male circumcision: Africa and beyond?|journal=Current opinion in urology|date=2010|volume=20|issue=6|pages=515–519|pmid=20844437|doi=10.1097/MOU.0b013e32833f1b21}}</ref><ref>{{navedi časopis|last=Templeton|first=DJ|last2=Millett|first2=GA|last3=Grulich|first3=AE|title=Male circumcision to reduce the risk of HIV and sexually transmitted infections among men who have sex with men|journal=Current opinion in infectious diseases|date=februar 2010|volume=23|issue=1|pages=45–52|pmid=19935420|doi=10.1097/QCO.0b013e328334e54d}}</ref><ref>{{navedi časopis | last1 = Wiysonge | first1 = CS. | last2 = Kongnyuy | first2 = EJ. | last3 = Shey | first3 = M. | last4 = Muula | first4 = AS.|last5 = Navti | first5 = OB. | last6 = Akl | first6 = EA. | last7 = Lo | first7 = YR. | title = Male circumcision for prevention of homosexual acquisition of HIV in men | journal = Cochrane Database Syst Rev | volume = | issue = 6 | pages = CD007496 | year = 2011 | doi = 10.1002/14651858.CD007496.pub2 | pmid = 21678366 | editor1-last = Wiysonge |editor1-first = Charles Shey }}</ref> Nekateri znanstveniki izražajo bojazen, da bi se lahko obrezani moški zaradi zmanjšanega dojemanja nevarnosti za okužbo vedli bolj tvegano, kar bi lahko izničilo zaščitni učinek te metode.<ref>{{navedi časopis|author1=Eaton LA|author2= Kalichman S |title=Risk compensation in HIV prevention: implications for vaccines, microbicides, and other biomedical HIV prevention technologies |journal=Curr HIV/AIDS Rep |volume=4 |issue=4 |pages=165–72 |date=december 2007|pmid=18366947|pmc=2937204 |doi=10.1007/s11904-007-0024-7}}</ref> Obrezovanje žensk poveča tveganje za okužbo.<ref>{{navedi časopis|author1=Utz-Billing I|author2= Kentenich H|title=Female genital mutilation: an injury, physical and mental harm |journal=J Psychosom Obstet Gynaecol |volume=29|issue=4 |pages=225–229|date=december 2008 |pmid=19065392 |doi=10.1080/01674820802547087 |url=}}</ref> === Zaščita pred izpostavitvijo === Zgodnja uvedba protiretrovirusnega zdravljenja pri okuženem bolniku zagotavlja 96% zaščito pred prenosom okužbe na partnerje.<ref>National Institute of Allergy and Infectious Diseases (NIAID), [http://www.niaid.nih.gov/news/newsreleases/2011/Pages/HPTN052.aspx "Treating HIV-infected People with Antiretrovirals Protects Partners from Infection"], NIH News, 2011.</ref><ref>{{navedi časopis|last1=Anglemyer|first1=A|last2=Rutherford|first2= GW|last3= Baggaley|first3= RC|last4= Egger|first4= M|last5= Siegfried|first5= N|title=Antiretroviral therapy for prevention of HIV transmission in HIV-discordant couples|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=10. 8. 2011|issue=8|pages=CD009153|pmid=21833973|doi=10.1002/14651858.CD009153.pub2|editor1-last=Rutherford|editor1-first=George W}}</ref> Po drugi strani pa vsakodnevno jemanje protiretrovirusnega zdravila [[tenofovir]] (samega ali v kombinaciji z [[emtricitabin]]om) nudi delno zaščito pred okužbo, obstaja pa tudi vaginalni gel s tenofovirjem.<ref name=VagGel2012/> Zaščita pred izpostavitvijo s tenofovirjem ali s [[kombinirano zdravilo|kombiniranim zdravilom]] s tenofovirjem in emtricitabinom je v 4 kliničnih študijah izkazala pozitiven učinek, medtem ko 2 študiji zaščitnega učinka nista dokazali. Trenutno potekata še 2 študiji, vendar njuni izsledki še niso bili objavljeni. <ref>Celum, CL (2011 Dec). "HIV preexposure prophylaxis: new data and potential use.". Topics in antiviral medicine 19 (5): 181–185.</ref> === Zaščita po izpostavitvi === [[Zaščita po izpostavitvi]] pomeni prejetje protiretrovirusnega zdravljenja 48 do 72 ur po izpostavljenosti krvi ali spolnim izločkom okužene osebe.<ref name=Prevention2012/> Uporaba [[zidovudin]]a po vbodu z iglo zmanjša nevarnost za okužbo za 5-krat.<ref name=Prevention2012>{{navedi časopis |author= |title=HIV exposure through contact with body fluids |journal=Prescrire Int |volume=21 |issue=126 |pages=100–101, 103–105 |year=2012 |pmid=22515138}}</ref> Zaščita po izpostavitvi je pomembna tudi pri stiku zdravstvenega delavca z okuženim [[biološki material|biološkim materialom]] (vbod z iglo, vrez s kirurškim inštrumentom, razlitje kontaminirane [[telesna tekočina|telesne tekočine]] po [[sluznica|sluznici]] ali po poškodovani ali vneti koži, transfuzija okužene krvi. Po izpostavitvi je treba oceniti stopnjo tveganja in v primeru odločitve za zaščito po izpostavitvi prizadeta oseba prejme zdravljenje s tremi različnimi protiretrovirusnimi zdravili; prva izbira je [[kombinirano zdravilo]] s [[tenofovir]]jem in [[emtricitabin]]om (enkrat dnevno) ter [[lopinavir]], ojačan z [[ritonavir]]jem (dvakrat dnevno). Uvedba zdravil kasneje kot 72 ur po izpostavljenosti ni več smiselna. Zdravljenje traja 28 dni.<ref>Matičič M., Vidmar J., Vovko T., Tomažič J., Franko A.: Preprečevanje okužb po incidentu v zdravstvu.Infektološki simpozij 2012, marec 2012: 156–164.</ref> Tudi pri izpostavitvi s spolnim odnosom oziroma intravensko uporabo mamil veljajo podobne smernice; torej aplikacijo protiretrovirusnega zdravljenja, kot velja za na novo okužene bolnike, v prvih 72 urah po izpostavitvi ter trajanje zdravljenja 28 dni. Zaščita po izpostavitvi je priporočena v primeru, kadar je znano, da je izvorna oseba okužena. Kadar je status izvorne osebe nepoznan, je treba pretehtati kosristi in tveganja. Zaščita po izpostavitvi zahteva strogo [[sodelovalnost]] bolnika.<ref name="CDC">{{navedi splet |url=http://www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtml/rr5402a1.htm |title=Antiretroviral Postexposure Prophylaxis After Sexual, Injection-Drug Use, or Other Nonoccupational Exposure to HIV in the United States |last1=Smith |first1=Dawn K. |last2=Grohskopf |first2=Lisa A. |last3=Black |first3=Roberta J. |last4=Auerbach |first4=Judith D. |last5=Veronese |first5=Fulvia |last6=Struble |first6=Kimberly A. |date=21. 1. 2005 |work=cdc.gov |publisher=[[Centers for Disease Control]] |accessdate=7. 7. 2011}}</ref> == Zdravljenje == :''Glej tudi [[protiretrovirusna zdravila]]. [[Cepivo|Cepiva]] proti okužbi z virusom HIV ali zdravila, ki bi popolnoma pozdravila okužbo s HIV-om ali aids, zaenkrat še ne poznamo. Edina poznana ukrepa za preprečevanje okužbe je izogibanje izpostavljenosti ali protiretrovirusna terapija takoj po visoko tvegani izpostavljenosti (imenovana preprečevanje po izpostavljenosti, angl. ''post-exposure prophylaxis'').<ref>{{navedi časopis |author1=Hamlyn E|author2= Easterbrook P |title=Occupational exposure to HIV and the use of post-exposure prophylaxis |url=https://archive.org/details/sim_occupational-medicine_2007-08_57_5/page/329|journal=Occup Med (Lond) |volume=57 |issue=5 |pages=329–336 |date=avgust 2007 |pmid=17656498 |doi=10.1093/occmed/kqm046}}</ref> Preprečevanje po izpostavljenosti se izvaja s strogo štiritedensko shemo odmerjanja zdravil in povzroča zelo neprijetne neželene učinke ([[driska]], [[utrujenost]], siljenje na [[bruhanje]], izčrpanost).<ref name=PEPpocketguide>{{navedi splet | publisher=[[Department of Health and Human Services]] | year=februar 2006 | url=http://hab.hrsa.gov/tools/HIVpocketguide/PktGPEP.htm | title=A Pocket Guide to Adult HIV/AIDS Treatment February 2006 edition | accessdate=1. 9. 2006 | archive-date=2008-03-11 | archive-url=https://web.archive.org/web/20080311174937/http://hab.hrsa.gov/tools/HIVpocketguide/PktGPEP.htm | url-status=dead }}</ref> === Protivirusno zdravljenje === [[Slika:abacavir.svg|thumb|Kemijska zgradba abakavirja – nukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze.]] Za zdravljenje okužb z virusom HIV se uporablja t. i. visoko aktivna protiretrovirusna terapija (angl. ''highly active antiretroviral therapy'' = HAART).<ref name=DhhsHivTreatment>{{navedi splet | publisher=[[Department of Health and Human Services]] | year=februar 2006 | url=http://hab.hrsa.gov/tools/HIVpocketguide/PktGARTtables.htm | title=A Pocket Guide to Adult HIV/AIDS Treatment February 2006 edition | accessdate=1. 9. 2006 | archive-date=2006-08-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20060810095150/http://www.hab.hrsa.gov/tools/HIVpocketguide/PktGARTtables.htm | url-status=dead }}</ref> Uvedena je bila leta [[1996]], ko so predstavili prvo visoko aktivno protiretrovirusno zdravilo iz skupine [[zaviralec proteaze|zaviralcev proteaze]].<ref name=Palella>{{navedi revijo | author1=Palella, F.J.Jr |author2=Delaney, K.M. |author3=Moorman, A.C. |author4=Loveless, M.O. |author5=Fuhrer, J. |author6=Satten, G.A. |author7=Aschman D.J. |author8=Holmberg, S.D. | title=Declining morbidity and mortality among patients with advanced human immunodeficiency virus infection. HIV Outpatient Study Investigators | journal=N. Engl. J. Med | year=1998 | pages=853–860 | volume=338 | issue=13 | id={{PMID |9516219}} |language=en}}</ref> Okužbo lahko s protiretrovirusnim zdravljenjem obvladamo, ne pa tudi ozdravimo. S tem zmanjšamo tako [[smrtnost]] kot [[zbolevnost]] ob okužbi s HIV, vendar pa so v marsikateri državi [[zdravilo|zdravila]] le stežka dosegljiva in za bolnike predraga. Sedanja optimalna oblika HAART sestoji iz kombinacije najmanj treh zdravil iz najmanj dveh različnih skupin protiretrovirusnih zdravil. Običajni režim zdravljenja sestoji iz dveh [[nukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze|nukleotidnih zaviralcev reverzne transkriptaze]] ter enega [[zaviralec proteaze|zaviralca proteaze]] ali [[nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze|nenukleozidnega zaviralca reverzne transkriptaze]]. Smernice priporočajo posebej intenzivno zdravljenje pri otrocih, ker pri njih okužba na splošno hitreje napreduje in ker iz laboratorijskih parametrov pri otrocih težje napovedujemo napredovanje bolezni.<ref name=2005dhhsHivChildren>{{navedi splet | publisher=[[Department of Health and Human Services]] Working Group on Antiretroviral Therapy and Medical Management of HIV-Infected Children | date=3. 11. 2005 | url=http://www.aidsinfo.nih.gov/ContentFiles/PediatricGuidelines_PDA.pdf | title=Guidelines for the Use of Antiretroviral Agents in Pediatric HIV Infection | format=PDF | accessdate=17. 1. 2006 | archive-date=2012-05-15 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120515110458/http://www.aidsinfo.nih.gov/ContentFiles/PediatricGuidelines_PDA.pdf | url-status=dead }}</ref> V razvitem svetu, kjer je na voljo HAART, zdravniki spremljajo [[virusno breme]], število celic CD4 in hitrost padanja njihovega števila ter se na podlagi teh podatkov odločajo o začetku zdravljenja.<ref name=2005DhhsHivTreatment>{{navedi splet | publisher=[[Department of Health and Human Services]] Panel on Clinical Practices for Treatment of HIV Infection | date=6. 10. 2005 | url=http://aidsinfo.nih.gov/ContentFiles/AdultandAdolescentGL.pdf | title=Guidelines for the Use of Antiretroviral Agents in HIV-1-Infected Adults and Adolescents | format=PDF | accessdate=17. 1. 2006 | archive-date=2012-04-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120403214446/http://www.aidsinfo.nih.gov/ContentFiles/AdultandAdolescentGL.pdf | url-status=dead }}</ref> Zdravljenje se priporoča pri sicer asimptomatski okužbi, če število celic CD4 pade na vrednost 200–500 na mikroliter krvi, vendar lahko še zgodnejše zdravljenje (pri vrednosti 350 celic/mikroliter) znatno zmanjša tveganje smrti.<ref name=CochraneART2010>{{navedi časopis|last1=Siegfried|first1=N|last2=Uthman|first2= OA|last3= Rutherford|first3= GW|title=Optimal time for initiation of antiretroviral therapy in asymptomatic, HIV-infected, treatment-naive adults|journal=Cochrane database of systematic reviews (Online)|date=17. 3. 2010|issue=3|pages=CD008272|pmid=20238364|doi=10.1002/14651858.CD008272.pub2|editor1-last=Siegfried|editor1-first=Nandi}}</ref> == Epidemiologija == [[Slika:AIDS and HIV prevalence 2008.svg|thumb|alt= A map of the world where most of the land is colored green or yellow except for sub Saharan Africa which is colored red|Ocenjena [[razširjenost]] okužbe s HIV med mlajšim odraslim prebivalstvom (15–49 let) po državah (2011).<ref>{{navedi splet|title=AIDSinfo|url=http://www.unaids.org/en/dataanalysis/datatools/aidsinfo/|work=UNAIDS|accessdate=4. 3. 2013}}</ref>]] HIV/aids je po vsem svetu razširjena [[pandemija]].<ref name=Cohen2008>{{navedi časopis|last1=Cohen|first1=MS|last2=Hellmann|first2= N|last3= Levy|first3= JA|last4= DeCock|first4= K|last5= Lange|first5= J|title=The spread, treatment, and prevention of HIV-1: evolution of a global pandemic|journal=The Journal of Clinical Investigation|date=april 2008|volume=118|issue=4|pages=1244–1254|pmid=18382737|url=http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC2276790/|accessdate=17. 9. 2012|doi=10.1172/JCI34706|pmc=2276790}}</ref> Leta 2010 je bilo v svetu okuženih z virusom HIV okoli 34 milijonov ljudi,<ref name=UN2011Ten>http://www.unaids.org/en/media/unaids/contentassets/documents/unaidspublication/2011/jc2216_worldaidsday_report_2011_en.pdf, UNAIDS 2011.</ref> od tega okoli 16,8 milijona žensk<ref name=UN2011Ten/> in 3,4 milijona otrok, mlajših od 15 let<ref name=UN2011Ten/>. Od prvega odkritja aidsa do leta 2009 je umrlo okoli 30 milijonov bolnikov.<ref name=TotalDeath2010>{{navedi splet|title=Global Report Fact Sheet|url=http://www.unaids.org/documents/20101123_FS_Global_em_en.pdf|work=UNAIDS|year=2010}}</ref> Najbolj prizadeto območje je [[podsaharska Afrika]]. Leta 2010 je po ocenah iz tega dela sveta izhajalo 68 % vseh okuženih (22,9&nbsp;milijona) in 66 % primerov vseh smrti zaradi aidsa (1,2&nbsp;milijona). Okuženih je okoli 5 % vsega prebivalstva podsaharske Afrike<ref name=UN2011Ten/> in ocenjujejo, da je vzrok za 10 % vseh smrti otrok.<ref name=M117>Mandell, Bennett, and Dolan (2010). Poglavje 117.</ref> Ženske za razliko od ostalih predelov sveta predstavljajo skoraj 60 % vseh primerov okuženih s HIV. [[Južna Afrika]] je država z največjim številom okuženih prebivalcev (leta 2010 jih je bilo 5,9 milijona).<ref name=UN2011Ten/> V najbolj prizadetih državah se je [[pričakovana življenjska doba]] znižala zaradi velike razširjenosti HIV-a, po ocenah se je na primer v [[Bocvana|Bocvani]] leta 2006 znižala iz 65 na 35 let.<ref name=Kallings /> V številnih državah se je v zadnjih letih prenos iz matere na otroka znatno zmanjšal zaradi povečanega dostopa do protiretrovirusnega zdravljenja; v Bocvani in Južni Afriki je tako padel pod 5 %.<ref>[http://www.unaids.org/en/resources/presscentre/pressreleaseandstatementarchive/2013/june/20130625prglobalplan/ New HIV infections among children have been reduced by 50% or more in seven countries in sub-Saharan Africa], UN AIDS, Ženeva, 25. junij 2013.</ref> Drugo najbolj prizadeto območje sta [[Južna Azija|Južna]] in [[Jugovzhodna Azija]]. Leta 2010 so bili po ocenah v tej regiji okuženi 4 milijoni ljudi oziroma 12 % vseh primerov v svetovnem merilu; umrlo je okoli 250.000 bolnikov.<ref name=UN2011Ten/> V [[ZDA]] je leta 2008 živelo okoli 1,2 milijona okuženih bolnikov in okoli 17.500 jih je umrlo. Po ocenah ameriškega Centra za nadziranje in preprečevanje bolezni se 20 % bolnikov ni zavedalo svoje okužbe.<ref name=USAEPI2011>{{navedi časopis|last=Centers for Disease Control and Prevention|first=(CDC)|title=HIV surveillance—United States, 1981–2008|journal=MMWR. Morbidity and mortality weekly report|date=3. 6. 2011|volume=60|issue=21|pages=689––693|pmid=21637182}}</ref> V [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] je leta 2008 živelo okoli 86.500 okuženih bolnikov, umrlo je 516 ljudi.<ref>{{navedi knjigo|title=HIV in the United Kingdom: 2010 Report|year=2010|url=http://www.hpa.org.uk/webc/HPAwebFile/HPAweb_C/1287145367237|author=Health Protection Agency|access-date=2013-08-07|archive-date=2011-01-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20110119155546/http://www.hpa.org.uk/web/HPAwebFile/HPAweb_C/1287145367237|url-status=dead}}</ref> V Kanadi je bilo leta 2008 okuženih okoli 65.000 ljudi, umrlo jih je 53.<ref>{{navedi knjigo|last=Surveillance|title=HIV and AIDS in Canada : surveillance report to December 31, 2009|year=2010|publisher=Public Health Agency of Canada, Centre for Communicable Diseases and Infection Control, Surveillance and Risk Assessment Division|location=Ottawa|isbn=978-1-100-52141-1|url=http://www.phac-aspc.gc.ca/aids-sida/publication/survreport/2009/dec/pdf/2009-Report-Rapport.pdf|first=riques, Risk Assessment Division = Le VIH et le sida au Canada : rapport de surveillance en date du 31 décembre 2009 / Division de la surveillance et de l'évaluation des|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120119164919/http://www.phac-aspc.gc.ca/aids-sida/publication/survreport/2009/dec/pdf/2009-Report-Rapport.pdf|archivedate=2012-01-19|access-date=2013-08-07|url-status=live}}</ref> Območja z najmanjšo razširjenostjo okužbe v virusom HIV so [[Bližnji vzhod]] in [[Severna Afrika]] (0,1 % ali manj), [[Vzhodna Azija]] (0,1 %) in [[Zahodna Evropa|Zahodna]] ter [[Osrednja Evropa]] (0,2 %).<ref name=UN2011Ten/> === Slovenija === V Sloveniji je bilo od leta 2002 in do 26. novembra 2012 prepoznanih 394 okužb s HIV, medtem ko je umrlo 21 bolnikov z aidsom. Število okuženih s HIV v Sloveniji , čeprav je še vedno okužen manj kot eden na 1.000 prebivalcev. Najbolj prizadeta skupina v Sloveniji so [[moški, ki imajo spolne odnose z moškimi]]. Povečano letno število novih diagnoz okužbe s HIV po letu 2003 je predvsem posledica porasta novih diagnoz v tej skupini.<ref>Klavs I., Kustec T. , Kastelic Z. Okužba s HIV v Sloveniji. IVZ 2011. http://www.ivz.si/hiv_spo?pi=5&_5_Filename=6126.pdf&_5_MediaId=6126&_5_AutoResize=false&pl=107-5.3., dostop: 7. 8. 2013.</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|AIDS|aids}} {{Wikislovar}} * [http://www.virus.dsms.net/ Projekt VIRUS] – zdravstveno-vzgojni preventivni program , namenjen boju proti širjenju okužbe s HIV, stigmatizaciji in diskriminaciji okuženih, ter osveščanju mladih o varni in zdravi spolnosti. * [http://www.testirajse.com Testiraj se!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20161009170749/http://testirajse.com/ |date=2016-10-09 }} – Informacije o virusu HIV/AIDS, načinih prenašanja, seznam testirnih mest po Sloveniji, pogosta vprašanja, načini zdravljenja, preventivna zaščita, statistični podatki o okuženih ... * [https://365.rtvslo.si/podkast/glasovi-svetov/175193391 Boj proti HIV/AIDS pandemiji je treščil na teme, ki so bile zelo tabuizirane]. Glasovi svetov (28. januar 2026). ARS (RTV Slovenija). * [https://365.rtvslo.si/podkast/intelekta/175224160 40 let AIDS-a v Sloveniji]. Intelekta (26. maj 2026). RTV Slovenija. {{Medical resources | DiseasesDB = 5938 | ICD11 = {{ICD11|1C60}}, {{ICD11|1C61}}, {{ICD11|1C62}} | ICD10 = {{ICD10|B|20 || b|20}} – {{ICD10|B|24 || b|20}} | ICD9 = {{ICD9|042}}–{{ICD9|044}} | ICDO = | OMIM = 609423 | MedlinePlus = 000594 | eMedicineSubj = emerg | eMedicineTopic = 253 | MeshID = D000163 }} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Okvare in pomanjkljivosti imunskega sistema]] [[Kategorija:Pandemije]] [[Kategorija:Spolno prenosljive bolezni]] [[Kategorija:Sindromi]] [[Kategorija:Virologija]] [[Kategorija:Kratice]] [[Kategorija:HIV/aids| ]] [[Kategorija:Virusne bolezni]] orel18g2ia0aat8c88ggrme93wime9w 0 49813 6758314 6708387 2026-09-29T13:08:03Z ~2026-45085-22 264465 6758314 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} {{div col|colwidth=24em}} ==A== *[[Marzena Ablewska Lech]]? *[[Janusz Akermann]] *[[Jankel Adler]] * [[Tadeusz Ajdukiewicz]] * [[Zygmunt Ajdukiewicz]] * [[Kazimierz Alchimowicz]] * [[Teodor Axentowicz]] ==B== *[[Antoni Maciej Babiński]] *[[Marcello Bacciarelli]] (it.-polj.) *[[Jan Bąkowski]] *[[Sofia Baudouin de Courtenay]] (1889-1967) (rus.-poljska) * [[Zdzisław Beksiński]] *[[Bernardo Bellotto]] (it.-polj.) *[[Lorenzo Bellotto]] (it.-polj.) * [[Jan Betley]] * [[Henryka Beyer]] *[[Anna Bilińska-Bohdanowiczowa|Anna Bilińska-Bohdanowicz(owa)]] * [[Izaak van den Blocke]] *[[Włodzimierz Błocki]] *[[Sasza Blonder]] (ukr./polj.-fr.) *[[Anna Bogusz]] ? * [[Krzysztof Boguszewski]] *[[Wacław Borowski]] *[[Tadeusz Boruta]] * [[Olga Boznańska]] *[[Konstanty Brandel]] *[[Józef Brandt]] * [[Antoni Brodowski]] * [[Tadeusz Brzozowski (slikar)|Tadeusz Brzozowski]] == C == *[[Stanisław Chlebowski]] *[[Józef Marian Chełmoński|Józef (Marian) Chełmoński]] *[[Adam Chmielowski|Adam (Albert) Chmielowski]] *[[Daniel Chodowiecki]] *[[Jan Chwałczyk]] * [[Leon Chwistek]] * [[Tomasz Ciecierski]] * [[Roman Cieślewicz]] * * [[Boleslaw Cybis]] * [[Jan Cybis]] *[[Florian Cynk]] * [[Wladyslaw Czachorski]] * [[Jozef Czapski|Józef Czapski]] (1896-1993) * [[Marcin Czarny]] * [[Szymon Czechowicz]] *[[Henryk Cześnik]] * [[Tytus Czyzewski]] ==D== * [[Eugeniusz Dabrowski|Eugeniusz Dąbrowski]] *[[Paweł Dadlez]] * [[Stanislaw Debicki|Stanisław Dębicki]] *[[Jacek Dehnel]] *[[Zbigniew Dłubak]] *[[Andrzej Dłużniewski]] * [[Jan Dobkowski]] *[[Odo Dobrowolski]] (polj.-ukrajinski) * [[Tommaso Dolabella]] * [[Tadeusz Dominik]] * [[Sixtus von Dzbanski]] * [[Edward Dwurnik]] ==E== * [[Eugeniusz Eibisch]] (Eugène Ebiche) (1896-1987) *[[Walery Eljasz-Radzikowski]] *[[Henri Epstein]] (Jud) ==F== * [[Julian Fałat]] * [[Wojciech Fangor]] * [[Jerzy Fedkowicz]] * [[Stanislaw Fijalkowski]] *[[Franciszek z Sieradza]] *[[Tadeusz Fuss-Kaden]] ==G== *[[Stanisław Gałek]] *[[Wojciech Gerson]] *[[Maria Gerson-Dąbrowska]] * [[Stefan Gierowski]] * [[Aleksander Gierymski]] * [[Maksymilian Gierymski]] *[[Jan Nepomucen Głowacki]] *[[Wanda Gołkowska]] ? * [[Jan Gotard]] *[[Henryk Gotlib]] * [[Leopold Gottlieb]] * [[Maurycy Gottlieb]] *[[Stanisław Grabowski]] *[[Teodor Grott]] * [[Artur Grottger]] *[[Maria Gruza]] * [[Aleksander Gryglewski]] * [[Gustaw Gwozdecki]] == H == *[[Jan (Józef) Haar]] *[[Mikołaj Haberschrack]] (''Nicolaus Haberschrack'') * [[Herman Han]] *[[Zygmunt Haupt]] * [[Karol Hiller]] *[[Wlastimil Hofman]] (češ.-polj.) ==J== * [[Maria Jarema]] *[[Józef Jarema]] *[[Władysław Jarocki]] *[[Bruno Jasieński]] ==K== * [[Ryszard Kaja]] *[[Aleksander Kamiński]] *[[Stanisław Kamocki]] * [[Rajmund Kanelba]] * [[Tadeusz Kantor]] (tudi gled. režiser ...) * [[Leon Kaplinski]] *[[Stanisława de Karłowska]] *[[Alfons Karpiński]] * [[Wincenty Kasprzycki]] *[[Zdzisław Kępiński]]? * [[Moise Kisling|Mojzesz Kisling]] (Moïse Kisling) (jud.-polj.-franc.) *[[Erich Klossowski]] (polj./nem.-franc.) * [[Marcin Kober]] *[[Katarzyna Kobro]] * [[Aleksander Kobzdej]] * [[Roman Kochanowski]] *[[Janusz Kokot]] *[[Aleksander Kokular]] *[[Janina Konarska]] *[[Ludwik Konarzewski]] * [[Lukasz Korolkiewicz]] * [[Jerzy Kossak]] * [[Juliusz Kossak]] * [[Wojciech Kossak]] * [[Franciszek Kostrzewski]] * [[Aleksander Kotsis]] *[[Edgar Kováts]] *[[Felicjan Szczęsny Kowarski]] *[[Jarosław Kozłowski]] *[[Edward Krasiński]] * [[Janina Kraupe-Swiderska]] * [[Emil Krcha]] * [[Jan Krieg]] *[[Alfred Krupa]] (polj.-hrv.) *[[Michalina Krzyżanowska]] * [[Konrad Krzyżanowski]] *[[Alexander Kucharsky|Alexander(-re) Kucharsky]]/-i (polj.-fr.) * [[Tadeusz Kuntze-Konicz]] * [[Ewa Kuryluk]] * [[Teofil Kwiatkowski]] ==L== *[[Andrzej Lachowicz]] *[[Franciszek Ksawery Lampi]] * [[Karol Larisch]] *[[Konstanty Laszczka]] * [[Ludwik de Laveaux]] * [[Jan Lebenstein]] * [[Franciszek Lekszycki]] * [[Tamara de Lempicka]] *[[Alfred Lenica]] * [[Stanislaw Lentz]] *[[Leon Lewkowicz]] * [[Bronisław Wojciech Linke]] *[[Wacław Lipiński]] * [[Leopold Loeffler]] * [[Krzysztof Lubieniecki]] *[[Władysław Łuszczkiewicz]] == M == * [[Tadeusz Makowski]] * [[Zbigniew Makowski]] * [[Jacek Malczewski]] *[[Rafał Malczewski]] * [[Wladyslaw Malecki]] *([[Kazimir Severinovič Malevič|Kazimir Malevič]] : ukr.-ruski polj. rodu) * [[Louis Marcoussis]] * [[Adam Marczyński]] * [[Jozef Marszewski]] *[[Stanisław Masłowski]] *[[Jan Maszkowski]] * [[Jan Matejko]] /Jan Mateyko *[[Andrzej Matuszewski]] *[[Józef Mehoffer]] * [[Zygmunt Menkes]] (1896-1986) * [[Jakob Mertens]] *[[Michał z Działdowa]] (''Michael'' ''Pictorellus'') * [[Antoni Michalak]] *[[Piotr Michałowski]] * [[Andrzej Mierzejewski]] *[[Jacek Mierzejewski]] *[[Jerzy Mierzejewski]] * [[Kazimierz Mikulski]] * [[Augustyn Mirys]] *[[Kazimierz Młodzianowski]] * [[Tomasz Moczek]] * [[Anton Moller]] *[[Simon Mondzain]] (judovsko-poljsko-francoski) *[[Jan Czesław Moniuszko]] *[[Mela Muter]] (1876-1967; judovsko-poljsko-francoska) ==N== * [[Artur Nacht Samborski]] *[[Tymon Niesiołowski]] * [[Eligiusz Niewiadomski]] *[[Nikifor]] * [[Jan Piotr Norblin]] * [[Cyprian Kamil Norwid]] *[[Jan Nowak]] *[[Jerzy Nowak]] *[[Krzysztof Nowak]] *[[Roman Nowak]]? * [[Jerzy Nowosielski]] ==O== *[[Edward Okuń]] *[[Antoni Oleszczyński]] *[[Roman Opałka]] * [[Aleksander Orłowski]] * [[Martin Jan Ogrodnik]] *[[Janusz Orbitowski]] *[[Aleksander Orłowski]] *[[Kazimierz Ostrowski]] == P == * [[Teresa Pagowska]] * [[Michelangelo Palloni]] *[[Józef Pankiewicz]] (polj.-franc.) *[[Andrzej Partum]] *[[Włodzimierz Pawlak]] *[[Henryk Piątkowski]] *[[Antoni Piotrowski]] *[[Barbara Piwarska]] (''Barbara Ur'') *[[Andrzej Jan Piwarski]] *[[Jan Feliks Piwarski]] * [[Jan Bogumil Plersch]] *[[Aleksander Płoczyński]] *[[Michał Płoński]] *[[Kasper Pochwalski]] * [[Kazimierz Pochwalski]] *[[Władysław Podkowiński]] *[[Krzysztof Polkowski]] * [[Stefan Popowski]] * [[Piotr Potworowski]] * [[Andrzej Pronaszko]] * [[Zbigniew Pronaszko]] * [[Tadeusz Pruszkowski]] (tudi film) * [[Witold Pruszkowski]] == R == * [[Zygmunt Radnicki]] * [[Henryk Hipolit Rodakowski]] * [[Jan Henryk Rosen]] *[[Erna Rosenstein]] (1913-2004) *[[Jerzy Rosołowicz]] *[[Stanisław Jakub Rostworowski]] * [[Hanna Rudzka-Cybisowa]] *[[Kanuty Rusiecki]] (polj.-litovski) * [[Jan Rustem]] * [[Ferdynand Ruszczyc]] * [[Tadeusz Rybkowski]] *[[Edward Rydz-Śmigły]] * [[Czeslaw Rzepinski]] *[[Wacław Seweryn Rzewuski]] ==S== * [[Stanislaw Samostrzelnik|Stanisław Samostrzełnik]] * [[Jan Sawka]] * [[Martin Schoninck]] *[[Alfred Schouppé]] * [[Daniel Schultz]] * [[Bruno Schulz]] *[[Simon Segal]] (jud.-polj.-franc.) * [[Efraim and Menasze Seidenbeutel]] * [[Jacek Sempolinski]] *[[Adam Setkowicz]] *Tomasz Sętowski * [[Kazimierz Sichulski]] * [[Zygmunt Sidorowicz]] * [[Henryk Siemiradzki]] *[[Jacek Sempoliński]] * [[Jozef Simmler]] * [[Jerzy Skarżyński]] *[[Władysław Skoczylas]] *[[Ludomir Sleńdziński]] (1889-1980) *[[Wincenty Sleńdziński]] (polj.-lit.) * [[Franciszek Smuglewicz]] * [[Marek Sobczyk]] * [[Leszek Sobocki]] *[[Kajetan Sosnowski]] * [[Jan Spychalski]] *[[Ryszard Sroczyński]] * [[Kazimierz Stabrowski]] *[[Piotr Stachiewicz]] * [[Jerzy Stajuda]] *[[Jan Stanisławski]] * [[Jan Byk Franciszek Starowieyski]] * [[Wojciech Korneli Stattler]] *[[Henryk Stażewski]] (1894-1988) * [[Andrzej Stech]] * [[Kajetan Stefanowicz]] *[[Jonasz Stern]] * [[Bartlomiej Strobel]] *[[Jacek Stryjenski]] *[[Zofia Stryjeńska]] *[[Janusz Strzałecki]] *[[Władysław Strzemiński]] *[[Wit Stwosz]] *[[Adam Styka]] (fr., ZDA) *[[Jan Styka]] (>>Fr.) *[[Tadeusz Styka]] (ZDA) * [[January Suchodolski]] *[[Wacław Szymanowski]] == Š == * [[Felicjan Szczesny Kowarski]] * [[Henryk Szczygliński]] * [[Jozef Szermentowski]] * [[Stanislav Szukalski]] *[[Wacław Szymanowski]] * [[Jerzy Eleuter Szymonowicz-Siemiginowski]] == Ś == *[[Elina Ślesińska]] * [[Władysław Ślewiński]] *[[Andrzej Śramkiewicz]] *[[Kazimierz Śramkiewicz]] == T == *[[Czesław Tański]] *[[Jan Tarasin]] *[[Tomasz Tatarczyk]] * [[Wlodzimierz Tetmajer]] *[[Jadwiga Tetmajer-Naimska]] *[[Jerzy Tchorzewski]] *[[Kazimierz Tomorowicz]] * [[Jan Tricius]] * [[Wincenty Trojanowski]] ==U== * [[Bohdan Urbanowicz]] ==V== * [[Zygmunt Vogel]] ==W== * [[Andrzej Wajda]] * [[Zygmunt Waliszewski]] * [[Jacek Waltos]] * [[Wladyslaw Wankie]] * [[Walenty Wankowicz]] * [[Waclaw Wasowicz]] * [[Czeslaw Wdowiszewski]] *[[Joachim Weingart|Joachim Weingart(en)]] (Jud) * Wojciech Stanisław Weiss ([[Wojciech Weiss]]) * [[Elisabeth Wierzbicka Wela]] * [[Jakub Wessel]] * [[Konrad Winkler]] *[[Mikołaj Wisznicki]]? * [[Stanislaw Witkiewicz|Stanisław Witkiewicz]] (1851-1915) * [[Stanisław Ignacy Witkiewicz]] - Witkacy * [[Romuald Kamil Witkowski]] *[[Wincenty Wodzinowski]] * [[Kazimierz Wojniakowski]] * [[Witold Wojtkiewicz]] *[[Andrzej Wróblewski]] *[[Leon Wyczółkowski]] * [[Jan Wydra]] *[[Feliks Michał Wygrzywalski]] * [[Stanislaw Wyspianski|Stanisław Wyspiański]] * [[Stanisław Ignacy Witkiewicz]] == Z == * [[Marcin Zaleski]] * [[Jan Zamoyski]] *[[Woj­ciech Zu­ba­la]] == Ž == *[[Eugeniusz Żak]] *[[Franciszek Żmurko]] {{div col end}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Slikarji]] [[Kategorija:Poljski slikarji|*]] msf23ycilmipfihmkuc0q0w07v6fylu 0 50035 6758310 6731011 2026-09-29T12:56:24Z Makenzis 158308 6758310 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Valencia}} {{Football club infobox |clubname = Valencia C.F. |image = [[Slika:Valenciacf.svg.png|200px]] |fullname = Valencia Club de Fútbol |nickname = Los murciélagos (Netopirji) | short name = VAL |founded = [[18. marec]] [[1919]] |ground = [[Estadio Mestalla|Mestalla]] |capacity = 48.600 |owner = {{ikonazastave|Singapur}} [[Peter Lim]] |chairman = {{ikonazastave|Singapur}} Kiat Lim |manager = {{ikonazastave|Španija}} [[Carlos Corberan]] |league = [[La Liga]] |season = 2025-26 |position = 9. mesto | pattern_la1 = _valencia2425h | pattern_b1 = _valencia2425h | pattern_ra1 = _valencia2425h | pattern_sh1 = _valencia2425h | leftarm1 = 000000 | body1 = FFFFFF | rightarm1 = 000000 | shorts1 = 000000 | socks1 = 000000 | pattern_la2 = _valencia2425h | pattern_b2 = _valencia2425a | pattern_ra2 = _valencia2425h | pattern_sh2 = _valencia2425h | leftarm2 = 000000 | body2 = 000000 | rightarm2 = 000000 | shorts2 = 000000 | socks2 = 000000 | pattern_la3 = _valencia2425t | pattern_b3 = _valencia2425t | pattern_ra3 = _valencia2425t | pattern_sh3 = _valencia2425t | leftarm3 = FC8228 | body3 = FC8228 | rightarm3 = FC8228 | shorts3 = 47785A | socks3 = 47785A }} '''Valencia Club de Fútbol''', pogosto imenovana '''Valencia CF''' ali preprosto '''Valencia''', je španski profesionalni nogometni klub iz [[Valencija|Valencie]], ki nastopa v španski [[La Liga|La Ligi]]. Valencia je osvojila veliko trofej med njimi pa so šest naslovov [[La Liga|La Lige]], osem naslovov [[Copa del Rey|Cope del Rey]], eno [[Supercopa de España|Supercopo de España]] in eno [[Copa Eva Duarte|Copo Eva Duarte]]. V evropskih tekmovanjih so osvojile dve Evropa Ligi (takrat imenovana [[Inter-Cities Fair Cup]]), še eno Ligo Evropo pod takratnim imenom [[pokal UEFA]], še eno Evropa Ligo takrat imenovano [[UEFA Cup Winners Cup]], dva [[Evropski Super Pokal|UEFA Super Pokala]] in še en [[pokal Intertoto]]. Dvakrat jim je zapored uspelo priti do dveh finalov [[Liga prvakov|Lige Prvakov]], leta 2000 so izgubili proti rivalom v La Ligi, [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madridu]] in v 2001 po kazenskih strelih proti nemškemu klubu [[FC Bayern München|Bayern München]]. Rezultat je bil 1:1, v tem času pa je za klub igral tudi športni direktor [[Nogometni klub Maribor|NK Maribora]] [[Zlatko Zahović]]. Valencia je bila tudi članica skupine [[G-14]] (skupina vodilnih evropskih nogometnih klubov od leta 2000 do leta 2008) in od njenega konca je članica prvotnih klubov [[Evropska klubska zveza|Evropske klubske zveze]]. Skupaj je Valencia dosegla sedem večjih evropskih finalov, medtem je zmagala v štirih. Valencia je bila ustanovljena leta 1919 in od leta 1923 svoje domače tekme igra na [[Stadion Mestalla|Mestalli]] s kapaciteto 55.000 sedežih. Leta 2013 naj bi se preselili na stadion [[Nou Mestalla]] na severozahodu mesta, vendar je bil končni datum selitve preložen zaradi stalnih finančnih težav. Valencia je četrti najbolj podprt nogometni klub v [[Španija|Španiji]], takoj za [[Real Madrid Club de Fútbol|Real Madridom]], [[FC Barcelona|Barcelono]] in [[Atlético Madrid|Atlético Madridom]]. Je tudi eden izmed največjih klubov na svetu po številu zvestih navijačev, z več kot 50.000 imetniki sezonskih vstopnic in še 20.000+ imetnikov sezonskih vstopnic na čakalnem seznamu, ki jih bo mogoče uporabiti na [[Nou Mestalla|Nou Mestalli]], ki bo premogla 75.000 sedežev. Z leti je klub dosegel globalni ugled za svojo pomembno mladinsko akademijo, ali po njihovo ''"[[Acadèmia]]."'' Igralci njihove akademije vključujejo svetovne talente, kot so [[Raúl Albiol]], [[Andrés Palop]], [[Miguel Ángel Angulo]], [[Javier Farinos]], [[David Albelda]], [[Gaizka Mendieta]] in [[David Silva]]. Zvezde, ki so pa diplomirale v zadnjih letih pa so [[Isco]], [[Jordi Alba]], [[Juan Bernat]], [[José Gayà]], [[Carlos Soler]], [[Ferran Torres]] in [[Paco Alcácer]]. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je v Valencii igral tudi po mnenju nekaterih "najboljši slovenski nogometaš vseh časov" [[Branko Oblak|Brane Oblak]]. == Nakupi in prodaje == [[File:Gonçalo Guedes (cropped).jpg|thumb|180px|[[Gonçalo Guedes]] je najdražji nakup Valencie vseh časov, igralec je klub stal €40m v 2018.]] {| class="wikitable sortable" ! colspan=15 | Rekordne cene igralcev plačane od Valencie |- ! scope=col | Poz. ! scope=col | Igralec ! scope=col | Cena (€) ! scope=col | Nakup iz ! scope=col | Leto |- |align="center"| '''1''' | {{flagicon|POR}} [[Gonçalo Guedes]] | align=center |40,000,000 | {{flagicon|FRA}} [[Paris Saint-Germain F.C.|Paris Saint-Germain]] | align=center | 2018 |- |align="center"| '''2''' | {{flagicon|NED}} [[Jasper Cillessen]] | align=center |35,000,000 | {{flagicon|ESP}} [[FC Barcelona|Barcelona]] | align=center | 2019 |- |align="center"| '''3''' | {{flagicon|ESP}} [[Rodrigo (footballer, born 1991)|Rodrigo]] | align=center |30,000,000 | {{flagicon|POR}} [[S.L. Benfica|Benfica]] | align=center | 2015 |- |align="center"| '''4''' | {{flagicon|ESP}} [[Álvaro Negredo]] | align=center |28,000,000 | {{flagicon|ENG}} [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | align=center | 2014 |- |align="center" rowspan="3"| '''5''' | {{flagicon|ESP}} [[Joaquín (footballer)|Joaquín]] | align=center rowspan=3|25,000,000 | {{flagicon|ESP}} [[Real Betis]] | align=center | 2006 |- | {{flagicon|ARG}} [[Enzo Pérez]] | {{flagicon|POR}} [[S.L. Benfica|Benfica]] | align=center | 2015 |- | {{ikonazastave|CAF}} [[Geoffrey Kondogbia]] | {{flagicon|ITA}} [[Inter Milan|Internazionale]] | align=center | 2018 |- |align="center"| '''8''' | {{flagicon|ARG}} [[Pablo Aimar]] | align=center |24,000,000 | {{flagicon|ARG}} [[Club Atlético River Plate|River Plate]] | align=center | 2001 |- |align="center"| '''9''' | {{flagicon|Tunisia}} [[Aymen Abdennour]] | align=center |22,000,000 | {{flagicon|FRA}} [[AS Monaco FC|Monaco]] | align=center | 2015 |- |align="center"| '''10''' | {{flagicon|ARG}} [[Ezequiel Garay]] | align=center |20,000,000 | {{flagicon|RUS}} [[FC Zenit Saint Petersburg|Zenit Saint Petersburg]] | align=center | 2016 |} [[File:Mendieta_95-96.jpg|thumb|180px|Največja prodaja, ki jo je Valencia opravila, je bila za prodajo [[Gaizke Mendiete]] v [[SS Lazio|Lazio]] za €48 milijonov v letu 2001.]] {| class="wikitable sortable" ! colspan=15 | Največje prodaje opravljene s strani Valencie |- ! scope=col | Poz. ! scope=col | Igralec ! scope=col | Cena (€) ! scope=col | Prodan v ! scope=col | Leto |- |align="center"| '''1''' | {{flagicon|ESP}} [[Gaizka Mendieta]] | align=center |48,000,000 | {{flagicon|ITA}} [[S.S. Lazio|Lazio]] | align=center | 2001 |- |align="center"| '''2''' | {{flagicon|ARG}} [[Nicolás Otamendi]] | align=center |45,000,000 | {{flagicon|ENG}} [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | align=center | 2015 |- |align="center"| '''3''' | {{flagicon|GER}} [[Shkodran Mustafi]] | align=center |41,000,000 | {{flagicon|ENG}} [[Arsenal F.C.|Arsenal]] | align=center | 2016 |- |align="center"| '''4''' | {{flagicon|POR}} [[João Cancelo]] | align=center |40,400,000 | {{flagicon|ITA}} [[Juventus F.C.|Juventus]] | align=center | 2018 |- |align="center"| '''5''' | {{flagicon|ESP}} [[David Villa]] | align=center |40,000,000 | {{flagicon|ESP}} [[FC Barcelona|Barcelona]] | align=center | 2010 |- |align="center"| '''6''' | {{flagicon|POR}} [[André Gomes]] | align=center |35,000,000 | {{flagicon|ESP}} [[FC Barcelona|Barcelona]] | align=center | 2016 |- |align="center"| '''7''' | {{flagicon|ESP}} [[David Silva]] | align=center |33,000,000 | {{flagicon|ENG}} [[Manchester City F.C.|Manchester City]] | align=center | 2010 |- |align="center"| '''8''' | {{flagicon|ARG}} [[Claudio López (footballer)|Claudio López]] | align=center |32,000,000 | {{flagicon|ITA}} [[S.S. Lazio|Lazio]] | align=center | 2000 |- |align="center" rowspan="2"| '''9''' | {{flagicon|ESP}} [[Paco Alcácer]] | align=center rowspan=2|30,000,000 | {{flagicon|ESP}} [[FC Barcelona|Barcelona]] | align=center | 2016 |- | {{flagicon|ESP}} [[Roberto Soldado]] | {{flagicon|ENG}} [[Tottenham Hotspur F.C.|Tottenham Hotspur]] | align=center | 2013 |} == Lovorike == ===Domače=== *'''[[La Liga]]''' :'''Zmagovalci (6):''' [[1941–42 La Liga|1941–42]], [[1943–44 La Liga|1943–44]], [[1946–47 La Liga|1946–47]], [[1970–71 La Liga|1970–71]], [[2001–02 La Liga|2001–02]], [[2003–04 La Liga|2003–04]] :''Podprvaki (6):'' [[1947–48 La Liga|1947–48]], [[1948–49 La Liga|1948–49]], [[1952–53 La Liga|1952–53]], [[1971–72 La Liga|1971–72]], [[1989–90 La Liga|1989–90]], [[1995–96 La Liga|1995–96]] *'''[[Copa del Rey]]''' :'''Zmagovalci (8):''' [[1941 Copa del Generalísimo|1941]], [[1948–49 Copa del Generalísimo|1948–49]], [[1954 Copa del Generalísimo|1954]], [[1966–67 Copa del Generalísimo|1966–67]], [[1978–79 Copa del Rey|1978–79]], [[1998–99 Copa del Rey|1998–99]], [[2007–08 Copa del Rey|2007–08]], [[2018–19 Copa del Rey|2018–19]] :''Podprvaki (9):'' [[1934 Copa del Presidente de la República|1934]], [[1944 Copa del Generalísimo|1944]], [[1944–45 Copa del Generalísimo|1944–45]], [[1946 Copa del Generalísimo|1946]], [[1952 Copa del Generalísimo|1952]], [[1969–70 Copa del Generalísimo|1969–70]], [[1970–71 Copa del Generalísimo|1970–71]], [[1971–72 Copa del Generalísimo|1971–72]], [[1994–95 Copa del Rey|1994–95]] *'''[[Supercopa de España]]''' :'''Zmagovalci (1):''' [[1999 Supercopa de España|1999]] :''Podprvaki (3):'' [[2002 Supercopa de España|2002]], [[2004 Supercopa de España|2004]], [[2008 Supercopa de España|2008]] *'''[[Copa Eva Duarte]]''' (Prejšnje ime za [[Supercopo de España]]) :'''Zmagovalci (1):''' 1949 :''Podprvaki (1):'' 1947 *'''[[:es:Copa Presidente FEF de 1941-47|Copa Presidente FEF]]''' (Prejšnje ime za Supercopo de España) : ''Podprvaki (1)'': 1947 ===Mednarodne=== *'''[[Liga prvakov|Liga Prvakov]]''' :Podprvaki (2): [[1999–2000 UEFA Champions League|1999–2000]], [[2000–01 UEFA Champions League|2000–01]] *'''[[UEFA Cup Winners' Cup|European Cup Winners' Cup]]''' :'''Zmagovalci (1):''' [[1979–80 European Cup Winners' Cup|1979–80]] *'''[[Evropska liga|Evropska Liga]]''' :'''Zmagovalci (1):''' [[2003–04 UEFA Cup|2003–04]] *'''[[Inter-Cities Fairs Cup]]''' :'''Zmagovalci (2):''' [[1961–62 Inter-Cities Fairs Cup|1961–62]], [[1962–63 Inter-Cities Fairs Cup|1962–63]] :''Podprvaki (1):'' [[1963–64 Inter-Cities Fairs Cup|1963–64]] *'''[[UEFA Super Pokal|European Super Cup/UEFA Super Cup]]''' :'''Zmagovalci (2):''' [[1980 European Super Cup|1980]], [[2004 UEFA Super Cup|2004]] *'''[[Pokal Intertoto|UEFA Intertoto Pokal]]''' :'''Zmagovalci (1):''' [[1998 UEFA Intertoto Cup|1998]] :Podprvaki (1): [[2005 UEFA Intertoto Cup|2005]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Valencia CF}} * [http://www.valenciacf.es/ Valencia CF Official Website] * http://www.ciberche.net - Fan website [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Valenciji]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1919]] [[Kategorija:Valencia CF]] {{normativna kontrola}} h94cmcgct6rant4b2kc1jze1g8z3f30 0 51383 6758341 6754919 2026-09-29T13:55:40Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758341 wikitext text/x-wiki {{Geobox| Puščava |name = Kalahari |native_name = |other_name = |category = |image =Kalahari.png |image_caption =Satelitska slika Kalaharija (NASA World Wind) |image_size = |official_name = |etymology = |motto = |nickname = |flag = |symbol = |country = {{flag|Bocvana}},<br/> {{flag|Namibija}},<br/> {{flag|Republika Južna Afrika}} |state_type1 = |state = |region_type = |region = |district1 = |municipality = |parent = |range = |coordinates = |border = |part = |city = |landmark =Bocvanski narodni park|landmark1= Rezervat osrednjega dela Kalaharija|landmark2= Narodni park Chobe |landmark3=Kalaharijska kotlina |landmark4=Kalaharijski narodni park|landmark5=Kgalagadijski čezmejni park |landmark6= Makgadikgadijska kotanja |building = |river = [[Oranje (reka)|Oranje]] |highest =[[gora Brandberg]] (2610 m) |highest_location = | highest_region = | highest_state =Namibija |highest_elevation_imperial = |highest_lat_d = 21 | highest_lat_m = 07 | highest_lat_s = | highest_lat_NS = S |highest_long_d = 14 | highest_long_m = 33| highest_long_s = | highest_long_EW = E |lowest = 900 m |lowest_location = | lowest_region = | lowest_country = |lowest_elevation_imperial = |lowest_lat_d = | lowest_lat_m = | lowest_lat_s = | lowest_lat_NS = |lowest_long_d = | lowest_long_m = | lowest_long_s = |lowest_long_EW = |length =4000 | length_orientation = E/W |width = | width_orientation = N/S |area = 930.000 |area_land = |area_water = |area_urban = |area_metro = |population = | population_date = |population_urban = |population_metro = |population_density = |population_density_urban = |population_density_metro = |geology = |orogeny = |period = |biome = polsuha puščava |plant = |animal = |author = |style = |material = |free = |free_type = |map = Kalahari Desert and Kalahari Basin map.svg |map_caption = Kalaharijska puščava (rjavo) in Kalaharijska kotlina (oranžno) |map_background = |map_locator = |commons = |statistics = |website = |footnotes = }} [[Image:Kalahari E02 00.jpg|thumb|250px|Kalahari v Namibiji]] '''Kalahari''', tudi '''Kalaharijska puščava''' je velika polsušna peščena [[savana]] v južni Afriki, ki meri 900.000 km² in je razširjena v [[Bocvana|Bocvano]], del [[Namibija|Namibije]] (znan kot Jugozahodna Afrika med letoma 1894 do 1990) ter območje v delu [[Republika Južna Afrika|Južnoafriške republike]]. Polpuščava z velikimi predeli za odlično pašo po obilnem deževju gosti več živali in rastlin kot prave puščave, na primer [[Namib]] na zahodu. Padavin je malo, poletne temperature so zelo visoke. Najbolj suha območja imajo običajno 110 do 200 milimetrov dežja letno,<ref name=SAltena> {{navedi splet | title = The Kalahari-Basin | url = http://www.southerncape.co.za/geography/regions/kalahari.php | date = 15 July 2010 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20150725154710/http://www.southerncape.co.za/geography/regions/kalahari.php | archivedate = 25 July 2015}}</ref> vlažna le nekaj več kot 500 mm. Okoliška kotlina zajema več kot 2.500.000 km² in sega v Bocvano, Namibijo in Južno Afriko, dele [[Angola|Angole]], [[Zambija|Zambije]] in [[Zimbabve|Zimbabveja]]. V Kalahariju se ustavijo številne [[Ptica selivka|ptice selivke]] in živali. V preteklosti je bil raj za divje živali, kot so sloni, žirafe, plenilci, levi in gepardi, rečni bregovi so večinoma pašne lise, čeprav še vedno lahko najdemo leoparde in geparde. Velik del območja je ograjen za pašo goveda in je zato gibanje divjih živali omejeno. Med puščavami južne poloble je Kalahari po velikosti in načinu oblikovanja najbolj podoben nekaterim avstralskim puščavam. Puščava je nastala pred približno šestdeset milijoni let, ko je nastajala afriška celina. == Opis == Ime izhaja iz cvanskega jezika za besedo ''kgala'', ki pomeni ''veliko žejo'' ali ''kgalagadi'', kar pomeni ''kraj brez vode''. Kalahari ima namreč velike površine rdečega peska brez stalne površinske vode. Drenira se prek suhih dolin, sezonsko poplavljenih kotanj in velikih [[Slanišče (geologija)|slanišč]] v Makgadikgadijski kotanji v Bocvani in [[Etoška kotanja|Etoški kotanji]] v Namibiji. Edina stalna [[reka]] je [[Okavango]], ki teče v delto na severozahodu, kjer nastajajo [[močvirje|močvirja]], bogata s prostoživečimi živalmi. Starodavne suhe struge, imenovane ''omiramba'', prečkajo osrednje severne dele Kalaharija in zagotavljajo stalne bazene z vodo v deževnem obdobju. == Podnebje == Severno in vzhodno, približno tam, kjer prevladujejo suhi gozdovi, savane in solna jezera, je podnebje polvlažno namesto polsušno. Na jugu in zahodu, kjer je rastlinstvo pretežno kserična savana ali celo polpuščava, je podnebje polsuho. V Kalahariju je subtropsko (povprečna letna temperatura je višja od 18 ali 18 °C s povprečno mesečno temperaturo najhladnejšega meseca strogo pod 18 ° C) podnebje in polsuho v suhi sezoni, to je v "hladni" sezoni, najhladnejših je šest mesecev v letu. To je južni tropski ekvivalent [[Sahel|sahelskemu]] podnebju. Podnebje ni tropsko, ker je nadmorska višina od 600 do 1600 metrov (povprečno od 800 do 1200 metrov), zaradi česar je podnebje hladnejše, kot je v Sahelu ali [[Sahara|Sahari]]. Povprečna temperatura najtoplejšega meseca na katerem koli območju Kalaharija nikoli ne preseže 29 °C, čeprav so dnevne temperature včasih skoraj 45 °C (44,8 °C v kampu Twee Rivieren leta 2012).<ref>http://www.mherrera.org/records.htm</ref> Kot v Sahelu je tudi v Kalahariju mokra sezona v mrzlih mesecih leta. Suha sezona traja osem mesecev ali več, mokra navadno najmanj en do štiri mesece. Jugozahodni del je suho območje, zlasti majhno območje, ki leži v smeri zahod–jugozahod, Tsaraxaibis (JV Namibija). Povprečna letna količina padavin je na nekaterih območjih na severu in vzhodu od približno 110 mm (blizu izsušitve) do več kot 500 mm. V suhih in sončnih delih Kalaharija je v povprečju več kot 4000 sončnih ur letno. V Kalahariju zrak kroži na dva načina, prevladuje visoki anticiklon: <ref>{{fr}} Tropicalité Jean Demangeot Géographie physique intertropicale, pages 44–45, Figure 19, source: Leroux 1989</ref> *sever in severozahod ležita na medtropskem območju – celinski ustvarjajo dež v vlažni sezoni; *za preostali del Kalaharija so značilni morski pasati, ki stresejo vlago čez južnoafriški [[Veliki Rob, Južna Afrika|Veliki Rob]] in nad njim, preden pridejo. Pod Kalaharijem so tudi velike zaloge podzemne vodne, na primer v jami Zmajeva sapa (''Dragon's Breath Cave''), ki je največje dokumentirano neledeniško podzemno jezero na svetu. To so lahko delno ostanki starodavnih jezer; Kalaharijska puščava je bila nekoč veliko bolj vlažno območje. Starodavno jezero Makgadikgadi je na območju Makgadikgadijske kotanje in okolice, vendar je bilo že pred približno 10.000 leti v glavnem izsušeno. Nekoč je morda pokrivalo 275.000 km². == Rastlinstvo == Kljub izsušitvi v Kalahariju rastejo različne rastline, [[akacija|akacije]] in še veliko drugih zelišč in trav.<ref>{{Navedi splet |url=http://homepages-nw.uni-regensburg.de/~lem13912/ |title=Martin Leipold, ''Plants of the Kalahari'' |accessdate=2016-04-03 |archive-date=2015-12-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151217182728/http://homepages-nw.uni-regensburg.de/~lem13912/ |url-status=dead }}</ref> Tukajšnji endemit je [[kivano]] (''Cucumis metuliferus'') ali afriška bučka.<ref>[http://www.wikihow.com/Eat-a-Kiwano-%28Horned-Melon%29 WikiHow, ' ''Kiwano Fruit'']</ref> Tudi tam, kjer je Kalahari precej suh z malo padavinami, strogo gledano ni [[puščava]], ker so tla gosto pokrita. Glavno območje, ki nima poraščenih tal, je v jugozahodnem Kalahariju (jugovzhodno od Namibije, severozahodno od Južne Afrike in na jugozahodu Bocvane), na jugu v [[Čezmejni park Kgalagadi|čezmejnem parku Kgalagadi]]. Na primer v občini ZF Mgcawu v Južni Afriki je na nezaščitenem območju za pašo goveda oziroma kmetijski površini južno od kampa Twee Rivieren le 30,72 % rastlinja in 37,74 % na zavarovani (paša goveda) južnoafriški strani čezmejnega parka Kgalagadi.<ref>[http://www.researchgate.net/profile/Niels_Blaum/publication/229186072_Comparing_biodiversity_between_protected_savanna_and_adjacent_non-protected_farmland_in_the_southern_Kalahari/links/00b7d5385d59cd15fd000000.pdf Bernd Wasiolka, Niels Blaum, ''Comparing biodiversity between protected savanna and adjacent non-protected farmland in the southern Kalahari'' Table 2 p. 838 of Journal of Arid Environments 75 (2011)]</ref> Najjužnejše suhe savanske površine so resnično polpuščave, vendar pa je na vseh preostalih delih Kalaharija, razen na slaniščih, v sušnem obdobju rastlinja več, na nekaterih omejenih območjih skoraj 100 %. Na območju okoli 600.000 km² na jugu in zahodu Kalaharija je suha [[savana]]. To je [[ekoregija]], ki jo je [[Svetovni sklad za naravo]] (''World Wide Fund for Nature'') opredelil kot ''kalaharsko suho savano AT1309''. Značilne savanske [[trave]] so: ''[[Schmidtia]]'', ''[[Stipagrostis]]'', ''[[Aristida]]'' in ''[[Eragrostis]]'' z vmesnimi drevesi, kot so trnate [[akacije]] (''[[Acacia erioloba]]'', ''[[Acacia haematoxylon]]''), pastirsko drevo ''[[Boscia albitrunca]]'', ''[[Acacia mellifera]]'' in ''[[Terminalia sericea]]''. [[Image:From Swaneng Hill, Botswana.jpg|250px|thumb|Kalaharijska pokrajina v Bocvani okoli gore Svaneng]] Na območjih, na katerih je podnebje še bolj suho, postane res polpuščava, ko tla niso poraščena. Tako je severno od okrožja Sijanda, samo na severu Južne Afrike in podeželju Keetmanshoop na jugovzhodu Namibije. Na severu in vzhodu suhi [[gozd]]ovi pokrivajo več kot 300.000 km² površine, na kateri rastejo [[tikovec|tik]] (''Baikiaea plurijuga'') in več vrst akacije. Ta območja se imenujejo kalaharijski akacijski gozdovi (''Kalahari Acacia-Baikiaea Woodlands AT0709'').<ref name = "WWFAT">{{Navedi splet |url=http://worldwildlife.org/biomes/deserts-and-xeric-shrublands |title=arhivska kopija |accessdate=2016-04-03 |archive-date=2018-03-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180315012232/https://www.worldwildlife.org/biomes/deserts-and-xeric-shrublands |url-status=dead }}</ref> V kotlini zunaj puščave je priobalno rastlinstvo na severu prilagojeno kotanjam, jezerom, ki so v sušnem obdobju popolnoma suha, morda že vrsto let ob suši, na primer v Etoši (''Etosha Pan halophytics AT0902'') in Makgadikgadiju (''Zambezian halophytics AT0908''). Popolnoma drugačno rastlinje je na območju s trajno svežo vodo [[Okavangova delta|Okavangove delte]], ekoregija se imenuje ''zambezijski poplavljeni travniki'' (AT0907). == Živalstvo == Čeprav je tudi nekaj endemičnih vrst, v Kalahariju živi veliko različnih živali, tudi velike [[zveri]], kot so: jugozahodni afriški lev (''Panthera leo bleyenberghi''), transvalski lev (''Panthera leo krugeri''), južnoafriški [[gepard]] (''Acinonyx jubatus jubatus''), [[afriški leopard]] (''Panthera pardus pardus''), [[lisasta hijena]] (''crocuta crocuta''), [[progasta hijena]] (''Hyaena brunnea'') in kapski divji pes (''Lycaon pictus pictus''), ptice roparice, kot so ptica [[Tajnik (ptič)|tajnik]] (''Sagittarius serpentarius''), [[afriški orel]] (''Polemaetus bellicosus'') in drugi orli, uharica [[orlovski vir]] (''Bubo lacteus'') in druge sove, sokoli, kragulj. Druge živali so še gnuji, antilope, [[kapski ježevec]] (''hystrix africaeaustralis'') in [[noj]]i.<ref>http://worldwildlife.org/ecoregions/at1309</ref> Nekatera območja so sezonska mokrišča, kot je Makgadikgadijska kotanja v Bocvani. Na tem območju rastejo številne halofilne vrste, v deževnem obdobju jih obiščejo tisoči [[plamenci|flamingov]].<ref>C. Michael Hogan (2008) [http://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&mode=&order=0 ''Makgadikgadi'', Megalithic Portal, ed. A.Burnham] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20231030065111/https://www.megalithic.co.uk/article.php?sid=22373&mode=&order=0 |date=2023-10-30 }}</ref> == Grožnje in ohranjanje == [[Image:Suricata.jpg|right|thumb|Surikata v Kalahariju]] Kalahari ima številne lovske rezervate: *''Tswalu Kalahari'' je največji zasebni rezervat v Južni Afriki, *Osrednji kalaharijski rezervat (''Central Kalahari Game Reserve'', drugi največji na svetu park prostoživečih divjih živali), *Khutski rezervat (''Khutse Game Reserve'') in *[[Čezmejni park Kgalagadi]]. Živali, ki živijo na teh območjih, so rjave hijene, kalaharski lev, surikate, žirafe, svinje bradavičarke, šakali, pavijani, več vrst antilop in veliko vrst ptic in plazilcev. Največja grožnja za divje živali so ograje, postavljene za pašo goveda, saj škoduje tudi rastlinju same savane. Govedorejske kmetije so tudi nevarne, pogost je lov na plenilce pašnikov, še posebej na šakale in divje pse. == Prebivalstvo == [[Ljudstvo San]] je živelo v Kalahariju že pred 20.000 leti, bili so lovci in nabiralci.<ref>{{Citation | last = Marshall | first = Leon | date = 16 April 2003 | title = Bushmen Driven From Ancestral Lands in Botswana | periodical = National Geographic News | place = Johannesburg | url = http://news.nationalgeographic.com/news/2003/04/0416_030416_san2_2.html | accessdate = 2009-04-22 | archive-date = 2005-10-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20051024221016/http://news.nationalgeographic.com/news/2003/04/0416_030416_san2_2.html | url-status = dead}}</ref> Divjad so lovili z loki in strupenimi puščicami, nabirali užitne rastline, kot so jagode, melone in oreški, pa tudi žuželke. Sani so dobili vodo iz rastlinskih korenin, puščavske melone so na puščavskih tleh ali pod njimi. Pogosto so shranjevali vodo v prepihane lupine nojevih jajc. Tu živijo bantujsko govoreči Cvani, Kgalagadi in [[Ljudstvo Herero|Hereri]] ter nekaj evropskih naseljencev. Mesto [[Windhoek]] je v Kalaharijski kotlini. == Kalahari, Sani in diamanti == Leta 1996 je družba De Beers ocenila možnosti za diamantne rudnike pri Gopu. Leta 1997 so začeli razlaščati Sane in Bakgalagade v Osrednjem kalaharijskem rezervatu.<ref name=heartofdryness2009>{{navedi knjigo|title=Heart of Dryness|url=https://archive.org/details/heartofdrynessho0000work|first=James |last=Workman|pages=[https://archive.org/details/heartofdrynessho0000work/page/322 323]|publisher=Walker Publishing|year=2009}}</ref> Leta 2006 je bocvansko višje sodišče razsodilo v prid plemen Sanov in Bakgalagadov. Razlaščanje v rezervatu je razglasilo za nezakonito. Vlada Bocvane je dala dovoljenje družbi De Beers Gem Diamonds/Gope Exploration Company (Pty) Ltd za opravljanje rudarske dejavnosti v rezervatu.<ref name=survival>{{navedi splet|url=http://www.survivalinternational.org/news/5600|title=UN report condemns Botswana's treatment of Bushmen |date=3 March 2010|accessdate=31 March 2013|publisher=Survival for Tribal Peoples}}</ref> == Naselja v Kalahariju == '''Bocvana''': Ghanzi, Tshane, Tshabong, Orapa '''Namibija''': Gobabis, Mariental '''Južna Afrika''': Rietfontein, Noenieput == V popularni kulturi == * ''Lovci'', John Marshall je leta 1957 posnel dokumentarni film o štirih lovcih iz plemena San, ki lovijo žirafo v Kalaharijski puščavi v Namibiji; * ''Kalaharijski pesek'' (''Sands of the Kalahari''), film 1965; * ''Kalahari – veličastna puščava'' (''Kalahari - Magnificent Desert''), knjiga Erwina Niemanda in Nicoleen Niemand, ki sta porabila dve leti za fotografiranje te čudovite puščave; * ''Beg v divjini'' (''A Far Off Place''), film, igrata [[Reese Witherspoon]] in [[Ethan Randall]], temelji na knjigah ''A Story Like the Wind'' in ''A Far Off Place'' Laurensa Van Der Posta; * ''Bogovi so padli na glavo'' (''The Gods Must Be Crazy''), filmska serija; * ''Izgubljen v puščavi'' (''Lost in the Desert''), film; * ''Živali in lepi ljudje'' (''Animals are Beautiful People''), film iz leta 1974; * ''Meerkat Manor'', televizijska dokumentarna serija o kalaharijskih surikatah; * ''Survivorman'', televizijska nanizanka o preživetju, ki jo prikazuje Les Stroud; * ''Top Gear'', britanska televizijska serija z epizodo o puščavskem izzivu, v katerem so Jeremy Clarkson, Richard Hammond in James poskušali voziti tri stare avtomobile po Bocvani, tudi po Kalaharijski puščavi; * ''Moč meča'' (''Power of the Sword''), roman Wilburna Smitha; * ''Kalaharijski levi'' (''Lions of the Kalahari''), pesem Sama Robertsa; * ''Izgubljeni svet Kalaharija'' (''The Lost World of the Kalahari''), roman Laurensa van der Posta iz 1958; 6. del BBC-jeve serije z istim naslovom<ref>{{navedi splet|url=http://www.imdb.com/title/tt0462119/fullcredits#cast|title="The Lost World of the Kalahari" (1956)|publisher=[[IMDb]]|accessdate=8 January 2013}}</ref> * ''Mario Kart 64'', videoigra za Nintendo 64 ima hipodrom, imenovan ''Kalimari Desert''; * ''Lead the Meerkats'', videoigra za Nintendo WiiWare; * Kalaharijski rezervati (''Kalahari Resorts''), notranji vodni park (največji v Ameriki) v Sanduskyju, Ohio, Wisconsin Dells, Wisconsin, v gorah Pocono, Pensilvanija; * ''Ženska detektivska agencija številka 1'' (''The No. 1 Ladie's Detective Agency''), izmišljena serija novel o ženski detektivski agenciji v Bocvani. Pogosto omenja Kalaharijsko puščavo; * ''Tornado in kalaharijski konj šepetalec'' (''Tornado and Kalahari Horse Whisperer''), film iz leta 2009; * ''Obala okostij'' (''Skeleton Coast''), roman Cliva Cusslerja z avtorskimi pravicami Jacka DuBrula, 2006; * ''Afrika'', BBC-jeva televizijska serija, 2012, prva epizoda se osredotoča na Kalaharijsko puščavo. == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== * {{navedi knjigo|last=Main|first=Michael|title=Kalahari : life's variety in dune and delta|url=https://archive.org/details/kalaharilifesvar0000main|year=1987|isbn=1868120015}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Kalahari}} {{Wikislovar}} * [http://www.owens-foundation.org/docs/kalahari2.htm "Cry of the Kalahari"] * [http://www.scidev.net/en/sub-suharan-africa/news/sub-saharan-africa-news-in-brief-25-march-9-april.html Kalahari desert's forgotten influence on carbon levels] [[Kategorija:Puščave v Namibiji]] [[Kategorija:Puščave v Republiki Južni Afriki]] [[Kategorija:Puščave v Bocvani]] [[Kategorija:Polpuščave]] {{normativna kontrola}} 7b5wyzhy0l4uamow1g47ji5yof7ozfw 0 67366 6758280 6758271 2026-09-29T12:20:52Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6758280 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] - == B == Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] - == C == [[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[Leon Chajn]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Adolf Ciborowski]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]] == Č == [[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] - == D == [[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jan Domański]] - [[Jacek Dominik]] - [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Edward Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]] == E == [[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] - == F == [[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]] == G == [[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek|Elżbieta (Łucja) Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Piotr Gliński]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] - [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] - == H == [[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] - == I == [[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]] == J == [[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Władysław Jonkisz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]] - [[Aleksander Juszkiewicz]] == K == [[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Zenon Komender]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] - [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Halina Koźniewska]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Wincenty Kraśko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] - [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Leon Kruczkowski]] - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] == L == [[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Aleksander Legatowicz]] - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Witold Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] - == M == [[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław "Cat" Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Alicja Musiałowa-Afanasjew]] - [[Ludwik Mycielski]] - == N == [[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]] == O == [[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]] == P == [[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]] == R == [[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]] == S == [[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Kazimierz Secomski]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] - [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Ludomir Stasiak]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] - [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] - == Š == [[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Jan Szczepański]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] - [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Władysław Szymański]] -[[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] - == Ś == [[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]] == T == [[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - Stanisław Trepczyński - [[Rafał Trzaskowski|Rafał (Kazimierz) Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] - == U == [[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]] - [[Jerzy Uziębło]] == W == [[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]] == Z == [[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]] == Ž == [[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]] [[Kategorija:Poljski politiki|*]] fbyaltrl56k54bv4pqy3oaki0pcpoik 6758291 6758280 2026-09-29T12:29:10Z ~2026-45085-22 264465 /* B */ 6758291 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] - == B == Leon Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] - == C == [[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[Leon Chajn]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Adolf Ciborowski]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]] == Č == [[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] - == D == [[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jan Domański]] - [[Jacek Dominik]] - [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Edward Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]] == E == [[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] - == F == [[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]] == G == [[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek|Elżbieta (Łucja) Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Piotr Gliński]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] - [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] - == H == [[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] - == I == [[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]] == J == [[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Władysław Jonkisz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]] - [[Aleksander Juszkiewicz]] == K == [[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Zenon Komender]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] - [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Halina Koźniewska]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Wincenty Kraśko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] - [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Leon Kruczkowski]] - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] == L == [[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Aleksander Legatowicz]] - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Witold Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] - == M == [[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław "Cat" Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Alicja Musiałowa-Afanasjew]] - [[Ludwik Mycielski]] - == N == [[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]] == O == [[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]] == P == [[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]] == R == [[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]] == S == [[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Kazimierz Secomski]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] - [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Ludomir Stasiak]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] - [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] - == Š == [[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Jan Szczepański]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] - [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Władysław Szymański]] -[[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] - == Ś == [[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]] == T == [[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - Stanisław Trepczyński - [[Rafał Trzaskowski|Rafał (Kazimierz) Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] - == U == [[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]] - [[Jerzy Uziębło]] == W == [[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]] == Z == [[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]] == Ž == [[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]] [[Kategorija:Poljski politiki|*]] mka9zpqi727xp5181sf3x2bc5tuqscg 6758297 6758291 2026-09-29T12:33:07Z ~2026-45085-22 264465 /* G */ 6758297 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] - == B == Leon Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] - == C == [[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[Leon Chajn]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Adolf Ciborowski]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]] == Č == [[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] - == D == [[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jan Domański]] - [[Jacek Dominik]] - [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Edward Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]] == E == [[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] - == F == [[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]] == G == [[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek|Elżbieta (Łucja) Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] - [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] - == H == [[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] - == I == [[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]] == J == [[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Władysław Jonkisz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]] - [[Aleksander Juszkiewicz]] == K == [[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Zenon Komender]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] - [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Halina Koźniewska]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Wincenty Kraśko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] - [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Leon Kruczkowski]] - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] == L == [[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Aleksander Legatowicz]] - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Witold Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] - == M == [[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław "Cat" Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Alicja Musiałowa-Afanasjew]] - [[Ludwik Mycielski]] - == N == [[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]] == O == [[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]] == P == [[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]] == R == [[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]] == S == [[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Kazimierz Secomski]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] - [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Ludomir Stasiak]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] - [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] - == Š == [[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Jan Szczepański]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] - [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Władysław Szymański]] -[[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] - == Ś == [[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]] == T == [[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - Stanisław Trepczyński - [[Rafał Trzaskowski|Rafał (Kazimierz) Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] - == U == [[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]] - [[Jerzy Uziębło]] == W == [[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]] == Z == [[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]] == Ž == [[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]] [[Kategorija:Poljski politiki|*]] qoqydh6kc2gh33k52zaumetytdhpjkc 6758312 6758297 2026-09-29T13:06:08Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6758312 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Poljaki|poljskih]] [[politik]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Poljakov|Poljska|poljskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Edward Abramowski]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Zbigniew Adamczyk]] - [[Paweł Adamowicz]] - [[Stanisław Adamski]] - [[Jerzy Albrecht]] - [[Władysław Anders]] - [[Tomasz Arciszewski]] - [[Andrzej Arendarski]] - [[Aleksander Arendt]] - [[Szymon Askenazy]] - [[Andrzej Aumiller]] - == B == Leon Babiński - [[Edward Babiuch]] - [[Krzysztof Bachmiński]] - [[Kazimierz Badeni]] - [[Lech Bądkowski]] - [[Władyslaw Baka]] - [[Artur Balazs]] - [[Witold Bałażak]] - [[Leszek Balcerowicz]] - [[Zygmunt Balicki]] - [[Kazimierz Banach]] - [[Zdzisław Banat]] - [[Witold Bańka]] - [[Wincenty Baranowski]] - [[Kazimierz Barcikowski]] - [[Wacław Barcikowski]] - [[Norbert Barlicki]] - [[Kazimierz Bartel]] - [[Roman Bartoszcze]] - [[Małgorzata Bartyzel]] - [[Władysław Bartoszewski]] - [[Józef Baryła]] - [[Józef Beck]] - [[Stanisław Bejger]] - [[Marek Belka]] - [[Ryszard Bender]] - [[Bolesław Berger]] - [[Zygmunt Berling]] - [[Jakub Berman]] - [[Robert Biedroń]] - [[Magdalena Biejat]] - [[Jan Krzysztof Bielecki]] - [[Tadeusz Bielecki]] - [[Elżbieta Bieńkowska]] - [[Marek Biernacki]] - [[Bolesław Bierut]] - [[Barbara Blida]] - [[Leon Biliński]] - [[Józef Biniszkiewicz]] - [[Mariusz Błaszczak]] - [[Wacław Bliziński]] - [[Czesław Bobrowski]] - [[Michał Bobrzyński]] - [[Adam Bodnar]] - [[Jakub Bojko]] - [[Michał Boni]] - [[Tadeusz Bór-Komorowski]] - [[Jerzy Bordziłowski]] - [[Jerzy Borowczak]] - [[Marek Borowski]] - [[Wiktor Borowski]] - [[Bogdan Borusewicz]] - [[Józef Borzyszkowski]] - [[Grzegorz Braun]] - [[Bohdan Broniewski]] - [[Joachim Brudziński]] - [[Zbigniew Brzeziński]] - [[Borys Budka]] - [[Zbigniew Bujak]] - [[Joachim Stanisław Budziński]] - [[Janusz Burakiewicz]] - [[Jerzy Buzek]] - == C == [[Krystyna Cała]] - [[Stanisław Car]] - [[Józef Chaciński]] - [[Leon Chajn]] - [[August Chełkowski]] - [[Hilary Chełchowski]] - [[Beata Chmieł]] - [[Andrzej Chronowski]] - [[Bernard Chrzanowski]] - [[Wiesław Chrzanowski]] - [[Florian Ceynowa]] - [[Adolf Ciborowski]] - [[Jacek Cichocki]] - [[Kazimierz Cichowski]] - [[Jan Ciechanowski]] - [[Włodzimierz Cimoszewicz]] - [[Adam Ciołkosz]] - [[Stanisław Ciosek]] - [[Zygmunt Cybichowski]] - [[Kazimierz Cypryniak]] - [[Józef Cyrankiewicz]] == Č == [[Jacek Czaputowicz]] [[- Przemysław Czarnek]] - [[Włodzimierz Czarzasty]] - [[Adam Jerzy Czartoryski]] - [[Władysław Czartoryski]] - [[Tadeusz Czechowicz]] - [[Jerzy Czeszejko-Sochacki]] - [[Seweryn Franciszek Czetwertyński-Światopełk]] - [[Józef Czyrek]] - == D == [[Konstanty Dąbrowski]] - [[Włodzimierz Dąbrowski]] - [[Jan Dąbski]] - [[Jan Dąb-Kocioł]] - [[Stanisław Darski]] - [[Ignacy Daszyński]] - [[Jan Dembowski]] - [[Herman Diamand]] - [[Tadeusz Dietrich]] - [[Roman Stanisław Dmowski]] - [[Adam Doboszyński]] - [[Jan Dobraczyński]] - [[Barbara Dolniak]] - [[Andrzej Domański]] - [[Jan Domański]] - [[Jacek Dominik]] - [[Mikołaj Dowgielewicz]] - [[Ludwik Dorn]] - [[Wit Drapich]] - [[Bolesław Drobner]] - [[Tytus Działyński]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Stanisław Dubois]] - [[Andrzej Duda]] - [[Edward Duda]] - [[Joanna Duda-Gwiazda]] - [[Rafał Dutkiewicz]] - [[Władysław Dworakowski]] - [[Zygmunt Dworakowski]] - [[Michał Dworczyk]] - [[Mirosław Dzielski]] - [[Agnieszka Dziemianowicz-Bąk]] - [[Stanisław Dzierzbicki]] == E == [[Marek Edelman]] - Stanisław Estreicher - [[Zbigniew Eysmont]] - == F == [[Bolesław Faron]] - [[Piotr Feliks]] - [[Wojciech Filemonowicz]] - [[Tytus Filipowicz]] - [[Władysław Findeisen]] - [[Paweł Finder]] - [[Tadeusz Fiszbach]] - [[Łukasz Foltyn]] - [[Małgorzata Fornalska]] - [[Józef Fortuna]] - [[Anna Fotyga]] - [[Maciej Frankiewicz]] - [[Jan Frankowski]] - [[Władysław Frasyniuk]] - [[Ryszard Frelek]] - [[Małgorzata Fuszara]] == G == [[Gerard Gabryś]] - [[Elżbieta Łucja Gacek|Elżbieta (Łucja) Gacek]] - [[Dyzma Gałaj]] - [[Tadeusz Gede]] - [[Bronisław Geremek]] - [[Franciszek Gesing]] - [[Edward Gierek]] - [[Jędrzej Giertych]] - [[Maciej Giertych]] - [[Roman Giertych]] - [[Gustaw Gizewiusz]] - [[Stanisław Głąbiński]] - [[Adam Glapiński]] - [[Robert Głębocki]] - [[Piotr Gliński]] - [[Hipolit Gliwic]] - [[Jan Główczyk]] - [[Franciszek Ksawery Godebski]] - [[Ferdynand Goetel]] - [[Andrzej Maria Gołaś]] - [[Agenor Maria Gołuchowski]] - [[Ryszard Gomułka-Strzelecki]] - [[Władysław Gomułka]] - [[Krzysztof Góralczyk]] - [[Bogusław Gorski]] - [[Janusz Górski]] - [[Henryk Goryszewski]] - [[Manfred Gorywoda]] - [[Jarosław Gowin]] - [[Cezary Grabarczyk]] - [[Witold Grabowski]] - [[Zbigniew Grabowski]] - [[Stanisław Grabski]] - [[Tadeusz Grabski]] - [[Władysław Grabski]] - [[Witold Grabowski]] - [[Michał Grażyński]] - [[Michał Grendys]] - [[Marek Gróbarczyk]] - [[Julian Grobelny]] - [[Anna Grodzka]] - [[Tomasz Grodzki]] - [[Hanna Gronkiewicz-Waltz]] - [[Janusz Groszkowski]] - [[Łukasz Grzędzicki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Zdzisław Grudzień]] '''-''' [[Rafał Grupiński]] - [[Józef Gruszka]] - [[Wojciech Gruszecki]] - [[Alicja Grześkowiak]] - [[Krzysztof Grzymułtowski]] - [[Stanisław Gucwa]] - [[Piotr Guział]] - [[Andrzej Gwiazda]] - == H == [[Andrzej Halicki]] - [[Aleksander Hall]] - [[Józef Haller]] de Hallenburg - [[Stanisław Haller]] de Hallenburg - [[Hugon Hanke]] - [[Jerzy Hausner]] - [[Szymon Hołownia]] - [[Julian Horodecki]] - [[Ignacy Hryniewiecki]] - [[Jerzy Hryniewski]] - [[Danuta Hübner]] - == I == [[Stefan Ignar]] - [[Piotr Ikonowicz]] - [[Stefan Izdebski]] == J == [[Artur Jabłoński]] - [[Henryk Jabłoński]] - [[Maksymilian Jackowski]] - [[Mieczysław Jagielski]] - [[Patryk Jaki]] - [[Marek Jakubiak]] - [[Mieczyslaw Jakubowski]] - [[Stanisław Janicki]] - [[Krzysztof Janik]] - [[Michał Janiszewski]] - [[Jan Stanisław Jankowski]] - [[Gabriel Janowski]] - [[Jan Janowski]] - [[Mieczysław Janowski]] - [[Witold Jarosiński]] - [[Henryk Jaroszek]] - [[Piotr Jaroszewicz]] - [[Izabela Jaruga-Nowacka]] - [[Wojciech Jaruzelski]] - [[Jerzy Jaskiernia]] - [[Władysław Jaszczołt]] - [[Rajmund Jaworowski]] - [[Władysław Leopold Jaworski]] - [[Stefan Jędrychowski]] - [[Janusz Jędrzejewicz]] - [[Władysław Jonkisz]] - [[Franciszek Jóźwiak]] - [[Jerzy Jóźwiak]] - [[Marek Jurek]] - [[Aleksander Juszkiewicz]] == K == [[Wiesław Kaczmarek]] - [[Ryszard Kaczorowski]] - [[Jarosław Kaczyński]] - [[Lech Kaczyński]] - [[Zygmunt Kaczyński]] - [[Franciszek Kaim]] - [[Aleksander Kakowski]] - [[Jarosław Kalinowski]] - [[Stanisław Kalkus]] - [[Aldona Kamela-Sowińska]] - [[Michał Kamiński]] - [[Stanisław Kania]] - [[Michał Karaszewicz-Tokarzewski]] - [[Stanisław Karczewski]] - [[Aloizy Karkoszka]] - [[Tadeusz Kasprzycki]] - [[Krzysztof Kawęcki]] - [[Beata Kempa]] (née [[Płonka]]) - [[Eugenia Kempara]] - [[Józef Kępa]] - [[Małgorzata Kidawa-Błońska]] (née [[Grabska]]) - [[Leon Kieres]] - [[Władysław Kiernik]] - [[Marcin Kierwiński]] - [[Stefan Kisielewski]] - [[Czesław Kiszczak]] - [[Alfons Klafkowski]] - [[Mieczysław Klimaszewski]] - [[Jan Klimek]] - [[Zenon Kliszko]] - [[Jerzy Kmiecik]] - [[Karol Kniaziewicz]] - [[Michał Kobosko]] - [[Adam Koc]] - [[Stanisław Kociołek]] - [[Andrzej Kołodziej]] - [[Emil Kołodziej]] - [[Henryk Kołodziejski]] - [[Zenon Komender]] - [[Bronisław Komorowski]] - [[Feliks Kon]] - [[Wojciech Konieczny]] - [[Ewa Boźena Kopacz|Ewa Kopacz]] - [[Stanisław Kopański]] - [[Aleksander Kopeć]] - [[Władysław Korczyc]] - [[Wojciech Korfanty]] - [[Adam Korol]] - [[Władysław Korsak]] - [[Witold Korytowski]] - [[Janusz Korwin-Mikke]] - [[Władysław Kosiniak-Kamysz]] - [[Jan Karol Kostrzewski]] - [[Józef Kościelski]] - [[Tadeusz Kościuszko]] - [[Stanisław Kot]] - [[Tadeusz Kotarbiński]] - [[Stanisław Kotek-Agroszewski]] - [[Paweł Kowal]] - [[Edward Kowalczyk]] - [[Stanisław Kowalczyk]] - [[Władysław Kowalski]] - [[Bartosz Kownacki]] - [[Mikołaj Kozakiewicz]] - [[Barbara Koziej-Żukowa]] - [[Agnieszka Kozłowska-Rajewicz]] - [[Jan Kozłowski]] - [[Krzysztof Kozłowski]] - [[Leon Kozłowski]] - [[Halina Koźniewska]] - [[Kazimierz Krasiński]] - [[Eugenia Krassowska-Jodłowska]] - [[Antoni Kraszewski]] - [[Zofia Kirkor-Kiedroniowa]] - [[Michał Kobosko]] - [[Wincenty Kraśko]] - [[Jerzy Kropiwnicki]] - [[Wladysław Kruczek]]-''Zweig'' - [[Leon Kruczkowski]] - [[Władysław Kruk]] - [[Krzysztof Kruszewski]] - [[Marian Krzaklewski]] - [[Józef Krzymiński]] - [[Henryka Krzywonos]] - [[Olga Krzyżanowska]] - [[Hieromin Kubiak]] - [[Leszek Kubicki]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marek Kuchciński]] - [[Józef Kuczyński]] - [[Jan Kucharzewski]] - [[Marian Kukiel]] - [[Ryszard Kukliński]] - [[Stanisław Kulczyński]] - [[Wiktor Kulerski]] - [[Kazimierz Kumaniecki]] - [[Zofia Kuratowska]] - [[Jacek Kuroń]] - [[Adam Kuryłowicz]] - [[Bernard Kus]] - [[Kazimierz Kutz]] - [[Jan Kwapiński]] - [[Michał Kwapiszewski]] - [[Aleksander Kwaśniewski]] - [[Mikołaj Kwaśniewski]] - [[Eugeniusz Kwiatkowski]] == L == [[Jan Labecki]] - [[Barbara Labuda]] - [[Paweł Łączkowski]] - [[Kazimierz Ładoś]] - [[Stanisław Lamczyk]] - [[Alfred Lampe]] - [[Oskar Ryszard Lange]] - [[Józef Lassota]] - Jan Lechoń - [[Aleksander Legatowicz]] - [[Ryszard Legutko]] - [[Joachim Lelewel]] - [[Juliusz Leo]] - [[Andrzej Lepper]] - [[Izabela Leszczyna]] - [[Janusz Lewandowski]] - [[Szczepan Lewna]] - [[Karol Libelt]] - [[Bogusław Liberadzki]] - [[Marcin Libicki]] - [[Herman Lieberman]] - [[Bolesław Limanowski]] - [[Adam Lipiński]] - [[Jan Józef Lipski]] - [[Witold Lipski]] - [[Bogdan Lis]] - [[Jan Lityński]] - [[August von Lobkowitz]] - [[Ignacy Loga-Sowiński]] - [[Konstanty Łubieński]] - [[Katarzyna Lubnauer]] - [[Iwona Lubowska]] - [[Kazimierz Lubomirski]] - [[Zdzisław Lubomirski]] - [[Jan Lubrański]] - [[Zdzisław Ludkiewicz]] - [[Dominik Ludwiczak]] - [[Jerzy Łukaszewicz]] - [[Rosa Luxemburg]] - [[Krystyna Łybacka]] - == M == [[Antoni Macierewicz]] - [[Aleksander Mackiewicz]] - [[Stanisław "Cat" Mackiewicz]] - [[Jacek Majchrowski]] - [[Jerzy Majewski]] - [[Wacław Makowski]] - [[Roman Malinowski]] - [[Stanisław Malinowski]] - [[Julian Marchlewski]] - [[Kazimierz Marcinkiewicz]] - [[Karol Marcinkowski]] - [[Krystyna Marszałek-Młyńczyk]] - [[Józef Masny]] - [[Józef Maślanka]] - [[Władysław Matwin]] - [[Tadeusz Mazowiecki]] - [[Franciszek Mazur]] - [[Beata Mazurek]] - [[Stefan Meller]] - [[Stanisław Mendelson]] - [[Sławomir Mentzen]] - [[Zbiginew Messner]] - [[Stanisław Mglej]] - [[Zbigniew Michalek]] - [[Mieczysław Michałowicz]] - [[Joanna Michałowska-Gumowska]] - [[Czesław Michałowski]] - [[Adam Michnik]] - [[Bogusław Miedziński]] - [[Marek Migalski]] - [[Kazimierz Mijal]] (1910-2010) - [[Stanisław Mikołajczyk]] - [[Józef Mikosa]] - [[Józef Mikułowski-Pomorski]] - [[Maria Milczarek]] - [[Zygmunt Miłkowski]] (ps. ''Teodor Tomasz Jeż'') - [[Leszek Miller]] - [[Romuald Miller]] - [[Hilary Minc]] - [[Alfred Miodowicz]] - [[Benon Miśkiewicz]] - [[Kazimierz Młodzianowski]] - [[Tadeusz Witold Młyńczak]] - [[Mieczysław Moczar]] - [[Karol Modzelewski]] - [[Zygmunt Modzelewski]] - [[Andrzej Frycz Modrzewski]] - [[Włodzimierz Mokrzyszczak]] - [[Jędrzej Moraczewski]] - [[Kornel Morawiecki]] - [[Mateusz Morawiecki]] - [[Gabriela Morawska-Stanecka]] - [[Jerzy Morawski]] - [[Kazimierz Morawski]] - [[Anna Moskwa]] - [[Zygmunt Moskwa]] - [[Ignacy Mościcki]] - [[Joanna Mucha]] - [[Zygmunt Muchniewski]] - [[Zygmunt Murański]] - [[Alicja Musiałowa-Afanasjew]] - [[Ludwik Mycielski]] - == N == [[Zygmunt Najdowski]] - [[Tomasz Nałęcz]] - [[Grzegorz Napieralski]] - [[Gabriel Narutowicz]] - [[Jerzy Nawrocki]] - Karol Nawrocki - [[Roman Ney]] - [[Józef Niećko]] - [[Mieczysław Niedziałkowski]] - [[Adam Niezdzielski]] - [[Andrzej Niegolewski]] - [[Władysław Niegolewski]] - [[Stefan Niesiołowski]] - [[Wacław Niewiarowski]] - [[Tomasz Nocznicki]] - [[Barbara Nowacka]] - [[Jan Nowak-Jeziorański]] - [[Julian Nowak]] - [[Roman Nowak]] - [[Sławomir Nowak]] - [[Tadeusz Nowak]] - [[Zbigniew Nowak]] - [[Zenon Nowak]] - [[Juliusz Nowina-Sokolnicki]] - [[Marceli Nowotko]] == O == [[Edward Ochab]] - [[Roman Władysław Odzierzyński|Roman Odzierzyński]] - [[Lidia Geringer de Oedenberg]] - [[Michał Kleofas Ogiński]] - [[Jan Ołdakowski]] - [[Andrzej Olechowski]] - [[Wojciech Olejniczak]] - [[Józef Oleksy]] - [[Jan Olszewski]] - [[Kazimierz Olszewski]] - [[Stefan Olszowski]] - [[Janusz Onyszkiewicz]] - [[Stanisław Opałko]] - [[Marek Orzechowski]] - [[Marian Orzechowski]] - [[Stanisław Osiecki]] - [[Edward Osóbka-Morawski]] - [[Józef Maksymilian Ossoliński]] - [[Stefan Ossowski]] - [[Antoni Jan Ostrowski]] - [[Józef August Ostrowski]] - [[Stanisław Ostrowski]] - [[Józef Ozga-Michalski]] == P == [[Ignacy Jan Paderewski]] - [[Antoni Pająk]] - [[Antoni Pajdak]] - [[Janusz Palikot]] - [[Janusz Pałubicki]] - [[Longin Pastusiak]] - [[Stanisław Patek]] - [[Waldemar Pawlak]] - [[Krzysztof Pawłowski]] - [[Stanisław Pestka]] - [[Ryszard Petru]] - [[Bolesław Piasecki]] - [[Janusz Piechociński]] - [[Krzysztof Piesiewicz]] - [[Jacek Piechota]] - [[Alina Pienkowska]] - [[Bronisław Pieracki]] - [[Jerzy Pilarczyk]] - Witold Pilecki - [[Marian Piłka]] - [[Erazm Piltz]] - [[Józef Pinior]] - [[Leon Piniński]] - [[Józef Pińkowski]] - [[Paweł Piskorski]] - [[Julia Pitera]] - [[Maciej Płażyński]] - [[Bolesław Podedworny]] - [[Lesław Podkański]] - [[Bohdan Podoski]] - [[Daniel Podrzycki]] - [[Marek Pol]] - [[Jerzy Polaczek]] - [[Antoni Ponikowski]] - [[Mieczysław Popiel]] - [[Tadeusz Porębski]] - [[Alfred Wojciech Potocki]] - [[Andrzej Potocki]] - [[Franciszek Salezy Potocki]] - [[Roman Ignacy Potocki]] - [[Stanisław Kostka Potocki]] - [[Aleksander Prystor]] - [[Zygmunt Przetakiewicz]] - [[Kazimierz Pużak]] - [[Tadeusz Pyka]] - [[Wiktor Pyrkosz]] == R == [[Paweł Rabiej]] - [[Władysław Raczkiewicz]] - Edward Raczyński (1786-1845) - [[Edward Raczyński|Edward Bernard Raczyński]] (1891-1993) - [[Roger Adam Raczyński]] - [[Elżbieta Radziszewska]] - [[Stanisław Radkiewicz]] - [[Anna Radziwiłł]] - [[Ferdynand Radziwiłł]] - [[Janusz Franciszek Radziwiłł]] - [[Krzysztof Mikołaj Radziwiłł]] - [[Elżbieta Rafalska]] - [[Mieczysław Rakowski]] - [[Adam Rapacki]] - [[Maciej Rataj]] - [[Cyryl Ratajski]] - [[Zbigniew Włodzimierz Rau]] - [[Ryszard Reiff]] - [[Mikołaj Rej]] - Zbigniew Religa - [[Janusz Reykowski]] - [[Tadeusz Rejtan]] - [[Zbigniew Religa]] - [[Bogusław Rogalski]] - [[Mieczysław Róg-Świostek]] - [[Jan Rokita]] - [[Konstanty Rokossowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] - [[Jerzy Romanik]] - [[Adam Romer]] - [[Dariusz Rosati]] - [[Jacek Rostowski]] - [[Adam Daniel Rotfeld]] - [[Zbigniew Rudnicki]] - [[Tadeusz Rudolf]] - [[Jan Rulewski]] - [[Bolesław Rumiński]] - [[Roman Franciszek Rybarski]] - [[Marian Rybicki]] - [[Edward Rydz-Śmigły]] - [[Karol Rzepecki]] - [[Wincenty Rzymowski]] == S == [[Kazimierz Sabbat]] - [[Władysław Hieronim Sanguszko]] - [[Paweł Samecki]] - [[Henryk Samsonowicz]] - [[Eustachy Stanisław Sanguszko]] - [[Jacek Sasin]] - [[Marek Sawicki]] - [[Grzegorz Schetyna]] - [[Joanna Scheuring-Wielgus]] - [[Joanna Schmidt]] - [[Kazimierz Secomski]] - [[Joanna Senyszyn]] - [[Piotr Serafin]] - [[Michał Seweryński]] - [[Marian Seyda]] - [[Zbigniew Siemiątkowski]] - [[Tomasz Siemoniak]] - [[Bartłomiej Sienkiewicz]] - [[Jarosław Sienkiewicz]] - [[Radosław Sikorski]] - [[Władysław Sikorski]] - [[Albin Siwak]] - [[Florian Siwicki]] - [[Marek Siwiec]] - [[Konstanty Skirmunt]] - [[Felicjan Sławoj Składkowski]] - [[Stanisław Skrzeszewski]] - [[Aleksander Skrzyński]] - [[Krzysztof Skubiszewski]] - [[Leopold Skulski]] - [[Walery Sławek]] - [[Henryk Sławik]] - [[Adam Słomka]] - [[Przemysław Słowik]] - [[Zbigniew Sobotka]] - [[Michał Sokolnicki]] - [[Nahum Sokolow]] - [[Roman Sołtyk]] - [[Kazimierz Sosnkowski]] - [[Andrzej Spychalski]] - [[Marian Spychalski]] - [[Stanisław Sroka]] - [[Florian Stablewski]] - [[Stańczyk (Matejko)|Stanczyk]] - [[Ryszard Stanibula]] - [[Włodzimierz Stanny]] - [[Sokrates Starynkiewicz]] - [[Stefan Starzyński]] - [[Ludomir Stasiak]] - [[Jan Stecki]] - [[Jan Kanty Steczkowski]] - [[Piotr Stefański]] - [[Walenty Stefański]] - [[Janusz Steinhoff]] - [[Andrzej Stelmachowski]] - [[Jerzy Stępień]] - [[Zofia Stępień]] - [[Błażej Stolarski]] - [[Stanisław Stomma]] - [[Henryk Strasburger]] - [[Andrzej Strug]] - [[Adam Struzik]] - [[Bolesław Strużek]] - [[Ryszard Strzelecki]] - [[Władysław Studnicki]] - [[Antoni Stychel]] - [[Hanna Suchocka]] - [[Zygmunt Surowiec]] - [[Marek Suski]] - [[Jacek Sutryk]] - [[Brunon Synak]] - == Š == [[Henryk Szafrański]] - [[Zbigniew Szalajda]] - [[Edward Szczepanik]] - [[Jan Szczepański]] - [[Bernard Szczęsny]] - [[Krzysztof Szczucki]] - [[Tadeusz Szelachowski]] - [[Franciszek Szlachcic]] - [[Bogdan Szlachta]] - [[Adam Szłapka]] - [[Jerzy Szmajdziński]] - [[Stanisław Szwalbe]] - [[Jan Szydlak]] - [[Beata Szydło]] - [[Jerzy Szymanek]] - Wacław Szymanowski - [[Julian Szymański -|Julian Szymański]] - [[Konrad Szymański]] - [[Michał Szymańsky]] - [[Rafał Szymański]] - [[Władysław Szymański]] - [[Wincenty Szymborski]] - [[Szymon Szynkowski Sęk]] - [[Maria Szyszkowska]] - == Ś == [[Artur Śliwiński]] - [[Marian Śliwiński]] - [[Krzysztof Śmiszek]] - [[Janusz Śniadek]] - [[Zdzislaw Świątek]] - [[Henryk Świątkowski]] - [[Marcin Święcicki]] - [[Andrzej Świetlicki]] - [[Ryszard Świętochowski]] - [[Józef Świeżyński]] - [[Jakub Świnka]] - [[Kazimierz Świtała]] - [[Kazimierz Świtalski]] == T == [[Jan Tarło]] (1684-1750) - [[Stanisław Tarnowski]] (1837-1917) - [[Józef Tejchma]] - [[Władysław Tempka]] - [[Ryszard Terlecki]] - [[Stanisław August Thugutt]] - [[Róża Maria Thun und Hohenstein]] - [[Julian Tokarski]] - [[Stanisław Tołwiński]] - [[Zdzisław Tomal]] - [[Janusz Tomaszewski]] - [[Tadeusz Tomaszewski]] - [[Franciszek Trąbalski]] - [[Witold Trąmpczyński]] - [[Wojciech Trąmpczyński]] - Stanisław Trepczyński - [[Rafał Trzaskowski|Rafał (Kazimierz) Trzaskowski]] - [[Izabella Trojanowska]] - [[Tadeusz Tuczapski]] - [[Jerzy Turowicz]] - [[Donald Tusk]] - [[Stanisław Tymiński]] - == U == [[Kazimierz Michał Ujazdowski]] - [[Juliusz Ulrych]] - [[Józef Unszlicht]] - [[Jerzy Urban]] - [[Alfred Urbański]] - [[Jerzy Uziębło]] == W == [[Anna Walentynowicz]] - [[Danuta Wałęsa]] - [[Jarosław Wałęsa]] - [[Lech Wałęsa]] - [[Halina Wasilewska-Trenkner]] - [[Leon Wasilewski]] - [[Wanda Wasilewska]] - [[Józef Wasowski]]/''Wasserzug'' -[[Zbigniew Wassermann]] - [[Jerzy Waszczuk]] - [[Witold Waszczykowski]] - [[Piotr Wawrzyk]] - [[Zygmunt Wenda]] - [[Andrzej Werblan]] - [[Władysław Wicha]] - [[Antoni Więckowski]] - [[Andrzej Wielowieyski]] - [[Bolesław Wieniawa-Długoszowski]] - [[Stefan Wierbłowski]] - [[Mieczysław Wilczek]] - [[Bohdan Winiarski]] - [[Genowefa Wiśniowska]] - [[Kazimierz Witaszewski]] - [[Elżbieta Witek]] - [[Waldemar Witkowski]] - [[Wincenty Witos|Wincenty Witoś]] - [[Edmund Wittbrodt]] - [[Janusz Wojciechowski]] - [[Stanisław Wojciechowski]] - [[Emil Wojtaszek]] - [[Marian Woźniak]] - [[Piotr Woźniak]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Stanisław Wroński]] - [[Zygmunt Wroński]] - [[Władysław Wróblewski]] - [[Tadeusz Wrzaszczyk]] '''-''' [[Henryk Wujec]] - [[Ludwika Wujec]] - [[Józef Wybicki]] - [[Czesław Wycech]] - [[Stanisław Wyganowski]] - [[Jan Wyrowiński]] - [[Krzysztof Wyszkowski]] == Z == [[Józef Zajączek]] - [[August Zaleski]] - [[Filip Zaleski]] - [[Wacław Michał Zaleski]] - [[Wacław Michal Artur Zaleski]] - [[Anna Zalewska]] - [[Paweł Zalewski]] - [[Roman Zambrowski]] - [[Andrzej Artur Zamoyski]] - [[Jan Zamoyski]] (1912-2002) - [[Maurycy Zamoyski]] - [[Stanisław Kostka Zamoyski]] - [[Władysław Stanisław Zamoyski]] - [[Janusz Zarzycki]] - [[Aleksander Zawadzki]] - [[Sylwester Zawadzki]] - [[Jerzy Zawieyski]] - [[Aleksander Zawisza]] - [[Artur Zawisza]] - [[Barbara Zdrojewska]] - [[Bogdan Zdrojewski]] - [[Janusz Zemke]] - [[Urszula Zielińska]] - [[Adam Zieliński]] - [[Florian Ziemiałkowski]] - [[Jerzy Ziętek]] - [[Zbigniew Ziobro]] - [[Józef Zych]] - [[Szmul Zygielbojm]] - [[Marian Zyndram-Kościałkowski]] == Ž == [[Andrzej Żabiński]] - [[Zdzisław Żandarowski]] - [[Michał Rola-Żymierski]] {{seznami narodov po poklicu|politikov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Poljakov|Politiki]] [[Kategorija:Poljski politiki|*]] sj5wx6vdyafl6yjxdmw274wn3v3nq2c 0 69481 6758615 6627058 2026-09-30T09:52:00Z ~2026-44996-51 264415 6758615 wikitext text/x-wiki '''Vodušek''' [vodǘšek] je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]] in [[Slovenke|Slovenk]]: * [[Ana Lina Vodušek]], zdravnica onkologinja * [[Andrej Vodušek]] (1850–1911), duhovnik, narodnoobrambni delavec * [[Aneška Vodušek]] (r. Skopal) (1911–1991), montanistka * [[Božo Vodušek]] (1905–1978), odvetnik, pesnik, prevajalec, esejist, jezikoslovec, literarni zgodovinar * [[David B. Vodušek]] (*1951), zdravnik nevrolog, prof. MF * [[Gustav Vodušek]] (1859–1937), šolnik in politik (župan Trbovelj) * [[Jerca Vodušek Starič|Jer(c)a Vodušek Starič]] (*1950), zgodovinarka * [[Matej Vodušek]] (1839–1931), klasični filolog, astronom, meteorolog * [[Matija Vodušek]] (1802–1872), rimskokatoliški duhovnik, šolnik, narodni buditelj, nabožni pisec * [[Mina Manojlović]] Vodušek, srbsko-slovenska igralka * [[Nada Vodušek]] (*1958), oblikovalka, radijska napovedovalka, voditeljica, avtorica TV oddaj, književna urednica * [[Nataša Vodušek]] (1967–2021), novinarka, diplomatka, bivša veleposlanica v BiH * [[Nina Vodušek]] (umetniško ime [[Nina Donelli]]) (*1997), slovenska pevka, ki poje v hrvaščini * [[Raša Vodušek]] (1908–1988), montanist * [[Valens Vodušek]] (1912–1989), pravnik, etnomuzikolog, zborovodja *[[Vid V. Vodušek]], psiholog * [[Vital Vodušek]] (1906–1973), rimskokatoliški duhovnik, pesnik, liturgični pisec * [[Vladimir Vodušek]] (*1963), novinar, medijski podjetnik * [[Žiga Vodušek]] (1913–2014), pravnik, diplomat == Glej tudi == ; Priimki * [[Vodišek]] * [[Vodnik (priimek)|Vodnik]] * [[Vodovnik]] [[Kategorija:Slovenski priimki]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vodušek}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] hdm5pdh37a8knm0lfloej3bzxbdt3ip 10 73590 6758576 6530346 2026-09-30T07:27:08Z Pinky sl 2932 #invoke:Coordinates 6758576 wikitext text/x-wiki {{infopolje | bodyclass = vcard | bodystyle = {{#if:{{{box-width|}}}|width: {{{box-width|22em}}}}} | abovestyle = background-color: #DDDDFF; color: black; font-size: 125% | above = {{br separated entries |1 = <includeonly><div style="display:inline;" class="fn org">{{#invoke:niz|replace|{{{name}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly> |2 = {{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|}}}}}}} |3 = {{#if:{{{nativename|}}}|<div style="display:inline;" class="nickname">{{{nativename}}}</div>}} |4 = {{#if:{{{nativename-a|}}}|<div style="display:inline;" class="nickname">{{{nativename-a}}}</div>}} |5 = {{#if:{{{nativename-r|}}}|<div style="display:inline;" class="nickname">{{{nativename-r}}}</div>}} }} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image-width|}}}|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2-width|}}}|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image2_alt|}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | headerstyle = background-color: #DDDDFF; color: black | rowstyle1 = font-weight:bold; | data1 = <includeonly>{{hlist|style={{#if:{{{FAA|}}}{{{TC|}}}{{{LID|}}}{{{WMO|}}}|width:22.5em}} |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''prazno''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''prazno''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip letališča | class3 = kategorija | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{#if:{{{owner-oper|}}}|{{{owner-oper}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{city-served|{{{area-served|}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = oznaka | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = Zaprto za potnike | data10 = {{{passenger_services_ceased|}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]] za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = [[Fokusno mesto]] za | data12 = {{{focus_city|}}} | label13 = Zgrajeno | data13 = {{{built|}}} | label14 = V uporabi od | data14 = {{{used|}}} | label15 = Poveljnik | data15 = {{{commander|}}} | label16 = Vojaške enote | data16 = {{{occupants|}}} | label17 = [[Časovni pas]] | data17 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label18 = &nbsp;•&nbsp;Poletje([[Poletni čas|DST]]) | data18 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label19 = Nadmorska višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data19 = {{#if:{{{elevation-f|}}} {{{elevation-m|}}} |{{#if:{{{metric-elev|}}} | {{#if:{{{elevation-m|}}}| {{{elevation-m|}}}&nbsp;m| {{convert|{{{elevation-f|}}}|ft|m|0|disp=output only}} }} | {{#if:{{{elevation-f|}}}| {{convert|{{{elevation-f|}}}|ft|m|0|disp=output only}} | {{{elevation-m|}}}&nbsp;m}} }} }} | label20 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data20 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = Javni dostop | data30 = {{{publictransit|}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{image_map|}}}|Zemljevid{{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{image_map|}}}}}|i}}}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_mapsize|}}}|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image_map_alt|}}}|title={{{image_map_caption|Location of {{{name}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|}}}|<br /><small>{{{image_map_caption}}}</small>}} }} | data34 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}|{{Location map|{{{pushpin_map|}}} |label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{#if:{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_label}}}|{{{name}}}}} }} |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |mark = {{#if: {{{pushpin_mark|}}} | {{{pushpin_mark}}} | Airplane silhouette.svg }} |marksize = {{#if: {{{pushpin_marksize|}}} | {{{pushpin_marksize}}} | 10 }} |coordinates = {{{coordinates|}}} |float = center |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |border = infobox |outside = {{{pushpin_outside|}}}<!-- pin is outside the map --> |position = {{{pushpin_label_position|}}} |width = {{{pushpin_mapsize|}}} |default_width = 220 |relief = {{{pushpin_relief|}}} |AlternativeMap = {{{pushpin_image|}}} }} }} | header35 = {{#if: {{{r1-number|}}} {{{r1-length-f|}}} {{{r1-length-m|}}} {{{r1-surface|}}}|[[Vzletno-pristajalna steza|{{barva|black|Vzletno-pristajalna steza}}]]}} | data36 = {{#if: {{{r1-number|}}} {{{r1-length-f|}}} {{{r1-length-m|}}} {{{r1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Naming|Smer]] | metric = {{{metric-rwy|}}} | n1 = {{{r1-number|}}} | l1-m = {{{r1-length-m|}}} | l1-f = {{{r1-length-f|}}} | s1 = {{{r1-surface|}}} | n2 = {{{r2-number|}}} | l2-m = {{{r2-length-m|}}} | l2-f = {{{r2-length-f|}}} | s2 = {{{r2-surface|}}} | n3 = {{{r3-number|}}} | l3-m = {{{r3-length-m|}}} | l3-f = {{{r3-length-f|}}} | s3 = {{{r3-surface|}}} | n4 = {{{r4-number|}}} | l4-m = {{{r4-length-m|}}} | l4-f = {{{r4-length-f|}}} | s4 = {{{r4-surface|}}} | n5 = {{{r5-number|}}} | l5-m = {{{r5-length-m|}}} | l5-f = {{{r5-length-f|}}} | s5 = {{{r5-surface|}}} | n6 = {{{r6-number|}}} | l6-m = {{{r6-length-m|}}} | l6-f = {{{r6-length-f|}}} | s6 = {{{r6-surface|}}} | n7 = {{{r7-number|}}} | l7-m = {{{r7-length-m|}}} | l7-f = {{{r7-length-f|}}} | s7 = {{{r7-surface|}}} | n8 = {{{r8-number|}}} | l8-m = {{{r8-length-m|}}} | l8-f = {{{r8-length-f|}}} | s8 = {{{r8-surface|}}} | n9 = {{{r9-number|}}} | l9-m = {{{r9-length-m|}}} | l9-f = {{{r9-length-f|}}} | s9 = {{{r9-surface|}}} | n10 = {{{r10-number|}}} | l10-m = {{{r10-length-m|}}} | l10-f = {{{r10-length-f|}}} | s10 = {{{r10-surface|}}} | n11 = {{{r11-number|}}} | l11-m = {{{r11-length-m|}}} | l11-f = {{{r11-length-f|}}} | s11 = {{{r11-surface|}}} | n12 = {{{r12-number|}}} | l12-m = {{{r12-length-m|}}} | l12-f = {{{r12-length-f|}}} | s12 = {{{r12-surface|}}} }}}} | header37 = {{#if: {{{h1-number|}}} {{{h1-length-f|}}} {{{h1-length-m|}}} {{{h1-surface|}}}|[[Helikoptersko vzletišče|{{barva|black|Helikoptersko vzletišče}}]]}} | data38 = {{#if: {{{h1-number|}}} {{{h1-length-f|}}} {{{h1-length-m|}}} {{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric-rwy|}}} | n1 = {{{h1-number|}}} | l1-m = {{{h1-length-m|}}} | l1-f = {{{h1-length-f|}}} | s1 = {{{h1-surface|}}} | n2 = {{{h2-number|}}} | l2-m = {{{h2-length-m|}}} | l2-f = {{{h2-length-f|}}} | s2 = {{{h2-surface|}}} | n3 = {{{h3-number|}}} | l3-m = {{{h3-length-m|}}} | l3-f = {{{h3-length-f|}}} | s3 = {{{h3-surface|}}} | n4 = {{{h4-number|}}} | l4-m = {{{h4-length-m|}}} | l4-f = {{{h4-length-f|}}} | s4 = {{{h4-surface|}}} | n5 = {{{h5-number|}}} | l5-m = {{{h5-length-m|}}} | l5-f = {{{h5-length-f|}}} | s5 = {{{h5-surface|}}} | n6 = {{{h6-number|}}} | l6-m = {{{h6-length-m|}}} | l6-f = {{{h6-length-f|}}} | s6 = {{{h6-surface|}}} | n7 = {{{h7-number|}}} | l7-m = {{{h7-length-m|}}} | l7-f = {{{h7-length-f|}}} | s7 = {{{h7-surface|}}} | n8 = {{{h8-number|}}} | l8-m = {{{h8-length-m|}}} | l8-f = {{{h8-length-f|}}} | s8 = {{{h8-surface|}}} | n9 = {{{h9-number|}}} | l9-m = {{{h9-length-m|}}} | l9-f = {{{h9-length-f|}}} | s9 = {{{h9-surface|}}} | n10 = {{{h10-number|}}} | l10-m = {{{h10-length-m|}}} | l10-f = {{{h10-length-f|}}} | s10 = {{{h10-surface|}}} | n11 = {{{h11-number|}}} | l11-m = {{{h11-length-m|}}} | l11-f = {{{h11-length-f|}}} | s11 = {{{h11-surface|}}} | n12 = {{{h12-number|}}} | l12-m = {{{h12-length-m|}}} | l12-f = {{{h12-length-f|}}} | s12 = {{{h12-surface|}}} }}}} | header39 = {{#if:{{{stat1-data|}}}{{{stat2-data|}}}{{{stat3-data|}}}{{{stat4-data|}}}{{{stat5-data|}}}{{{stat6-data|}}}{{{stat7-data|}}}{{{stat8-data|}}} | Statistika {{#if:{{{stat-year|}}}|({{{stat-year}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1-data|}}}{{{stat2-data|}}}{{{stat3-data|}}}{{{stat4-data|}}}{{{stat5-data|}}}{{{stat6-data|}}}{{{stat7-data|}}}{{{stat8-data|}}} |{{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1-header|}}} | data1 = {{{stat1-data|}}} | label2 = {{{stat2-header|}}} | data2 = {{{stat2-data|}}} | label3 = {{{stat3-header|}}} | data3 = {{{stat3-data|}}} | label4 = {{{stat4-header|}}} | data4 = {{{stat4-data|}}} | label5 = {{{stat5-header|}}} | data5 = {{{stat5-data|}}} | label6 = {{{stat6-header|}}} | data6 = {{{stat6-data|}}} | label7 = {{{stat7-header|}}} | data7 = {{{stat7-data|}}} | label8 = {{{stat8-header|}}} | data8 = {{{stat8-data|}}} }}}} | rowstyle51 = background-color: #eee | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|<div style="text-align: left;">{{{footnotes}}}</div>}} | data52 = {{{embed|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y| area-served | box-width | built | caption | caption2 | city-served | closed | commander | coordinates | elevation-f | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign_size | FAA | focus_city | footnotes | GPS | h1-length-f | h1-length-m | h1-number | h1-surface | h10-length-f | h10-length-m | h10-number | h10-surface | h11-length-f | h11-length-m | h11-number | h11-surface | h12-length-f | h12-length-m | h12-number | h12-surface | h2-length-f | h2-length-m | h2-number | h2-surface | h3-length-f | h3-length-m | h3-number | h3-surface | h4-length-f | h4-length-m | h4-number | h4-surface | h5-length-f | h5-length-m | h5-number | h5-surface | h6-length-f | h6-length-m | h6-number | h6-surface | h7-length-f | h7-length-m | h7-number | h7-surface | h8-length-f | h8-length-m | h8-number | h8-surface | h9-length-f | h9-length-m | h9-number | h9-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_mapsize | image-width | image2 | image2_alt | image2-width | LID | location | metric-elev | metric-rwy | name | nativename | nativename-a | nativename-r | occupants | opened | operator | owner | owner-oper | passenger_services_ceased | publictransit | pushpin_image | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_mapsize | pushpin_mark | pushpin_marksize | pushpin_outside | pushpin_relief | r1-length-f | r1-length-m | r1-number | r1-surface | r10-length-f | r10-length-m | r10-number | r10-surface | r11-length-f | r11-length-m | r11-number | r11-surface | r12-length-f | r12-length-m | r12-number | r12-surface | r2-length-f | r2-length-m | r2-number | r2-surface | r3-length-f | r3-length-m | r3-number | r3-surface | r4-length-f | r4-length-m | r4-number | r4-surface | r5-length-f | r5-length-m | r5-number | r5-surface | r6-length-f | r6-length-m | r6-number | r6-surface | r7-length-f | r7-length-m | r7-number | r7-surface | r8-length-f | r8-length-m | r8-number | r8-surface | r9-length-f | r9-length-m | r9-number | r9-surface | stat-year | stat1-data | stat1-header | stat2-data | stat2-header | stat3-data | stat3-header | stat4-data | stat4-header | stat5-data | stat5-header | stat6-data | stat6-header | stat7-data | stat7-header | stat8-data | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO }}<noinclude>{{dokumentacija}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> 30bo8iqdtxy2sa18bocwhvqp32lisf2 6758579 6758576 2026-09-30T07:33:16Z Pinky sl 2932 +:Infobox mapframe 6758579 wikitext text/x-wiki {{infopolje | bodyclass = vcard | bodystyle = {{#if:{{{box-width|}}}|width: {{{box-width|22em}}}}} | abovestyle = background-color: #DDDDFF; color: black; font-size: 125% | above = {{br separated entries |1 = <includeonly><div style="display:inline;" class="fn org">{{#invoke:niz|replace|{{{name}}}| |<br />|plain=false}}</div></includeonly> |2 = {{#if:{{{ensign|}}}|{{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{ensign|}}}|size={{{ensign_size|}}}|sizedefault=90px|alt={{{ensign_alt|}}}}}}} |3 = {{#if:{{{nativename|}}}|<div style="display:inline;" class="nickname">{{{nativename}}}</div>}} |4 = {{#if:{{{nativename-a|}}}|<div style="display:inline;" class="nickname">{{{nativename-a}}}</div>}} |5 = {{#if:{{{nativename-r|}}}|<div style="display:inline;" class="nickname">{{{nativename-r}}}</div>}} }} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|}}}|size={{{image-width|}}}|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image_alt|}}}}} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image2|}}}|size={{{image2-width|}}}|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image2_alt|}}}}} | caption2 = {{{caption2|}}} | headerstyle = background-color: #DDDDFF; color: black | rowstyle1 = font-weight:bold; | data1 = <includeonly>{{hlist|style={{#if:{{{FAA|}}}{{{TC|}}}{{{LID|}}}{{{WMO|}}}|width:22.5em}} |1=<span class="nowrap">[[Koda letališča IATA|IATA]]: {{#if:{{{IATA|}}}|<span class="nickname">{{{IATA}}}</span>|''prazno''}}</span> |2=<span class="nowrap">[[Koda letališča ICAO|ICAO]]: {{#if:{{{ICAO|}}}|<span class="nickname">{{{ICAO}}}</span>|''prazno''}}</span> |3={{#if:{{{FAA|}}}|<span class="nowrap">[[Federal Aviation Administration|FAA]] [[Location identifier#FAA identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{FAA}}}</span></span>}} |4={{#if:{{{TC|}}} |<span class="nowrap">[[Transport Canada|TC]] [[Location identifier#Transport Canada identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{TC}}}</span></span>}} |5={{#if:{{{LID|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier|LID]]: <span class="nickname">{{{LID}}}</span></span>}} |6={{#if:{{{GPS|}}}|<span class="nowrap">[[Global Positioning System|GPS]]: <span class="nickname">{{{GPS}}}</span></span>}} |7={{#if:{{{WMO|}}}|<span class="nowrap">[[Location identifier#WMO station identifiers|WMO]]: <span class="nickname">{{{WMO}}}</span></span>}} }}</includeonly> | header2 = <includeonly>Povzetek</includeonly> | label3 = Tip letališča | class3 = kategorija | data3 = {{{type|}}} | rowclass4 = note | label4 = {{#if:{{{owner-oper|}}}|Lastnik/Upravitelj|Lastnik}} | data4 = {{#if:{{{owner-oper|}}}|{{{owner-oper}}}|{{{owner|}}}}} | rowclass5 = note | label5 = {{#if:{{{owner-oper|}}}| |Upravitelj}} | data5 = {{#if:{{{owner-oper|}}}| |{{{operator|}}}}} | label6 = Služi | data6 = {{{city-served|{{{area-served|}}}}}} | label7 = Lokacija | class7 = oznaka | data7 = {{{location|}}} | label8 = Ustanovitev | data8 = {{{opened|}}} | label9 = Zaprto | data9 = {{{closed|}}} | label10 = Zaprto za potnike | data10 = {{{passenger_services_ceased|}}} | label11 = [[Letališka baza|Baza]] za | data11 = {{{hub|}}} | label12 = [[Fokusno mesto]] za | data12 = {{{focus_city|}}} | label13 = Zgrajeno | data13 = {{{built|}}} | label14 = V uporabi od | data14 = {{{used|}}} | label15 = Poveljnik | data15 = {{{commander|}}} | label16 = Vojaške enote | data16 = {{{occupants|}}} | label17 = [[Časovni pas]] | data17 = {{#if: {{{timezone|}}} {{{utc|}}}| {{{timezone}}} ({{{utc}}}) }} | label18 = &nbsp;•&nbsp;Poletje([[Poletni čas|DST]]) | data18 = {{#if: {{{summer|}}} {{{utcs|}}}| {{{summer}}} ({{{utcs}}}) }} | label19 = Nadmorska višina&nbsp;[[Metri nadmorske višine|AMSL]] | data19 = {{#if:{{{elevation-f|}}} {{{elevation-m|}}} |{{#if:{{{metric-elev|}}} | {{#if:{{{elevation-m|}}}| {{{elevation-m|}}}&nbsp;m| {{convert|{{{elevation-f|}}}|ft|m|0|disp=output only}} }} | {{#if:{{{elevation-f|}}}| {{convert|{{{elevation-f|}}}|ft|m|0|disp=output only}} | {{{elevation-m|}}}&nbsp;m}} }} }} | label20 = [[Geografski koordinatni sistem|Koordinati]] | data20 = {{#if: {{{coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{coordinates}}}|type:airport}}}} | label30 = Javni dostop | data30 = {{{publictransit|}}} | label31 = Spletna stran | class31 = plainlinksneverexpand | data31 = {{{website|}}} | header32 = {{#switch:{{#if:{{{pushpin_map|}}}|1}}{{#if:{{{image_map|}}}|1}}{{yesno|{{{mapframe|}}}|yes=1|def=}} |1=Zemljevid |11|111=Zemljevidi}} | data33 = {{#if:{{{image_map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{image_mapsize|}}}|sizedefault=frameless|upright=1|alt={{{image_map_alt|}}}|title={{{image_map_caption|Location of {{{name}}}}}}}}{{#if:{{{image_map_caption|}}}|<br /><small>{{{image_map_caption}}}</small>}} }} | data34 = {{#if:{{{pushpin_map|}}}|{{Location map|{{{pushpin_map|}}} |label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{#if:{{{pushpin_label|}}}|{{{pushpin_label}}}|{{{name}}}}} }} |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |mark = {{#if: {{{pushpin_mark|}}} | {{{pushpin_mark}}} | Airplane silhouette.svg }} |marksize = {{#if: {{{pushpin_marksize|}}} | {{{pushpin_marksize}}} | 10 }} |coordinates = {{{coordinates|}}} |float = center |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |border = infobox |outside = {{{pushpin_outside|}}}<!-- pin is outside the map --> |position = {{{pushpin_label_position|}}} |width = {{{pushpin_mapsize|}}} |default_width = 220 |relief = {{{pushpin_relief|}}} |AlternativeMap = {{{pushpin_image|}}} }} }} | data35 = {{#invoke:Infobox mapframe | autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{pushpin_map|}}}{{{image_map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = airport | mapframe-wikidata = yes | mapframe-width = 250 | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{BASEPAGENAME}}}} }} | header36 = {{#if: {{{r1-number|}}} {{{r1-length-f|}}} {{{r1-length-m|}}} {{{r1-surface|}}}|[[Vzletno-pristajalna steza|{{barva|black|Vzletno-pristajalna steza}}]]}} | data37 = {{#if: {{{r1-number|}}} {{{r1-length-f|}}} {{{r1-length-m|}}} {{{r1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = [[Vzletno-pristajalna steza#Naming|Smer]] | metric = {{{metric-rwy|}}} | n1 = {{{r1-number|}}} | l1-m = {{{r1-length-m|}}} | l1-f = {{{r1-length-f|}}} | s1 = {{{r1-surface|}}} | n2 = {{{r2-number|}}} | l2-m = {{{r2-length-m|}}} | l2-f = {{{r2-length-f|}}} | s2 = {{{r2-surface|}}} | n3 = {{{r3-number|}}} | l3-m = {{{r3-length-m|}}} | l3-f = {{{r3-length-f|}}} | s3 = {{{r3-surface|}}} | n4 = {{{r4-number|}}} | l4-m = {{{r4-length-m|}}} | l4-f = {{{r4-length-f|}}} | s4 = {{{r4-surface|}}} | n5 = {{{r5-number|}}} | l5-m = {{{r5-length-m|}}} | l5-f = {{{r5-length-f|}}} | s5 = {{{r5-surface|}}} | n6 = {{{r6-number|}}} | l6-m = {{{r6-length-m|}}} | l6-f = {{{r6-length-f|}}} | s6 = {{{r6-surface|}}} | n7 = {{{r7-number|}}} | l7-m = {{{r7-length-m|}}} | l7-f = {{{r7-length-f|}}} | s7 = {{{r7-surface|}}} | n8 = {{{r8-number|}}} | l8-m = {{{r8-length-m|}}} | l8-f = {{{r8-length-f|}}} | s8 = {{{r8-surface|}}} | n9 = {{{r9-number|}}} | l9-m = {{{r9-length-m|}}} | l9-f = {{{r9-length-f|}}} | s9 = {{{r9-surface|}}} | n10 = {{{r10-number|}}} | l10-m = {{{r10-length-m|}}} | l10-f = {{{r10-length-f|}}} | s10 = {{{r10-surface|}}} | n11 = {{{r11-number|}}} | l11-m = {{{r11-length-m|}}} | l11-f = {{{r11-length-f|}}} | s11 = {{{r11-surface|}}} | n12 = {{{r12-number|}}} | l12-m = {{{r12-length-m|}}} | l12-f = {{{r12-length-f|}}} | s12 = {{{r12-surface|}}} }}}} | header38 = {{#if: {{{h1-number|}}} {{{h1-length-f|}}} {{{h1-length-m|}}} {{{h1-surface|}}}|[[Helikoptersko vzletišče|{{barva|black|Helikoptersko vzletišče}}]]}} | data39 = {{#if: {{{h1-number|}}} {{{h1-length-f|}}} {{{h1-length-m|}}} {{{h1-surface|}}} |{{Infopolje Letališče/datatable | nlabel = Smer | metric = {{{metric-rwy|}}} | n1 = {{{h1-number|}}} | l1-m = {{{h1-length-m|}}} | l1-f = {{{h1-length-f|}}} | s1 = {{{h1-surface|}}} | n2 = {{{h2-number|}}} | l2-m = {{{h2-length-m|}}} | l2-f = {{{h2-length-f|}}} | s2 = {{{h2-surface|}}} | n3 = {{{h3-number|}}} | l3-m = {{{h3-length-m|}}} | l3-f = {{{h3-length-f|}}} | s3 = {{{h3-surface|}}} | n4 = {{{h4-number|}}} | l4-m = {{{h4-length-m|}}} | l4-f = {{{h4-length-f|}}} | s4 = {{{h4-surface|}}} | n5 = {{{h5-number|}}} | l5-m = {{{h5-length-m|}}} | l5-f = {{{h5-length-f|}}} | s5 = {{{h5-surface|}}} | n6 = {{{h6-number|}}} | l6-m = {{{h6-length-m|}}} | l6-f = {{{h6-length-f|}}} | s6 = {{{h6-surface|}}} | n7 = {{{h7-number|}}} | l7-m = {{{h7-length-m|}}} | l7-f = {{{h7-length-f|}}} | s7 = {{{h7-surface|}}} | n8 = {{{h8-number|}}} | l8-m = {{{h8-length-m|}}} | l8-f = {{{h8-length-f|}}} | s8 = {{{h8-surface|}}} | n9 = {{{h9-number|}}} | l9-m = {{{h9-length-m|}}} | l9-f = {{{h9-length-f|}}} | s9 = {{{h9-surface|}}} | n10 = {{{h10-number|}}} | l10-m = {{{h10-length-m|}}} | l10-f = {{{h10-length-f|}}} | s10 = {{{h10-surface|}}} | n11 = {{{h11-number|}}} | l11-m = {{{h11-length-m|}}} | l11-f = {{{h11-length-f|}}} | s11 = {{{h11-surface|}}} | n12 = {{{h12-number|}}} | l12-m = {{{h12-length-m|}}} | l12-f = {{{h12-length-f|}}} | s12 = {{{h12-surface|}}} }}}} | header40 = {{#if:{{{stat1-data|}}}{{{stat2-data|}}}{{{stat3-data|}}}{{{stat4-data|}}}{{{stat5-data|}}}{{{stat6-data|}}}{{{stat7-data|}}}{{{stat8-data|}}} | Statistika {{#if:{{{stat-year|}}}|({{{stat-year}}})}} }} | data50 = {{#if:{{{stat1-data|}}}{{{stat2-data|}}}{{{stat3-data|}}}{{{stat4-data|}}}{{{stat5-data|}}}{{{stat6-data|}}}{{{stat7-data|}}}{{{stat8-data|}}} |{{Infopolje | subbox = yes | label1 = {{{stat1-header|}}} | data1 = {{{stat1-data|}}} | label2 = {{{stat2-header|}}} | data2 = {{{stat2-data|}}} | label3 = {{{stat3-header|}}} | data3 = {{{stat3-data|}}} | label4 = {{{stat4-header|}}} | data4 = {{{stat4-data|}}} | label5 = {{{stat5-header|}}} | data5 = {{{stat5-data|}}} | label6 = {{{stat6-header|}}} | data6 = {{{stat6-data|}}} | label7 = {{{stat7-header|}}} | data7 = {{{stat7-data|}}} | label8 = {{{stat8-header|}}} | data8 = {{{stat8-data|}}} }}}} | rowstyle51 = background-color: #eee | data51 = {{#if:{{{footnotes|}}}|<div style="text-align: left;">{{{footnotes}}}</div>}} | data52 = {{{embed|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Letališče z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Stran, ki uporablja [[Predloga:Infopolje Letališče]] z neznanim parameterom "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| area-served | box-width | built | caption | caption2 | city-served | closed | commander | coordinates | elevation-f | elevation-m | embed | ensign | ensign_alt | ensign_size | FAA | focus_city | footnotes | GPS | h1-length-f | h1-length-m | h1-number | h1-surface | h10-length-f | h10-length-m | h10-number | h10-surface | h11-length-f | h11-length-m | h11-number | h11-surface | h12-length-f | h12-length-m | h12-number | h12-surface | h2-length-f | h2-length-m | h2-number | h2-surface | h3-length-f | h3-length-m | h3-number | h3-surface | h4-length-f | h4-length-m | h4-number | h4-surface | h5-length-f | h5-length-m | h5-number | h5-surface | h6-length-f | h6-length-m | h6-number | h6-surface | h7-length-f | h7-length-m | h7-number | h7-surface | h8-length-f | h8-length-m | h8-number | h8-surface | h9-length-f | h9-length-m | h9-number | h9-surface | hub | IATA | ICAO | image | image_alt | image_map | image_map_alt | image_map_caption | image_mapsize | image-width | image2 | image2_alt | image2-width | LID | location | metric-elev | metric-rwy | name | nativename | nativename-a | nativename-r | occupants | opened | operator | owner | owner-oper | passenger_services_ceased | publictransit | pushpin_image | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_mapsize | pushpin_mark | pushpin_marksize | pushpin_outside | pushpin_relief | r1-length-f | r1-length-m | r1-number | r1-surface | r10-length-f | r10-length-m | r10-number | r10-surface | r11-length-f | r11-length-m | r11-number | r11-surface | r12-length-f | r12-length-m | r12-number | r12-surface | r2-length-f | r2-length-m | r2-number | r2-surface | r3-length-f | r3-length-m | r3-number | r3-surface | r4-length-f | r4-length-m | r4-number | r4-surface | r5-length-f | r5-length-m | r5-number | r5-surface | r6-length-f | r6-length-m | r6-number | r6-surface | r7-length-f | r7-length-m | r7-number | r7-surface | r8-length-f | r8-length-m | r8-number | r8-surface | r9-length-f | r9-length-m | r9-number | r9-surface | stat-year | stat1-data | stat1-header | stat2-data | stat2-header | stat3-data | stat3-header | stat4-data | stat4-header | stat5-data | stat5-header | stat6-data | stat6-header | stat7-data | stat7-header | stat8-data | stat8-header | summer | TC | timezone | type | used | utc | utcs | website | WMO }}<noinclude>{{dokumentacija}}<!-- Please add categories and interwikis to the /doc subpage, not here. --></noinclude> mp6ynhhnw5szsndypr9q4aib86tctsb 0 73594 6758577 6758175 2026-09-30T07:28:24Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6758577 wikitext text/x-wiki {{infopolje Letališče | name=Letališče Lesce | image = Aerial image of the Lesce-Bled airfield.jpg | IATA = | ICAO = LJBL | type = Javno | pushpin_map = Slovenija | pushpin_map_caption = Lokacija letališča v Sloveniji | pushpin_label = Letališče Lesce | pushpin_label_position = right | operator = [[Alpski letalski center Lesce]] | city_served = Bled | elevation-f = 1657 | elevation-m = 504 | coordinates = {{Koord|46|21|30|N|14|10|41|E|type:airport_region:AT-5|name= Letališče Lesce}} | r1-number = 144 / 324 | r1-length-f = 3707 | r1-length-m = 1130 | r1-surface = [[Bitumen|Asfalt]] | r2-number = 144 / 324 | r2-length-f = 1970 | r2-length-m = 600 | r2-surface = [[Trava]] }} '''Letališče Lesce''' ([[ICAO]] [[kratica]] ''LJBL'') je [[javno letališče]], ki se nahaja pri [[Lesce|Lescah]] na severozahodu [[Slovenija|Slovenije]], tik ob [[Avtocesta A2|avtocesti Ljubljana-Jesenice]]. Od središča [[Bled]]a in [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]] je oddaljeno 4 km. Zaradi lege in dobrih prometnih povezav s sosednjimi državami je širše območje letališča priljubljeno turistično območje. == Zgodovina == Začetki letalstva na tem območju segajo že v jesen 1917, ko je bilo v neposredni bližini urejeno vojaško letališče za namen podpiranja operacij med [[Soška_fronta#12._soška_bitka_(24._oktober_–_27._oktober_1917)|12. ofenzivo]] na soški fronti. Med obema vojnama je letališče uporabljalo letalstvo Kraljevine Jugoslavije kot pomožno letališče za izvajanje trenažnih letov v navigaciji. Kot piše v knjižici letenja Kap.Zlatka Stipčiča dne 22.5.1935 je uporabil letališče Lesce kot zadnjo orientacisko točko pri preletu iz Zagreba.<ref>{{Navedi revijo |last=Koneski |first=Nikola |date=2024 |title=TRANSVERSAL AS WELL AS VERTICAL ROUTES? TRAFFIC CONNECTIONS BETWEEN THE KINGDOM OF YUGOSLAVIA AND THE KINGDOM OF ALBANIA 1929–1935. |url=https://doi.org/10.46793/lz-liv1.235k |magazine=Leskovački zbornik |pages=235–252 |volume=64 |issue=1 |doi=10.46793/lz-liv1.235k |issn=0459-1070}}</ref> Letališče na današnji lokaciji se je razvilo iz pomožnega nemškega letališča, ki so ga po vojni dodatno utrdili, saj je bil teren močvirnat in zato nestabilen in pogosto poplavljen. V letih po vojni so potekala dela za utrditev terena in gradnjo nove vzletno-pristajalne steze. Leta 1947 so v želji po boljših pogojih za jadranje v gorah v Lesce iz dotedanje letalske šole v [[Kompolje, Dobrepolje|Kompoljah]] preselili hangar in tudi dejavnost jadralnega letenja in nastal je ''Republiški jadralni center Lesce''. Na pobudo zanesenjakov, zbranih okrog [[Mirko Zlatnar|Mirka Zlatnarja]] naj bi na letališču nastal center športnega in poslovnega letalstva, zato so leta 1954 pričeli z gradnjo letališča, ki bi ustrezalo tem namenom. Leta 1956 je bil ustanovljen ''Alpski letalski center Lesce'', ki je združeval in nadaljeval tradicijo več predvojnih aeroklubov v okolici. Na letališču so leta 1955 začela pristajati večja potniška letala, ki so letela na progi Beograd-Zagreb-Lesce, dve leti kasneje pa še na progi Dubrovnik-Lesce-Dunaj. Vzporedno se je razvijala tudi športna letalska dejavnost. Sočasno je Mirko Zlatnar začel z načrti za ustanovitev slovenskega letalskega podjetja ''Slovenski aerotransport''. Z izgradnjo [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališča Brnik]] leta 1963 letališče Lesce ni bilo več javno letališče, temveč le še športno letališče. V preteklosti je z letališčem upravljala delovna organizacija. Viri financiranja pa so bili sprva državni, od sredine [[1960.|60. let]] pa so veliko večino sredstev prislužili člani z delovnimi akcijami, ki so postale bolj pogoste po močnem zmanjšanju financiranja iz državnih sredstev. Pri tej dejavnosti je šlo za izdelavo enostavnih izdelkov, predvsem dilatacijskih kartonov in pločevine za obnovo jeklarskih peči, delovne akcije pa so se večinoma odvijale v Železarni Jesenice ob remontih peči. S temi sredstvi pa se je vzdrževala infrastruktura in kupovala nova letala, člani pa so s tem plačevali tudi letenje. Po osamosvojitvi je letališče prešlo v upravljanje [[občina Radovljica|občine Radovljica]], danes pa z letališčem upravlja [http://www.alc-lesce.si/ Režijski obrat ALC] v lasti občine, ki se poleg z upravljanjem letališča ukvarja tudi s panoramskimi poleti. Na letališču so prisotni še stalni uporabniki letališča, med katere spadajo [http://www.alc.si Aeroklub ALC Lesce-Bled], podjetje za dela v zraku s helikopterjem Flycom in podjetje za servisiranje letal Aeroservice Meze. Lokacija letališča je vplivala tudi na nastanek drugih podjetij, povezanih z letalsko dejavnostjo, kot je servis jadralnih letal Glider Service, ter tudi proizvodnjo letal ([[Elan]], [[Albastar]]). Leta 2010 se je zaradi gradnje avtoceste Kranj-Jesenice letališče rekonstruiralo. Namesto travnate steze je bila zgrajena 1130 m dolga in 23 m široka asfaltna steza, ki je skoraj vzporedna s traso avtoceste mimo letališča. == Tradicija padalstva == Znano je, da je prav Letališče Lesce zibelka svetovnega [[padalstvo|padalskega športa]]. Od leta 1947 je brez prekinitev dal v Sloveniji največ aktivnih tekmovalcev, padalcev in učiteljev padalstva. Padalci so vsa ta leta in še danes krojijo svetovni vrh v klasičnih padalskih disciplinah in paraskiju. V svoji zbirki imajo čez 30 naslovov svetovnih prvakov, kar je največ od športov v Sloveniji. Krovec vseh leških uspehov je trener Drago Bunčič. Avgusta 1951 je bilo v Lescah organizirano I. Svetovno prvenstvo v padalstvu. Letališče Lesce je bil gostitelj še X. (September 1970) in XX. (September 1990) Svetovnega prvenstva v klasičnih padalskih disciplinah. == Jadralno letalstvo == Letališče Lesce je najboljše izhodišče v Sloveniji za dolge in kakovostne prelete z [[jadralno letalo|jadralnimi letali]]; bilo pa je tudi že izhodišče za postavljanje tako državnih, kot tudi svetovnih rekordov. Zaradi neposredne bližine [[Karavanke|Karavank]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] je možno doseči glavno alpsko verigo, ki omogoča prelete tudi v smeri Nemčije in Švice. Profil terena omogoča sorazmerno zgodnji začetek termike in tudi izkoriščanje [[Jadralno letalo#Letenje brez pomoči motorja|pobočnih vzgornikov]] ob vetrovih severnih in južnih smeri. Zaradi naštetih naravnih lastnosti so zelo pogosti preleti dolžine okrog 500 km, nič neobičajnega pa niso niti precej daljši preleti. Jadralno letenje je samo eden od dejavnikov, da je letališče Lesce najbolj znano slovensko letališče in je znano tudi širom po Evropi. Vsako leto ga obišče mnogo tujih jadralnih pilotov (predvsem iz [[Avstrija|Avstrije]] in [[Nemčija|Nemčije]], kar je tudi pomemben prispevek k turizmu v regiji. == Avtokamp in restavracija na letališču == Letališče ima na posebej urejenem prostoru sanitarne objekte z vsemi potrebnimi priključki za kampiranje. Na samem letališču stoji tudi restavracija s teraso na kateri je možno opazovati vzletanje in pristajanje letal. == Galerija == <gallery> Slika:Airport Lesce 001.jpg|Letališče Lesce Slika:Airport Lesce 003-1791.jpg|Letališče Lesce, vlečno letalo [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25-235 Pawnee]] (S5-DBR) med pristajanjem po končani zračni vleki Slika:PARAWCS lesce sl team.JPG|PARAWCS - ekipna tekma padalcev v skokih na cilj za točke svetovnega pokala - zmagovalna ekipa Elan iz Slovenije (28.06.2014) </gallery> == Glej tudi == * [[seznam letališč v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Airport Lesce}} * [http://www.alc-lesce.si/ Uradna stran] {{Letališča v Sloveniji}} {{airport-stub}} [[Kategorija:Letališča v Sloveniji]] [[Kategorija:Lesce]] m5dyqeiq1x93ghihasmejdja08il1p6 6758581 6758577 2026-09-30T07:36:52Z Pinky sl 2932 prikaz interaktivnega zemljevida 6758581 wikitext text/x-wiki {{infopolje Letališče | name=Letališče Lesce | image = Aerial image of the Lesce-Bled airfield.jpg | IATA = | ICAO = LJBL | type = Javno | operator = [[Alpski letalski center Lesce]] | city_served = Bled | elevation-f = 1657 | elevation-m = 504 | r1-number = 144 / 324 | r1-length-f = 3707 | r1-length-m = 1130 | r1-surface = [[Bitumen|Asfalt]] | r2-number = 144 / 324 | r2-length-f = 1970 | r2-length-m = 600 | r2-surface = [[Trava]] }} '''Letališče Lesce''' ([[ICAO]] [[kratica]] ''LJBL'') je [[javno letališče]], ki se nahaja pri [[Lesce|Lescah]] na severozahodu [[Slovenija|Slovenije]], tik ob [[Avtocesta A2|avtocesti Ljubljana-Jesenice]]. Od središča [[Bled]]a in [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]] je oddaljeno 4 km. Zaradi lege in dobrih prometnih povezav s sosednjimi državami je širše območje letališča priljubljeno turistično območje. == Zgodovina == Začetki letalstva na tem območju segajo že v jesen 1917, ko je bilo v neposredni bližini urejeno vojaško letališče za namen podpiranja operacij med [[Soška_fronta#12._soška_bitka_(24._oktober_–_27._oktober_1917)|12. ofenzivo]] na soški fronti. Med obema vojnama je letališče uporabljalo letalstvo Kraljevine Jugoslavije kot pomožno letališče za izvajanje trenažnih letov v navigaciji. Kot piše v knjižici letenja Kap.Zlatka Stipčiča dne 22.5.1935 je uporabil letališče Lesce kot zadnjo orientacisko točko pri preletu iz Zagreba.<ref>{{Navedi revijo |last=Koneski |first=Nikola |date=2024 |title=TRANSVERSAL AS WELL AS VERTICAL ROUTES? TRAFFIC CONNECTIONS BETWEEN THE KINGDOM OF YUGOSLAVIA AND THE KINGDOM OF ALBANIA 1929–1935. |url=https://doi.org/10.46793/lz-liv1.235k |magazine=Leskovački zbornik |pages=235–252 |volume=64 |issue=1 |doi=10.46793/lz-liv1.235k |issn=0459-1070}}</ref> Letališče na današnji lokaciji se je razvilo iz pomožnega nemškega letališča, ki so ga po vojni dodatno utrdili, saj je bil teren močvirnat in zato nestabilen in pogosto poplavljen. V letih po vojni so potekala dela za utrditev terena in gradnjo nove vzletno-pristajalne steze. Leta 1947 so v želji po boljših pogojih za jadranje v gorah v Lesce iz dotedanje letalske šole v [[Kompolje, Dobrepolje|Kompoljah]] preselili hangar in tudi dejavnost jadralnega letenja in nastal je ''Republiški jadralni center Lesce''. Na pobudo zanesenjakov, zbranih okrog [[Mirko Zlatnar|Mirka Zlatnarja]] naj bi na letališču nastal center športnega in poslovnega letalstva, zato so leta 1954 pričeli z gradnjo letališča, ki bi ustrezalo tem namenom. Leta 1956 je bil ustanovljen ''Alpski letalski center Lesce'', ki je združeval in nadaljeval tradicijo več predvojnih aeroklubov v okolici. Na letališču so leta 1955 začela pristajati večja potniška letala, ki so letela na progi Beograd-Zagreb-Lesce, dve leti kasneje pa še na progi Dubrovnik-Lesce-Dunaj. Vzporedno se je razvijala tudi športna letalska dejavnost. Sočasno je Mirko Zlatnar začel z načrti za ustanovitev slovenskega letalskega podjetja ''Slovenski aerotransport''. Z izgradnjo [[Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana|letališča Brnik]] leta 1963 letališče Lesce ni bilo več javno letališče, temveč le še športno letališče. V preteklosti je z letališčem upravljala delovna organizacija. Viri financiranja pa so bili sprva državni, od sredine [[1960.|60. let]] pa so veliko večino sredstev prislužili člani z delovnimi akcijami, ki so postale bolj pogoste po močnem zmanjšanju financiranja iz državnih sredstev. Pri tej dejavnosti je šlo za izdelavo enostavnih izdelkov, predvsem dilatacijskih kartonov in pločevine za obnovo jeklarskih peči, delovne akcije pa so se večinoma odvijale v Železarni Jesenice ob remontih peči. S temi sredstvi pa se je vzdrževala infrastruktura in kupovala nova letala, člani pa so s tem plačevali tudi letenje. Po osamosvojitvi je letališče prešlo v upravljanje [[občina Radovljica|občine Radovljica]], danes pa z letališčem upravlja [http://www.alc-lesce.si/ Režijski obrat ALC] v lasti občine, ki se poleg z upravljanjem letališča ukvarja tudi s panoramskimi poleti. Na letališču so prisotni še stalni uporabniki letališča, med katere spadajo [http://www.alc.si Aeroklub ALC Lesce-Bled], podjetje za dela v zraku s helikopterjem Flycom in podjetje za servisiranje letal Aeroservice Meze. Lokacija letališča je vplivala tudi na nastanek drugih podjetij, povezanih z letalsko dejavnostjo, kot je servis jadralnih letal Glider Service, ter tudi proizvodnjo letal ([[Elan]], [[Albastar]]). Leta 2010 se je zaradi gradnje avtoceste Kranj-Jesenice letališče rekonstruiralo. Namesto travnate steze je bila zgrajena 1130 m dolga in 23 m široka asfaltna steza, ki je skoraj vzporedna s traso avtoceste mimo letališča. == Tradicija padalstva == Znano je, da je prav Letališče Lesce zibelka svetovnega [[padalstvo|padalskega športa]]. Od leta 1947 je brez prekinitev dal v Sloveniji največ aktivnih tekmovalcev, padalcev in učiteljev padalstva. Padalci so vsa ta leta in še danes krojijo svetovni vrh v klasičnih padalskih disciplinah in paraskiju. V svoji zbirki imajo čez 30 naslovov svetovnih prvakov, kar je največ od športov v Sloveniji. Krovec vseh leških uspehov je trener Drago Bunčič. Avgusta 1951 je bilo v Lescah organizirano I. Svetovno prvenstvo v padalstvu. Letališče Lesce je bil gostitelj še X. (September 1970) in XX. (September 1990) Svetovnega prvenstva v klasičnih padalskih disciplinah. == Jadralno letalstvo == Letališče Lesce je najboljše izhodišče v Sloveniji za dolge in kakovostne prelete z [[jadralno letalo|jadralnimi letali]]; bilo pa je tudi že izhodišče za postavljanje tako državnih, kot tudi svetovnih rekordov. Zaradi neposredne bližine [[Karavanke|Karavank]] in [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]] je možno doseči glavno alpsko verigo, ki omogoča prelete tudi v smeri Nemčije in Švice. Profil terena omogoča sorazmerno zgodnji začetek termike in tudi izkoriščanje [[Jadralno letalo#Letenje brez pomoči motorja|pobočnih vzgornikov]] ob vetrovih severnih in južnih smeri. Zaradi naštetih naravnih lastnosti so zelo pogosti preleti dolžine okrog 500 km, nič neobičajnega pa niso niti precej daljši preleti. Jadralno letenje je samo eden od dejavnikov, da je letališče Lesce najbolj znano slovensko letališče in je znano tudi širom po Evropi. Vsako leto ga obišče mnogo tujih jadralnih pilotov (predvsem iz [[Avstrija|Avstrije]] in [[Nemčija|Nemčije]], kar je tudi pomemben prispevek k turizmu v regiji. == Avtokamp in restavracija na letališču == Letališče ima na posebej urejenem prostoru sanitarne objekte z vsemi potrebnimi priključki za kampiranje. Na samem letališču stoji tudi restavracija s teraso na kateri je možno opazovati vzletanje in pristajanje letal. == Galerija == <gallery> Slika:Airport Lesce 001.jpg|Letališče Lesce Slika:Airport Lesce 003-1791.jpg|Letališče Lesce, vlečno letalo [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25-235 Pawnee]] (S5-DBR) med pristajanjem po končani zračni vleki Slika:PARAWCS lesce sl team.JPG|PARAWCS - ekipna tekma padalcev v skokih na cilj za točke svetovnega pokala - zmagovalna ekipa Elan iz Slovenije (28.06.2014) </gallery> == Glej tudi == * [[seznam letališč v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Airport Lesce}} * [http://www.alc-lesce.si/ Uradna stran] {{Letališča v Sloveniji}} {{airport-stub}} [[Kategorija:Letališča v Sloveniji]] [[Kategorija:Lesce]] f3wnw6h5fujk17oaua8v0lgyw5sb2ja 0 73607 6758405 6751613 2026-09-29T16:11:17Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6758405 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[geolog]]ov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *Jasminka Alijagić *[[Bojan Ambrožič]] *[[Mišo Andjelov]] *[[Simona Andrinek]] *[[Bogoljub Aničić]] (1936–2010) *[[Katarina Pavla Anko]] * [[Jure Atanackov]] == B == *[[Jurij Bajc]] *[[Uroš Bajželj]] (1931–2020) (geotehnolog) *[[Miloš Bartol]] *[[Miloš Bavec]] (1969–) *[[Špela Bavec]] *[[Mojca Bedjanič]] *[[Albin Belar]] (1864–1939) (seizmolog) *[[Sara Bensi]] ([[Geopark]] Furlanije-Julijske krajine) *[[Boris Berce]] (1925–1997) *[[Milan Bidovec]] (geokemik...) *[[Bernarda Bole]] *[[Branka Bračič Železnik]] (1960?–) *[[Rok Brajkovič]] *[[Mihael Brenčič]] (1967–2026) (hidrogeolog, geokemik) *[[Aleksander Brezigar|Aleksander (Jušt) Brezigar]] (1951–) *[[Marko Breznik]] (1920–2020) (hidrogeolog) *[[Tomaž Budkovič]] (1949–2014) *[[Stanko Buser]] (1932–2006) == C == *[[Ina Cecić]] *[[Bogomir Celarc]] (1971–2021) *[[Sonja Cerar]] *[[Marko Cigale]] (1948–) *[[Martin Cilenšek]] ? (1848–1937) *[[Franc Cimerman]] (1933–2015) == Č == *[[Franc Čadež]] (1949–) *[[Nada Čadež]] Novak (1920–2009) *[[Jože Čar]] (1942–) *[[Avgust Čebulj (geolog)|Avgust Čebulj]] (1931–2011) *[[Barbara Čenčur Curk]] *[[Branko Čermelj]] (1962–) *[[Teja Čeru]] *Edmund Čibej (1861–1954) (zbiralec) * [[Breda Činč Juhant]] (1963–) *[[Matija Črešnar]] *[[Alenka Eva Črne]] == Ć == * [[Vlasta Ćosović]] (1957–) (Hrv.) == D == *[[Matevž Demšar]] *[[Trajan Dimkovski]] *Tatjana Dizdarevič? *[[Meta Dobnikar]] (r. [[Bole]]) (1964–) *[[Ljudmila Dolar-Mantuani]] (1906–1988) *[[Marjan Dolenc (geolog)|Marjan Dolenc]] (1919–2013) * [[Matej Dolenec]] * [[Tadej Dolenec]] (1948–) *[[Bojana Dolinar]] *[[Franc Dolžan]] (1881–?) *[[Gisela Domej]] *[[Stevo Dozet]] *([[Julius Dreger]]) * [[Franc Drobne]] (1931–2011) * [[Katica Drobne]] (1936–) * [[Franc Drovenik]] (1915–1997) *[[Matija Drovenik]] (1927–2015) * [[Jože Duhovnik (montanist)|Jože Duhovnik]] (1913–1996) == F == * [[Suzana Fajmut Štrucl]] * [[Ernest Faninger]] (1923–2015) *[[Miklavž Feigel]] (1939–2018) (tudi zbiralec) *[[Lado Ferjančič|Lado (Vlado) Ferjančič]] *[[Karmen Fifer Bizjak]] *[[Alojzij Pavel Florjančič]] (1940–) == G == *[[Franci Gabrovšek]] (1968–) *[[Luka Gale]] *[[Vladimir Gaspari]] (1907–1986) *[[David Gerčar]] *[[Cveto Germovšek]] (1923–1955) *Franc Golob (1949–) (zbiralec) *[[Špela Goričan]] (1960–) *[[Mojca Gorjup Kavčič]] (1979–) *[[Andrej Gosar (geolog)|Andrej Gosar]] (1963–) *[[Mateja Gosar]] (1963–) *[[Rado Gospodarič]] (1933–1988) *[[Petra Gostinčar]] *[[Karel Grad]] (1927–2007) *[[Rajko Gradnik]] (1880–1961) *[[Stanko Grafenauer]] (1922–2010) *([[Peter Grašek]] 1923–2004) *[[Vid Gregorač]] (1949–) *[[Vera Gregorič]] (1925–2011) *[[Branko Grims]] *[[Anton Grimšičar]] (1924–2003) *[[Maja Gutman Levstik]]? == H == *[[Baltazar Hacquet]] (~1735–1815) *[[Milan Hamrla]] (1924–1991) *[[Albert Heim]] (švicarski geolog) *[[Milan Herak]] (1917–2015) (Hrvat) *[[Lilijana Herga]] *Roman Hergan (zbiralec)? *Franz Heritsch *[[Vladimir Herle]] (1869–1932) * [[Uroš Herlec]] (1962–) *[[Karel Hinterlechner]] (1874–1932) *[[Ana Hinterlechner Ravnik]] (1928–2017) *[[Tomaž Hitij]] *[[Branka Hlad]] *[[Aleksander Horvat]] (1961–) *[[Katarina Hribernik]] == I == * [[Miran Iskra]] * [[Kristina Ivančič]] * [[Jurij Ivanetič]] (1921 - 2013) (rudarski inž.-svetnik) == J == *[[Alenka Jamnik]] *Brigita Jamnik? *[[Petra Jamšek Rupnik]] *[[Jože Janež]] (1958-) *[[Mitja Janža]] *[[Simona Jarc]] *[[Bogomir Jelen|Bogomir (Mirko) Jelen]] (1946–) *[[Mateja Jemec Auflič]] *[[Anita Jerše Sharma]] (seizmologija) *[[Kurt Jenko]] (1917–1988) (na Hrvaškem) *[[Jernej Jež]] (1980-) *[[Vojkan Jovičić]] *[[Bogdan Jurkovšek]] (1952–) * [[Miha Jeršek]] (1969–) *Juhant ? *[[Nina Jurečič]] == K == *Franz Kahler (1900–1995) *[[Tjaša Kanduč]] *Sanja Kapelj? *[[Franc Kapus|France Kapus]] (1890–1976) *[[Božidar Kert]] *[[Matjaž Klasinc]] (1985) *[[Dušan Klenovšek]] ? *[[Martin Knez]] (1964–) *[[Vanda Kochansky-Devidé]] (Hrvaška) *[[Marko Kočevar]] * [[Tea Kolar-Jurkovšek]] (1954–) *[[Štefan Kolenko]] (1912–1990) *[[Marko Komac]] (1972–) *[[Darja Komar]] ([[Podzemlje Pece]]) *[[Primož Komel]] (1973–) *[[Lidija Korat]] Bensa *[[Anja Koroša]] *Jože Kortnik? *[[Franz Kossmat]] * [[Adrijan Košir]] (1965–) * [[Jože Kotnik]] (1971–) * [[Manca Kovač Viršek]] * [[Polona Kovič Kralj]] >> Kralj Kovič *[[Peter Kralj]] (1954–2021) *[[Polona Kralj]]-[[Kovič]] (1955–) (vulkanologinja) *[[Sabina Kramar]] *[[Jure Krivic]] *[[Katarina Krivic]] *[[Matija Krivic]] *[[Primož Krivic]] (1950–1990) *[[Franc Krivograd]] (1941–) * [[Matija (Matej) Križnar]] (1973–) *[[Josip Kropáč]] (1875–1961) *[[Zvonimir Krulc]] (1922–2014) (slov.-hrv.) *[[Othmar Kühn]] *[[Dušan Kuščer]] (1920–2012) == L == *[[Niko Lahajnar]] (1941–) *[[Andrej Lapajne|Andrej]] [[Andrej Lapanje|Lapanje]] (1957–) *[[Jože Lenič]] *Jakob Likar? *[[Matej Lipar]] *[[Marko Vincenc Lipold]] ([[1816]]–[[1883]]) *[[Sonja Lojen]] (1965–) *Egon Lukacs == M == *[[Franc Malečkar]] (1956–) *[[Neža Malenšek Andolšek]] *[[Nina Mali]] *[[Miloš Markič]] (1958?–) *[[Marko Mavec]] *Petra Medved 1971–? *[[Zvone Mencej]] *[[Eva Mencin Gale]] *[[Kim Mezga]] *[[Vasja Mikuž]] (1946–) *[[Miloš Miler]] *[[Pero Mioč]] (1931–2001) * [[Breda Mirtič]] (1950–) *[[Miha Mišič (geolog)|Miha Mišič]] (1949–2017) *[[Ana Mladenović]] *[[Irena Mrak]]? * [[Ivan Mlakar (geolog)|Ivan Mlakar]] ([[1932]]–[[2004]]) *([[Franc Mrak]], jezuit na Hrvaškem, zbiralec kamnin) *[[Janez Mulec]] *[[Martin Munda]] (1913–1944) *[[Branko Mušič]] (1963–) (arheolog in geolog) == N == *([[Črtomir Nagode]]) *([[Vasilij Vasiljevič Nikitin]]) *[[Leon Nikler]] (1932–1997) (slov.-hrv.) *[[Anton Nosan]] ([[1922|1922–]]2012) *[[Ana Novak]] *[[Andrej Novak (geolog)|Andrej Novak]] (1990-) * [[Dušan Novak]] (1931–1998) *[[Matevž Novak (geolog)]] (197#-) *[[Uroš Novak (geolog)]] == O == *[[Katarina Oblak]] *[[Bojan Ogorelec]] (1945–2013) *[[Saša Orehek]] *[[Franc Osole (arheolog)|Franc Osole]] (1920–2000) *[[Valerija Osterc]] (r. [[Žerjav]]) (1924–2021) *[[Bojan Otoničar]] (1966–) == P == *([[Slavko Papler]] 1919–1981) *[[Urška Pavlič]] *[[Rajko Pavlovec]] (1932–2013) * [[Jernej Pavšič]] (1944–) *Ivan Andrej Perko (1876–1941) (speleolog) *[[Tina Peternel]] *[[Ana Petkovšek]] *[[Borut Petkovšek]] *[[Tine Petkovšek]]? *Rajko Petrica (kartograf?) *[[Metka Petrič]] (1966–) * [[Jože Pezdič]] (1945–) * [[Valentina Pezdir]] * [[Simon Pirc]] (1932–2024) *[[Ladislav Placer]] (1938–) * [[Mario Pleničar]] (1924–2016) *Viljem Podgoršek (1957 -) (zbiralec mineralov in fosilov) *[[Janez Pohar]] (1933–) * [[Vida Pohar]] (1934–2022) *Hugo Polajnar ? * [[Marijan Poljak]] *[[Tomislav Popit]] *[[Andreja Potokar Senegačnik]] (1959–) *Anton Praprotnik? *Davorin Preisinger (zbiralec) *[[Miro Preisinger]]? *[[Uroš Premru]] (1935–) *[[Joerg Prestor]] *[[Majda Prestor]] *([[Tadej Pretner]]: ''Minerali'') *[[Maks Prezelj]] (1894–1980) (kemik, mineralog) *[[Dragotin Prosen]] (1907–1984) (geofizik) *Tatjana Prosen (seizmologija) *Blaž Pucihar == R == *[[Rajka Radoičić]] (srbska) *Gregor Rajh (seizmolog) *[[Dušan Rajver]] *Vili Rakov_c (zbiralec?) *[[Ivan Rakovec]] ([[1899]]–[[1985]]) *[[Slava Rakovec]] ([[Lipoglavšek]]) *[[Anton Ramovš]] (1924–2011) *[[Jože Ratej]] (1978–) *[[Danilo Ravnik]] (1923–2016) *[[Boža Ravnikar]] *(Borut Razinger 1936–2006 - [[Gemologija|gemolog]]) *[[Aleksander Rečnik]] (1968?–) *[[Metka Remec]] - NASA ? *Mitja Ribarič (1959–2023) ? *([[Vladimir Ribarič]] - seizmolog) *[[Mihael Ribičič]] (1946–) *[[Ana Rihar Šmid]] (1926–2015) *[[Julijana Rijavec|Julijana (Lija) Rijavec]] (1926–) *[[Igor Rižnar]] (1964–) *[[Nina Rman]] *[[Nastja Rogan Šmuc]] *[[Duška Rokavec]] *[[Franc Rosthorn]] (1794–1877) *[[Boštjan Rožič]] (1974–) == S == *[[Marijan Salopek]] (1883–1967) (Hrvat) *[[Andreja Senegačnik|Andreja (Potokar) Senegačnik]] (1959–) *[[Luka Serianz]] *[[Boris Sikošek]] (1922–2004) (seizmotektonik: Beograd) *[[Drago Skaberne|Drago(mir) Skaberne]] (1947–) *[[Jurij Skok]] *[[Peter Skvarča]] (1944–) (glaciolog, Argentina) *[[Oskar Smrekar]] (1854–1935) (hidrogeolog) *[[Jure Soldo]] *Klemen Sotlar? *[[Petra Souvent]] *[[Dragica Strmole]] (1932–2020) *[[Rado Strnad]] (1900–?) *[[Martina Stupar]] *[[Peter Suhadolc]] (1950–) (geofizik, seizmolog, Trst) == Š == *[[Robert Šajn]] *[[Stanka Šebela]] (1964–) *[[Ela Šegina]] *[[Alfred Šerko ml.]] (1910–1948) *[[Rihard Šimnovec]] (1891–1966) *[[Jasna Šinigoj]] *[[Boris Šinkovec]] (1927–2010) (Zagreb) *[[Marjan Šinkovec]] *[[Jožef Škerlj]] (1927–2001) *[[Živadina Škerlj]] (1930–2021) *Barbara Šket Motnikar (seizmologija) *[[Ciril Šlebinger]] (1907–2000) * [[Andrej Šmuc]] (1974–) *[[Slavko Vekoslav Šolar]] *[[Urša Šolc]] *[[Aleš Šoster]] *[[Ljudmila Šribar|Ljudmila (Pika) Šribar]] (1932–2013) *[[Janez Štern|Janez (Ivan) Štern]] *[[Ivo Štrucl]] (1927–) *Sašo Šturm *[[Franc Šumi]] (1922–2004) (geofizik) * [[France Šušteršič]] (1945–) == T == *[[Martin Tilen Tancar]] (1973-) *[[Klemen Teran]] *[[Tamara Teršič]] *[[Anja Torkar]] *[[Borut Toškan]] (1973) (arheozoolog) *[[Mirka Trajanova]] *[[Valentin Tratnik]] (1801–1876) *[[Branka Trček]] *[[Dragica Turnšek]] (1932–2021) == U == * [[Jože Uhan]] * [[Janko Urbanc]] (1958–) * ([[Anton Urbas]] 1822–1899) *[[Franjo Uršič]] (1898–1949) *[[Helena Us]] (1901–1988) == V == *Jože Vehovc (1918–75) (montanist) *[[Tomaž Verbič]] (1962–) (geoarheolog) *[[Renato Verbovšek]] - [[Rene|René]] (29.1.1951–16.10.1998) *[[Timotej Verbovšek]] *[[Jože Vesel]] (1944–) (petrolog) *[[Miran Veselič]] (1946–) * [[Franc Vidic]] (1957–) *[[Nataša Vidic|Nataša]] [[Nataša J. Vidic|J.]] [[Vidic]] (1959–) *[[Renato Vidrih]] (1957–2010) *[[Goran Vižintin]] (1969–) *[[Marko Vrabec]] (1969–) * [[Mirijam Vrabec]] * [[Polona Vreča]] *[[Petra Vrhovnik]] (1984–) *[[Vladimir Vukadin]] == W == * [[Franz Xaver von Wulfen]] (1728–1805) == Z == *[[Marjana Zajc]] *[[Janez Zajec (naravoslovec)|Janez Zajec]] (1842–1872) *[[Tina Zajc]] Benda (1983–) *[[Blaž Zarnik]] (zbiralec) *[[Aleš Zdešar]] (tudi naravoslovni fotograf) *[[Alojz Zorc]] (1912–1963) *[[Nadja Zupan Hajna]] (1962–) *[[Nina Zupančič]] (1963–) *[[Polona Zupančič]] (1967–) == Ž == *[[Jure Žalohar]] *[[Manja Žebre]] *[[Nadja Železnik]] *[[Gorazd Žibret]] (1977–) *[[Katarina Žibret]] *[[Vladimir Žitko]] (1903–1954) (mineralog) *[[Mladen Živčić]] * [[Ljubo Žlebnik]] (1929–2026) * [[Miro Žnidarčič]] * [[Janez Žurga]] (1885–1969) * [[Ivan Žuža]] (1830–1903) * Ivan Ev. Žuža (1837–1908) * Žužek? *[[Petra Žvab Rožič]] ==Glej tudi== * [[seznam slovenskih jamarjev]] * [[seznam slovenskih mineralogov]] * [[seznam slovenskih petrologov]] * [[seznam slovenskih montanistov]] * [[seznam slovenskih metalurgov]] {{seznami narodov po poklicu|geologov}} {{stublist}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Geologi]] [[Kategorija:Slovenski geologi|*]] ek7yuqi9q8p45aaj27547p25gfxeo4u 0 73662 6758584 6757871 2026-09-30T07:43:46Z ~2026-44996-51 264415 /* P */ 6758584 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Isabella Kralj (ZDA) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * Natalija Pravdič Mohd * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] ks0498i4kt9y84cbi2p71jcnkofew4m 6758650 6758584 2026-09-30T11:41:07Z ~2026-45085-22 264465 /* R */ 6758650 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * Habun * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Isabella Kralj (ZDA) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] 6qh1a0af10mc0804ozdlhcej0rxdr7o 6758654 6758650 2026-09-30T11:44:43Z ~2026-45085-22 264465 /* H */ 6758654 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[plesalec|plesalcev]] in koreografov.''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Loup Abramovici]] (''francosko–portugalski'') * [[Silva Adamović Japelj]] * [[Kristina Aleksova]] * [[Dragana Alfirević]] * Nataša Ambrož * Tomaž Ambrož * [[Franci Ambrožič]] * [[Olga Andreeva|Olga Andre(j)eva]] * Andrea Antić (šport) * Boštjan Antončič (1980) * Jasmina Arko * Kaja Lin J. Avguštin == B == * [[Anamaria Bagarić]] * [[Miloš Bajc]] * [[Mojca Bandelj]] * Natalija Banović * [[Tanja Baronik]] * [[Mijo Basailović|Mijo (Miodrag) Basailović]] * Jagoda Batagelj (lat.-am.?) [[Jagoda in Jurij Batagelj]] (športna) * Tina Bedenik Schmauc * [[Enya Belak]] Gupta * [[Raša Benedik]] * [[Tina Benko]] * Ana Benkovič * [[Nataša Berce]] * [[Blaž Bertoncelj]] (argentinski tango) * [[Primož Bezjak]] * [[Staša Bežek]] (1898 - ?) (1. slov. solo plesalka) * Emili Bizjak * [[Jernej Bizjak]] *[[Goran Bogdanovski]] *[[Anton Bogov]] *([[Berta Bojetu]]) *Željko Božić *[[Jaka Bračko]] & [[Venera Spasova]] (športna) *[[Alja Branc Barbosa]] *[[Gizela Bravničar]] (r. Pavšič) *Albina Brcar Vertačnik *[[Tadej Brdnik]] *[[Živa Brecelj]] *[[Nastja Bremec Rynia]] *[[Stanka Brezovar]] *[[Vida Breže]] *Matjaž Brinovec *[[Staša Briški Bailey|Staša Briški (-Bailey)]]? *[[Katja Bucik]] &[[Tjaša Bucik]] *[[Mateja Bučar]] * [[Milica Buh]] * [[Siniša Bukinac]] (športni) * [[Nadiya Bychkova]] (športna) == C == * ([[Bojana Caf]]) * [[Toni Canjko]] * [[Georgeta Capraroiu]] (r. Radasanu) * [[Stefan-Cornel Capraroiu|Stefan(-Cornel) Capraroiu]] * [[Urška Centa]] (flamenko) * [[Vesna Cestnik Tehovnik]] * Mišo Cigoj * [[Edward Clug]] (Romun) * [[Patricija Crnkovič]] * [[Ana Cvelfar]] == Č == *[[Valentina Čabro]] *[[Galina Čajka]] Kuhar *[[Franci Čarman]] (1912-80) *[[Matija Černe]] * [[Ana Černivec]] * [[Matevž Česen]] (športni) * [[Roki Česen]] * [[Maja Čolić]] (športna) * [[Manca Čuček]] == D == * [[Rezi Dadič]] (r. Brcar) * [[Vlasto Dedovič]]/ć * Uroš &[[Tinka Delakorda]] (športna) *[[Desha Delteil]] * [[Katja Delak]] (r. Pollak) * [[Maja Delak]] * Ana Delo? * [[Cvetka Demšar]] * [[Edi Dežman]] * [[Dalanda Diallo]] * ([[Mojca Dimec]]) * [[Tina Dobaj]] * [[Mercedes Dobršek Lupša]] * Meta Dodič (šport) * [[Brina Dokl]] * [[Tim Dolinšek]] * [[Barbara Drnač|Barb(a)ra Drnač]] * [[Sonja Duh]] * [[Eča Dvornik]] (-Etcha) == E == * [[Lea Ekar Grlj]] * [[Gea Erjavec]] * [[Slavko Eržen]] == F == * [[Nina Fajdiga]] * [[Tjaša Fajdiga]]? *[[Matjaž Farič]] *[[Marjeta Feguš Šrot]] *[[Matej Ferlič]] *[[Matija Ferlin]] (Hrvat) *[[Zarja Ferlinc]] * [[Nina Fras]] * [[Majda Fridl]]? * [[Štefan Furijan]] * [[Viki Furlanič]] == G == * Nina Gerič * Maja Geršak (lat.-am.?) * (Vesna Geršak) * [[Natka Geržina]] * [[Blaž Godec]] * [[Mercedes Godina]] * [[Peter Golovin]] (Gresserov) * [[Tomaž Golub]] * Marko Golubović * [[Aleš Gorišek]] * ([[Niko Goršič]]) * [[Drago Grabnar]] * [[Grafenauer|Marija Grafenauer]] (por. Vogelnik) * [[Gordana Grandošek Whiddon]] (športna?) * [[Ivan Greguš]] * [[Maša Grgič]] * [[Robert Grmek|Robert (Robi) Grmek]] * [[Lana Grošelj]] * [[Marija Gruden Grad]] (1932-93) * [[Mitja Grudnik]] (latinskoamer. plesi) *[[Gregor Guštin]] == H == * [[Tina Habun]] * [[Zdravko Haderlap]] * [[Evin Hadžialjević]] * [[Jaka Hafner]] * [[Polonca Hartman]] * [[Maša Hawlina]] * [[Slavko Hiti]] * [[Bojan Horvat]] (športni) * [[Mojca Horvat]] (jazz, muzikal, show...) * Rosana Horvat * [[Ian Hotko]] (športni) *[[Ksenija Hribar]] *[[Rosana Hribar]] *[[Andreja Hriberšek]] *[[Dimitrij Hribovšek]] == I == * [[Olivera Ilić|Olivera (Olja) Ilić]] * [[Viktor Isajčev]] * Lara Matea Ivančič * ([[Jitka Ivelja]]) * [[Arnej Ivkovič]] (športni) == J == *[[Kaja Lin Jagodič Avguštin]] *Sara Janašković *[[Tina Janežič]] *[[Kaja Janjić]] *[[Eva Jankovič]] *[[Silva Japelj]] (por. Adamovič) *[[Lukas Jekaneder]] *([[Zmago Jelinčič]]) *[[Adolf Jenko]] (družabni ples...) *[[Metod Jeras]] (1930-96) *[[Vesna Jevšenak]] *[[Fiona Johnson Kocjančič]] *Liam Eusebio Junkar (šport) *Enej Jurečič *[[Žiga Jurečič, plesalec|Žiga Jurečič, ''plesalec'']]'', živeč v Los Angelesu'' *[[Filip Jurič]] *[[Leja Jurišić]] == K == * [[Olga Kacjan]]? * [[Maja Kalafatić]] * [[Maša Kagao Knez]] * [[Gregor Kamnikar]] * [[Barbara Kanc]] * [[Barbara Kapelj]]? * [[Mojca Kasjak]] * [[Maša Kastelic]] (akrobatska-športna) * [[Liljana Keber]] * [[Ljiljana Keča]] (- Rošker) * [[Matej Kejžar]] * [[Ingrid Kerec]] * [[Sonja Kerin Krek]]? * Daša Kerin Cerkovnik * Mirjam Kerpan Izak * [[Ana Kersnik Žvab]] * [[Maks Kirbos]] * [[Anamaria Klajnšček]] * [[Ana Klašnja]] * [[Katja Klep]] * Hana Klimentová * [[Etka Klinc|Etka (Marjetka) Klinc]] * [[Mala Kline]] * Boris Kljun * [[Nika Kljun]] * [[Zoran Kljun]] * [[Tjaša Kmetec]] * [[Ivica Knez]] * [[Jasna Knez]] * [[Danica Kneževič]] * Rudi Kocbek * [[Katarina Kocka]] (Kotzka) * Ada Kogovšek * [[Katarina Kolar]] * [[Bara Kolenc]] * Dejan Kolenc * [[Suzana Koncut]] * [[Jurij Konjar]] * [[Andreja Kopač]] * Katja Kordin * [[Nika Korenjak]] *[[Nataša Kos Križmančič]] *[[Neja Kos]] (kritičarka) *Urška Kosec * [[Ivo Kosi]] * Nežka Kosi * Ivan Kostevc * [[Igor Košak]] * [[Evgenija Koškina]] * [[Iztok Kovač]] * [[Jana Kovač Valdés]] * [[Katjuša Kovačič]] * [[Jernej Kozan]] * [[Živa Kraigher]] * [[Matej Krajcer]] (športni) * Isabella Kralj (ZDA) * Špela Kralj * Kristijan Krajnčan * [[Žigan Krajnčan]] * [[Marina Krasnova]] (por. Surina) * [[Mojca Kregar]] * [[Johann Kresnik]] * [[Suzana Krevh]] (športna?) * (Helena) [[Valerija Krieger]] * [[Klavdija Križ Potisk]] (pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa) * [[Jasmina Križaj]] * [[Regina Križaj-Babačić|Regina Križaj]] * [[Ema Križič]] * [[Tijuana Križman]] * ([[Breda Kroflič]]) * [[Jaka Krošl]] (lat.-amer.) * [[Marijan Krulanović|Mar(i)jan Krulanović]] * [[Radomir Krulanović|Radomir (Rade) Krulanović]] * [[Miha Krušič]] * [[Gašper Kunšek]] * [[Kaja Kušar]] (športna) == L == *[[Mojmir Lasan]] *[[Suzana Lasan]] *[[Alja Lacković]] *[[Klara Lainšček]] (športna) *[[Anka Lavrač]] (r. Černe) *[[Vesna Lavrač]] *[[Darinka Lavrič Simčič]] *[[Maja Lavrinc]] *[[Slavko Laznik]] *Tjaša Leban *[[Stane Leben]] *[[Katja Legin]] *[[Janja Lesar]] (športna) *[[Albert Likavec]] *[[Mimica Likavec]] (r. Čepelnik) * [[Lidija Lipovž]] (por. Sotlar) * [[Saša Lončar]] * [[Kaja Lorenci]] * Metka Lustig? *[[Gregor Luštek]] == M == * Katarina Maček * [[Mojca Majcen]] * Tanja Makuc * Špela Mandelc * Olivera Marčac * Matjaž Marin * [[Vera Marinc]] (r. Karić) * Jure Markič * [[Jelena Markovič]] * [[Jan Marolt]] * ([[Tončka Marolt]]) *[[Maja Maselj]] *Šimun Matišić *[[Dragica Mavec]] *[[Nina Mavec Krenker]] *Tea Mazaj * [[Alena Medič]] * Ana Medvešček * [[Janez Meglič]] *[[Anja Mejač]] (flamenko...) * [[Janez Mejač (baletnik)|Janez Mejač]] * [[Jana Menger]] * Andrej Mernik *[[Nina Meško]] *Matic Meznaršič (hip hop) *Mateja Mihelič *[[Ivan Mijačević]] * [[Janez Miklič]] * Elena Mikuž *[[Maja Milenović Workman]] (Maya) *[[Štefka Miler]] (r. Erman) * Sergej Milicija * [[Radomir Milošević]] * Danijel Mišon * [[Marko Mlačnik]] * [[Mojca Mladenovič]] (športna) *[[Pia Mlakar]] (r. Scholz) *[[Pino Mlakar]] *[[Tomo Mlakar]] *[[Veronika Mlakar]] *[[Maša Mlinarič]] *[[Anja Möderndorfer]] *[[Teja Modrijan]] *[[Sergiu Moga]] *[[Erna Mohar]] (por. Pilato) *[[Eva Mrhar]] *([[Leo Mujić]]) == N == * Patricia Nagashi Brilli * Barbara Nagode Ambrož (plesna trenerka in sodnica) * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Bojana Nenadović Otrin]] *[[Sanja Nešković Peršin]] * [[Henrik Neubauer]] * [[Nataša Neubauer]] (r. Golia) * [[Nina Noč]] * [[Aljaž Novak]] * [[Beno Novak]] * [[Fredi Novak]] & [[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) * [[Nace Novak]] *([[Barbara Novakovič Kolenc]]) * [[Nika Kljun]] == O == *[[Mitja Obed]] (flamenko...) *[[Andreja Obreza]] *[[Mona Obrul]] *[[Nina Ogrinc]] *[[Marko Omerzel]] *[[Vita Osojnik]] *[[Eva Osolnik]] (športna) *Nejc Osovnikar *[[Lucija Ostan Vejrup]] *Jure Ostrež? *[[Luka Ostrež]] *[[Iko Otrin]] * [[Jaš Otrin]] * [[Sinja Ožbolt]] == P == * Branko Padjan * [[Romana Pahor]] (športna) *[[Sabina Pajmon]] *[[Ana Pandur]] ''Predin'' (flamenko) *[[Ana Papež]] *[[Irena Pasarić]] *[[Marta Paulin|Marta Paulin (-Schmidt)]] *[[Tadeja Pavlič]] *[[Tanja Pavlič]] * [[Uroš Pavlin]] * [[Julija Pečnikar]] * Akim Pekunov (akrobatski-športni) & Maša Kastelic * [[Kristýna Peldová]] (prej Šajtošová) * [[Miha Perat]] (športni...) * [[Miro Perat|Miro(slav) Perat]] (športni..) * [[Rok Peric]] * Tamara Perić * [[Radharani Pernarčič]] * [[Nina Pertot Weis]] * Gabriel Peternelj (hip hop) *([[Ivan Peternelj]]) * [[Dana Petretič]] * Svetlana Petrovič *[[Petra Pikalo|Petra (Hawlina) Pikalo]] *[[Boris Pilato]] *Klemen Pirman *[[Martina Plohl]] (športna) *[[Zoran Plohl]] *Blaž Pocajt &Urša Pocajt? *[[Daliborka Podboj]] *Branko Podergajs Siussi *[[Mateja Podgornik]] *[[Burja Podlesnik]] * [[Andreja Podlogar]] (arg. tango) * Mirjam Podobnik (trenerka) * [[Tajda Podobnik]] * [[Drago Pogačar]] * [[Franc Pogačar]] * [[Petra Pogačnik Pikalo]] * ([[Matjaž Pograjc]])? * Vaclav Pohan * [[Kristina Pojbič]] (športna) * [[Beti Polanec]] * [[Branka Polič]] * [[Stane Polik]] * [[Štefanija Polik]] (r. Sitar) * [[Jelena Poljakova]] * Rita Pollachi * [[Mitja Popovski]] (športni, koreograf) * [[Branko Potočan]] * [[Zdenko Potočar]] * [[Sabina Potočki]] * Nataša Potočnik * [[Tanja Potočnik]] * [[Barbara Potokar]] * [[Vanessa Praunseis]] (športna) * [[Natalija Pravdič]] Mohd? *[[Katjuša Premk]] * Tadej Premk *[[Snježana Premuš]] * [[David Prestor]] * [[Breda Pretnar]] (kritičarka) * Miran Pritekelj * [[Andraž Prokofjev]] - Zhazhy (športni) * Azra Pucko * [[Mateja Pučko]] (-Petković) * ([[Breda Pugelj Otrin]]) * [[Peter Pustišek]] * [[Janja Pušl]] == R == * [[Maša Radi Buh]] * [[Valerija Rahle Mbanwi]] (športna) * [[Nik Rajšek]] * [[Mirko Ramovš]] * [[Monika Rant]] (športna-lat.am.) * [[Andreja Rauch Podrzavnik]] * [[Bor Ravbar]] * Petra Ravbar * [[Patrik Razem]]/[[Patrik Ražem]] (športni) * [[Teja Reba]] * Gaber Rebolj (hip hop) *[[Mateja Rebolj]] *[[Magdalena Reiter]] (Poljakinja) *[[Marta Remškar]] *[[Tatjana Remškar]] (-Lipušček) *[[Dana Renčelj]] *[[Špela Repar Lomovšek]] *Maja Repinc *Žiga Repovž *[[Daša Resnik]] * [[Boštjan Retelj]] *[[Alenka Ribič Laufer]] *[[Marinka Ribič]] *[[Bojana Robinson|Bojana (Mišić) Robinson]] *[[Tomaž Rode]] *[[Silva Ros]] *[[Jan Rozman]] *[[Jerca Rožnik Novak]] *[[Urša Rupnik]] *[[Vilma Rupnik]] *[[Michał Rynia]] (Poljak) == S == *[[Janez Samec]] *Gordana [[Goga Schmidt]] *[[Marta Schmidt]] (-Paulin) *[[Sabina Schwenner]] *[[Urša Sekirnik]] *[[Matej Selan]] *[[Sabina Selan]] *[[Emanuela Senjor]] *[[Majna Sevnik Firšt|Majna Sevnik]] (-Firšt) *Nicky Shuler *([[Tomaž Simetinger]]) *[[Boštjan Simon]] *[[Ludvig Simončič]] (družabni, Mb) *[[Janez Sinič]] *Iza Skok? *[[Tanja Skok]] *[[Tjaša Skubic]] (drog) *Uroš Skulj *Marija Slavec Neeman *[[Vali Smerkolj]] (= Miroslava S., r. Katalan)? * [[Maja Sonc]] * [[Lidija Sotlar]] (r. Lipovž) * [[Saša Stadler]] *[[Goga Stefanović Erjavec]] *[[Ana Stegnar]] * [[Špela Sterle]] * [[Dejan Srhoj]] * [[Saša Stadler]] * Marko Stamenković * [[Sebastjan Starič]] * Alice Stojko Saliu * [[Maria Stokłosa]] * [[Lane Stranič]]/-ć - Favreliére (1944-) * Dominik Strusa (hip hop) * [[Štefan Suhi]] * Karin Sušec (hip hop) * [[Martina Svetina]] * [[Tetiana Svetlična]] * [[Igor Sviderski]] == Š == [[en:Aljaž Škorjanec]] * [[Domen Šega]] * Dario Šegović *[[Ajda Šegula]] *[[Barbara Šercer]] *Jernej Šerjak *[[Alenka Šest]] *[[Elvira Šivic]] *[[Majda Škerjanc]] (por. Humski) *[[Daniela Škofic Novak]] (1962-2024) *[[Petra Škofic Damjan]] *[[Aljaž Škorjanec]] (športni) *Magdalena Škrlj Bura *[[Anže Škrube]] * [[Andrej Škufca]] (športni) * Melinda Škufca? *[[Breda Šmid]] (por. Sever) * [[Milko Šparemblek]] (slov.-hrvaški) (1928-2025) * [[Cvetka Špiljar]] (*1956) * [[Marjeta Šrot]] (Feguš; r. Žnidaršič) * Mirjana Šrot * [[Ana Štefanec]] Knez * [[Kaja Štiglic]] (športna?) * Zala Ana Štiglic? * [[Martina F. Štirn]] 1971 * Matic Štrukelj (hip hop) * [[Urša Štrukelj]] (*1975) * Maruša Šubic * [[Tjaša Šuligoj]] * [[Fabris Šulin]] * [[Marija Šuštar]] * [[Danila Švara]] == T == * [[Andreja Tauber]] * [[Anja Tegelj]] * [[Peter Taušanovič]] * [[Mateja Terčon Knap]] * [[Dušan Teropšič]] * [[Kaja Teržan]] * [[Uršula Teržan]] * Liam Tesovnik (svetovni prvak v kategoriji hip hop - športni) * ([[Alja Tkačev]]) * [[Milan Tomášik]] (Slovak) * [[Ajda Tomazin]] * Tjaša Tomažič * [[Irena Tomažin]] Zagoričnik * [[Tina Tome]] (športna) * [[Viktorija Tomič]] (športna) * Blanka Tomšič * Karol Toth (Slovak) *[[Nataša Tovirac]] *[[Iva Tratnik]] *[[Špela Tratnik]] *Jan Trninič *[[Marin Turcu]] (romun.-slov.) *[[Valentina Turcu]] *[[Antoneta Turk]] *[[Simona Turk]] (športna) *[[Alja Turk Hvala]] *[[Ingrid Tušar]] *[[Staša Tušar]] == U == * [[Ivan Umek]] (družabni, Trst) * [[Leja Urankar Gaberc]] *[[Marko Urbanek]] * [[Silvana Urbanija]] * Mojca Uršič == V == * [[Kaja Vajdetič]] * Andreja Vakselj * ([[Andrés Valdés]]) * [[Veronika Valdés]] * [[Tina Valentan]] * [[Ruth Vavpotič|Rut(h) Vavpotič]], por. Csanadi * [[Vesna Vaupotič]] * [[Klemen Veber]] * [[Lucija Velkavrh]] * [[Katarina Venturini]] (športna) * Boris Veras * [[Tatjana Verbič]] (športna - metodičarka) * [[Maja Verčko]] * [[Branka Verdnik]] (r. Ferlinc) * [[Viktor Verdnik]] * Alenka Verstovšek (športna) * [[Albina Vertačnik|Albina (Brcar-) Vertačnik]] * [[Minka Veselič Kološa]] * [[April Veselko]] * [[Vlasta Veselko]] (arg. tango...) * (Rok Vevar) * Mojca Vidic * [[Kalista Vidmar]] (športna-lat.am.) * [[Maruša Vidmar]] (r. Berginc) * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] * [[Urša Vidmar]] * [[Vojko Vidmar]] * [[Václav Vlček]] * [[Filip Viljušić]] * [[Špela Vodeb]] * Nastja Vodenik? * [[Miha Vodičar]] (športni) * Darja Vodlan * Marko Vodnik? (športni plesi) * [[Marija Vogelnik]] (r. Grafenauer) * [[Mojca Vogelnik]] * [[Urška Vohar]] * [[Vida Volpi]] (r. Klančar) * [[Gorazd Vospernik]] * [[Ana Vovk Pezdir]] * Gregor Vovk * Niki Jacqueline Vrabič * [[Darko Vrebac]] * [[Magda Vrhovec]] (-Dedović) * [[Nena Vrhovec Stevens|Nena (Snežna) Vrhovec Stevens]] * Vesna Vučajnk *Breda Vules == W == * [[Anita Wach]] * [[Lidija Wisiak]] == Z == * [[Matic Zadravec]] * [[Meta Zagorc]] (športni, FŠ) * [[Danijela Zajc]]? * Lovro Zajc (športni) * [[Beba Zalokar]] (r. Gabrijelčič) * Kristina Zarić * [[Jasna Zavodnik]] * ([[Brane Završan]]) * Dejan Zečević * [[Ljubica Zelenik]] * [[Tanja Zgonc]] * (Damir Zlatar Frey) * [[Janja Zupan (fotomodel)|Janja Zupan]] * [[Silvo Zupanc]]? * [[Aja Zupanec]] * [[Lukas Zuschlag]] == Ž == * [[Karla Železnik]] * [[Vekoslava Žerdin|Lojzka (Vekoslava) Žerdin]] * [[Živa Žitnik]] * [[Jadran Živković]] (step) * [[Nataša Živković]] * [[Gaj Žmavc]] * [[Jerica Žmavec]] (r. Kahler) * [[Erika Žnidaršič]] * N.? Župa * [[Estela Žutić]] {{seznami narodov po poklicu|plesalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Plesalci]] [[Kategorija:Slovenski plesalci|*]] egm8llytdgd1jb90yu9x1hd3pnve6s3 0 84170 6758317 6758269 2026-09-29T13:11:55Z Ljuba24b 92351 /* Sklici in opombe */ dp 6758317 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Peter Torkar]] |grb=Coat of Arm of Gorje.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gorje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.gorje.si/ |površina= |prebivalstvo=2733 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1362 |ženske=1371 |sedež=[[Zgornje Gorje]]}} '''Občina Gorje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala leta 2006 z izločitvijo istoimenske [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]] iz [[Občina Bled|Občine Bled]]. Največje naselje s skoraj 1.000 prebivalci so [[Spodnje Gorje]], upravno središče občine pa je v [[Zgornje Gorje|Zgornjih Gorjah]]. == Naselja v občini == [[Grabče]], [[Krnica, Gorje|Krnica]], [[Mevkuž]], [[Perniki]], [[Podhom]], [[Poljšica pri Gorjah]], [[Radovna, Gorje|Radovna]], [[Spodnje Gorje]], [[Spodnje Laze]], [[Višelnica]], [[Zatrnik]], '''[[Zgornje Gorje]]''', [[Zgornje Laze]] == Splošno == Gorje ali Gorjanski kot pojmujemo skupino vasi in zaselkov, oddaljenih kakih 5 kilometrov od [[Bled]]a v smeri proti [[Pokljuka|Pokljuki]], dolini [[Radovna|Radovne]] in [[Mežakla|Mežakli]]. Gorjansko območje sega od roba blejskega kota v nadmorski višini 603 m do [[triglav#Stranski vrhovi|malega Triglava]] 2700 m nadmorske višine. Občina Gorje meri 119,27&nbsp;km² in šteje 2917 prebivalcev. Meji na [[Bled]], [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]], [[Jesenice]], [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], [[Bohinj]]. Ime Gorje pomeni, da so ti kraji »gor«, so visoko. Gorjanske vasi so zadnje večje vasi pod Triglavom. Imena vasi so stara in so nastala predvsem po imenih okoliških hribov. Vas [[Višelnica]] se imenuje tako, ker je višje od središča, [[Zatrata]], ker je za trato, [[Poljšica]], ker je za poljem, [[Podhom]], ker je pod hribom Hom, [[Krnica]], ker leži v tipični ledeniški obliki [[Krnica|krnici]]. Gorje skupaj obsegajo 12 vasi, poleg že naštetih še: [[Zgornje Gorje]], ki veljajo za nekakšno središče Gorij, v njih se nahajajo: vrtec, župnišče, pokopališče, pošta, osnovna šola, Gorjanski dom, trgovine, ... sledijo [[Spodnje Gorje]], ki so po površini in številu prebivalcev največje, [[Mevkuž]], [[Radovna]], [[Perniki]], [[Spodnje Laze]], [[Zgornje Laze]] ter [[Grabče]], s skupaj 10 vaškimi odbori. Leta 2020 je bilo ustanovljeno še samostojno naselje [[Zatrnik]] na Pokljuki. Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah spada v [[starejša kamena doba|starejšo kameno dobo]]. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravimo [[Poglejska cerkev]], našli kamnito orodje. == Znamenitosti == === Pokljuška soteska === Nad vasjo Krnica se nahaja vhod v [[Pokljuška soteska|Pokljuško sotesko]]. Dva kilometra dolga soteska je ostanek toka Ribščice, ki se je približno pred 10.000 leti med umikom [[ledenik]]ov zajedala v apnenčasto kamnino. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna [[soteska]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. V soteski prav tako najdemo nekatere kraške oblike, kot so: naravni most, previsne stene in votline. Najbolj znana je »Pokljuška luknja«, v kateri naj bi se med svojim begom v [[Nemčija|Nemčijo]] skrival celo sam [[Primož Trubar]]. Skozi luknjo vodi pot naprej na [[Stara Pokljuka|Staro Pokljuko]]. Prek najožjega dela so že leta 1930 zgradili lesene mostičke, ki so jih poimenovali [[Galerije kraljeviča Andreja]]. Skozi sotesko vodi tudi [[slovenska geološka pot]]. [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander Karađordževič]] je leta 1938 na [[Mežakla|Mežakli]] zgradil leseno počitniško naselje, ki ga je imenoval Andrejevo, po svojem sinu. Naselje je imelo 17 hišic z vsemi potrebami. Poleg so postavili električne transformatorje, pet senikov, tri koče, dva vodna rezervoarja, kopalni bazen, drvarnice, vodni zbiralnik, garaže, napeljali telefon. Vsak od kraljevičev je imel svojo hišico, pa kraljica Marija, uslužbenci, stražarji, adjutanti, oskrbniki, konjarji. Po partizanskem požigu leta 1944 je ostalo le nekaj hiš, infrastruktura in kapelica. Iz soteske se pot nadaljuje naprej na [[Rudno polje]], kjer se vsako leto odvija [[Svetovni pokal v biatlonu]]. === Soteska Vintgar === Gorje imajo poleg Pokljuške soteske še nekaj drugih znamenitosti: [[blejski Vintgar|soteska Vintgar]], ki jo leta 1891 skupaj s fotografom [[Benedikt Largerporter|Benediktom Largerporterjem]] odkril tedanji župan Gorij [[Jakob Žumer]]. Soteska je dolga 1600 metrov in se konča s slapom [[slap Šum|Šumom]], ki velja za največji rečni in prostopadajoči slap na Slovenskem. Soteska je bila uradno odprta leta 1893, letno pa jo obišče okoli 40.000 turistov. === Pocarjeva domačija === [[Pocarjeva domačija]] velja za eno najstarejših domačij v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]]. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa najstarejša listina izvira iz leta 1609. Obiskal pa jo je celo sam [[princ Charles]],{{Dummy ref|kateri?}} ko se je mudil na obisku. === Ostale znamenitosti === * Psnakov mlin in žaga, * [[Napolenov kamen]], * kamnita baba, * ostanki požgane Radovne, * Gogalova lipa, * [[grajski mlin]], katerega temelji so stari okoli 2000 let, o čemer priča najdena rimska klet, in še bi lahko naštevali. == Gospodarstvo v preteklosti == Gospodarstvo je bilo vseskozi dobro razvito. Gospodarski utrip kraja je v preteklosti dajala kmetijska dejavnost, spodbujala pa ga je reka [[Radovna]], bogastvo pokljuških gozdov, živa pa je bila tudi [[fužina]]rska in kovaška tradicija. Radovna je poganjala lesena kolesa žag, mlinov, fužin, kovačnice, pozneje tudi hidroelektrarne. V Spodnji Radovni so še danes vidni ostanki fužine, ki so bile tu že v 16. stoletju, njihova dejavnost pa je cvetela predvsem v času, ko je z njimi gospodaril [[Žiga Zois]], nazadnje pa so bile celo v lasti [[Kranjske industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. Reka Radovna je omogočila tudi [[splavarjenje]]. Za te kraje je značilna tudi zvončarska obrt. Z njo so začeli na Višelnici pri [[Jakob Jan|Jakobu Janu]], že leta 1752, višek pa je dosegla ob koncu 19. stoletja, ko so bile zvončarske delavnice tudi v Mevkužu in Podhomu. Gorjanski zvončarji so svoje izdelke prodajali po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem ter celo Tirolskem. Lesna trgovina iz pokljuških gozdov je Gorjancem prinašala lep zaslužek, vzcvetela pa je predvsem po letu 1906, po vzpostavitvi železniške povezave s [[Trst]]om in s tem povečanim izvozom lesa v Italijo, saj je železnice [[Dunaj]]-Trst potekala tudi skozi ta kraj. V Podhomu je delovala »Mlekarska zadruga«, ki je imela celo svojo hišo in izdelovala svoj [[sir]]. Ukvarjali pa so se tudi s [[čebelarstvo]]m ter [[sadjarstvo]]m. Danes vsega tega ni več, srečamo lahko samo še nekatere kmete ter samostojne podjetnike, katerim pa to delo ni vir preživetja. == Aktivnost Gorjancev ter bolj znane osebe == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Gorje}} Gorjanci so bili aktivni na več področjih, delovalo je [[bralno društvo]], ki je bilo ustanovljeno leta 1879, leta 1927 so ustanovili [[športno društvo]], ki se je 1930. leta združilo z novoustanovljenim [[Sokolsko društvo|sokolskim društvom]]. Glavna športna panoga je bilo smučanje. Smuči so izdelovali kolarji. Najbolj znan športnik pa je bil [[Lovro Žemva]], ki je leta 1934 tekel na smučeh za jugoslovansko reprezentanco na Poljskem. Dve leti pozneje pa je nastopil na olimpijadi v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]] v teku na 50&nbsp;km in dosegel dvajseto mesto. Tudi danes so Gorjanci športno aktivni, najbolj znan je predvsem tekaški klub Gorje, katerega člani so bili danes vam bolj znani [[biatlon]]ci, [[Lucija Larisi]] in [[Jože Poklukar|Jože]] ter [[Matjaž Poklukar]] in Tomaž Žemva. V Gorjah je delovalo ali pa se je rodila kar nekaj znanih in priznanih oseb, poleg zgoraj že omenjenih biatloncev, velja omeniti še [[Albin Belar|Albina Belarja]], začetnika in ustanovitelja seizmologije na Slovenskem, ki je samo dve leti po rušilnem potresu leta 1895 postavil prvo potresno opazovalnico v [[Avstro ogrska monarhija|avstro-ogrski monarhiji]], prav tako pa je bil tudi idejni oče [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. V Gorjah je deloval tudi prevajalec [[Niko Košir]], pisatelj [[Anton Kocjančič]] ter eden izmed bolj priznanih slovenskih zgodovinarjev za novejšo zgodovino [[Božo Repe]] in da gorjanskih talentiranih glasbenikov, [[Godba Gorje|Godbe Gorje]], alpinistov sploh ne omenjamo. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Peter Torkar]] | '''{{Abbr|SV|Ivan Hočevar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.gorje.si/ uradna stran občine. * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gorje municipality|Občina Gorje}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Gorje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Gorje|*]] {{normativna kontrola}} pd6003t8wrjsec9ijdq02r9rvbhyhx1 6758590 6758317 2026-09-30T08:03:57Z ~2026-52603-85 266567 sadsdadd 6758590 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Matej Lovšin]] |grb=Coat of Arm of Gorje.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gorje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.gorje.si/ |površina= |prebivalstvo=2733 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1362 |ženske=1371 |sedež=[[Zgornje Gorje]]}} '''Občina Gorje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala leta 2006 z izločitvijo istoimenske [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]] iz [[Občina Bled|Občine Bled]]. Največje naselje s skoraj 1.000 prebivalci so [[Spodnje Gorje]], upravno središče občine pa je v [[Zgornje Gorje|Zgornjih Gorjah]]. == Naselja v občini == [[Grabče]], [[Krnica, Gorje|Krnica]], [[Mevkuž]], [[Perniki]], [[Podhom]], [[Poljšica pri Gorjah]], [[Radovna, Gorje|Radovna]], [[Spodnje Gorje]], [[Spodnje Laze]], [[Višelnica]], [[Zatrnik]], '''[[Zgornje Gorje]]''', [[Zgornje Laze]] == Splošno == Gorje ali Gorjanski kot pojmujemo skupino vasi in zaselkov, oddaljenih kakih 5 kilometrov od [[Bled]]a v smeri proti [[Pokljuka|Pokljuki]], dolini [[Radovna|Radovne]] in [[Mežakla|Mežakli]]. Gorjansko območje sega od roba blejskega kota v nadmorski višini 603 m do [[triglav#Stranski vrhovi|malega Triglava]] 2700 m nadmorske višine. Občina Gorje meri 119,27&nbsp;km² in šteje 2917 prebivalcev. Meji na [[Bled]], [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]], [[Jesenice]], [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], [[Bohinj]]. Ime Gorje pomeni, da so ti kraji »gor«, so visoko. Gorjanske vasi so zadnje večje vasi pod Triglavom. Imena vasi so stara in so nastala predvsem po imenih okoliških hribov. Vas [[Višelnica]] se imenuje tako, ker je višje od središča, [[Zatrata]], ker je za trato, [[Poljšica]], ker je za poljem, [[Podhom]], ker je pod hribom Hom, [[Krnica]], ker leži v tipični ledeniški obliki [[Krnica|krnici]]. Gorje skupaj obsegajo 12 vasi, poleg že naštetih še: [[Zgornje Gorje]], ki veljajo za nekakšno središče Gorij, v njih se nahajajo: vrtec, župnišče, pokopališče, pošta, osnovna šola, Gorjanski dom, trgovine, ... sledijo [[Spodnje Gorje]], ki so po površini in številu prebivalcev največje, [[Mevkuž]], [[Radovna]], [[Perniki]], [[Spodnje Laze]], [[Zgornje Laze]] ter [[Grabče]], s skupaj 10 vaškimi odbori. Leta 2020 je bilo ustanovljeno še samostojno naselje [[Zatrnik]] na Pokljuki. Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah spada v [[starejša kamena doba|starejšo kameno dobo]]. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravimo [[Poglejska cerkev]], našli kamnito orodje. == Znamenitosti == === Pokljuška soteska === Nad vasjo Krnica se nahaja vhod v [[Pokljuška soteska|Pokljuško sotesko]]. Dva kilometra dolga soteska je ostanek toka Ribščice, ki se je približno pred 10.000 leti med umikom [[ledenik]]ov zajedala v apnenčasto kamnino. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna [[soteska]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. V soteski prav tako najdemo nekatere kraške oblike, kot so: naravni most, previsne stene in votline. Najbolj znana je »Pokljuška luknja«, v kateri naj bi se med svojim begom v [[Nemčija|Nemčijo]] skrival celo sam [[Primož Trubar]]. Skozi luknjo vodi pot naprej na [[Stara Pokljuka|Staro Pokljuko]]. Prek najožjega dela so že leta 1930 zgradili lesene mostičke, ki so jih poimenovali [[Galerije kraljeviča Andreja]]. Skozi sotesko vodi tudi [[slovenska geološka pot]]. [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander Karađordževič]] je leta 1938 na [[Mežakla|Mežakli]] zgradil leseno počitniško naselje, ki ga je imenoval Andrejevo, po svojem sinu. Naselje je imelo 17 hišic z vsemi potrebami. Poleg so postavili električne transformatorje, pet senikov, tri koče, dva vodna rezervoarja, kopalni bazen, drvarnice, vodni zbiralnik, garaže, napeljali telefon. Vsak od kraljevičev je imel svojo hišico, pa kraljica Marija, uslužbenci, stražarji, adjutanti, oskrbniki, konjarji. Po partizanskem požigu leta 1944 je ostalo le nekaj hiš, infrastruktura in kapelica. Iz soteske se pot nadaljuje naprej na [[Rudno polje]], kjer se vsako leto odvija [[Svetovni pokal v biatlonu]]. === Soteska Vintgar === Gorje imajo poleg Pokljuške soteske še nekaj drugih znamenitosti: [[blejski Vintgar|soteska Vintgar]], ki jo leta 1891 skupaj s fotografom [[Benedikt Largerporter|Benediktom Largerporterjem]] odkril tedanji župan Gorij [[Jakob Žumer]]. Soteska je dolga 1600 metrov in se konča s slapom [[slap Šum|Šumom]], ki velja za največji rečni in prostopadajoči slap na Slovenskem. Soteska je bila uradno odprta leta 1893, letno pa jo obišče okoli 40.000 turistov. === Pocarjeva domačija === [[Pocarjeva domačija]] velja za eno najstarejših domačij v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]]. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa najstarejša listina izvira iz leta 1609. Obiskal pa jo je celo sam [[princ Charles]],{{Dummy ref|kateri?}} ko se je mudil na obisku. === Ostale znamenitosti === * Psnakov mlin in žaga, * [[Napolenov kamen]], * kamnita baba, * ostanki požgane Radovne, * Gogalova lipa, * [[grajski mlin]], katerega temelji so stari okoli 2000 let, o čemer priča najdena rimska klet, in še bi lahko naštevali. == Gospodarstvo v preteklosti == Gospodarstvo je bilo vseskozi dobro razvito. Gospodarski utrip kraja je v preteklosti dajala kmetijska dejavnost, spodbujala pa ga je reka [[Radovna]], bogastvo pokljuških gozdov, živa pa je bila tudi [[fužina]]rska in kovaška tradicija. Radovna je poganjala lesena kolesa žag, mlinov, fužin, kovačnice, pozneje tudi hidroelektrarne. V Spodnji Radovni so še danes vidni ostanki fužine, ki so bile tu že v 16. stoletju, njihova dejavnost pa je cvetela predvsem v času, ko je z njimi gospodaril [[Žiga Zois]], nazadnje pa so bile celo v lasti [[Kranjske industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. Reka Radovna je omogočila tudi [[splavarjenje]]. Za te kraje je značilna tudi zvončarska obrt. Z njo so začeli na Višelnici pri [[Jakob Jan|Jakobu Janu]], že leta 1752, višek pa je dosegla ob koncu 19. stoletja, ko so bile zvončarske delavnice tudi v Mevkužu in Podhomu. Gorjanski zvončarji so svoje izdelke prodajali po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem ter celo Tirolskem. Lesna trgovina iz pokljuških gozdov je Gorjancem prinašala lep zaslužek, vzcvetela pa je predvsem po letu 1906, po vzpostavitvi železniške povezave s [[Trst]]om in s tem povečanim izvozom lesa v Italijo, saj je železnice [[Dunaj]]-Trst potekala tudi skozi ta kraj. V Podhomu je delovala »Mlekarska zadruga«, ki je imela celo svojo hišo in izdelovala svoj [[sir]]. Ukvarjali pa so se tudi s [[čebelarstvo]]m ter [[sadjarstvo]]m. Danes vsega tega ni več, srečamo lahko samo še nekatere kmete ter samostojne podjetnike, katerim pa to delo ni vir preživetja. == Aktivnost Gorjancev ter bolj znane osebe == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Gorje}} Gorjanci so bili aktivni na več področjih, delovalo je [[bralno društvo]], ki je bilo ustanovljeno leta 1879, leta 1927 so ustanovili [[športno društvo]], ki se je 1930. leta združilo z novoustanovljenim [[Sokolsko društvo|sokolskim društvom]]. Glavna športna panoga je bilo smučanje. Smuči so izdelovali kolarji. Najbolj znan športnik pa je bil [[Lovro Žemva]], ki je leta 1934 tekel na smučeh za jugoslovansko reprezentanco na Poljskem. Dve leti pozneje pa je nastopil na olimpijadi v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]] v teku na 50&nbsp;km in dosegel dvajseto mesto. Tudi danes so Gorjanci športno aktivni, najbolj znan je predvsem tekaški klub Gorje, katerega člani so bili danes vam bolj znani [[biatlon]]ci, [[Lucija Larisi]] in [[Jože Poklukar|Jože]] ter [[Matjaž Poklukar]] in Tomaž Žemva. V Gorjah je delovalo ali pa se je rodila kar nekaj znanih in priznanih oseb, poleg zgoraj že omenjenih biatloncev, velja omeniti še [[Albin Belar|Albina Belarja]], začetnika in ustanovitelja seizmologije na Slovenskem, ki je samo dve leti po rušilnem potresu leta 1895 postavil prvo potresno opazovalnico v [[Avstro ogrska monarhija|avstro-ogrski monarhiji]], prav tako pa je bil tudi idejni oče [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. V Gorjah je deloval tudi prevajalec [[Niko Košir]], pisatelj [[Anton Kocjančič]] ter eden izmed bolj priznanih slovenskih zgodovinarjev za novejšo zgodovino [[Božo Repe]] in da gorjanskih talentiranih glasbenikov, [[Godba Gorje|Godbe Gorje]], alpinistov sploh ne omenjamo. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Peter Torkar]] | '''{{Abbr|SV|Ivan Hočevar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.gorje.si/ uradna stran občine. * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gorje municipality|Občina Gorje}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Gorje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Gorje|*]] {{normativna kontrola}} jr6rc80cs05vdccqmm8kpmsmod3l66g 6758612 6758590 2026-09-30T09:40:54Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52603-85|~2026-52603-85]] ([[User talk:~2026-52603-85|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Ljuba24b|Ljuba24b]] 6758317 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{Infopolje Občina v Sloveniji |župan=[[Peter Torkar]] |grb=Coat of Arm of Gorje.png |lokacija=Obcine Slovenija 2007 Gorje.svg |lokacija_napis=Lega občine v Sloveniji<ref>[http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 Zemljevid] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170729183600/http://www.geopedia.si/#L408_F207_T1257_vF_b_x421100_y139462.398_s12 |date=2017-07-29 }} na Geopedii</ref> |splet=http://www.gorje.si/ |površina= |prebivalstvo=2733 |prebivalstvo_datum=2026 |moški=1362 |ženske=1371 |sedež=[[Zgornje Gorje]]}} '''Občina Gorje''' je ena od [[občina|občin]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]]. Občina je nastala leta 2006 z izločitvijo istoimenske [[Krajevna skupnost|krajevne skupnosti]] iz [[Občina Bled|Občine Bled]]. Največje naselje s skoraj 1.000 prebivalci so [[Spodnje Gorje]], upravno središče občine pa je v [[Zgornje Gorje|Zgornjih Gorjah]]. == Naselja v občini == [[Grabče]], [[Krnica, Gorje|Krnica]], [[Mevkuž]], [[Perniki]], [[Podhom]], [[Poljšica pri Gorjah]], [[Radovna, Gorje|Radovna]], [[Spodnje Gorje]], [[Spodnje Laze]], [[Višelnica]], [[Zatrnik]], '''[[Zgornje Gorje]]''', [[Zgornje Laze]] == Splošno == Gorje ali Gorjanski kot pojmujemo skupino vasi in zaselkov, oddaljenih kakih 5 kilometrov od [[Bled]]a v smeri proti [[Pokljuka|Pokljuki]], dolini [[Radovna|Radovne]] in [[Mežakla|Mežakli]]. Gorjansko območje sega od roba blejskega kota v nadmorski višini 603 m do [[triglav#Stranski vrhovi|malega Triglava]] 2700 m nadmorske višine. Občina Gorje meri 119,27&nbsp;km² in šteje 2917 prebivalcev. Meji na [[Bled]], [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]], [[Jesenice]], [[Kranjska Gora|Kranjsko Goro]], [[Bohinj]]. Ime Gorje pomeni, da so ti kraji »gor«, so visoko. Gorjanske vasi so zadnje večje vasi pod Triglavom. Imena vasi so stara in so nastala predvsem po imenih okoliških hribov. Vas [[Višelnica]] se imenuje tako, ker je višje od središča, [[Zatrata]], ker je za trato, [[Poljšica]], ker je za poljem, [[Podhom]], ker je pod hribom Hom, [[Krnica]], ker leži v tipični ledeniški obliki [[Krnica|krnici]]. Gorje skupaj obsegajo 12 vasi, poleg že naštetih še: [[Zgornje Gorje]], ki veljajo za nekakšno središče Gorij, v njih se nahajajo: vrtec, župnišče, pokopališče, pošta, osnovna šola, Gorjanski dom, trgovine, ... sledijo [[Spodnje Gorje]], ki so po površini in številu prebivalcev največje, [[Mevkuž]], [[Radovna]], [[Perniki]], [[Spodnje Laze]], [[Zgornje Laze]] ter [[Grabče]], s skupaj 10 vaškimi odbori. Leta 2020 je bilo ustanovljeno še samostojno naselje [[Zatrnik]] na Pokljuki. Najstarejša dokazana poselitev v Gorjah spada v [[starejša kamena doba|starejšo kameno dobo]]. Arheologi so namreč v jami nad Poljšico, ki ji pravimo [[Poglejska cerkev]], našli kamnito orodje. == Znamenitosti == === Pokljuška soteska === Nad vasjo Krnica se nahaja vhod v [[Pokljuška soteska|Pokljuško sotesko]]. Dva kilometra dolga soteska je ostanek toka Ribščice, ki se je približno pred 10.000 leti med umikom [[ledenik]]ov zajedala v apnenčasto kamnino. Kasneje se je voda umaknila in nastala je največja fosilna [[soteska]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. V soteski prav tako najdemo nekatere kraške oblike, kot so: naravni most, previsne stene in votline. Najbolj znana je »Pokljuška luknja«, v kateri naj bi se med svojim begom v [[Nemčija|Nemčijo]] skrival celo sam [[Primož Trubar]]. Skozi luknjo vodi pot naprej na [[Stara Pokljuka|Staro Pokljuko]]. Prek najožjega dela so že leta 1930 zgradili lesene mostičke, ki so jih poimenovali [[Galerije kraljeviča Andreja]]. Skozi sotesko vodi tudi [[slovenska geološka pot]]. [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander Karađordževič]] je leta 1938 na [[Mežakla|Mežakli]] zgradil leseno počitniško naselje, ki ga je imenoval Andrejevo, po svojem sinu. Naselje je imelo 17 hišic z vsemi potrebami. Poleg so postavili električne transformatorje, pet senikov, tri koče, dva vodna rezervoarja, kopalni bazen, drvarnice, vodni zbiralnik, garaže, napeljali telefon. Vsak od kraljevičev je imel svojo hišico, pa kraljica Marija, uslužbenci, stražarji, adjutanti, oskrbniki, konjarji. Po partizanskem požigu leta 1944 je ostalo le nekaj hiš, infrastruktura in kapelica. Iz soteske se pot nadaljuje naprej na [[Rudno polje]], kjer se vsako leto odvija [[Svetovni pokal v biatlonu]]. === Soteska Vintgar === Gorje imajo poleg Pokljuške soteske še nekaj drugih znamenitosti: [[blejski Vintgar|soteska Vintgar]], ki jo leta 1891 skupaj s fotografom [[Benedikt Largerporter|Benediktom Largerporterjem]] odkril tedanji župan Gorij [[Jakob Žumer]]. Soteska je dolga 1600 metrov in se konča s slapom [[slap Šum|Šumom]], ki velja za največji rečni in prostopadajoči slap na Slovenskem. Soteska je bila uradno odprta leta 1893, letno pa jo obišče okoli 40.000 turistov. === Pocarjeva domačija === [[Pocarjeva domačija]] velja za eno najstarejših domačij v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]]. Na stropnem tramu je vrezana letnica 1775, v hišnem arhivu pa najstarejša listina izvira iz leta 1609. Obiskal pa jo je celo sam [[princ Charles]],{{Dummy ref|kateri?}} ko se je mudil na obisku. === Ostale znamenitosti === * Psnakov mlin in žaga, * [[Napolenov kamen]], * kamnita baba, * ostanki požgane Radovne, * Gogalova lipa, * [[grajski mlin]], katerega temelji so stari okoli 2000 let, o čemer priča najdena rimska klet, in še bi lahko naštevali. == Gospodarstvo v preteklosti == Gospodarstvo je bilo vseskozi dobro razvito. Gospodarski utrip kraja je v preteklosti dajala kmetijska dejavnost, spodbujala pa ga je reka [[Radovna]], bogastvo pokljuških gozdov, živa pa je bila tudi [[fužina]]rska in kovaška tradicija. Radovna je poganjala lesena kolesa žag, mlinov, fužin, kovačnice, pozneje tudi hidroelektrarne. V Spodnji Radovni so še danes vidni ostanki fužine, ki so bile tu že v 16. stoletju, njihova dejavnost pa je cvetela predvsem v času, ko je z njimi gospodaril [[Žiga Zois]], nazadnje pa so bile celo v lasti [[Kranjske industrijska družba|Kranjske industrijske družbe]]. Reka Radovna je omogočila tudi [[splavarjenje]]. Za te kraje je značilna tudi zvončarska obrt. Z njo so začeli na Višelnici pri [[Jakob Jan|Jakobu Janu]], že leta 1752, višek pa je dosegla ob koncu 19. stoletja, ko so bile zvončarske delavnice tudi v Mevkužu in Podhomu. Gorjanski zvončarji so svoje izdelke prodajali po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem, Gorenjskem ter celo Tirolskem. Lesna trgovina iz pokljuških gozdov je Gorjancem prinašala lep zaslužek, vzcvetela pa je predvsem po letu 1906, po vzpostavitvi železniške povezave s [[Trst]]om in s tem povečanim izvozom lesa v Italijo, saj je železnice [[Dunaj]]-Trst potekala tudi skozi ta kraj. V Podhomu je delovala »Mlekarska zadruga«, ki je imela celo svojo hišo in izdelovala svoj [[sir]]. Ukvarjali pa so se tudi s [[čebelarstvo]]m ter [[sadjarstvo]]m. Danes vsega tega ni več, srečamo lahko samo še nekatere kmete ter samostojne podjetnike, katerim pa to delo ni vir preživetja. == Aktivnost Gorjancev ter bolj znane osebe == {{glavni članek|Seznam osebnosti iz Občine Gorje}} Gorjanci so bili aktivni na več področjih, delovalo je [[bralno društvo]], ki je bilo ustanovljeno leta 1879, leta 1927 so ustanovili [[športno društvo]], ki se je 1930. leta združilo z novoustanovljenim [[Sokolsko društvo|sokolskim društvom]]. Glavna športna panoga je bilo smučanje. Smuči so izdelovali kolarji. Najbolj znan športnik pa je bil [[Lovro Žemva]], ki je leta 1934 tekel na smučeh za jugoslovansko reprezentanco na Poljskem. Dve leti pozneje pa je nastopil na olimpijadi v [[Garmisch-Partenkirchen|Garmisch-Partenkirchnu]] v teku na 50&nbsp;km in dosegel dvajseto mesto. Tudi danes so Gorjanci športno aktivni, najbolj znan je predvsem tekaški klub Gorje, katerega člani so bili danes vam bolj znani [[biatlon]]ci, [[Lucija Larisi]] in [[Jože Poklukar|Jože]] ter [[Matjaž Poklukar]] in Tomaž Žemva. V Gorjah je delovalo ali pa se je rodila kar nekaj znanih in priznanih oseb, poleg zgoraj že omenjenih biatloncev, velja omeniti še [[Albin Belar|Albina Belarja]], začetnika in ustanovitelja seizmologije na Slovenskem, ki je samo dve leti po rušilnem potresu leta 1895 postavil prvo potresno opazovalnico v [[Avstro ogrska monarhija|avstro-ogrski monarhiji]], prav tako pa je bil tudi idejni oče [[Triglavski narodni park|Triglavskega narodnega parka]]. V Gorjah je deloval tudi prevajalec [[Niko Košir]], pisatelj [[Anton Kocjančič]] ter eden izmed bolj priznanih slovenskih zgodovinarjev za novejšo zgodovino [[Božo Repe]] in da gorjanskih talentiranih glasbenikov, [[Godba Gorje|Godbe Gorje]], alpinistov sploh ne omenjamo. == Seznam županov == === Lokalna samouprava === {| class="wikitable plainrowheaders" style="background:#fff; font-size:89%; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" ! scope="col" width=45px|Volitve ! scope="col" width=89px|Župan ! scope="col" width=45px|Stranka |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2006|2006]] ! scope="row" rowspan=5|[[Peter Torkar]] | '''{{Abbr|SV|Ivan Hočevar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2010|2010]] | rowspan=4|'''{{Abbr|SV|Katjuša Torkar in skupina volivcev}}''' |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] |- style="text-align:center;" | align=center bgcolor=#F5F5DC|[[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] |} ==Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * http://www.gorje.si/ uradna stran občine. * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Gorje municipality|Občina Gorje}} {{Slovenske občine}} [[Kategorija:Občine Slovenije|Gorje]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2006]] [[Kategorija:Občina Gorje|*]] {{normativna kontrola}} pd6003t8wrjsec9ijdq02r9rvbhyhx1 0 88288 6758323 6758119 2026-09-29T13:31:15Z Ljuba24b 92351 /* Départmaji, province in mesta */ slovenska imena krajev oz. linki 6758323 wikitext text/x-wiki : {{drugi pomeni|Meuse (departma)}} {{Infopolje Vodotok | name = Meuse / Maas | image = Maas.jpg | image_caption = Meuse (''Maas'') pri [[Maastricht]]u | source1 = Langreška planota, Zgornja Marna | source1_coordinates = {{koord|47|58|28|N|5|38|1|E|region:FR_type:river|display=inline,title}} | mouth = Hollands Diep, [[Severno morje]] | mouth_coordinates = {{koord|54|42|54|N|4|40|4|E|region:NL_type:river|display=inline}} | basin_countries = [[Francija]], [[Belgija]], [[Nizozemska]] | length = 925 km | source1_elevation = 408 m | discharge1 = 357 m³/s | basin_size = 34.548 km² | map = Bassin de la Meuse.svg | map_caption = Porečje reke Meuse }} '''Meuse''' ({{IPA-fr|møz|lang|LL-Q150 (fra)-GrandCelinien-Meuse.wav}}) ali '''Maas''' ({{IPA-nl|maːs|lang|nl-Maas.ogg}}, limburško Maos [mɔːs]) je velika evropska [[reka]], ki izvira v [[Francija|Franciji]] in teče skozi [[Belgija|Belgijo]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], preden se iz [[Delta Ren - Meuse - Šelda|delte Ren - Meuse - Šelda]] izlije v [[Severno morje]]. Dolga je 925&nbsp;km<ref>H. E. J. Berger, A. L. Mugie (Ministerie van Verkeer en Waterstaat, Rijkswaterstaat, Rijksinstituut voor Integraal Zoetwaterbeheer en Afvalwaterbehandeling): Hydrologische systeembeschrijving Maas, Den Haag 1994</ref> == Etimologija == Ime ''Meuse'' izhaja iz francoskega imena reke, ki se je razvilo iz latinskega imena ''Mosa''. Nizozemsko ime ''Maas'' prihaja iz srednje-nizozemskega ''Mase'', ki izhaja iz domnevno vendar nedokazane staro-nizozemske oblike *''Masa'', iz proto-germanske *''Masō''. Šele sodobna nizozemščina ohranja to germansko obliko. Kljub podobnosti, germansko ime ne izhaja iz latinskega imena, sodeč po prehodu iz zgodnjega ''o'' v ''a'', ki je značilen za germanske jezike. Zato sta latinsko in germansko ime verjetno izhajali iz protokeltskega vira, ki bi bil *''Mosā''. == Geografija == [[Image:Meuse River SPOT 1140.jpg|thumb|left|298px|Meuse iz SPOT satelita. Vas spodaj desno je Bogny-sur-Meuse, zgoraj levo Revin]] Reka Meuse izvira na [[Langres|Langreški planoti]] v [[Šampanja-Ardeni|Šampanji]], od koder teče proti severu skozi [[Sedan, Ardeni|Sedan]] in [[Charleville-Mézières]] v Belgijo. Za [[Namur (mesto)|Namurjem]] se reka obrne proti severovzhodu pod [[Ardeni|Ardene]], pri mestu [[Liège]] pa se zopet usmeri na sever. Od [[Maastricht]]a do [[Roermond]]a je mejna reka med Belgijo in Nizozemsko, po kateri teče naprej mimo [[Venlo]]ja tik ob meji z [[Nemčija|Nemčijo]]. Kasneje se usmeri na zahod in tkjer poteka vzporedno z reko Waal in je del obsežne Ren-Meuse-Šelda delte (reka [[Šelda]] na jugu in Ren na severu). V bližini [[Heusden]]a se nato razdeli na [[Afgedamde Maas]] na desni in [[Bergse Maas]] na levi. Bergse Maas se nadaljuje pod imenom Amer, ki je del narodnega parka De Biesbosch. Afgedamde Maas se pridruži Waal, glavni tok Rena pri Woudrichemu, nato pa teče pod imenom Boven Merwede do Hardinxveld-Giessendama, kjer se razcepi v Nieuwe Merwede in Beneden Merwede. V bližini Lage Zwaluwe se Nieuwe Merwede pridruži Amer ter tvori Hollandsch Diep ([[estuarij Rena in Meuse]]), ki se razdeli v Grevelingen in Haringvliet, preden dokončno steče v Severno morje.<ref>{{Navedi splet |url=http://services.sandre.eaufrance.fr/Courdo/Fiche/client/fiche_courdo.php?CdSandre=B---0000 |title=SANDRE Fiche cours d'eau La Meuse (B---0000) |accessdate=2017-01-17 |archive-date=2017-12-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171215042425/http://services.sandre.eaufrance.fr/Courdo/Fiche/client/fiche_courdo.php?CdSandre=B---0000 |url-status=dead }}</ref> Meuse prečkajo mnogi železniški in cestni mostovi in okoli 32 [[trajekt]]ov. Meuse je plovna na precejšnjem delu celotne dolžine. Na Nizozemskem in v Belgiji je reka del večje celinske plovne infrastrukture, ki povezuje pristanišča območja [[Rotterdam]]-[[Amsterdam]]-[[Antwerpen]] do industrijskih območij: Hertogenbosch, Venlo, Maastricht, Liège in Namur. Med Maastrichtom in Maasbrachtom se del neplovne Meuse obide po 36&nbsp;km Juliana kanalu. Južno od Namurja, dalje proti toku, lahko po reki plujejo le manjša plovila, čeprav vlačilci dolgi do 100 m še vedno lahko dosežejo francosko mejo pri mestu Givet. Od Giveta je reka kanalizirana na razdalji 272 kilometrov. Zanjo se uporablja ime »Canal de la Meuse«. Samo gorvodno od mesta Commercy je Canal de la Meuse povezan s kanalom Marne-Ren s pomočjo kratkega odvodnega kanala.<ref>NoorderSoft Waterways database</ref> {{wide image|Meuse, in the french ardennes.JPG|1000px|Meuse v francoskih Ardenih pri Laifouru.}} == Porečje == [[File:Dinant Rochers Freyr R01.jpg|thumb|Meuse in ''Rochers de Freÿr'', levo izven slike je grad Freÿr]] [[File:01-Namur-290305 (1).jpg|thumb|Meuse pri kraju Namur, središče Valonije]] [[File:Meuse fragnee.jpg|thumb|Meuse pri Liègu, tretje rečno pristanišče v Evropi]] [[File:Maas.jpg|thumb|Meuse pri Maastrichtu]] [[File:Maas grave.jpg|thumb|Meuse blizu Graveja]] [[Image:Appeltern, de Maas foto7 2011-01-16 14.43.jpg|thumb|Meuse blizu Appelterna]] Mednarodni sporazum o upravljanju reke med Francijo, Nemčijo, [[Luksemburg]]om, Nizozemsko in Belgijo je bil podpisan leta 2002 v [[Gent]]u v Belgiji. V sporazumu sodelujejo tudi belgijske regionalne vlade [[Flandrija|Flandrije]], [[Valonija|Valonije]] in [[Bruselj|Bruslja]] (ki ni v porečju reke Meuse, ampak črpa vodo v Meuse). Večji del tega območja velikega 34.548&nbsp;km² je v Valoniji (12.000&nbsp;km²), sledita ji Francija (9000&nbsp;km²), Nizozemska (8000&nbsp;km²), Nemčija (2000&nbsp;km²), Flandrija (2000&nbsp;km²) in v Luksemburg (nekaj km²). Za izvajanje te pogodbe je odgovorna mednarodna komisija za Meuse. Sestavni del pogodbe je tudi zemljevid območja.<ref>[http://environnement.wallonie.be/legis/international/accord004.htm Accord international sur la Meuse]</ref> === Pritoki === Glavni pritoki reke Meuse od izvira do izliva (s kraji, upravnimi enotami): [[Slika:Dinant JPG01.jpg|thumb|right|Reka Meuse pri [[Dinant]]u, Belgija.]] * [[Chiers]] ([[Bazeilles]], [[Ardennes (departma)|departma Ardeni]]) * [[Bar (reka)|Bar]] (pri [[Dom-le-Mesnil]]u) * [[Semois|Semois/Semoy]] ([[Monthermé]]) * [[Viroin]] ([[Vireux-Molhain]]) * [[Lesse]] ([[Dinant]]-[[Anseremme]], [[Namur (provinca)|provinca Namur]]) * [[Molignée]] ([[Anhée]]) * [[Bocq]] ([[Yvoir]]) * [[Sambre]] ([[Namur (mesto)|Namur]]) * [[Hoyoux]] ([[Huy]], [[Liège (provinca)|provinca Liège]]) * [[Ourthe]] ([[Liège]]) * [[Berwinne|Berwinne/Berwijn]] (pri [[Voeren]]-[[Moelingen]]u, [[Limburg (Belgija)|provinca Limburg - Belgija]]) * [[Voer|Voer/Fouron]] ([[Eijsden]], [[Limburg (Nizozemska)|provinca Limburg - Nizozemska]]) * [[Jeker|Geer/Jeker]] ([[Maastricht]]) * [[Geul]] (pri [[Meerssen]]u) * [[Geleenbeek]] (pri [[Maasbracht]]u) * [[Rur|Rur/Roer]] ([[Roermond]]) * [[Swalm]] ([[Swalmen]]) * [[Niers]] ([[Gennep]]) * [[Dieze]] (pri [['s-Hertogenbosch]]u, [[Severni Brabant|provinca Severni Brabant]]) == Hidrologija == [[File:Rijn Maas Delta.jpg|thumb|Spodnji del delte Ren-Meuse]] Povprečna letna stopnja pretoka Meuse je bila razmeroma stabilna v zadnjih nekaj tisoč letih. Nedavna študija ocenjuje, da se je povprečni pretok od leta 2000 pred našim štetjem povišal za približno 10 %.<ref>Ward PJ, H Renssen, JCJH Aerts, RT van Balen & J Vandenberghe (2008), "Strong increases in flood frequency and discharge of the River Meuse over the Late Holocene: impacts of long-term anthropogenic land use change and climate variability". ''Hydrol. Earth Syst. Sci.'' 12: 159-175. http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/12/159/2008/hess-12-159-2008.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200217074601/https://www.hydrol-earth-syst-sci.net/12/159/2008/hess-12-159-2008.pdf |date=2020-02-17 }} [Ward ''et al.'', 2008]</ref> Hidrološka porazdelitev Meuse se je spremenila v poznejšem srednjem veku, ko je velika poplava usmerila glavni tok na sever proti reki Merwede. Od takrat naprej je bil večji del prvotne Merwede imenovan ''Maas'' (tj. Meuse) in je služil kot glavni odtok te reke. Kraki so trenutno znani kot Nieuwe Maas in Oude Maas. Vendar si je v drugi seriji hudih poplav Meuse našla dodatno pot proti morju, kar je povzročilo oblikovanje [[mokrišče|mokrišč]] Biesbosch in Hollandsch diep v ustjih rek. Nato se je Meuse razdelila blizu Heusdena v dva glavna kraka, enega, ki teče na sever in se pridruži Merwede in enega ki teče neposredno v morje. krak Meuse, ki vodi neposredno do morja se je sčasoma zamuljil (in zdaj tvori tok Oude Maasje), a je bil leta 1904 kanaliziran v Bergse Maas, da bi prevzel funkcijo zasutega kraka. Hkrati se je bil krak do Merwede zajezen pri Heusdenu, (in je od takrat znan kot Afgedamde Maas), tako da malo vode iz Meuse vstopa v stare tokove ali pa so pritoki [[Ren]]a. Nastala ločitev rek Ren in Meuse se šteje, da je največji dosežek nizozemske hidrotehnike pred zaključkom del na [[Zuiderzee]] in [[Projekt Delta (Nizozemska)|Delti]].<ref name=BergseMaas>{{navedi knjigo |title=Honderd Jaar Bergse Maas |author=Van der Aalst & De Jongh |publisher=Pictures Publishing |year=2004 |language=nl |isbn= 90 73187 50 8 }}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.bhic.nl/de-uitvoering-van-de-maasmondingswerken |title=De Uitvoering van de Maasmondingswerken |first=Rien |last=Wols |website=Brabants Historisch Informatie Centrum |year=2011 |language=nl }}</ref> Leta 1970 je bil končan jez Haringvlietdam. Od takrat so ponovno združene vode Rena in Meuse dosegle Severno morje, bodisi na tem mestu ali v času nižjega vodostaja Rena, v Hoek van Holland.<ref>Rijkswaterstaat: ''Water Management in the Netherlands'', 2011</ref> Študija 2008 ugotavlja, da se je razlika med poletno in zimsko pretočno količino v zadnjih 100–200 letih znatno povečala. Prav tako opozarja, da se je pogostost hudih poplav (tj. tokovi >1000 % normalne vrednosti) izrazito povečala. Napovedujejo, da zimske poplave Meuse lahko postanejo stalen problem v prihodnjih desetletjih. == Départmaji, province in mesta == Meuse teče skozi naslednje departmaje Francije, province Belgije, Nizozemske in mest: *{{flagicon|France}} [[Haute-Marne]] *{{flagicon|France}} [[Vosges]]: [[Neufchâteau, Vosges|Neufchâteau]] *{{flagicon|France}} [[Meuse (departma)|Meuse]]: [[Commercy]], [[Saint-Mihiel]], [[Verdun, Meuse|Verdun]] *{{flagicon|France}} [[Ardennes (departma)|Ardennes]]: [[Sedan]], [[Charleville-Mézières]], [[Givet]] *{{flagicon|Belgium}} [[Namur (pokrajina)|Namur]]: [[Dinant]], [[Namur, Belgium|Namur]] *{{flagicon|Belgium}} [[Liège (pokrajina)|Liège]]: [[Huy]], [[Liège]], [[Visé]] *{{flagicon|Belgium}} [[Limburg (Belgija)]]: [[Boxmeer]], [[Cuijk]], [[Grave, Nizozemska|Grave]], [[Ravenstein, Nizozemska|Ravenstein]], [[Lith]], [[Heusden]], [[Aalburg]], [[Woudrichem]] *{{flagicon|Netherlands}} [[Limburg (Nizozemska)|Limburg]]: [[Maastricht]], [[Stein, Limburg|Stein]], [[Maasbracht]], [[Roermond]], [[Venlo]], [[Gennep]] *{{flagicon|Netherlands}} [[Gelderland]]: [[Maasdriel]] *{{flagicon|Netherlands}} [[Južna Holandija]]: [[Dordrecht]], [[Maassluis]], [[Rotterdam]] == Pesem Nemcev == Meuse (Maas) je navedena v prvi kitici stare nemške himne ''[[Lied der Deutschen|Das Lied der Deutschen]]''. Po nemški združitvi leta 1989 se poje le tretja kitica Das Lied der Deutschen kot nemška himna: prva in druga kitica se izpustita. Besedilo, napisano leta 1841, opisuje takrat nezdruženo Nemčijo z reko kot svojo zahodno mejo, kjer se je kralj [[Viljem I. Nizozemski]] leta 1839 pridružil Nemški zvezi s svojo vojvodino Limburg. Čeprav je ozemlje vojvodine uradno postalo sestavni del Nizozemske s pogodbo iz Londona leta 1867, je besedilo ostalo nespremenjeno, ko je bila ''Das Lied der Deutschen'' razglašena državno himno [[Weimarska republika|weimarske republike]] leta 1922. == Zgodovina == Od leta 1301 je zgornja Meuse približno zaznamovala zahodno mejo med [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetim rimskim cesarstvom]] in [[Francija v srednjem veku|Kraljevino Francijo]], potem ko grof Henrik III. Bar moral prejeti zahodni del grofije Bar (''Barrois mouvant'') kot francoski fevd iz rok kralja [[Filip IV. Francoski|Filipa IV.]]. Meja je ostala stabilna do leta 1552, ko je kralja [[Henrik II. Francoski|Henrik II.]] priključil tri škofije Metz, Toul in Verdun in kralj [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvik XIII.]] leta 1633 okupiral vojvodino [[Lorena|Loreno]]. Njen spodnji belgijski (valonski) del, del ''sillon industriel'' (nekdanja industrijska hrbtenica Belgij), je bilo prvo v celoti industrializirano območje v celinski Evropi.<ref name="Atlas">{{navedi splet | title=Wallonie : une région en Europe | url=http://sder.wallonie.be/ICEDD/CAP-atlasWallonie2006/pages/atlas.asp?txt=conWalEur | publisher=Ministère de la Région wallonne | accessdate=September 29, 2007 |language=fr}}</ref> Meuse je vplivala na številne vojaške akcije v prvi in drugi svetovni vojni. V [[Bitka pri Verdunu|bitki pri Verdunu]] v februarju 1916 je bila velika naravna ovira, ki je vplivala na bojno črto. 2. januarja 1926 je vodostaj meril 29,91 metrov nad NAP (''Normaal Amsterdams Peil'') koto vode v Meuse, kar je bilo približno devet metrov nad povprečno višino vode. V decembru 1930 je okoli 60 ljudi umrlo v dolini Meuse med Huyem in Seraingom v tako imenovani ''Maastal nesreči'', ko zaradi temperaturne inverzije, izpušni plini iz tovarn niso mogli v ozračje in je prišlo do toksičnih koncentracij v površinski plasti zraka.<ref>Art. ''Maastal-Katastrophe''. In: Otto Ahlhaus, Gerhard Boldt, Klaus Klein (Hg.): ''Taschenlexikon Umweltschutz''. Schwann, Düsseldorf, 10. Aufl. 1986, ISBN 3-590-14362-2, S. 142.</ref> Meuse in njena prečkanja so bila ključni cilj zadnje velike nemške protiofenzive na zahodni fronti v drugi svetovni vojni, znani kot [[Ardenska ofenziva (1944)|Ardenska ofenziva]] v zimi 1944/45. Reka Meuse je predstavljena v dokumentarcu ''The River People'', izdanem leta 2012, delo Xavierja Istasseja.<ref>[http://www.eurochannel.com/en/The-River-People-Xavier-Istasse-Belgium.html Presentation of The River People on Eurochannel]</ref> Morski plazilec [[Mosazaver]] iz obdobja [[Kreda|krede]] je dobil ime po reki Meuse. Prve [[fosil]]e so odkrili zunaj Maastrichta leta 1780. == Glej tudi == * [[seznam rek v Franciji]] * [[seznam rek v Belgiji]] * [[seznam rek na Nizozemskem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Meuse River|Meuse River}} *[http://www.ppl.nl/bibliographies/all/showresults.php?bibliography=water&code=WR244&topic=regional%20studies%20%3E%20Europe%20%3E%20Meuse%20River Peace Palace Library's Bibliography on Water Resources and International Law regarding ''Meuse River''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110614055310/http://www.ppl.nl/bibliographies/all/showresults.php?bibliography=water&code=WR244&topic=regional%20studies%20%3E%20Europe%20%3E%20Meuse%20River |date=2011-06-14 }} * [https://www.youtube.com/watch?v=rA1do9qFM1g&feature=youtu.be Informationsfilm] des Rijkswaterstaat über die spaltbreite Offenhaltung des Haringvliet-Sperrwerks * [http://opus.kobv.de/zlb/volltexte/2008/2172/pdf/ZBBauverw_1886_19.pdf ''Entwicklungsgeschichte der Maas als Schiffahrtstraße.''] In: ''Centralblatt der Bauverwaltung.'', 8. Mai 1886; S. 182 ff. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Franciji]] [[Kategorija:Reke v Belgiji]] [[Kategorija:Reke na Nizozemskem]] [[Kategorija:Mejne reke]] dqddiitc6ph03tkb27h54n3eeze4qfg 0 91229 6758525 6756703 2026-09-30T01:42:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758525 wikitext text/x-wiki {{Infobox French commune | name = Lyon | native name = {{native name|frp|Liyon}} | commune status = Prefektura in [[Občine Francije|občina]] | image flag = Drapeau de Lyon.svg | image coat of arms = Coat of Arms of Lyon.svg | city motto = {{lang|frp|Avant, avant, Lion le melhor}}<br>(staro frankoprovansalsko za »Naprej, naprej, Lyon je najboljši«){{efn|Bojni krik iz leta 1269, v sodobni francosko-provansalščini zapisan kot {{lang|frp|Avant, Avant, Liyon lo mèlyor}}.}}<br>{{lang|frp|Virtute duce, comite fortuna}}<br>("Z vrlino kot vodnico in srečo kot sopotnico"){{efn|Citat iz [[Cicero]]novega pisma Luciju Munaciju Planku, ustanovitelju mesta.<ref>{{cite web|url=http://www.thelatinlibrary.com/cicero/fam10.shtml#3 |title=Cicero |work=Epistulae ad familiares, X.3 |access-date=2 January 2020 }}</ref>}} | image = {{multiple image |border = infobox |total_width = 300 |image_style = border:1; |perrow = 1/3/2/2 |image1 = Lyon-part-dieu-2023.jpg |caption1 = Obzorje Lyona v La Part-Dieu |image2 = France-003038 - Basilica of Notre-Dame de Fourvière (15939822990 cropped).jpg |caption2 = [[Bazilika Notre-Dame de Fourvière]] |image3 = Fontaine Bartholdi Place des Terreaux (cropped).jpg |caption3 = Place des Terreaux z vodnjakom Bartholdi |image4 = Rue Juiverie, Vieux Lyon.jpg |caption4 = [[Zgodovinsko mesto Lyon|Vieux Lyon]] |image5 = Grandes Serres (Parc de la Tête d'Or)-mai2011.jpg |caption5 = [[Parc de la Tête d'or]] |image6 = BassinNautique Confluence Lyon.jpg |caption6 = Okrožje Confluence |image7 = Statue de Louis XIV (Lyon, 2026).jpg |caption7 = [[Place Bellecour]] |image8 = Pont-R08-Lafayet-10.JPG |caption8 = Pont Lafayette }} | caption = | coordinates = {{coord|45.7675|4.8350|format=dms|display=inline,title}} | INSEE = 69123 | postal code = 69001-69009 | arrondissement = Lyon | canton = | mayor = Grégory Doucet<ref>{{cite web|title=Répertoire national des élus: les maires|url=https://www.data.gouv.fr/fr/datasets/r/2876a346-d50c-4911-934e-19ee07b0e503|website=data.gouv.fr, Plateforme ouverte des données publiques françaises|date=5 May 2026|language=fr}}</ref> | term = 2026&ndash;32 | party = | subdivisions entry = Pododdelki | subdivisions = 9 okrožij | area km2 = 47,87 | elevation min m = 162 | elevation max m = 349 | demonym = Lyonnais |pushpin_relief=yes | population = {{France metadata Wikidata|population_total}} | population date = {{France metadata Wikidata|population_as_of}} | population footnotes = {{France metadata Wikidata|population_footnotes}} | population ranking = [[List of communes in France with over 20,000 inhabitants|3rd in France]] | urban area km2 = 1141,4 | urban area date = 2023<ref name="compterr"/> | urban pop = 1.721.721 | urban pop date = 2023<ref name="compterr">{{Cite web |url=https://www.insee.fr/fr/statistiques/1405599?geo=REG-11+AAV2020-001+UU2020-00851+DEP-75 |title=Comparateur de territoires: Aire d'attraction des villes: Lyon (002); Unité urbaine: Lyon (00760); EPCI : Métropole de Lyon (200046977) |website=insee.fr |publisher=Institut national de la statistique et des études économiques (INSEE) |date=25 June 2026 |access-date=2 July 2026}}</ref> | metro area km2 = 4605,.8 | metro area date = 2023<ref name="compterr"/> | metro area pop = 2.338.789 | metro area pop date = 2023<ref name="compterr"/> | website = {{URL|https://www.lyon.fr/|lyon.fr}} |intercommunality= }} '''Lyon''' ({{IPA|fr|ljɔ̃|lang|Fr-Lyon.ogg|small=no}}; {{langx|frp|Liyon}} {{IPA|frp|ʎjɔ̃|}}; {{langx|oc|Lion}}, hist. {{lang|oc|Lionés}}.<ref>{{Cite web |title=dicod'Òc - Recèrca |url=https://locongres.org/oc/aplicacions/dicodoc-oc/dicodoc-recerca?option=com_dicodoc&view=search&Itemid=168&type=fr-oc&dic%5B%5D=BASIC&dic%5B%5D=RBVD&dic%5B%5D=ALPC&dic%5B%5D=ATAU&dic%5B%5D=PROV&dic%5B%5D=PNST&dic%5B%5D=OMLH&dic%5B%5D=LAUS&dic%5B%5D=LAGA&dic%5B%5D=LEMO&q=Lyon&q2=&submit=Cercar |access-date=1 April 2022 |website=locongres.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20221028150325/https://locongres.org/oc/aplicacions/dicodoc-oc/dicodoc-recerca?option=com_dicodoc&view=search&Itemid=168&type=fr-oc&dic%5B%5D=BASIC&dic%5B%5D=RBVD&dic%5B%5D=ALPC&dic%5B%5D=ATAU&dic%5B%5D=PROV&dic%5B%5D=PNST&dic%5B%5D=OMLH&dic%5B%5D=LAUS&dic%5B%5D=LAGA&dic%5B%5D=LEMO&q=Lyon&q2=&submit=Cercar |archive-date=2022-10-28 |url-status=dead }}</ref>}} (Franco-Provençal: ''Liyon'') je mesto v [[Francija|Franciji]]. Leži ob sotočju rek [[Rona|Rone]] in [[Saona|Saône]], severozahodno od francoskih Alp, 391 km jugovzhodno od [[Pariz]]a, 278 km severno od [[Marseille|Marseilla]] in 113 km jugozahodno od [[Ženeva|Ženeve]] v Švici. Lyon je tretje največje mesto v Franciji<ref>{{cite web |url=https://about-france.com/tourism/main-towns-cities.htm |title=The main cities and towns of France |website=About-France.com |access-date=15 January 2025 }}</ref> s 519.127 prebivalci (podatek iz leta 2023) na svojem razmeroma majhnem občinskem ozemlju, ki meri 48 km²; vendar pa je imelo lyonsko metropolitansko območje, ki vključuje predmestja in širšo okolico, istega leta 2.338.789 prebivalcev, kar ga uvršča na drugo mesto v Franciji. Lyon in 58 primestnih občin so leta 2015 ustanovili [[Metropola Lyon|Metropolo Lyon]] (''Métropole de Lyon'') – neposredno izvoljen organ metropolitanske uprave, pristojen za večino mestnih zadev –, ki je leta 2023 štela 1.436.354 prebivalcev. Lyon je središče [[Prefektura (Francija)|prefekture]] [[Auvergne - Rona - Alpe]] in sedež sveta [[Francoski departma|departmaja]] Rhône (čeprav se pristojnost slednjega od leta 2015 ne razteza več na območje Metropole Lyon). Lyon, ki je bil v času [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] prestolnica [[Galija|Galije]], je sedež nadškofije, katere nosilec nosi naziv primas Galije. V času [[renesansa|renesanse]] je mesto postalo pomembno gospodarsko središče. Mesto slovi po svoji kulinariki in gastronomiji ter po zgodovinskih in arhitekturnih znamenitostih; tako so mestne četrti Vieux Lyon ([[Zgodovinsko mesto Lyon]]), grič Fourvière, polotok Presqu'île in pobočja Croix-Rousse vpisani na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>[https://whc.unesco.org/en/list/872 Unesco]</ref> Zgodovinsko gledano je bil Lyon pomembno središče za proizvodnjo in tkanje svile. Mesto je odigralo pomembno vlogo v zgodovini filma, saj sta tam [[Brata Lumière|Auguste in Louis Lumière]] izumila kinematograf. Lyon je znan tudi po festivalu luči (''Fête des lumières''), ki se začne vsako leto 8. decembra in traja štiri dni, zaradi česar se mesta oprijel naziv »prestolnica luči«. Gospodarsko gledano je Lyon pomembno središče bančništva ter kemijske, farmacevtske in biotehnološke industrije. Mesto ima razvito industrijo programske opreme s posebnim poudarkom na videoigrah; v zadnjih letih se je v njem okrepil tudi lokalni sektor zagonskih podjetij.<ref>{{cite web |url=http://www.business.greaterlyon.com/city-business-support-lyon-entrepreneurship-system.85.0.html?&L=1 |title=Lyon entrepreneurship, Lyon company, Invest Lyon – Greater Lyon |publisher=Business.greaterlyon.com |access-date=3 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100308131020/http://www.business.greaterlyon.com/city-business-support-lyon-entrepreneurship-system.85.0.html?&L=1 |archive-date=8 March 2010 }}</ref> Lyon, kjer delujejo priznane univerze in visokošolske ustanove, je drugo največje študentsko mesto v Franciji; na območju metropole Lyon živi in ​​študira skoraj 200.000 študentov.<ref>{{Cite web |title=Classement 2019 des villes étudiantes les plus importantes en France |url=https://www.investirlmnp.fr/actualites/classement-2019-des-villes-etudiantes-les-plus-importantes-en-france-146 |access-date=8 April 2022 |publisher=www.investirlmnp.fr }}</ref> V Lyonu imajo sedež Interpol, Mednarodna agencija za raziskave raka in televizijska mreža Euronews. Po podatkih raziskovalnega inštituta Globalization and World Rankings Research Institute je Lyon od leta 2018 uvrščen med mesta kategorije »beta«.<ref>{{Cite web |url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2018t.html |title=GaWC - The World According to GaWC 2018 |website=www.lboro.ac.uk |access-date=2026-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170503165246/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2016t.html |archive-date=2017-05-03 |url-status=dead }}</ref> Na Mercerjevi lestvici kakovosti življenja za leto 2019 je zasedel drugo mesto v Franciji in 40. mesto na svetu.<ref>{{Cite web | url=https://mobilityexchange.mercer.com/Insights/quality-of-living-rankings |title=Quality of Living City Ranking &#124; Mercer |website=mobilityexchange.mercer.com }}</ref> Lyon bo središče zimskih olimpijskih iger leta 2030. == Toponimija == Ime mesta se je razvilo iz galskega ''Lugdunon'' prek vmesnih oblik ''Lugdon'' in ''Luon'' v današnjo obliko Lyon, ki se je uveljavila v 13. stoletju. Galsko ime ''Lugdun'' oziroma ''Lugdunon'', ki so ga Rimljani latinizirali v ''Lugdunum'', je sestavljeno iz dveh besed. Prva je lahko ime keltskega boga Luga (ki je skrbel za red in zakon) ali izpeljanka ''lugon'', kar pomeni »vrana« (vrana je bila Lugov glasnik), lahko pa gre tudi za besedo ''lug'' s pomenom »svetloba«. Drugi del je ''dunos'' (»utrdba«, »grič«). Ime torej lahko označuje grič Fourvière, na katerem je bilo ustanovljeno starodavno mesto Lyon, lahko pa pomeni »grič boga Luga«, »grič vran« ali »sijoči grič«.<ref>{{cite book |last1=Mailhes |first1=François |url=https://poutan.fr/site/ |title=Les Miscellanées des Lyonnais |last2=Piot |first2=Cyrille |last3=Rapini |first3=Jean-Louis |publisher=éditions du poutan |year=2021 }}</ref><ref>{{Cite web |date=30 March 2017 |title=Lyon, d'où vient ton nom ? |url=https://www.lefigaro.fr/langue-francaise/expressions-francaises/2017/03/30/37003-20170330ARTFIG00011-lyon-d-o-vient-ton-nom.php |access-date=8 September 2023 |website=Le Figaro |language=fr }}</ref> Po drugi strani pa Julius Pokorny prvi del besede povezuje z indoevropskim korenom ''\''lūg'' (»temen, črn, močviren«), ki je osnova za toponime, kot so Ludza v Latviji, Lužica (nemško ''Lusatia'', iz srbskega ''Łužica'') v Nemčiji ter številni kraji na Češkem z imenom Lužice;<ref>{{Cite book |last=Pokorny |first=Julius |title=Indogermanisches Etymologisches Wörterbuch |year=1959 |publisher=French & European Publications, Inc |language=de }}</ref> primerjati ga je mogoče tudi s krajem Luze v regiji Franche-Comté in različnimi hidronimi, kot je Louge. Nižje, na območju današnje četrti Saint-Vincent, je stala galska vas Condate; verjetno je šlo za preprosto naselje ladjarjev ali ribičev, ki so živeli ob bregovih reke Saône. ''Condate'' je galska beseda, ki pomeni »sotočje« in po kateri je dobila ime tudi mestna četrt Confluence. V rimskem času se je mesto imenovalo ''Caput Galliae'', kar pomeni »prestolnica Galcev«. V čast temu nazivu se lyonski nadškof še danes imenuje primas Galije. V času revolucije so Lyon 12. oktobra 1793 z odlokom Nacionalnega konventa preimenovali v ''Commune-Affranchie'' (»osvobojena komuna«). Svoje ime je mesto znova prevzelo leta 1794, po koncu obdobja terorja. V franko-provansalskem jeziku se Lyon imenuje ''Liyon''.<ref>{{cite book |language=fr |first=Domenico |last=Stich |title=Dictionnaire francoprovençal-français et français-francoprovençal |publisher=Le Carré |year=2003 |page=189 |isbn=978-2908150155 }}</ref> == Zgodovina == === Antični Lyon === {{glavni|Lugdunum}} Po navedbah zgodovinarja [[Kasij Dion|Kasija Diona]] je [[rimski senat]] leta 43 pr. n. št. odredil ustanovitev naselbine za rimske begunce iz vojne z [[Alobrogi]]. Ti begunci so bili pregnani iz mesta [[Vienne (naselje)|Vienne]] in so takrat taborili ob sotočju rek Saône in Rone. Naselbina je bila zgrajena na griču Fourvière in uradno poimenovana ''Colonia Copia Felix Munatia'' – ime, ki se je sklicevalo na blaginjo in božji blagoslov. Mesto se je vse pogosteje imenovalo Lugdunum (občasno tudi Lugudunum<ref>Cassius Dio, ''Roman History'', Book 46: ''Lepidus and Lucius Plancus [...] founded the town called Lugudunum, now known as Lugdunum''</ref>).<ref>{{cite journal |last1=Louis |first1=Jaucourt de chevalier |title=Lyon |journal=Encyclopedia of Diderot & d'Alembert - Collaborative Translation Project |date=1765 |hdl=2027/spo.did2222.0000.159 }}</ref> Najzgodnejši prevod tega galskega krajevnega imena kot »želena gora« najdemo v Endlicherjevem glosarju iz 9. stoletja.ref>{{Cite web |date=n.d. |title=Endlichers Glossar/Endlicher's Glossary |url=http://www.maryjones.us/ctexts/endlicher_glossary.html |access-date=7 November 2021 |website=www.maryjones.us |quote=''Lugduno – desiderato monte: dunum enim montem'' Lugduno: "mountain of yearning"; dunum of course is mountain.}} www.maryjones.us/ctexts/endlicher_glossary.html</ref> Nasprotno pa so nekateri sodobni učenjaki predlagali razlago, da ime izhaja iz galskega utrjenega naselja ''Lug[o]dunon'', poimenovanega po keltskem bogu Lugusu (sorodnem staroirskemu ''Lughu'' in sodobnemu irskemu ''Lúju'') ter besedi ''dúnon'' (utrjeno naselje). [[File:Lyon - panoramio (70).jpg|thumb|left|[[Antično gledališče Fourvière|Gledališče]] iz rimskega obdobja na griču Fourvière]] Rimljani so prepoznali, da je strateška lega Lugdunuma ob sotočju dveh plovnih rek mestu zagotavljala vlogo naravnega prometnega središča. Mesto je postalo izhodišče glavnih [[rimska cesta|rimskih cest]] na tem območju in hitro preraslo v prestolnico province ''[[Lugdunska Galija|Gallia Lugdunensis]]''. V mestu sta se rodila dva cesarja: [[Klavdij I.]] – čigar govor, v katerem utemeljuje imenovanje galskih senatorjev, se je ohranil na t. i. [[lyonska plošča|lyonski plošči]] – in [[Karakala]]. Zgodnji kristjani v Lyonu so zaradi svojega prepričanja trpeli mučeniško smrt v času vladavine različnih rimskih cesarjev, zlasti [[Mark Avrelij|Marka Avrelija]] in [[Septimij Sever|Septimija Severja]].<ref>Patrick Boucheron, et al., eds. ''France in the World: A New Global History'' (2019) pp 63-68.</ref> Med lokalnimi svetniki iz tega obdobja so bili med drugim Blandina, Potin in Epipodij. Grk Irenej je bil v drugi polovici 2. stoletja drugi lionski škof.<ref>{{Cite web |url=http://sanctoral.com/en/saints/saint_irenaeus.html |title=Saint Irenaeus |publisher=Magnificat |website=Sanctoral.com }}</ref> Lionski nadškof se še danes ponaša z nazivom »Primat Galije« (''Primat des Gaules'').<ref>{{Cite web |url=https://www.france-catholique.fr/2847-Primat-des-Gaules.html |title=2847-Primat des Gaules |date=13 September 2002 |website=France-catholique.fr |access-date=20 December 2017 |archive-date=30 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191030201817/https://www.france-catholique.fr/2847-Primat-des-Gaules.html |url-status=dead }}</ref> [[Burgundi]], ki so leta 437 bežali pred [[Huni|hunskim]] uničenjem mesta [[Worms]], so bili ponovno naseljeni v vzhodni Galiji. Leta 443 so Rimljani ustanovili kraljestvo Burgundcev, Lugdunum pa je leta 461 postal njegova prestolnica. Z [[Verdunska pogodba|verdunsko pogodbo]] leta 843 je Lyon pripadel svetemu rimskemu cesarju [[Lotar I.|Lotarju I.]] Pozneje je postal del kraljestva Arles, ki je bilo leta 1033 vključeno v [[Sveto rimsko cesarstvo]]. Pod francosko oblast je Lyon prišel šele v 14. stoletju. === Sodobni Lyon === V poznem 15. stoletju so sejmi, ki so jih uvedli italijanski trgovci, Lyon spremenili v gospodarsko središče Francije. Tudi stavba borze (trgovske zbornice), zgrajena leta 1749, je spominjala na javni bazar, kjer so se finančni obračuni opravljali na prostem. Ko se je mednarodno bančništvo preselilo v Genovo in nato v Amsterdam, je Lyon ostal bančno središče Francije. [[File:Siege of Lyon (1793).jpg|thumb|left|Lyon pod obleganjem leta 1793]] V času renesanse je razvoj mesta poganjala trgovina s svilo, ki je okrepila vezi z Italijo. Italijanski vpliv na arhitekturo Lyona je še vedno viden na zgodovinskih stavbah.<ref>{{cite web |author=Pierre Edmond DESVIGNES |title=Quartier renaissance Lyon : Vieux Lyon, quartier ancien et secteur sauvegarde Lyon |url=http://www.vieux-lyon.org/lyon-epoque-renaissance_f01150.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110119152753/http://www.vieux-lyon.org/lyon-epoque-renaissance_f01150.htm |archive-date=19 January 2011 |access-date=3 April 2011 |publisher=Vieux-lyon.org }}</ref> V poznem 15. in v 16. stoletju je bil Lyon tudi ključno središče literarnega ustvarjanja in založništva, tako za francoske pisatelje (kot so Maurice Scève, Antoine Héroet in Louise Labé) kot za italijanske izgnance (kot sta Luigi Alamanni in Gian Giorgio Trissino). [[File:Horrible Massacre à Lyon - 1834.jpg|thumb|left|Pokol med uporom delavcev v svilarstvu (''canutov'') leta 1834]] Med [[Francoske verske vojne|verskimi vojnami]] v 16. stoletju med katoliki in protestanti se je leta 1572 v mestu ponovila [[šentjernejska noč]], val nasilja proti [[hugenoti|hugenotom]], ki se je začel 24. avgusta istega leta v Parizu in kasneje zajel tudi francosko podeželje. Dve stoletji pozneje je Lyon med francosko revolucijo znova pretreslo nasilje, ko se je meščanstvo uprlo nacionalnemu konventu in podprlo žirondiste. Revolucionarne vojske so mesto oblegale več kot dva meseca, preden se je oktobra 1793 predalo. Številne stavbe so bile uničene, zlasti v okolici trga Bellecour, Jean-Marie Collot d'Herbois in Joseph Fouché pa sta vodila usmrtitve več kot 2000 ljudi. Konvent je odredil preimenovanje mesta v »Osvobojeno mesto« in dal postaviti ploščo z napisom: »Lyon je vojskoval proti svobodi; Lyon ne obstaja več«. Desetletje pozneje je Napoleon odredil obnovo vseh stavb, porušenih v tistem obdobju. Konvent ni bil edina tarča v Lyonu med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]]. Potem ko je Konvent postal preteklost, je oblast prevzel francoski Direktorij; le nekaj dni po državnem udaru 18. fructidorja (4. septembra 1797) je bil v Lyonu umorjen komisar Direktorija. V 19. stoletju je mesto postalo pomembno industrijsko središče. Lyonski delavci v proizvodnji [[svila|svile]], tedaj glavni industrijski panogi mesta, so zaradi težkega ekonomskega položaja uprizorili dve vstaji v letih 1831 in 1834. Med prvo vstajo je bila med drugim kot ena prvih uporabljena tudi črna zastava - simbol protesta. Leta 1862 je začela delovati prva proga obsežnega omrežja vzpenjač v Lyonu. Med represivnimi ukrepi januarja in februarja 1894 je policija izvedla številne racije proti tamkajšnjim anarhistom, vendar brez večjega uspeha.<ref name=":12">{{Cite news |date=3 January 1894 |title=Les anarchistes |trans-title=The anarchists |work=La Dépêche |pages=2 }}</ref><ref name=":22">{{Cite journal |date=2 January 1894 |title=Deux mille perquisitions |journal=L'Estafette |pages=2 }}</ref><ref name=":32">{{Cite news |date=3 January 1894 |title=Une série générale de perquisitions : résultat négatif des recherches |trans-title=A general series of raids: negative results |work=L'Éclair }}</ref> Nekaj ​​mesecev pozneje, junija 1894, je anarhist Sante Caserio umoril francoskega predsednika Sadija Carnota, ki je bil odgovoren za omenjeno represijo.{{Sfn|Bouhey|2009|p=294-298}} Lyon je bil med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] središče nemških okupacijskih sil kot tudi močnega odporniškega gibanja; v mestu je deloval tudi Klaus Barbie, zloglasni »lyonski krvnik«. Hkrati je bilo mesto pomembno oporišče francoskega odporniškega gibanja, saj so številni skrivni prehodi skozi hiše, imenovani ''[[traboules]]'', omogočali odpornikom uiti [[Gestapo|gestapovskim]] racijam. Mesto so 26. maja 1944 bombardirala zavezniška letala, 3. septembra istega leta pa so ga osvobodile enote [[Prva svobodna francoska divizija|Prve svobodne francoske divizije]] in [[Francoske notranje sile|Francoskih notranjih sil]]. Danes v mestu deluje muzej odporniškega gibanja.<ref>{{Cite web |url=http://www.chrd.lyon.fr/chrd/sections/fr/pied/english_1 |title=CHRD Lyon |date=2017 |website=Chrd.lyon.fr |access-date=21 December 2017 |archive-date=24 January 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110124140355/http://www.chrd.lyon.fr/chrd/sections/fr/pied/english_1 |url-status=dead }}</ref><ref>{{Cite web |url=http://www.digitaljournal.com/article/273644 |title=Lyon: The Resistance and Deportation Museum |author=Cosgrove, Michael |date=4 June 2009 |website=Digitaljournal.com }}</ref> == Geografija == [[File:Confluence Lyon.jpg|thumb|Sotočje Saône-Rône]] Reki Rona in Saona se združita južno od zgodovinskega mestnega jedra in tvorita polotok – imenovan »Presqu'île« –, ki ga na zahodu in severu omejujeta dva velika griča, na vzhodu pa obsežna ravnina. Trg Place Bellecour je na polotoku Presqu'île med rekama in je tretji največji javni trg v Franciji. Od trga Place Bellecour proti severu vodi široka ulica Rue de la République, namenjena izključno pešcem. Severni grič je La Croix-Rousse, znan kot »grič, ki dela«, saj je tradicionalno dom številnih majhnih delavnic za izdelavo svile – panoge, po kateri je mesto že dolgo znano.<ref>Georges Duby (ed), ''Histoire de la France : Dynasties et révolutions, de 1348 à 1852'' (vol. 2), Éditions Larousse, 1999 p. 53 {{ISBN|2-03-505047-2 }}</ref> Zahodni grič je Fourvière, znan kot »grič, ki moli«, saj tam stojijo [[bazilika Notre-Dame de Fourvière]], več samostanov in nadškofijska rezidenca. V okrožju Vieux Lyon sta tudi Tour métallique (dobro viden televizijski stolp, ki posnema zgornji del Eifflovega stolpa) in ena od mestnih vzpenjač.<ref>{{cite web |title=Lyon, France: Local Transport |url=http://www.lonelyplanet.com/france/burgundy-and-the-rhone/lyon/transport/getting-around/local-transport |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=2 February 2017 }}</ref> Območje Fourvière je skupaj z deli polotoka Presqu'île in večjim delom okrožja La Croix-Rousse uvrščeno na Unescov seznam svetovne dediščine. Vzhodno od Rone, nasproti polotoka Presqu'île, leži obsežno ravno območje, na katerem se razprostira večji del sodobnega Lyona in kjer živi večina mestnega prebivalstva. Na tem območju je mestno središče La Part-Dieu, kjer so zbrane znamenite stolpnice Tour To-Lyon, Tour Incity, Tour Part-Dieu, Tour Oxygène in Tour Swiss Life ter glavna mestna železniška postaja Gare de Lyon-Part-Dieu. Severno od tega okrožja leži šesti mestni okraj (''arrondissement''), kjer so eden največjih mestnih parkov v Evropi, Parc de la Tête d'Or, ter šola Lycée du Parc in svetovni sedež Interpola. {{wide image|01._Panorama_de_Lyon_pris_depuis_le_toit_de_la_Basilique_de_Fourvière.jpg|900px|Panoramski pogled na mestno središče Lyona, posnet s strehe bazilike Notre-Dame de Fourvière}} === Podnebje === Lyon ima vlažno subtropsko podnebje (po Köppnu: ''Cfa'').<ref>{{Cite journal |last=Gregory |first=Stanley |date=1954 |title=Climatic Classification and Climatic Change (Klimaklassifikation und Klimaänderung) |url=https://archive.org/details/erdkunde_1954-11_8_4/page/246 |journal=Erdkunde |volume=8 |issue=4 |pages=246–252 |doi=10.3112/erdkunde.1954.04.02 |jstor=25636095 |issn=0014-0015 |doi-access=free }}</ref> Povprečna temperatura v Lyonu v najhladnejšem mesecu, januarju, znaša 4,1 °C, v najtoplejšem mesecu, juliju, pa 22,6 °C. Količina padavin je skozi vse leto zadostna in v povprečju znaša 820 mm; najbolj suhi so zimski meseci. Najvišja zabeležena temperatura je bila 40,5 °C 13. avgusta 2003, najnižja zabeležena temperatura pa −24,6 °C 22. decembra 1938.<ref name="MFrecords">{{cite web |title=Données climatiques de la station de Lyon: Relevés de 2016 – Lyon | url=http://www.meteofrance.com/climat/france/lyon/69029001/releves |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20161004055201/http://www.meteofrance.com/climat/france/lyon/69029001/releves |archive-date=4 October 2016 |access-date=2 October 2016 |publisher=Meteo France |language=fr }}</ref> == Administracija == === Občina === [[File:Arrondissements de Lyon.svg|thumb|upright=0.7|Zemljevid mesta Lyon, razdeljenega na 9 okrožij]] Tako kot Pariz in Marseille je tudi občina Lyon razdeljena na več mestnih okrožij; vsako od njih je označeno s številko ter ima svoj svet in mestno hišo. Prvotnih pet okrožij je bilo ustanovljenih leta 1852, ko je Lyon priključil tri sosednje občine (La Croix-Rousse, La Guillotière in Vaise). Med letoma 1867 in 1959 so tretje okrožje (ki je prvotno obsegalo celoten levi breg Rone) trikrat razdelili in ob vsaki delitvi ustvarili novo okrožje. Leta 1963 so nato občino Saint-Rambert-l'Île-Barbe priključili k petemu lyonskemu okrožju. Leto pozneje, leta 1964, so peto okrožje razdelili in tako ustanovili deveto – in doslej zadnje – okrožje Lyona. Znotraj vsakega okrožja so prepoznavne četrti ali soseske: *1. okrožje: pobočja La Croix-Rousse, Terreaux, Martinière/St-Vincent *2. okrožje: Cordeliers, Bellecour, Ainay, Perrache, Confluence, Sainte-Blandine *3. okrožje: Guillotière (sever), Préfecture, Part-Dieu, Villette, Dauphiné/Sans Souci, Montchat, Grange Blanche (sever), Monplaisir (sever) *4. okrožje: Plateau de la Croix-Rousse, Serin *5. okrožje: Vieux Lyon (Saint-Paul, Saint-Jean, Saint-Georges), Saint-Just, Saint-Irénée, [43] Fourvière, Point du Jour, Ménival, Battières, Champvert (južno) *6. okrožje: Brotteaux, Bellecombe, Parc de la Tête d'or, Cité Internationale *7. okrožje: Guillotière (južno), Jean Macé, Gerland *8. okrožje: Monplaisir (južno), Bachut, États-Unis, Grand Trou/Moulin à Vent, Grange Blanche (južno), Laënnec, Mermoz, Monplaisir-la-Plaine *9. okrožje: Vaise, Duchère, Rochecardon, St-Rambert-l'Île-Barbe, Gorge de Loup, Observance, Champvert (sever) Geografsko dve glavni reki Lyona, Saôna in Rôna, delita okrožje v tri skupine: *Zahodno od Saône pokriva peto okrožje staro mesto Vieux Lyon, hrib Fourvière in planoto za njim. 9. je takoj na severu in se razteza od Gorge de Loup skozi Vaise do sosednjih predmestij Écully, Champagne-au-Mont-d'Or, Saint-Didier-au-Mont-d'Or, Saint-Cyr-au-Mont-d'Or in Collonges-au-Mont-d'Or. *Med obema rekama, na Presqu'île, so drugo, prvo in četrto okrožje. Drugi obsega večji del mestnega središča, trg Bellecour in železniško postajo Perrache ter sega vse do sotočja obeh rek. Prvi leži neposredno severno od drugega in zajema del mestnega središča (vključno z mestno hišo oziroma Hôtel de Ville) ter pobočja četrti La Croix-Rousse. Severno od bulvarja se nahaja četrti okrožje, ki obsega planoto La Croix-Rousse vse do meje z občino Caluire-et-Cuire. *Vzhodno od Rone ležijo tretje, šesto, sedmo in osmo okrožje. === Metropola === [[File:Métropole de Lyon map-blank.svg|thumb|upright=0.7|Zemljevid metropole Lyon in njenih 59 občin (občina Lyon je označena z rdečo barvo).]] Od leta 2015 občina Lyon (površina 48 km²) in 58 primestnih občin tvorijo metropolo Lyon (površina 534 km²), neposredno izvoljen metropolitanski organ, ki je zdaj pristojen za večino vprašanj, povezanih z mestnim območjem. Metropola Lyon je edini metropolitanski organ v Franciji s statusom teritorialne skupnosti, enakovrednim statusu francoskih občin in departmajev. Njen metropolitanski svet je bil leta 2020 prvič neposredno izvoljen na splošnih volitvah v 14 volilnih okrožjih; gre za edini neposredno izvoljeni metropolitanski svet v Franciji. Razdelitev metropole Lyon na velika volilna okrožja, ki pogosto združujejo več občin, ter razdelitev občine Lyon na šest okrožij sta naleteli na kritike županov primestnih občin, saj je to pomenilo konec načela »ena občina, en član metropolitanskega sveta«. Cilj takšne volilne razdelitve metropole je bil usmeriti volitve bolj na metropolitanska vprašanja kot na lokalne občinske zadeve ter zagotoviti spoštovanje načela »ena oseba, en glas« z oblikovanjem volilnih okrožij s primerljivim številom prebivalcev. Nasprotniki so trdili, da to zmanjšuje vpliv majhnih primestnih občin, ki so zdaj del velikih volilnih okrožij in nimajo več vsaka svojega predstavnika v metropolitanskem svetu. == Zanimivosti == === Antika === *Rimske ruševine na pobočju blizu bazilike Fourvière, vključno z [[Antično gledališče Fourvière|antičnim gledališčem Fourvière]], lyonskim odeonom in pripadajočim galorimskim muzejem. *[[Amfiteater treh Galij]] – ruševine rimskega amfiteatra. {{gallery|mode="packed" |File:Lyon - Lugdunum - Théatre Romain.jpg|Antično gledališče Fourvière |File:Odeon-lyon1.jpg|Lyonski odeon |File:Lyon 1er - Amphithéâtre des Trois Gaules, depuis la rue des Tables Claudiennes.jpg|[[Amfiteater treh Galij]] }} === Srednji vek in renesansa === *[[Lyonska stolnica|Stolnica sv. Janeza]] (''Cathédrale Saint-Jean''), srednjeveška cerkev z arhitekturnimi elementi iz 13., 14. in 15. stoletja; je tudi glavna verska stavba v mestu in sedež lyonskega nadškofa *Bazilika sv. Martina iz Ainayja (''Basilica of St-Martin-d'Ainay''), ena redkih ohranjenih cerkva v slogu romanske bazilike v Lyonu. Iz konca 11. stoletja, posvečena [[Martin iz Toursa|sv. Martinu iz Toursa]] v času [[Papež Pashal II.|papeža Pashala II.]] leta 1107, stoji v četrti Presqu'île *Cerkev sv. Pavla (''Église Saint-Paul''), cerkev v romanskem (12. in 13. stoletje) in gotskem slogu (15.–16. stoletje) *Cerkev sv. Bonaventure (''Église Saint-Bonaventure''), gotska cerkev iz 14. in 15. stoletja *Cerkev sv. Nizierja (''Église Saint-Nizier''), gotska cerkev iz 15. stoletja s portalom, ki ga je v 16. stoletju izdelal [[Philibert de l'Orme]] *Območje Vieux Lyon ([[Zgodovinsko mesto Lyon]]), srednjeveška in renesančna mestna četrt s trgovinami, restavracijami in tlakovanimi ulicami *Številne renesančne mestne palače (''hôtels particuliers'') v četrti Stari Lyon, kot je Hôtel de Bullioud, je prav tako zgradil Philibert de l'Orme {{gallery|mode="packed" |File:007. Photo prise depuis les toits de la Basilique Notre-Dame de Fourvière.JPG|[[Lyonska stolnica]] |File:Lyon 5e tour rose.jpg|Maison du Crible (16. stol.) v Vieux Lyon |File:Église Saint-Nizier, Lyon.jpg|Cerkev sv. Nizierja |File:Martin - Histoire des églises et chapelles de Lyon, 1908, tome I 0229.jpg|Cerkev sv. Pavla |File:Saint-Bonaventure, Lyon, France. - panoramio.jpg|Cerkev sv. Bonaventure |File:Eglise de St Just.jpg|Cerkev sv. Justa |File:Ainay depuis la voûte (crop).jpg|Bazilika sv. Martina iz Ainayja |File:Manecanterie-lyon.jpg|Manécanterie }} === 17. in 18. stoletje === *[[Lyonska mestna hiša|Mestna hiša]] na trgu Place des Terreaux iz 17. stoletja, ki sta jo zasnovala arhitekta Jules Hardouin-Mansart in Robert de Cotte *[[Muzej lepih umetnosti, Lyon|Muzej lepih umetnosti v Lyonu]] (''Musée des beaux-arts de Lyon''), nastanjen v nekdanjem samostanu iz 17. stoletja, vključno z baročno kapelo Saint-Pierre. ''Musée des beaux-arts de Lyon'' je glavni mestni muzej in ena največjih umetnostnih galerij v Franciji. Je v palači Saint-Pierre, nekdanjem samostanu iz 17. stoletja in hrani pomembno zbirko slik številnih umetnikov (med njimi so [[Tintoretto]], [[Paolo Veronese]], [[Nicolas Poussin]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Rembrandt]], [[Francisco de Zurbarán|Zurbarán]], [[Canaletto]], [[Eugène Delacroix|Delacroix]], [[Monet]], [[Gauguin]], [[Van Gogh]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Picasso]], [[Francis Bacon]] ...); zbirke kipov, risb in grafik, predmetov uporabne umetnosti ter rimskih in grških starin; drugo največjo zbirko egipčanskih starin v Franciji (za tisto v [[Louvre|Louvru]]) ter zbirko 50.000 medalj in kovancev. *Hôtel-Dieu de Lyon (17. in 18. stoletje), zgodovinska bolnišnica z baročno kapelo *Temple du Change (17. in 18. stoletje), nekdanja lyonska borza, od 18. stoletja dalje protestantska cerkev *Place Bellecour, eden največjih mestnih trgov v Evropi *Kapela sv. Trojice (''Chapelle de la Trinité'', 1622), prva baročna kapela v Lyonu in del nekdanje šole École de la Trinité, danes šole Collège-lycée Ampère *Cerkev sv. Polikarpa (''Église Saint-Polycarpe'', 1665–1670), klasicistična cerkev *Cerkev sv. Justa (''Église Saint-Just'', 16.–18. stoletje), klasicistična cerkev *Saint-Bruno des Chartreux (17. in 18. stoletje), cerkev, mojstrovina baročne arhitekture *Cerkev Notre-Dame Saint-Vincent (18. stoletje), neoklasicistična cerkev {{gallery|mode="packed" |File:Hotel de Ville, Lyon. - panoramio.jpg|[[Lyonska mestna hiša]] |File:Lyon - façade du musée des beaux arts - 01.jpg|Muzej lepih umetnosti v Lyonu |File:Lyon (52164665586).jpg|Hôtel-Dieu de Lyon |File:Place Bellecour à Lyon.JPG|[[Place Bellecour]] |File:Lyon ND St Vincent.JPG|Cerkev Notre-Dame Saint-Vincent |File:Temple Change Lyon 7.jpg|Tempelj du Change |File:Nef 1.JPG|Cerkev Saint-Bruno des Chartreux |File:Les pentes sont réputées.jpg|Cerkev sv. Polkarpa }} === 19. stoletje in sodobno mesto === *Opéra Nouvel (1831), ki jo je leta 1993 obnovil Jean Nouvel *Théâtre des Célestins (1877), ki ga je zasnoval Gaspard André *[[Bazilika Notre-Dame de Fourvière]], velika bazilika iz 19. stoletja na vrhu hriba Fourvière, posvečena [[Devica Marija|Marijinemu]] [[Brezmadežno spočetje|brezmadežnemu spočetju]], stoji na vrhu hriba Fourvière na mestu nekdanjega [[Trajan]]ovega foruma (''Forum vetus'' – od tod ime hriba). Zgrajena je bila v letih 1872-1884 v [[Bizantinska arhitektura|neobizantinskem slogu]], delo arhitekta [[Pierre Bossan|Pierra Bossana]]. *Kovinski stolp Fourvière (1894) *Vacherie du Parc (1904–1905), ki ga je oblikoval Tony Garnier *La Mouche Cattle Market and Abattoir (1914, 1928), tudi Garnier *Samostan Sainte Marie de La Tourette (1960), ki ga je zasnoval Le Corbusier *Mednarodno letališče Saint-Exupéry (prej letališče Satolas), ki ga je zasnoval Guillaume Gillet *Gare de Lyon Saint-Exupéry (1994) Santiaga Calatrave *Palais des congrès de Lyon (1998), ki jo je zasnoval Renzo Piano, in kompleks stavb za različne namene *Tour du Crédit Lyonnais *Tour Oxygène *Tour Incity *Velika mošeja v Lyonu {{gallery|mode="packed" |File:Palais Bourse Lyon 6.jpg|Palača borze |File:France-003038 - Basilica of Notre-Dame de Fourvière (15939822990).jpg|[[Bazilika Notre-Dame de Fourvière]] |File:P1010365Vue sur la basilique de Fourvière(Lyon).JPG|Kovinski stolp Fourvière |File:Festival des roses - Fontaine des Jacobins.jpg|Vodnjak, place des Jacobins |File:Ancien palais de justice depuis la Passerelle du Palais de Justice (Lyon) en juin 2019.jpg|Palača zgodovinskega sodišča v Lyonu |File:Lyon Bibliothèque Municipale -- Saint-Jean.jpg|Nadškofijska palača v Lyonu (javna knjižnica 5. okrožja) |File:Théâtre des Célestins.jpg|Théâtre des Célestins |File:Institut_Lumière_Lyon.jpg|Muzej Instituta Lumière |File:Le_T6_passe_devant_la_grande_mosquée_de_Lyon.jpg|Velika mošeja v Lyonu }} == Gospodarstvo == [[File:Lyon-part-dieu-2023.jpg|thumb|La Part-Dieu, osrednje poslovno središče mesta]] Leta 2019 je bruto domači proizvod (BDP) Lyona znašal 124 milijard ameriških dolarjev,{{efn|Constant [[purchasing power parity|PPP]] US dollars, base year 2015.}}<ref>{{cite web |url=https://stats.oecd.org/Index.aspx?datasetcode=FUA_CITY |title=City statistics : Economy |author=OECD |access-date=16 January 2023 }}</ref s čimer je mesto postalo drugo najbogatejše v Franciji, takoj za Parizom. Lyon in regija Rona-Alpe (''Rhône-Alpes'') predstavljata eno najpomembnejših gospodarstev v Evropi; po mnenju Univerze v Loughboroughu se mesto glede svojega mednarodnega položaja lahko primerja s Philadelphio, Mumbajem ali Atenami. Mestne oblasti v sodelovanju z različnimi partnerji (kot so ADERLY, Gospodarska in industrijska zbornica ter Grand Lyon) olajšujejo vzpostavitev novih sedežev podjetij na tem območju. V razcvetu so tudi visokotehnološke panoge, kot so biotehnologija, razvoj programske opreme, industrija videoiger (Arkane Studios, Ivory Tower, Eden Games, EA France, Bandai Namco Entertainment Europe) in internetne storitve. Med druge pomembne sektorje spadajo medicinske raziskave in tehnologija, neprofitne ustanove ter univerze. V Lyonu deluje laboratorij P4-Inserm–Jean Mérieux, kjer potekajo vrhunske raziskave cepiv.<ref>{{cite web |title=Le laboratoire P4, ménagerie virale |url=http://www.lemonde.fr/planete/article/2009/06/05/le-laboratoire-p4-menagerie-virale_1202866_3244.html |url-status=dead |archive-url=https://wayback.archive-it.org/all/20090606013924/http://www.lemonde.fr/planete/article/2009/06/05/le-laboratoire-p4-menagerie-virale_1202866_3244.html |archive-date=6 June 2009 |access-date=8 July 2009 |work=Le Monde |location=France }}</ref> Mesto gosti sedeže številnih velikih podjetij, kot so Groupe SEB, Sanofi Pasteur, Renault Trucks, Norbert Dentressangle, LCL S.A., Descours & Cabaud, Merial, Point S, BioMérieux, Iveco Bus, Compagnie Nationale du Rhône, GL Events, April Group, Boiron, Feu Vert, Panzani, Babolat, Lyon Airports in LVL Medical, ter medvladnih agencij, kot sta IARC in Interpol. Specializacija določenih gospodarskih panog je privedla do nastanka številnih ključnih poslovnih središč: La Part-Dieu v 3. mestnem okrožju je za pariško četrtjo La Défense drugo največje poslovno območje, ki obsega več kot 1.600.000 m² pisarniških in storitvenih površin ter zagotavlja več kot 55.000 delovnih mest.<ref>{{cite web |url=http://www.grandlyon.com/La-Part-Dieu.2315.0.html |title=Official site of Lyon |publisher=Grandlyon.com |access-date=3 April 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100424192931/http://www.grandlyon.com/La-Part-Dieu.2315.0.html |archive-date=24 April 2010 }}</ref> Območje ''Cité Internationale'', ki ga je zasnoval arhitekt [[Renzo Piano]], je ob robu parka Parc de la Tête d'Or v 6. mestnem okrožju; tam je tudi svetovni sedež [[Interpol]]a. Četrt Confluence, ki leži južno od zgodovinskega središča, predstavlja novo središče gospodarskega in kulturnega razvoja. Turizem je pomemben del gospodarstva mesta Lyon; leta 2007 je ustvaril za milijardo evrov prihodkov, leta 2006 pa so tuji obiskovalci opravili 3,5 milijona hotelskih nočitev. Približno 60 % turistov mesto obišče zaradi poslovnih razlogov, preostali pa zaradi prostega časa. Januarja 2009 je bil Lyon v Franciji na prvem mestu po obsegu poslovanja hostlov. Najpomembnejši festivali za privabljanje turistov so ''Praznik luči'' (''Fête des lumières''), poletni festival ''Nuits de Fourvière'', Bienale sodobne umetnosti (''Biennale d'art contemporain'') in festival ''Nuits Sonores''. == Unescova svetovna dediščina == [[Zgodovinsko mesto Lyon]] je bilo leta 1998 uvrščeno na seznam Unescove svetovne dediščine. UNESCO je ob tem izpostavil »izjemno pričevanje o neprekinjeni urbani poselitvi, ki traja že več kot dve tisočletji na območju velikega trgovskega in strateškega pomena«.<ref name="UNESCO">{{cite web |title=Historic Site of Lyon |url=https://whc.unesco.org/en/list/872/ |website=unesco.org |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=31 July 2015 }}</ref> K temu zgodovinskemu območju spadajo rimsko okrožje in Fourvière, renesančno okrožje (Vieux Lyon), okrožje svilarjev (pobočja Croix-Rousse) ter polotok Presqu'île, za katerega je značilna arhitektura od 12. stoletja do sodobnosti.<ref>[http://www.lyon.fr/vdl/sections/en/tourisme/copy_of_patrimoine/a_patrimoinemondial UNESCO World Heritage Site] {{webarchive | url=https://web.archive.org/web/20110718090826/http://www.lyon.fr/vdl/sections/en/Tourisme/copy_of_patrimoine/a_patrimoinemondial |date=18 July 2011 }}. City of Lyon official website. Retrieved 26 November 2009.</ref> Tako Vieux Lyon kot pobočja Croix-Rousse sta znana po ozkih prehodih (imenovanih ''[[traboules]]''), ki vodijo skozi stavbe in povezujejo ulice na obeh straneh. Domneva se, da so bili prvi takšni prehodi v Lyonu zgrajeni v 4. stoletju.<ref>{{cite web |last1=Perret |first1=Aurelie |title=Les traboules de Lyon |url=http://www.histoire-pour-tous.fr/tourisme/101-france-sud-est/5105-les-traboules-de-lyon.html |access-date=31 July 2015 |website=histoire-pour-tous.fr |publisher=SF Webmedia }}</ref> Prehodi ''traboules'' so prebivalcem omogočali hiter dostop od domov do reke Saône, tkalcem svile (''canuts'') na griču Croix-Rousse pa pot od njihovih delavnic do trgovcev s tekstilom ob vznožju griča. == Gastronomija == [[File:Lyon 3e lesHalles pain.jpg|thumb|Pekarna Île Barbe na tržnici Halles de Lyon-Paul Bocuse}]] Lyon ima dolgo in dokumentirano kulinarično tradicijo. Znani gastronomski kritik Curnonsky je mesto označil za »svetovno prestolnico gastronomije«<ref>{{cite book |last1=Curnonsky, Marcel E. Grancher |title=Lyon, capitale mondiale de la gastronomie |date=1935 |publisher=Editions Lugdunum |url=https://books.google.com/books?id=D481HQAACAAJ&q=curnonsky+lyon |access-date=30 July 2015 }}</ref> – trditev, ki so jo ponovili tudi poznejši avtorji, kot je Bill Buford.<ref>{{cite news |url=https://www.theguardian.com/travel/2011/feb/13/bill-buford-lyon-food-capital |title=Why Lyon is food capital of the world |author=Buford, Bill |work=The Guardian |date=12 February 2011 |access-date=11 December 2014 }}</ref> Ugledni kuharski mojstri s tremi Michelinovimi zvezdicami, denimo Marie Bourgeois<ref>{{cite web |title=Priay Il y a 80 ans " La mère Bourgeois " obtenait 3 étoiles |url=http://www.leprogres.fr/ain/2013/01/09/priay-il-y-a-80-ans-la-mere-bourgeois-obtenait-3-etoiles |website=leprogres.fr |date=9 January 2013 |publisher=Le Progres |access-date=30 July 2015 }}</ref> in Eugénie Brazier,<ref>{{cite web |title=Histoire de la gastronomie 2/4 |url=http://www.franceculture.fr/emission-la-fabrique-de-l-histoire-histoire-de-la-gastronomie-24-2010-11-23.html |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120605042553/http://www.franceculture.fr/emission-la-fabrique-de-l-histoire-histoire-de-la-gastronomie-24-2010-11-23.html |archive-date=5 June 2012 |access-date=30 July 2015 |website=franceculture.fr |publisher=Radio France }}</ref> so lyonsko kuhinjo razvili v nacionalni fenomen, priljubljen med francosko elito; to tradicijo je pozneje v svetovno uspešnico spremenil [[Paul Bocuse]].<ref>{{cite web |last1=Gaudry |first1=François-Régis |date=26 September 2014 |title=Paul Bocuse: derniers secrets du "pape" de la gastronomie française |url=http://www.lexpress.fr/styles/saveurs/paul-bocuse-derniers-secrets_1578426.html |access-date=30 July 2015 |website=lexpress.fr |publisher=Groupe Express-Roularta }}</ref> »Bouchon« je tradicionalna lyonska restavracija, ki streže lokalne jedi, kot so klobase, račja pašteta ali pečena svinjina, ob spremljavi lokalnih vin. V bližini mesta sta dve izmed najbolj znanih francoskih vinorodnih regij: Beaujolais na severu in Côtes du Rhône na jugu. Še ena lyonska tradicija je vrsta poznega zajtrka oziroma malice, imenovane »mâchons«, ki jo sestavljajo lokalne suhomesnate dobrote, običajno ob rdečem vinu beaujolais. »Mâchons« so bili običajni obrok ''canutov'' – mestnih delavcev v industriji svile –, ki so jedli v poznem dopoldnevu po koncu izmene v tovarnah.<ref>{{cite web |title=Cuisine et boissons Lyon et ses environs |url=http://www.routard.com/guide/lyon/372/cuisine_et_boissons.htm |website=routard.com |publisher=Cyberterre / Hachette tourisme |access-date=30 July 2015 }}</ref> Med druge tradicionalne lokalne jedi sodijo »quenelle« (cmoki), »gras double« (dušeni vampi), »salade lyonnaise« (solata s slanino, krutoni in poširanim jajcem) ter klobasi »rosette lyonnaise« in »andouillette«. Priljubljeni lokalni sladkariji sta »marron glacé« (kandiran kostanj) in »coussin de Lyon«. »Cervelle de canut« (dobesedno »možgani delavca v industriji svile«) je sirni namaz oziroma pomaka na osnovi sira »fromage blanc«, začinjena s sesekljanimi zelišči, šalotko, soljo, poprom, olivnim oljem in kisom. V novejšem času se je pojavil t. i. francoski »taco«; domneva se, da je nastal v začetku 2000-ih v lyonskem predmestju Vaulx-en-Velin, čeprav je povsem mogoče, da je bil izumljen v bližnjem Grenoblu. Ta ulična hrana je postala priljubljena najprej v regiji Lyon in nato po vsej Franciji; danes je znana po vsem svetu.<ref>{{cite web |url=https://english.elpais.com/culture/2023-06-20/the-secret-of-the-taco-modern-multicultural-frances-fast-food-phenomenon.html |title=The secret of the taco: modern, multicultural France's fast food phenomenon |work=El País |last=Bassets |first=Marc |date=20 June 2023 |access-date=13 August 2024 }}</ref><ref>{{cite magazine |url=https://www.newyorker.com/magazine/2021/04/19/the-unlikely-rise-of-the-french-tacos |title=The Unlikely Rise of the French Tacos |magazine=The New Yorker |last=Collins |first=Lauren |date=12 April 2021 |access-date=13 August 2024 }}</ref> == Šport == V mestu je po javnih cestah dvakrat potekala dirka za [[Velika nagrada Francije|Veliko nagrado Francije]], v letih 1914, ko je zmagal [[Christian Lautenschlager]] z [[Mercedes Benz|Mercedesom]] 18/100, in 1924, ko je zmagal [[Giuseppe Campari]] z [[Alfa Romeo|Alfo Romeo]] [[Alfa Romeo P2|P2]]. Mestni nogometni klub [[Olympique Lyonnais]] je med letoma 2002 in 2008 osvojil sedem zaporednih naslovov prvaka Francije. Do leta 2016 je domače tekme igral na stadionu [[Stade de Gerland|Gerland]], ki je bil eden stadionov, ki so gostili tekme [[svetovno prvenstvo v nogometu 1998|svetovnega prvenstva v nogometu 1998]]. Od leta 2016 je domači stadion kluba [[Parc Olympique Lyonnais]], ki leži v predmestju Lyona Décines-Charpieu. Ta stadion je bil eden stadionov, ki so gostili tekme [[evropsko prvenstvo v nogometu 2016|evropskega prvenstva v nogometu 2016]] ter svetovnega ženskega prvenstva v nogometu 2019, ko je gostil tudi finalno tekmo. == Pobratena mesta == Lyon je pilotno mesto v okviru programa Sveta Evrope in Evropske komisije »Medkulturna mesta«.<ref>{{cite web |url=http://www.coe.int/t/dg4/cultureheritage/culture/Cities/lyon_en.asp |title=Intercultural city: Lyon, France |last=Council of Europe |work=coe.int |year=2011 |access-date=22 May 2011 }}</ref> Lyon je pobraten z:<ref>{{cite web |title=Jumelage |url=http://www.economie.grandlyon.com/tous-les-partenariats-internationaux-villes.html |website=economie.grandlyon.com |publisher=Grand Lyon économie |language=fr |access-date=14 November 2019 }}</ref> {{div col|colwidth=18em}} * Paterson, New Jersey, ZDA * [[Addis Abeba]], Etiopija * [[Bamako]], Mali * [[Barcelona]], Španija * [[Beersheba]], Izrael * [[Birmingham]], Anglija * [[Boston]], ZDA * [[Craiova]], Romunija * [[Curitiba]], Brazilija * [[Frankfurt]], Nemčija, ode 1960 * [[Gothenburg]], Švedska * [[Guangdžov]], LR Kitajska, od 1988 * [[Haute Matsiatra]], Madagaskar * [[Hošiminh]], Vietnam, od 1997 * [[Jeriho]], Palestina * [[Leipzig]], Nemčija, od 1981 * [[Łódź]], Poljska, od 1991 * [[Melbourne]], Avstralija * [[Milano]], Italija, od 1966 * [[Montreal]], Kanada, od 1979 * [[Oran]], Alžirija * [[Osaka]], Japonska, od 1984 * [[Ouagadougou]], Burkina Faso * [[Pontianak]], Indonezija * [[Porto-Novo]], Benin * [[Rabat]], Maroko * St. Louis, ZDA<ref>{{cite web |title=World Trade Center Saint Louis |url=https://worldtradecenter-stl.com/st-louis-sister-cities-program/lyon-france/ |website=worldtradecenter-stl.com |publisher=World Trade Center Saint Louis |access-date=18 May 2020 }}</ref> * [[Sankt Peterburg]], Rusija * [[Sétif]], Alžirija * [[Tinca]], Romunija * [[Toronto]], Kanada * [[Torino]], Italija * [[Erevan]], Armenija, od 1992 * [[Jokohama]], Japonska, od 1959 {{div col end}} == Glej tudi == * [[seznam mest v Franciji]] == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Lyon}} {{Wikivoyage}} * {{Official website|www.lyon.fr}} {{in lang|fr}} * [https://en.visiterlyon.com/ Visit Lyon, the official website for tourism in France] * [https://thisislyon.fr/ Lyon’s English Language News and Information] * [https://www.ruesdelyon.net/ Rues de Lyon] Streets, Places, Monuments (in French) {{Kraji svetovne dediščine v Franciji}} {{Prefectures of regions of France}} {{Préfectures of departments of France}} [[Kategorija:Lyon|*]] [[Kategorija:Občine departmaja Rhône]] [[Kategorija:Mesta departmaja Rhône]] [[Kategorija:Interpol]] [[Kategorija:Mesta, po katerih so poimenovali asteroid]] {{normativna kontrola}} q5w5ouyiz8ooblp8dvnrbp49ctdrz0j 0 92029 6758605 6711982 2026-09-30T09:25:56Z ~2026-52624-09 266570 Dodali smo nekaj pomembnih podatkov 6758605 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Župnija v Sloveniji |image= |caption= |ustanovljena= |prej= |skofija=[[Nadškofija Maribor]] |sedez=[[Sv. Barbara v Slovenskih Goricah]] }} '''[[Župnija]] [[Zgornja Korena|Sveta Barbara v Slovenskih goricah]]''' je [[rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Maribor|dekanije Maribor]] [[mariborski naddekanat|mariborskega naddekanata]], ki je del [[nadškofija Maribor|nadškofije Maribor]]. Župnijo upravlja duhovnik Martin Bezgovšek skupaj z diakonom Janezom Kurnikom. V župniji delujeta 2 zbora, odrasli mešani zbor pod vodstvom Jožice Weingerl in mladinski zbor. == Glej tudi == * [[seznam rimskokatoliških župnij v Sloveniji]] {{RKC-stub}} [[Kategorija:Župnije Nadškofije Maribor|Sv. Barbara v Slovenskih Goricah]] [[Kategorija:Dekanija Maribor]] [[Kategorija:Zgornja Korena]] ni34lg4jzgicnpqjgu0feuz7pxhz7yc 0 93930 6758446 6071149 2026-09-29T18:37:32Z Yerpo 8417 +stavek vsebine in vir 6758446 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Planšarsko jezero | image_lake = Plansarsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Občina Jezersko]] | coords = {{koord|46|24|6.78|N|14|30|42.5|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[umetno jezero]] | group = | inflow = [[Jezernica]] | outflow = Jezernica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = | reference = |pushpin_map=Slovenija}}'''Planšarsko jezero''' je umetno [[jezero]] na potoku [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. Nastalo je z zajezitvijo Jezernice ob izteku doline Ravenska Kočna in je edino večje stoječe vodno telo [[Jezersko|Jezerskega]]. Zdaj predstavlja turistično znamenitost območja.<ref>{{navedi knjigo |last=Trobec |first=Tajan |chapter=Hidrogeografske značilnosti Jezerskega |editor-last=Repe |editor-first=Blaž |year=2019 |title=Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani |isbn=978-961-06-0189-0 |doi=10.4312/9789610601890 |pages=95}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pasture Lake|Planšarsko jezero}} [[Kategorija:Jezera v Slovenskih Alpah]] [[Kategorija:Zgornje Jezersko]] {{si-geo-stub}} bxcalulu5s6xy81iqd0f977ipjjwj8m 6758447 6758446 2026-09-29T18:37:58Z Yerpo 8417 razločitev 6758447 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Planšarsko jezero | image_lake = Plansarsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Občina Jezersko]] | coords = {{koord|46|24|6.78|N|14|30|42.5|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[umetno jezero]] | group = | inflow = [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] | outflow = Jezernica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = | reference = |pushpin_map=Slovenija}}'''Planšarsko jezero''' je umetno [[jezero]] na potoku [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. Nastalo je z zajezitvijo Jezernice ob izteku doline Ravenska Kočna in je edino večje stoječe vodno telo [[Jezersko|Jezerskega]]. Zdaj predstavlja turistično znamenitost območja.<ref>{{navedi knjigo |last=Trobec |first=Tajan |chapter=Hidrogeografske značilnosti Jezerskega |editor-last=Repe |editor-first=Blaž |year=2019 |title=Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani |isbn=978-961-06-0189-0 |doi=10.4312/9789610601890 |pages=95}}</ref> == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pasture Lake|Planšarsko jezero}} [[Kategorija:Jezera v Slovenskih Alpah]] [[Kategorija:Zgornje Jezersko]] {{si-geo-stub}} e6m04bmzbltek1om751bwuagoiof251 6758454 6758447 2026-09-29T18:49:56Z Yerpo 8417 +koda za sklice 6758454 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Jezero | lake_name = Planšarsko jezero | image_lake = Plansarsko jezero.jpg | caption_lake = | image_bathymetry = | caption_bathymetry= | location = [[Občina Jezersko]] | coords = {{koord|46|24|6.78|N|14|30|42.5|E|type:waterbody_region:SI_source:slwiki|display=inline,title}} | type = [[umetno jezero]] | group = | inflow = [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] | outflow = Jezernica | catchment = | basin_countries = Slovenija | length = | width = | area = | depth = | max-depth = | volume = | residence_time = | shore = | elevation = | frozen = | islands = | cities = | reference = |pushpin_map=Slovenija}}'''Planšarsko jezero''' je umetno [[jezero]] na potoku [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]] na [[Zgornje Jezersko|Zgornjem Jezerskem]]. Nastalo je z zajezitvijo Jezernice ob izteku doline Ravenska Kočna in je edino večje stoječe vodno telo [[Jezersko|Jezerskega]]. Zdaj predstavlja turistično znamenitost območja.<ref>{{navedi knjigo |last=Trobec |first=Tajan |chapter=Hidrogeografske značilnosti Jezerskega |editor-last=Repe |editor-first=Blaž |year=2019 |title=Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani |isbn=978-961-06-0189-0 |doi=10.4312/9789610601890 |pages=95}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam jezer v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Pasture Lake|Planšarsko jezero}} [[Kategorija:Jezera v Slovenskih Alpah]] [[Kategorija:Zgornje Jezersko]] {{si-geo-stub}} adlohpsghwtsc0qrl96nso8bqa5vsjt 0 97352 6758589 6688126 2026-09-30T07:55:14Z Yerpo 8417 /* Znani nosilci priimka */ --odvečni podatki 6758589 wikitext text/x-wiki '''Gregorič''' je med najpogostejšimi [[priimek|priimki]] v Sloveniji na 75. mestu za priimkom [[Jelen (priimek)|Jelen]] na 74. in pred priimkom [[Blatnik (priimek)|Blatnik]] na 76. mestu. Po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada RS]] se je na dan [[31. december|31. decembra]] leta [[2008]] s priimkom Gregorič podpisovalo 1507 (1971 1534; 1997 1568) slovenskih državljanov in državljank. Največ, tj. 478 ali 30,9 odstotka, jih je bilo v goriški statistični regiji, v osrednjeslovenski 369 ali 23,9 odstotka, v obalno-kraški 323 ali 20,9 odstotka, v jugovzhodni [[Slovenija|Sloveniji]] 168 ali 10,9 odstotka itd. Najpogostejša imensko-priimkovna kombinacija priimka Gregorič je bila Marija Gregorič na 95. mestu. Tako se je pisalo 68 oseb ženskega spola. Zapisi v starih listinah dokazujejo, da je priimek Gregorič obstajal že v 15. stoletju. Priimek Gregorič je nastal iz imena [[Gregor]]. Tvorjen je s priponskim [[obrazilo|obrazilom]] -ič in je prvotno pomenil 'sin Gregorja'. Ime Gregor (tako se je leta 2004 imenovalo kar 9578 slovenskih državljanov in je bilo na 23. mestu) izhaja iz latinskega imena [[Gregorius]], to pa iz grškega Gregdrios. Grško ime razlagajo iz grškega ''gregoreo'' v pomenu 'sem buden, živim'. Pomensko mu je sorodno ime slovanskega izvora [[Budimir]]. Gregor je tudi priimek. Tako se je leta 2004 pisalo 112 oseb. Precej bolj redka je različica Gregur (2004: 36 oseb). Iz imena Gregor oziroma njegovih različic so nastali priimki, kot so Gregel (2004: 14), Gregelj (14), Gregl (176), Grego (31), Gregorač (133), Gregoran (19), Gregorc (526), Gregorčič (656), Gregorec (273), Gregorek (8), Gregorevčič (7), Gregorin (210), Gregorinčič (151), Gregorka (86), Gregom (93), Gregurec (42), Gregurič (13). Tvorjeni so s priponskimi obrazili -(e)l(j), -o, -ač, -an, -c, -čič, -ec, -ek, -(ev)čič, -ič, -in, -ka, -n. Med temi je statistično opaznejši priimek [[Gregorčič]], za njim pa Gregorc, Gregorin, Gregorec, Gregl, Gregorač. S priimkom Gregorčič se je leta 2004 podpisovalo 656 oseb. Tvorjen je iz imena ali priimka Gregor s priponskim obrazi-lom -čič ali iz priimka Gregorc s priponskim obrazilom -ič. Njegov prvotni pomen je bil 'sin Gregorja ali Gregorca'. Med umrlimi, a slavnimi je [[Simon Gregorčič]], slovenski pesnik, ki je ob Soči »bedel« nad usodo Slovencev. == Znani nosilci priimka == * [[Alberto Gregorič]] (1935–2009), pevec zabavne glasbe * [[Aleksandra Gregorič]], (mikro)ekomomistka * [[Alenka Gregorič]], umetnostna zgodovinarka, galeristka, kustosinja * [[Aleš Gregorič]] (*1966), fotograf * [[Alojz Gregorič]] (1910–1992), strojnik, tekstilni tehnolog, univ. prof. * [[Alojzij Gregorič|Alojz(ij) Gregorič]] (1843–1886), pravnik, narodnopolitični delavec * [[Andrej Gregorič]] (star./ml.), zdravnika (oče in brat Vinka Gregoriča); tudi jadralec... * [[Avgust Gregorič]] (*1943), gospodarstvenik, lokalni politik in pesnik * [[Barbara Gregorič Gorenc]] (*1964), otroška in mladinska pesnica * [[Bojan Gregorič]] (*1956), polkovnik SV, ataše * [[Danilo C. Gregorič]] (1909–1957), publicist, gospodarski teoretik, politik (pristaš nacizma) * [[Draga Gregorič-Rosenberg]] (1879–1965), tržaška Slovenka * [[Erna Gregorič]] (1914–2000), pravljičarka, pisateljica * [[Fedor Gregorič]] (1897–1970), elektrostrojni inženir, projektant elektrarn * [[Florijan Gregorič|Florijan (Cvetko) Gregorič]] (1883–1963), pravnik, finančni strokovnjak, diplomat * [[Gregor Gregorič]], fizik * [[Hojka Gregorič Kumperščak]], pedopsihiatrinja * [[Igor Gregorič]] (*1955), kardiokirurg * [[Ilija (Elija) Gregorič]], vodja kmečkih upornikov 1573 * [[Joseph Gregorich]] (Gregorič) (1889–1984), izseljenski publicist, zgodovinopisec * [[Jože Gregorič]] (1908–1989), duhovnik, slavist, etnograf, literarni kritik in zgodovinar, slovaropisec * [[Jože Gregorič (zgodovinar)|Jože Gregorič]] (1912–1943), umetnostni zgodovinar * [[Marica Gregorič-Stepančič]] (1874–1954), pesnica, pisateljica in publicistka * [[Marjan Gregorič]], zgodovinar, muzealec (Brežice), kulturnik * [[Marko Gregorič]], glasbenik kitarist, kontrabasist, pevec in tekstopisec * [[Matevž Gregorič]] (*1968), lutkar, organizator * [[Matjaž Gregorič]] (*1981), evolucijski biolog, aranholog * [[Miha Gregorič]] (*1989), nogometaš * [[Milan Gregorič]] (*1934), ekonomist, zgodovinski publicist * [[Milan Roman Gregorič]] (*1941), zdravnik nevrofiziolog * [[Milica Gregorič Kramberger]], nevrologinja, strok. za kognitivne motnje (demenco...) * [[Minja Gregorič]], plastična kirurginja * [[Mirko Gregorič]] (1889–1943), protifašist, revolucionar * [[Miroslav Gregorič]] (1907–1983), arhitekt * [[Miroslav Gregorič, strokovnjak|Miroslav Gregorič]] (*1948), strokovnjak za jedrsko varnost * [[Nataša Gregorič Nabhas]], umetnica, kuratorka * [[Oton Gregorič]], hokejist * [[Tereza Gregorič]], dramaturginja, teatrologinja * [[Tina Gregorič]] (*1974), arhitektka, prof. Tehniške univerze na Dunaju * [[Tomaž Gregorič]] (*1969), fotograf * [[Vera Gregorič]] (1925–2011), geologinja, univ. prof. * [[Vinko Gregorič (1847)|Vinko Gregorič]] (1847–1908), publicist, pesnik * [[Vinko Gregorič]] (1857–1933), zdravnik dermatolog * [[Zoran Gregorič]], učitelj fotografije == Glej tudi == * priimka [[Gregorčič (priimek)|Gregorčič]] in [[Gregorač]] * priimke [[Gregorc]], [[Gregorin]], [[Gregorec]], [[Gregorka]], [[Gregl]], [[Gregurič]], [[Gregorinčič]] * hrvaške oblike priimka: [[Gregorić]], [[Gregurić]], [[Grgrurić]] .. == Zunanje povezave == * {{Baza imen SURS|priimek=Gregorič}} {{Priimek}} [[Kategorija:Priimki]] lbemji1ge3ntk25r2wolsxmru3m39e2 0 98185 6758349 5792177 2026-09-29T14:26:58Z MaksiKavsek 244409 pp, dolgi s 6758349 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Urban Jarnik | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | known_for = duhovnik, zgodovinar, narodopisec, pesnik in jezikoslovec, | occupation = <!-- WD --> }} '''Urban Jarnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliški]] [[duhovnik]], [[pisatelj]], [[zgodovinar]], [[etnograf]], [[pesnik]] in [[jezikoslovec]], * [[11. maj]] [[1784]], [[Potok, Štefan na Zilji]],<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Geburtsbuch V - S72_007-1 {{!}} St. Stefan an der Gail {{!}} Kärnten: Rk. Diözese Gurk {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/gurk/st-stefan-an-der-gail/S72_007-1/?pg=2 |access-date=2026-09-29 |website=data.matricula-online.eu}}</ref> † [[11. junij]] [[1844]], [[Možberk]] ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]].<ref name=":2">{{Navedi splet |title=Sterbbuch VII - M25_032-1 {{!}} Moosburg {{!}} Kärnten: Rk. Diözese Gurk {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/gurk/moosburg/M25_032-1/?pg=27 |access-date=2026-09-29 |website=data.matricula-online.eu}}</ref> ==Življenje== Jarnik je bil rojen kot tretji sin kmeta, gostilničarja in tovornika Janeza in Jere Jarnik (roj. ''Pacher''), po domače Nadižarja, na Potoku pri Štefanu na Zilji.<ref name=":1" /> Z enajstimi leti so mladega Jarnika vpisali na gimnazijo v Celovcu, ki jo je leta 1801 z izvrstnim uspehom zaključil. Od leta 1801 do leta 1803 je študiral [[filozofija|filozofijo]] na [[licej]]u v [[Celovec|Celovcu]], po tem pa nadaljeval s študijem [[teologija|teologije]] v novoustanovljenem celovškem semenišču, ki ga je od leta 1801 vodil [[Jurij Japelj]]. V šolskem letu 1804/05 se je Jarnik vpisal na teološko fakulteto graškega vseučilišča, a se je po izrecni graji krškega ordinariata spet vrnil v domače bogoslovje. V Celovcu je potem do konca študija stanoval izven semenišča. 12. oktobra 1806 je bil z dispenzo (ker še ni dopolnil predpisanih 23 let) posvečen v duhovnika ter postavljen za kaplana v Čajničah (Tultschnig), kjer je ostal tri leta. Od leta 1809 do leta 1811 je bil kaplan v Podkrnosu, nato je od aprila 1811 do marca 1818 deloval kot mestni kaplan v stolni župniji sv. Petra in Pavla v Celovcu, le eno leto (1813/4) je bil vmes »pri Fari« (sv. Egidija). Leta 1813 je dobil tudi kuratni [[beneficij]] pri cerkvi sv. Boštjana v meščanskem špitalu (Bürgerspital). 27. marca 1818 je dobil mesto župnika v Šmihelu na [[Gosposvetsko polje|Gosposvetskem polju]], tik ob tedanji slovensko-nemški jezikovni meji, januarja 1827 pa je dobil z odlokom ilirskega gubernija v [[Ljubljana|Ljubljani]] deželnoknežjo župnijo v Blatogradu (Možberk, nemško Moosburg) nad Vrbskim jezerom, kjer je 11. aprila 1844 tedaj že slepi pesnik in jezikoslovec umrl.<ref name=":2" /> ==Delo== [[Slika:Urban Jarnik - Sbér lépih ukov sa Şlovensko mladíno.pdf|sličica|page=3|''Sbér lépih ukov sa Şlovensko mladíno'' (1814)]] Jarnik izhaja iz idej in pristopov [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]], kar se najbolj kaže v njegovem poglabljanju v narodove duhovne zaklade, kot so jezik, zgodovina, narodna poezija, šege in navade ter v odporu zoper nasilnosti nemštva in zoper [[Napoleon]]a. Njegovo življenjsko vodilo je bilo narodno prebujenje svojega ljudstva – predstavil ga je že s svojo prvo objavo, pesmijo ''Na Slovence'' (''Carinthia'' 1811, št. 5): »Zarja lepa se razliva, / Čez slovenji Goratan, / Zbuja dremanje častliva, / Oznanjuje svetli dan. / Slava bode spet slovela, / Ki Slovencem da ime; / Po deželah se raznela, / Perdobila češčenjè.« ===Pesnik=== Jarnik je svoje književno delo začel kot pesnik. Ohranjenih je 51 izvirnih pesmi in 5 prevodov ([[Magnus Gottfried Lichtwer|Lichtwerja]], [[Johann Georg Fellinger|Fellingerja]], [[Johann Gottfried Kumpf|Kumpfa]] in [[Friedrich Schiller|Schillerja]]), prva so ohranjena šele iz leta 1808, ko je živel v Čajničah (1806–1809), viri pa kažejo, da je ustvarjal že prej. Prav čas, ki ga je preživel v Čajničah, predstavlja njegovo najplodnejše pesniško obdobje, čeprav je začel pesmi objavljati šele leta 1811. Glavna inspiracijska jedra njegove tedanje poezije so bila idilična, tedaj še neokrnjena pokrajina ob [[Vrbsko jezero|Vrbskem jezeru]] (pesemi ''Pomlad'', ''Zvezdje''), intenzivno, a neizživeto ljubezensko čustvo (pesemi ''Damon Meliti'', ''Pomlad'') in vojne grozote francosko-avstrijske bitke za Celovec (pesem ''Žold''). Ko je leta 1809 odšel iz Čajnič, je imel napisano svojo prvo rokopisno zbirko z naslovom ''Mnogotere piesme'', ki jo je končal kmalu po prihodu na novo službeno mesto v Podkrnosu, kjer je z isto intenzivnostjo ustvarjal vsaj še prve mesece – leta 1809 naj bi vsak teden napisal vsaj po eno pesem. V njegovih pesmih se pojavlja namerna poučnost značilna za [[razsvetljenstvo]] (''Bučelica'') ter antična pastirska tematika značilna za tedaj vzhajajočo [[romantika|romantiko]] (''Damon Meliti''), izrazita sta slavljenje božje dobrote (''Arfe'') ali božjega veličastva (''Zvezdje'', ''Danica'') ter ljubezen do Koroške in Slovencev (''Na mojo domovino'', ''Čajniška gmajna'', ''Na Slovence''), pogosti so tudi narodopisni motivi (''Kres'', ''Mrtovski raj''). Tipični Jarnikov pesniški postopek je nizanje razmeroma samostojnih, včasih samo asociativno povezanih slik in opaženj (''V pomladu'': »Tice cvrčlajo, / Kér log zeleni, / Vetri pahlajo, / Sonce svétlinčka, / Očese mežo, / Trta pa vinska, / Solzi se milo.«), ki jih je gradil na osebnih opaženjih in že gotovih folklornih ubeseditvenih modelih (»povžja strd« (med), »sneg in krop«, »modre, kʼso zamorca prale«, ipd.). V njegovih intimnejših pesmih se najprej zastrto, potem pa vse bolj neposredno izraža erotično čustvo, ki ga je upodobil ne samo v njegovi poduhovljeni, ampak tudi v konkretni, včasih povsem telesni inačici. Že zaradi svojega duhovniškega poklica je moral biti previden, zato je izbral obliko [[Vložnica|vložnice]], kjer lirski subjekt noče biti identičen s pesnikom, običajno je nek splošen subjekt (npr. pastir) in zato ne moremo čustev pripisati avtorju. Taki sta pesmi ''Damon Meliti'' in ''Mina''. Damon in Melita sta pastirski par, znan iz [[Bukolična poezija|bukolične lirike]], lirski subjekt je Damon, ki izraža svoje hrepenenje. Opazen je vpliv [[trubadur]]ske lirike, predvsem v izbrani motiviki (»Slaba je svitloba lune, / njo oblaki skrivajo, / žalostno na citrah strune / v moje srce glas pojo.«). Jarnik je to pesem tudi sam uglasbil. Tudi ime Mina je že znano iz poezije – popularno je postalo z [[Valentin Vodnik|Vodnikom]], ki je Mini posvetil več pesmi (prva je ''Zadovoljni Kranjec''), Mino sta nagovarjala tudi [[Žiga Zois|Zois]], [[Miha Kastelic|Kastelic]] itn. Jarnik v pesmi upodobi hrepenenje mladega dekleta po svojem fantu, a je to storil očitno preveč neposredno za tedanji čas, saj so pesem moralizatorsko preganjali (»Močno trka srčna žila, / naglo goni v žvoti kri, / je mi plamen v oči vlila, /tiha noč me ne odkri!«). Drugo veliko ustvarjalno inspiracijo predstavlja sovraštvo do vojne s hrepenenjem po miru. V ta sklop sodijo pesmi ''Sedajno stoletje'', ''Na mojo domovino'', ''Žold'', ''Od Žolda'' in ''Gromite gromači''. Za Jarnika je vojna zgodovinska in človeška katastrofa, »morija«, v kateri ni prostora za junaštva, prinaša le poražence in prizadete. Poleg močnega moralnega poziva vsem oblastnikom proti vojni in poleg poziva k bratstvu med narodi (ki ga je upesnil v pesmi Od žolda četrt stoletja pred [[France Prešeren|Prešernovo]] [[Zdravljica|''Zdravljico'']]), je opazno, da skuša Jarnik mestoma osmisliti vojno z božjo voljo, v [[Napoleon]]u pa vidi poosebljeno zlo, a to je verjetno le davek pesnikovemu duhovniškem poklicu in vladajoči avstrijski politični ideologiji. Posebno pomiritev mu je prineslo plodno nemško-slovensko kulturno sožitje v reviji ''Carinthia'', s katerim se je pričelo novo obdobje v njegovem ustvarjanju. Začel ga je z budnico ''Na Slovence'', kjer se veseli miru po vojni ter začetka narodovega prebujanja v umetnost in znanosti. Poleg tega omenja v njen tudi sodelovanje med obema narodoma (»Tudi modrica Slovenska / Zvupa se prepevlati, / Njej prijazna grata Nemška, / Sestrno per njen sedi.«). Novost v slovensko literaturo je vnesel s svojo kozmično in miselno liriko, katere predstavnica je pesem ''Zvezdje'' iz leta 1809, ki jo je [[Johann Georg Fellinger]] kmalu prevedel v nemščino in ji s tem priskrbel objavo v dunajskem almanahu ''Selam''. Tu jo je spoznal [[Franz Schubert]], ki jo je 15. oktobra 1815 uglasbil (v seznamu njegovih del nosi ta samospev oznako D 307). Jarnik v njen občuduje brezkončno vesolje z neštetimi zvezdami in v tem vidi veličastno stvaritev Boga Očeta ter razmišlja o tem, kako lepo bo še-le, ko pride »naša duša« v nebesa. Leta 1824 je z navdušenjem nad Metelkovim novim črkopisom po daljšem ustvarjalnem premoru napisal [[Pripovedna pesem|epsko pesnitev]] ''Ostrvica premagana'' (zaradi različnih prepisovalcev se pojavlja več variant zapisa – tudi ''Ostervica nepremagana'') v metelčici. To je prva znana slovenska zgodovinska pesnitev in predstavlja poskus upodobitve junaškega dogodka v velikem epskem besedilu, kar je bil eden od osrednjih projektov romantične poetike. Osrednji motiv predstavlja ljudsko izročilo, ki je nastalo na podlagi obleganja [[Grad Ostrovica|gradu Ostrovice]] s strani tirolske grofice Margarete Maultasch (oz. Margarete Krivouste). V ospredju je zgodba o zvijačnosti in modrosti prebivalcev gradu. S to pesnitvijo se je seznanil Prešeren in izpričani so vplivi Ostrvice na njegov prevod [[Gottfried August Bürger|Bürgerjeve]] [[Lenora|Lenore]]. Po letu 1824 je Jarnikov ustvarjalni zagon usahnil, v celoti pa se je posvetil po njegovem mnenju »potrebnim disciplinam«. ===Pisec poučnih in nabožnih besedil=== Zaradi svoje narodnoprerodne vneme in povezanosti z življenjem svojih rojakov ter verjetno pod [[Jernej Kopitar|Kopitarjevim]] vplivom pa tudi pod pritiskom dejanskih kulturnih potreb na Koroškem, je v Celovcu začel pisati poučne in nabožne knjige. Najbolj znana je ''Sbér lépih ukov şa slovensko mladíno'' (1814), ki je prva slovenska mladinska knjiga in hkrati prva slovenska knjiga, ki vsebuje prevode iz slovanskih književnosti. Namenjena je bila šolski mladini kot darilo, obsega pa raznovrstne sestavke, nekaj Jarnikovih pesmi in pesemskih prevodov, basni in naukov, prevedenih iz latinščine, slaveno-srbskega in češkega jezika, 100 čeških pregovorov in dva poučna razgovora. Med Jarnikovimi izvirnimi prispevki je pomemben predvsem prvi poskus slovenske lirične proze ''Čutovi v enim spomladnim jutri''. Knjižica priča tudi o tem, kako je skušal svoje koroško (ziljsko) [[Slovenska narečja|narečje]] približati skupnemu slovenskemu pisnemu jeziku gorenjsko-dolenjskega tipa, kakor ga je v svoji slovnici uzakonil [[Jernej Kopitar|Kopitar]]. O tem govori poseben uvod ''Na Bravca''. Leta 1817 je objavil prevod poljudnoznanstvene knjige ''Unterricht in der Baumägrtnerei'' Franca X. Geigerja z naslovom ''Şadje-Reja'', ki ga je končal že v Podkrnosu. S tem je Jarnik poskrbel za prvi slovenski sadjerejski priročnik, ki je bil namenjen predvsem preprostim kmetom in zato napisan skoraj v čistem ziljskem narečju. Jarnik je priredil tudi ''Molitvene bukvize sa otroke'' (1817), ''Jedro kerşhanşkih reşniz resnic'' (1821) in molitvenik za odrasle ''V duhi katoli∫hke zerkve molezh Kri∫tjan'' (1822) in oskrbel novo izdajo [[Ožbalt Gutsman|Gutsmannovih]] ''Evangeljev ino branj na vse nedele ino svetke celega leta'' (1821) ter ''Evangeljev na posebne dneve svetega posta'' (1821). V knjigah nabožne vsebine, ki jih je izdal med letoma 1817 in 1822, je čutiti težnjo po združevanju ljudskega izobraževanja z idejnimi prvinami racionalno utemeljenega krščanstva. ===Narodopisec in jezikoslovec=== S svojimi [[Etnografija|narodopisnimi]], [[Onomastika|imenoslovnimi]] in [[Etimologija|etimološkimi]] deli ter zgodovinskimi članki je Jarnik nenehno dokazoval avtohtonost in zgodovinsko legitimnost slovenskega naroda na Koroškem. V istem letu kot je bil premeščen iz Podkrnosa v Celovec (1811), je bila na avstrijskem Koroškem ustanovljena revija ''Carinthia'', ki je bila središče sodelovanja med slovenskimi in nemškimi intelektualci. ''Carinthia'', ki se ji je pozneje pridružil še ''Kärntnerische Zeitschrift'', je bila v glavnem nemška revija, ki pa je zradi zanimanja za slovansko preteklost Koroške objavljala tudi slovenske prispevke. Jarnik je urejal slovenski oddelek, sodeloval pa je tudi pri Kopitarjevem glasilu ''Vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstaat''. V ''Carinthiji'' je leta 1812 najprej objavil [[Johann Gottfried Herder|Herderjev]] slavospev na Slovane (''Slavische Völker''). Začel je pisati o Ziljanih ter njihovih šegah in navadah (''Züge aus den Sitten der Gailthaler, Carinthia'' 1813; ''Ueber die Gailthaler in Kärnthen, Vaterländische Blätter'' 1813), o koroških [[Žalik žena|žalik ženah]] – vilah (D''ie slovenischen Sibyllen, Carinthia'' 1813) ter razpravljati o krajevnih imenih in jih razlagati (''Slovenische Alterthümer, Carinthia'' 1813). Zavzemal se je za nabiranje narečnega gradiva, pesmi, pravljic, pripovedk, pregovorov, šeg in verovanj, posebno pa krajevnih imen kot dragocenega gradiva za slovensko zgodovino. Narečnega gradiva sam sicer ni objavil veliko, je pa z njim založil [[Josef Pavol Šafárik|Pavla Josefa Šafařika]], [[Stanko Vraz|Stanka Vraza]] in druge, za to delo pa je navdušil tudi svojega učenca in rojaka [[Matija Majar]]ja. Na osnovi krajevnih imen in raznih zgodovinskih virov je napisal študijo ''Andeutungen über Kärntens Germanisierung. Ein philologischstatistischer Versuch'' (''Carinthia'' 1826). S tem delom je bil Jarnik prvi na Koroškem, ki je opozoril na nevarnost ponemčevanje koroških Slovencev, s čimer se je močno zameril nemškim nacionalistom, označil pa je tudi tedanjo slovensko-nemško jezikovno mejo. Ukvarjal se je tudi z raziskovanjem slovanske preteklosti koroške dežele. Tako je pisal razprave o prvih krščanskih koroških vojvodah, o [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanju karantanskih Slovencev]] (''Die ersten christl. Herzoge Kärntens oder kurzgefasste Geschichte der Bekehrung der Karantaner Slaven u. der Gründung des Herzogstuhles. Nach alten Quellen bearbeitet v, U. J. Pfarrer zu St. Michael am Salfelde'', rokopis iz 1826) in o [[Kralj Samo|kralju Samu]] (''Samo, König der Karantaner Slaven'', 1820). V Celovcu se je začel ukvarjati tudi z [[jezikoslovje|jezikoslovjem]]. Leta 1811 je nabral precejšnje število besed iz ziljskega narečja, s katerimi je postregel [[Janez Nepomuk Primic|Janezu Nepomuku Primicu]] in [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] za njegov slovar, ki je žal ostal v rokopisu. Najprej je sam zbral in izdal knjižico ''Kleine Sammlung solcher altslavischen Wörter, welche im heutigen windischen Dialecte noch kräftig fortleben'' (1822), obsegajočo nekaj nad 2500 staroslovanskih besed, pozneje pa še ''Versuch eines Etymologikons der Slowenischen Mundart in Inner-Österreich'' (1832), ki je prvi poskus slovenskega etimološkega slovarja. V obeh se je zgledoval po spisih Čeha [[Josef Dobrovský|Dobrovskega]]. Z dialektološko razpravo ''Obraz slovenskoga narěčja u Koruškoj'' (1842) se je v zgodovino slovenistične znanosti zapisal kot prvi slovenski [[Dialektologija|dialektolog]]. Leta 1829 je priredil razširjeno in posodobljeno 6. izdajo [[Ožbalt Gutsman|Gutsmanove]] slovnice, ki jo je opremil z opombami, v katerih se ozira zlasti na posebnosti ziljskega narečja. Velik del njegovega jezikoslovnega dela je ostal v rokopisu – poleg številnih manjših razprav kar pet obsežnih slovarjev: trije dvo- ali večjezični (slovensko-nemški, nemško-slovenski in nemško-slovensko-italijanski) in dva etimološko primerjalna (slovar slovanskih korenskih besed, slovar tujk in izposojenk iz indoevropskih in drugih jezikov). Jarnikovo delo je bilo vse od začetka zasidrano v ljubezni do koroškega slovenstva z vsemi njegovimi jezikovnimi in narodopisnimi posebnostmi, ki pa je segala preko pokrajinskih meja do vsega slovenstva, saj je čutil, da mora slovenski Korošec ostati v živi zvezi z vsemi Slovenci. Tako je bil prvi, ki je uvedel v nemščino zapis izraza »slovenisch«, ki je nadomestil tedaj veljavna izraza »windisch« in »krainerisch«. Na njegovo pobudo je novi izraz sprejel tudi [[Franc Serafin Metelko|Metelko]], vendar le v naslovu in predgovoru svoje slovnice, medtem ko je v besedilu še uporabljal izraz »krainerisch«. Ko se je začelo ilirsko gibanje za skupni južnoslovanski jezik, je Jarnik v ''Dopisu iz Koruške od Bratomira Dolinskoga'' leta 1837 predlagal, naj se v ta skupni jezik sprejmejo stare oblike, ohranjene v narečjih, nikar pa naj se ne vsiljuje eno izmed narečij. A njegov poziv ni bil uspešen, saj je obveljalo štokavsko narečje kot osnova za enotni knjižni jezik Hrvatov in Srbov. S svojim nazorom je pa bil predhodnik [[Matija Majar|Matiju Majerju]]. ===Duhovnik=== Kot [[duhovnik]] je bil tesno povezan z ljudstvom in zaradi svojega vedrega značaja zelo priljubljen. Odlikoval se je po vestnosti, skrbnosti in ljubezni do župljanov. Prejel je priznanje civilnih oblastnikov, krški škof pa ga je štel med najboljše duhovnike svoje škofije. Čeprav je slovel kot odličen [[pridigar]], se je ohranila samo ena njegova [[pridiga]], in sicer za 14. pobinkoštno nedeljo iz leta 1809 z naslovom ''Hajda podoba mladega človeka''<ref>Pridiga Hajda podoba mladega človeka je bila objavljena Slovenskem prijatelju 1861: {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-CCDR74X7|tip=kratko}}</ref> Med svojimi župljani in stanovskimi tovariši je z uspehom branil slovenski jezik in njegove pravice. Na binkoštni ponedeljek leta 1838 je imel [[Anton Martin Slomšek|Slomšek]] v njegovi župniji v Blatogradu znamenito pridigo ''Dolžnost svoj jezik spoštovati o ljubezni do maternega jezika in slovenstva''.<ref>Pridiga Dolžnost svoj jezik spoštovati je bila objavljena v Drobtinicah 1849: {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-AMQTVK7M}}</ref> ==Slovenski narodopisni inštitut== Po njem se imenuje Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik<ref>Narodopisni inštitut Urban Jarnik: http://www.ethno.at/institut.html {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111003004336/http://www.ethno.at/institut.html |date=2011-10-03 }}</ref> na avstrijskem Koroškem, ki je bil ustanovljen leta 1992 in je do leta 1994 deloval kot posebna organizacijska enota pri Krščanski kulturni zvezi, od 28. maja 1994 pa je pravni nositelj Narodopisno društvo Urban Jarnik. ==Bibliografija== ===Strokovna besedila=== * Slavische Völker (Geschildert von Herder), v ''Carinthia'' št. 23, 1812,. * Züge aus den Sitten der Gailthaler, v ''Carinthia'' 1813, št. 2, 3. * Beytrag zur slavischen Völkerkunde (Züge aus den Sitten der Gailthaler), v ''Vaterländische Blätter für den österreichischen Kaiserstaat'' 1913, št. 12. * Die slowenischen Sybillen, v ''Carinthia'' 1813, št. 21. * Ueber die Gailthaler in Kärnten, v Vaterländische Blätter 1813, št. 44, 45, 46, 48, 69, 70. * Slovenische Alterthühmer (Aufgefunden in einigen auf uns noch rein gekommenen slovenischen Ortsbenennungen), v ''Carinthia'' 1813, št. 44, 45. * Erklärung der slavischen Inschrift auf dem Kärntner Herzogsstuhle, v Carinthia 1818, št. 4. * Die vier Hauptnationen Europa´s, v ''Carinthia'' 1818, št. 17. * Samo, König der Karantaner Slaven, v ''Kärntnerische Zeitschrift II.'', 1820. * ''Kleine Sammlung solcher altslavischen Wörter, welche im heutigen windischen Dialecte noch kräftig fortleben (Ein Beytrag zur Kenntnis der hochslovenischen Büchersprache)'', Celovec 1822. * Andeutung über Kärntens Germanisierung (Ein philologisch statistischer Versuch), v ''Carinthia'' 1826, št. 16, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 26. * ''Windische Sprachlehre. Verfaßt von Oswald Gutsmann, weiland kais. königl. Missionär in Kärnten. Sechste verbesserte Auflage'', Celovec 1829. * ''Versuch eines Etymologikons der Slowenischen Mundart in Inner-Österreich. Nach verläßlichen Quellen bearbeitet von Urban Jarnik, landesfürstlichem Pfarrer zu Moosburg'', Celovec 1832. * Dopis iz Koruške. Od Bratomira Dolinskoga, v ''Danica Ilirska'' 1837, št. 8. * Obraz slovenskoga narěčja u Koruškoj, v ''Kolo'' 1842. ===Poučna in nabožna dela=== * ''Sbér lépih ukov şa slovensko mladíno. Is Némſkiga ino Latinſkiga preſtavlenih, is Ştaro-Şlavenvſkiga ino Pemſkiga preravnanih, nikotérih pa novo sloshenih'', Celovec 1814. * ''Molitvene bukvize sa otroke'', Celovec 1817. * ''V duhi katoliſhke zerkve molezh Kriſtjan. Sloshil je Fir∫ht Alexander od Hohenlohe … Isbranje poglavitnej∫hih molitev, tretjizh is perviga piſanja natiſnjenih … Sedaj pa preſlovenjenih, ktirim ſe je na konzu meſhna péſem perſtavila'', Celovec 1822. ===Prevodi=== * Şadje-Reja ali Navuk Kako ſe more prav lehko, ino v kratkem zhaſu nikar ko veliko dobreh, ino sdraveh drevéſ podrediti, temózh tudi nashlahtnejſhi ſadje sadobiti. Is Nemſhkega vʼ Şlovenji jesik preneſhen ino pomnoshen, Celovec 1817. * Jedro kerşhanşkih reşniz. Is Némſkiga preſtavil Urban Jarnik, Fajmoſhter v´ Nemſhkim ſh-Miheli. V´ Zelovcu, Natiſnil Antoni Gelb, Natiſkaviz, Celovec 1820. ==Viri== * Erik Prunč: Urban Jarnik. ''Glasnik slovenske matice'', letnik IX (1985), št. 1-2, str. 36–59. * Ivan Grafenauer: ''Literarno-zgodovinski spisi''. Ljubljana: Slovenska matica, 1980, str. 490–496, 573–581. * {{SloBio|id=250663|avtor=Grafenauer, Ivan|ime=Jarnik, Urban|vir=SBL}} (dostop: 2. maj 2012). * {{navedi knjigo |author1=[[Franc Zadravec]]|author2=[[Igor Grdina]] |year=2004 |title=Sto slovenskih pesnikov |publisher=Prešernova družba, Ljubljana |isbn=961-6512-28-5 |cobiss=215821056 |pages=38-39}} * ''Koroški etnološki zapisi: glasilo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik''. Celovec: Slovenski narodopisni inštitut in društvo Urban Jarnik, 1999. * Erich Prunč: "Jarnik, Urban". V: : [[Katja Sturm-Schnabl]], Bojan-Ilija Schnabl (izd./Hg.): "Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942''. Wien-Köln-Weimar, Böhlau Verlag 2016, 2. zv., str. 555-557. == Opombe == <references /> ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki}} {{wikivir-avtor}} * {{Dlib|ime={{PAGENAME}}}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Jarnik, Urban}} [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski pesniki]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] e92nzcdtwvhq8e67rcxv8kqvmka9hve 0 109581 6758518 6736113 2026-09-30T00:20:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758518 wikitext text/x-wiki '''Ljubljanski mednarodni filmski festival – LIFFe''' (do leta 1997: Film Art Fest ali FAF)<ref>{{Navedi splet|url=https://monocms.dev.rtvslo.si/kultura/liffe/ko-je-bil-liffe-se-faf-ljudje-so-premalo-zaupali-da-bi-lahko-postal-res-velik-festival/504606|title=Ko je bil Liffe še FAF: "Ljudje so premalo zaupali, da bi lahko postal res velik festival"|date=16. 11. 2019|accessdate=24. 11. 2024|website=Rtvslo.si}}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> je največji slovenski [[filmski festival]], ki od leta [[1990]] poteka v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V štirinajstih dneh se predstavijo zlasti manj poznane produkcije, ki sicer v slovenske kinematografe le redko zaidejo. Trenutni programski direktor festivala je Simon Popek, ki je leta 2007 nasledil Jelko Stergel. Festival je v prvih 29 letih obiskalo okrog 945.000 ljudi, na 30. izvedbi (2019) pa so zabeležili svojega milijontega obiskovalca.<ref>{{Navedi splet |url=http://195.69.97.23/2018/liffe/images/MS/MS7.pdf |title=SPOROČILO MEDIJEM 7 |access-date=2019-11-16 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191116112555/http://195.69.97.23/2018/liffe/images/MS/MS7.pdf |archive-date=2019-11-16 |url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://siol.net/trendi/film/telekom-slovenije-nagradil-milijontega-obiskovalca-liffa-512163 |title=Telekom Slovenije nagradil milijontega obiskovalca Liffa |accessdate=23. 10. 2021 |date=18. 11. 2019 |format= |work= }}</ref> ==FAF== '''1. Film Art Fest''' je potekal od 22. do 31. oktobra 1990 v Cankarjevem domu (Linhartova in Kosovelova dvorana) pod podnaslovom "mednarodni dnevi avtorskega filma". Namen festivala je bil prikaz umetniških filmov, ki niso oziroma ne bi bili odkupljeni po običajnih distribucijskih poteh (nekomercialna distribucija). Predvajanih je bilo 14 filmov v treh programskih sklopih:<ref>{{navedi splet |url=https://liffe.si/sl/informacije/arhiv |title=Arhiv |accessdate=24. 11. 2024 |date= |format= |work= |archive-date=2024-11-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126211412/https://www.liffe.si/sl/informacije/arhiv |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url= https://www.yumpu.com/xx/document/view/5197539/seznam-filmov-od-1-do-19-liffe|title=Seznam filmov od 1 do 19 - LIFFe |accessdate=24. 11. 2024 |date= |format= |work= }}</ref> * Glavni program {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Država |- | ''Hrup in bes <small>/ De bruit et de fureur</small>''|| [[Jean-Claude Brisseau]]|| Francija |- | ''Papirnata maska <small>/ Paper Mask</small>''|| [[Christopher Morahan]]|| Velika Britanija |- | ''Vlak skrivnosti <small>/ Mystery Train</small>''|| [[Jim Jarmusch]]|| ZDA |- | ''Filozof <small>/ Der Philosoph</small>''|| [[Rudolf Thome]]|| Zvezna republika Nemčija |- | ''[[Goodfellas|Lumpi <small>/ Goodfellas</small>]]''|| [[Martin Scorsese]]|| ZDA |- | ''[[Zločini in prekrški|Zločini in prekrški <small>/ Crimes and Misdemeanors</small>]]''|| [[Woody Allen]]|| ZDA |- | ''Na smrt obsojen <small>/ A halálraítélt</small>''|| [[János Zsombolyai]]|| Madžarska |- | ''Taksi blues <small>/ Taxi Blues</small>''|| [[Pavel Lungin]]|| Sovjetska zveza, Francija |- | ''Uho <small>/ Ucho</small>''|| [[Karel Kachyna]]|| Češka in Slovaška republika |} * Nemi film in glasba ** ''Roke gor! / Hands Up!'', Clarence C. Badger, ZDA * Mini retrospektiva: Eric Rohmer {| class="wikitable" |- ! Naslov !! Režija !! Država |- | ''Pauline na plaži <small>/ Pauline à la plage</small>''|| rowspan="4" |Éric Rohmer || rowspan=4|Francija |- | ''Noči polne lune <small>/ Les nuits de la pleine lune</small>'' |- | ''Zeleni žarek <small>/ Le rayon vert</small>'' |- | ''Štiri avanture Reinette in Mirabelle <small>/ Quatre aventures de Reinette et Mirabelle</small>'' |} Projekcije si je ogledalo malo manj kot 4.000 ljudi. Prva direktorica festivala je bila Jelka Stergel, programski vodja pa Silvan Furlan.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/kultura/liffe/ko-je-bil-liffe-se-faf-ljudje-so-premalo-zaupali-da-bi-lahko-postal-res-velik-festival/504606|title=Ko je bil Liffe še FAF: "Ljudje so premalo zaupali, da bi lahko postal res velik festival" |accessdate=16. 11. 2019 |date=16. 11. 2019 |format= |work= }}</ref> == Programski sklopi == Liffe predstavlja [[film]]e po sklopih oziroma sekcijah. Trenutni programski sklopi (2025) so: * Perspektive: uradni tekmovalni sklop mladih režiserjev (prvenec ali drugi film) za nagrado vodomec * Predpremiere: filmi, odkupljeni za predvajanje po Sloveniji * Kralji in kraljice: dela prepoznavnih in nagrajevanih avtorjev sodobnega filma * Panorama svetovnega filma: festivalski favoriti s petih celin * Ekstravaganca: t. i. polnočni kino raznovrstnih drznejših in žgečkljivih vsebin * Kinobalon: izbor za mlajše gledalce (5–14 let) * Fokus {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan=2|''Fokus'' skozi leta |- ! Leto !! Fokus |- | 2025 || Aleluja, zabušant sem |- | 2024 || Alternativni film |- | 2023 || Argentina |- | 2022 || Kosovo |- | 2021 || Gruzija |- | 2019 || Kubanski film 60 |- | 2018 || Vzhod-severovzhod |- | 2017 || Novi francoski krimič |- | 2016 || Romunija 2.0 |- | 2013 || Novi avstrijski film |- | 2011 || Mladi grški film |- | 2010 || Berlinska šola |- | 2009 || Dekleta iz Južne Amerike |- | 2008 || Sodobni katalonski film |- | rowspan=2|2007 || Romunija |- | Zares neodvisni Američani |- | 2006 || Francija |} * Retrospektiva {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan=2|''Retrospektiva'' skozi leta |- ! Leto !! Retrospektiva |- | 2025 || Kelly Reichardt |- | 2024 || Costa-Gavras |- | 2023 || Francesco Rosi in italijanski politični film |- | 2022 || Miklós Jancsó |- | 2021 || Prepovedane ženske |- | 2019 || Agnès Varda |- | 2018 || Češki novi val |- | 2017 || Klasični francoski krimič |- | 2016 || Film gre v kino |- | 2015 || Tehnicolor 100 |- | 2014 || Veliko platno |- | 2013 || Mladi in drzni |- | 2012 || Film ceste |- | rowspan=2|2011 || David Cronenberg |- | Metafilm |- | 2010 || Simfonija velemesta |- | 2009 || Michael Haneke |- | rowspan=2|2008 || Terence Davies |- | Adoor Gopalakrishnan |- | rowspan=2|2007 || Roy Andersson |- | Otar Iosseliani |} * Posvečeno: sklop filmov določenega režiserja {| class="wikitable collapsible collapsed" style="font-size: 95%" |- ! colspan=2|''Posvečeno'' skozi leta |- ! Leto !! Posvečeno |- | 2025 || Julija Solnceva |- | 2024 || Yasuzô Masumura |- | 2022 || Rajko Grlić in praška šola |- | 2021 || Belmondo |- | 2019 || Abel Ferrara |- | 2018 || Christian Petzold |- | 2017 || Čarobno leto '67 |- | 2016 || Jerzy Skolimowski |- | 2015 || Hal Hartley |- | rowspan=2|2014 || Aleksej German |- | Ruben Östlund |- | 2013 || Lordan Zafranović |- | rowspan=2|2012 || Léos Carax |- | Matteo Garrone |- | rowspan=2|2010 || Brillante Mendoza |- | Elia Suleiman |- | 2008 || Želimir Žilnik |- | 2007 || James Benning |- | 2005 || Wim Wenders in Marc Rothemund |- | 2004 || Kim Ki-duk |} * Evropa na kratko: tekmovalni program kratkega filma * Jadranska mreža festivalov: Filmi iz tega sklopa so predvajani na vseh festivalih Jadranske mreže in se potegujejo za nagrado občinstva (štejejo glasovi z vseh festivalov), ki prinaša finančno podporo za distribucijo v regiji. Mreža združuje šest festivalov iz jugoslovanske regije: Sarajevski filmski festival (SFF), ki jo je vzpostavil, Zagrebški filmski festival (ZFF), Hercegnovski filmski festival – Montenegro Film Festival (MFF), Festival avtorskega filma (AFF) [vsi štirje od leta 2020], Liffe (od 2022) in Festival bratov Manaki iz Bitole (od 2023). * Kino-integral Programski sklopi v preteklosti: * Obzorja: sklop filmov že uveljavljenih avtorjev * Jug jugovzhodno: balkanski filmi * Dokumentarci * Proti vetru == Nagrade == * vodomec – nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne tričlanske žirije (nagrado podeljujejo od leta 1996) * zlati zmaj (nagrada se je do leta 2007 imenovala zlati kolut) − nagrada občinstva najbolje ocenjenemu filmu, ki še nima distribucijske licence oz. ni odkupljen za Slovenijo (nekoč iz sklopa Obzorja; podeljujejo jo od l. 2000) * FIPRESCI − nagrada mednarodne žirije Svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev (nagrado podeljujejo od l. 2004) * nagrada za najboljši kratki film (nagrado podeljujejo od l. 2008) * nagrada žirije Art kino mreže Slovenije * nagrada mladinske žirije Kinotrip Nagrade v preteklosti: * nagrada [[Amnesty International|Amnesty International Slovenije]] za najboljši film na temo [[človekove pravice|človekovih pravic]] ===Vodomec=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/kultura/film/vodomec-dobri-zeni-mirjane-karanovic.html |title=Vodomec Dobri ženi Mirjane Karanović |accessdate=20. 11. 2016 |date=19. 11. 2016 |format= |work=Delo |archive-date=2016-11-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161120145630/http://www.delo.si/kultura/film/vodomec-dobri-zeni-mirjane-karanovic.html |url-status=dead }}</ref> !! Režiser |- | 1996 || {{flagicon|USA}} ''Živeti v pozabi / Living in Oblivion'' || Tom DiCillo |- | 1997 || {{flagicon|CHN}} ''Vzhodna palača, zahodna palača / Dong gong, xi gong'' || Zhang Yuan |- | 1998* || {{flagicon|FRA}} ''Življenje, kot ga sanjajo angeli / La Vie rêvée des anges'' || Erick Zonca |- | 1999 || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|KGZ}} ''Deseti brat / Beshkempir'' || Aktan Abdikalikov |- | 2000 || {{flagicon|GBR}} ''Vzhod je vzhodno / East Is East'' || Damien O'Donnell |- | 2001 || {{flagicon|SVN}} ''[[Kruh in mleko]]'' || [[Jan Cvitkovič]] |- | 2002 || {{flagicon|ARG}} ''Sobota / Sábado'' || Juan Villegas |- | 2003 || {{flagicon|RUS}} ''[[Vrnitev (film, 2003)|Vrnitev / Vozvraščenje]]'' (Возвращение) || Andrej Zvjagincev |- | 2004 || {{flagicon|AUS}} ''Popolni preobrat / Somersault'' || Cate Shortland |- | 2005 || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|ISL}} ''Skriti adut / Voksne mennesker'' || Dagur Kári |- | 2006 || {{flagicon|DNK}}{{flagicon|GBR}} ''1:1 En til en / 1:1 Ena na ena'' || Annette K. Olesen |- | 2007 || {{flagicon|DEU}} ''Okna v ponedeljek / Montag kommen die Fenster'' || Ulrich Köhler |- | 2008 || {{flagicon|GBR}}{{flagicon|IRL}} ''Lakota / Hunger'' || Steve McQueen |- | 2009 || {{flagicon|HRV}} ''Črnci / Crnci'' || Goran Dević, Zvonimir Jurić |- | 2010 || {{flagicon|GRC}} ''[[Podočnik (film)|Podočnik / Kynodontas]]'' (Κυνόδοντας) || Yorgos Lanthimos |- | 2011 || {{flagicon|USA}} ''Zaklonišče / Take Shelter'' || Jeff Nichols |- | 2012 || {{flagicon|SRB}} ''Klip'' || Maja Miloš |- | 2013 || {{flagicon|ITA}} ''Miele'' || Valeria Golino |- | 2014 || {{flagicon|AUT}} ''Lahko noč, mamica / Ich seh, ich seh'' || Severin Fiala, Veronika Franz |- | 2015 || {{flagicon|ISL}} ''Ovna / Hrútar'' || Grímur Hákonarson |- | 2016 || {{flagicon|SRB}}{{flagicon|BIH}}{{flagicon|HRV}} ''Dobra žena'' || Mirjana Karanović |- | 2017 || {{flagicon|USA}} ''Columbus'' || Kogonada |- | 2018 || {{flagicon|ISL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|UKR}} ''Bojevnica / Kona fer í stríð'' || Benedikt Erlingsson |- | 2019 || {{flagicon|RUS}} ''Prekla / Dilda'' (Дылда) || Kantemir Balagov |- | 2020 || {{flagicon|GRE}}{{flagicon|POL}}{{flagicon|SVN}} ''Sadeži pozabe / Mila'' || Christos Nikou |- | 2021 || {{flagicon|IRN}} ''Pohodi plin! / Jaddeh Khaki'' || Panah Panahi |- | 2022 || {{flagicon|HRV}} ''Varen kraj / Sigurno mjesto'' || Juraj Lerotić |- | 2023 || {{flagicon|HUN}} ''Tri tisoč oštevilčenih opek / Háromezer számozott darab'' || Ádám Császi |- | 2024 || {{flagicon|HUN}} ''Črna pika / Fekete pont'' || Bálint Szimler |- | 2025 || {{flagicon|CAN}}{{flagicon|HUN}} ''Modra čaplja / Blue Haron'' || Sophy Romvari |} <nowiki>*</nowiki> nagrada občinstva Posebne omembe vodomčeve žirije: {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | 2002 || {{flagicon|CHN}} ''Morska hrana / Hǎixiān'' (海鮮) || Džu Ven |- | 2003 || {{flagicon|SVN}} ''[[Pod njenim oknom]]'' || [[Metod Pevec]] |- | 2004 || {{flagicon|TWN}} ''Pogrešana / Bu jian'' || Kang-sheng Lee |- | 2005 || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} ''[[Odgrobadogroba]]'' || [[Jan Cvitkovič]] |- | 2006 || {{flagicon|DEU}} ''Namizni tenis / Pingpong'' || Matthias Luthardt |- | 2009 || {{flagicon|ROM}} ''Policijski, pridevnik / Poliţist, adjectiv'' || Corneliu Porumboiu |- | rowspan=2|2010 || {{flagicon|MEX}} ''Na morje / Alamar'' || Pedro González-Rubio |- | {{flagicon|COL}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|NED}} ''Potovanja vetra / Los viajes del viento'' || Ciro Guerra |- | 2013 || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|BIH}} ''Obramba in zaščita / Obrana i zaštita'' || Bobo Jelčić |- | 2015 || {{flagicon|CUB}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|CHE}}{{flagicon|DEU}} ''La obra del siglo / Projekt stoletja'' || Carlos M. Quintela |- | 2016 || {{flagicon|ISR}} ''Teden in en dan / Shavua ve yom'' || Asaph Polonsky |- | 2017 || {{flagicon|BRA}} ''Arabija / Arábia'' || João Dumans, Affonso Uchôa |- | rowspan=2|2018 || {{flagicon|SLO}} ''[[Ne bom več luzerka]]'' || [[Urša Menart]] |- | {{flagicon|SRB}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|IRN}}{{flagicon|QAT}} ''Tovor / Teret'' || Ognjen Glavonić |- | rowspan=2|2019 || {{flagicon|AUT}}{{flagicon|LUX}} ''Angelo'' || Markus Schleinzer |- | {{flagicon|DEU}} ''Lara'' || Jan-Ole Gerster |- | 2020 || {{flagicon|SRB}} ''Moj jutranji smeh / Moj jutarnji smeh'' || Marko Djordjević |- | 2021 || {{flagicon|CHN}}{{flagicon|HKG}} ''Oblak v njeni sobi / Ta fang jian li de yun'' || Zheng Lu Xinyuan |- | 2022 || {{flagicon|FRA}} ''Prezaposlena / À plein temps'' || Eric Gravel |- | 2024 || {{flagicon|USA}} ''Dobra / Good One'' || India Donaldson |- | 2025 || {{flagicon|LIB}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} ''Lep in žalosten svet / A Sad and Beautiful World'' || Cyril Aris |} ===Nagrada občinstva=== * 1998 (vodomec): {{flagicon|FRA}} ''Življenje, kot ga sanjajo angeli <small>/ La Vie rêvée des anges</small>'' (r. Erick Zonca) {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | colspan="3" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Zlati kolut</small> |- | 2000 || {{flagicon|CHN}} ''Pot domov / Wo de fu qin mu qin'' || Zhang Yimou |- | 2001 || {{flagicon|BEL}}{{flagicon|NED}}{{flagicon|FRA}} ''Pet minut slave / Iedereen beroemd!'' || Dominique Deruddere |- | 2002 || {{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}} ''[[Sestre magdalenke (film)|Sestre magdalenke / The Magdalene Sisters]]'' || Peter Mullan |- | 2003 || {{flagicon|IRL}} ''Pesem za malega razcapanca / Song for a Raggy Boy'' || Aisling Walsh |- | 2004 || {{flagicon|FRA}} ''Zboristi / Les Choristes'' || Christophe Barratier |- | 2005 || {{flagicon|DEU}} ''Zveza kebab / Kebab Connection'' || Anno Saul |- | 2006 || {{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}} ''Zajtrk na Plutonu / Breakfast on Pluto'' || [[Neil Jordan]] |- | 2007 || {{flagicon|CZE}} ''Povratne steklenice / Vratné lahve'' || Jan Svěrák |- | colspan="3" style="text-align:center" bgcolor="#DCDCDC"|<small>Zmaj</small> |- | 2008 || {{flagicon|POL}} ''[[Katin (film)|Katin / Katyń]]'' || [[Andrzej Wajda]] |- | 2009 || {{flagicon|CAN}} ''Ubil sem svojo mamo / J'ai tué ma mère'' || [[Xavier Dolan]] |- | 2010 || {{flagicon|SRB}} ''Technotise: Edit in jaz / Technotise: Edit i ja'' || Aleksa Gajić |- | 2011 || {{flagicon|SWE}} ''Onstran / Svinalängorna'' || Pernilla August |- | 2012 || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|AUS}} ''Lore'' || Cate Shortland |- | 2013 || {{flagicon|SWE}} ''Dekle na poziv / Call Girl'' || Mikael Marcimain |- | 2014 || {{flagicon|AUS}} ''Čarlijeva dežela / Charlie's Country'' || Rolf De Heer |- | 2015 || {{flagicon|BRA}} ''Druga mama / Que horas ela volta?'' || Anna Muylaert |- | 2016 || {{flagicon|COL}} ''Med morjem in zemljo / La ciénaga - entre el mar y la tierra'' || Carlos del Castillo |- | 2017 || {{flagicon|ISL}}{{flagicon|DEN}} ''Ognjišče / Hjartasteinn'' || Guðmundur Arnar Guðmundsson |- | 2018 || {{flagicon|BGR}}{{flagicon|DEU}} ''Aga'' || Milko Lazarov |- | 2019 || {{flagicon|JAP}} ''Vsak dan je dober dan / Nichinichi Kore Kojitsu'' (日々是好日) || Tatsushi Ohmori |- | 2021 || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|FRA}} ''In potem sva zaplesala / Da chven vitsek'vet'' || Levan Akin |- | 2022 || {{flagicon|BIH}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|MKD}}{{flagicon|SRB}}{{flagicon|MNE}} ''Praznik dela / Praznik rada'' || Pjer Žalica |- | 2023 || {{flagicon|IRE}}{{flagicon|USA}} ''Poljubi prihodnost - U2 v Sarajevu / Kiss the Future'' || Nenad Čičin-Šain |- | 2024 || {{flagicon|BRA}}{{flagicon|POR}} ''Manas'' || Marianna Brennand |- | 2025 || {{flagicon|LIB}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|QAT}}{{flagicon|USA}}{{flagicon|SAU}} ''Lep in žalosten svet / A Sad and Beautiful World'' || Cyril Aris |} ===Nagrada FIPRESCI=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | 2004 || {{flagicon|CZE}} ''Češke sanje / Český sen'' || Vít Klusák, Filip Remunda |- | 2005 || {{flagicon|HRV}} ''Kaj je Iva posnela 21. oktobra 2003 / Što je Iva snimila 21. listopada 2003.'' || Tomislav Radić |- | 2006 || {{flagicon|HUN}} ''Bele dlani / Fehér tenyér'' || Szabolcs Hajdu |- | 2007 || {{flagicon|FRA}} ''In s kom ti seksaš? / Et toi t'es sur qui?'' || Lola Doillon |- | 2008 || {{flagicon|USA}} ''Balast / Ballast'' || Lance Hammer |- | 2009 || {{flagicon|USA}} ''Prinesi mi rožmarin / Go Get Some Rosemary'' || Ben Safdie, Joshua Safdie |- | 2010 || {{flagicon|GBR}} ''Neljubljena / The Unloved'' || Samantha Morton |- | 2011 || {{flagicon|BRA}} ''Zgodbe, ki se jih spominjamo / Histórias que só existem quando lembradas'' || Júlia Murat |- | 2012 || {{flagicon|CHE}}{{flagicon|FRA}} ''Otrok iz zgornjega nadstropja / L'Enfant d'en haut'' || Ursula Meier |- | 2013 || {{flagicon|ITA}} ''Salvo'' || Antonio Piazza |- | 2014 || {{flagicon|USA}} ''Mrhovinar / Buzzard'' || Joel Potrykus |- | 2015 || {{flagicon|CZE}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|SVN}} ''[[Družinski film|Družinski film / Rodinný film]]'' || [[Olmo Omerzu]] |- | 2016 || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|BEL}}{{flagicon|JAP}} ''Rdeča želva / La tortue rouge'' || Michaël Dudok de Wit |- | 2017 || {{flagicon|BIH}}{{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|DEU}} ''[[Moški ne jočejo|Moški ne jočejo / Muškarci ne plaču]]'' || Alen Drljević |- | 2018 || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|AUT}} ''Stiks / Styx'' || Wolfgang Fischer |- | 2019 || {{flagicon|COL}}{{flagicon|ARG}}{{flagicon|NED}}{{flagicon|SWE}}{{flagicon|DEU}} ''Monos'' || Alejandro Landes |- | 2020 || {{flagicon|KOS}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|BEL}} ''Izgnanstvo / Exil'' || Visar Morina |- | 2021 || {{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|SLO}} ''Telesce / Piccolo corpo'' || Laura Samani |- | 2022 || {{flagicon|FRA}} ''Neustavljivi / Entre les vagues'' || Anaïs Volpé |- | 2023 || {{flagicon|IRE}}{{flagicon|GBR}} ''Lola'' || Andrew Legge |- | 2024 || {{flagicon|GEO}}{{flagicon|ITA}}{{flagicon|FRA}} ''April'' || Dea Kulumbegašvili |- | 2025 || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|HRV}} ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič |} ===Nagrada za najboljši kratki film=== {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | 2008 || {{flagicon|MEX}} ''Zemlja in kruh / Tierra y pan'' || Carlos Armella |- | 2009 || {{flagicon|NLD}} ''Odsotna / Missen'' || Jochem de Vries |- | 2010 || {{flagicon|USA}} ''Vožnja s kolesom / A Bike Ride'' || Bernard Attal |- | 2011 || {{flagicon|IRL}} ''Svet zunaj / The External World'' || David O'Reilly |- | 2012 || {{flagicon|NOR}} ''Tuba Atlantic'' || Hallvar Witzo |- | 2013 || {{flagicon|HRV}} ''Terarij'' || Hana Jušić |- | 2014 || {{flagicon|AUT}} ''Roke proti nebesom / Hände zum Himmel'' || Ulrike Putzer, Matthias van Baaren |- | 2015 || {{flagicon|HRV}} ''Piknik'' || Jure Pavlović |- | 2016 || {{flagicon|POL}}{{flagicon|BEL}} ''Figura'' || Katarzyna Gondek |- | 2017 || {{flagicon|CHL}}{{flagicon|LTU}}{{flagicon|DEN}} ''Nisem od tukaj / Yo no soy de aquí'' || Maite Alberdi, Giedrė Žickytė |- | 2018 || {{flagicon|ESP}} ''Matria'' || Álvaro Gago Díaz |- | 2019 || {{flagicon|FRA}} ''Lani, ko je vlak šel mimo / L'an dernier quand le train passait'' || Pang-Chuan Huang |- | 2020 || {{flagicon|POR}}{{flagicon|FRA}} ''Nevidni heroj / Invisivel Heroi'' || Cristèle Alves Meira |- | 2021 || {{flagicon|SLO}}{{flagicon|DEU}}{{flagicon|FRA}} ''Steakhouse'' || [[Špela Čadež]] |- | 2022 || {{flagicon|EST}} ''Sierra'' || Sander Joon |- | 2023 || {{flagicon|AUT}}{{flagicon|DEU}} ''Dežela gora / Land der Berge'' || Olga Kosanović |- | 2024 || {{flagicon|FRA}} ''Oyu'' || Atsushi Hirai |- | 2025 || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|POL}}{{flag icon|Palestine}} ''Pomaranča iz Jaffe / An Orange from Jaffa'' || Mohammed Almughanni |} Posebne omembe žirije za najboljši kratki film: {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! Leto !! Film !! Režiser |- | 2008 || {{flagicon|SVN}} ''Vučko'' || Matevž Luzar |- | 2009 || {{flagicon|AUS}} ''Tla pod nogami / The Ground Beneath'' || Rene Hernandez |- | 2011 || {{flagicon|HRV}} ''Potem zagledam Tanjo / Onda vidim Tanju'' || Juraj Lerotić |- | 2012 || {{flagicon|FRA}} ''Francija, ki se zgodaj prebuja / La France qui se lève tôt'' || Hugo Chesnard |- | 2013 || {{flagicon|NOR}} ''Prenagljen / Prematur'' || Gunhild Enger |- | 2014 || {{flagicon|HRV}}{{flagicon|DEU}} ''Kokoška / Kokoš'' || Una Gunjak |- | rowspan=2|2015 || {{flagicon|CHE}} ''Disciplina / Discipline'' || Christophe M. Saber |- | {{flagicon|FRA}} ''Vsaj puške nam še ostanejo / Tant qu'il nous reste des fusils à pompe'' || Caroline Poggi, Jonathan Vinel |- | rowspan=2|2017 || {{flagicon|FRA}}{{flagicon|ZAF}} ''Zverina / The Beast'' || Samantha Nell, Michael Wahrmann |- | {{flagicon|DEU}} ''»[...] Hlepenje po pripovedi« / "[...] Craving for Narrative"'' || Max Grau |- | 2018 || {{flagicon|SLO}} ''Celica'' || Dušan Kastelic |- | 2019 || {{flagicon|ROU}} ''Božično darilo / Cadoul de Craciun''|| Bogdan Muresanu |- | 2020 || {{flagicon|EST}}{{flagicon|MEX}}{{flagicon|LIT}} ''Zima v deževnem gozdu / Talv vihmametsas'' || Anu-Laura Tuttelberg |- | 2021 || {{flagicon|CHE}} ''Tekma / Das Spiel'' || Roman Hodel |- | 2022 || {{flagicon|NED}} ''Heat Waves'' || Kent Chan |- | 2024 || {{flagicon|ESP}} ''Aqueronte'' || Manuel Munoz Rivas |- | 2025 || {{flagicon|SVN}}{{flagicon|BIH}} ''Prekinitev ognja / Prekid vatre'' || Jakob Krese |} ==Nagrade po letih (1996−2003)== '''Liffe 2003'''<ref>{{navedi splet |url=http://15.liffe.si/index.php?menu_item=14LIFFe |title=Zmagovalci 14. LIFF-a |accessdate=2. 11. 2014 |archive-date=2014-11-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141102212958/http://15.liffe.si/index.php?menu_item=14LIFFe |url-status=dead }}</ref> * vodomec: {{flagicon|RUS}} ''Vrnitev (Vozvraščenje)'' (Andrej Zvjagincev) ** posebna omemba: {{flagicon|SVN}} ''Pod njenim oknom'' (Metod Pevec) * zlati kolut: {{flagicon|IRL}} ''Pesem za malega razcapanca (Song for a Raggy Boy)'' (Aisling Walsh) '''Liffe 2002'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/37181 |title=Izvrstni filmi - razprodane predstave: 13. liffe |accessdate=3. 11. 2014 |date=25. 11. 2002 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103122010/http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/37181 |url-status=dead }}</ref> * vodomec: {{flagicon|ARG}} ''Sobota (Sábado)'' (Juan Villegas) ** posebna omemba: {{flagicon|CHN}} ''Morska hrana (Hǎixiān/海鮮)'' (Džu Ven) * zlati kolut: {{flagicon|IRL}}{{flagicon|GBR}} ''Sestre magdalenke (The Magdalene Sisters)'' (Peter Mullan) '''Liffe 2001'''<ref>{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/12803 |title=Kruh in mleko nagrajen tudi v Ljubljani |accessdate=3. 11. 2014 |date=18. 11. 2001 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103192412/http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/12803 |url-status=dead }}</ref> * vodomec: {{flagicon|SVN}} ''Kruh in mleko'' (Jan Cvitkovič) '''Liffe 2000'''<ref name="b">{{navedi splet |url=http://forumi.siol.net/showthread.php?t=20958&page=19 |title=17. LIFFe |accessdate=3. 11. 2014}}</ref> * vodomec: {{flagicon|GBR}} ''Vzhod je vzhodno (East is East)'' (Damien O'Donnell) '''Liffe 1999'''<ref name="a"/> * vodomec: {{flagicon|FRA}}{{flagicon|KGZ}} ''Deseti brat (Beshkempir)'' (Aktan Abdikalikov) '''Liffe 1998'''<ref name="a"/><ref>{{navedi revijo |last1=Dakič |first1=Simona N. |year=1998 |title=Zmagalo je prijateljstvo |journal=Stop |volume=31 |issue=48 |pages=21}}</ref> * vodomec: {{flagicon|FRA}} ''Življenje, kot ga sanjajo angeli (La vie rêvée des anges)'' (Erick Zonca) O nagradi vodomec, za katero se je potegovalo 21 filmov iz sekcije Perspektive, je odločalo občinstvo. '''[[Liffe 1997]]'''<ref name="b"/><ref>{{navedi revijo |last1=vm |year=1997 |title=Palača z vodomcem |journal=Stop |volume=30 |issue=47 |pages=9}}</ref> * vodomec: {{flagicon|CHN}} ''Vzhodna palača, zahodna palača (Dong gong, xi gong)'' (Zhang Yuan) Nagrado vodomec, za katero se je potegovalo 17 filmov iz tekmovalne sekcije Perspektive, je podelila žirija v sestavi režiser Filip Robar Dorin, Miha Mazzini in italijanska fotografinja Chiara Samughejo. '''Liffe 1996'''<ref name="a">{{navedi splet |url=http://www.dnevnik.si/objektiv/lestvica/deset-najboljsih-iz-zgodovine-liffa- |title=Deset najboljših iz zgodovine Liffa |accessdate=3. 11. 2014 |date=9. 11. 2013 |archive-date=2014-11-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141103185508/http://www.dnevnik.si/objektiv/lestvica/deset-najboljsih-iz-zgodovine-liffa- |url-status=dead }}</ref> * vodomec: {{flagicon|USA}} ''Živeti v pozabi (Living in Oblivion)'' (Tom DiCillo) ==Sklici== {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.liffe.si/ Uradna spletna stran] * [https://www.yumpu.com/xx/document/view/5197539/seznam-filmov-od-1-do-19-liffe Seznam filmov od 1. do 19. Liffa] {{Liffe}} {{Ljubljana}} {{umetnostna škrbina}} [[Kategorija:Filmski festivali]] [[Kategorija:Prireditve v Ljubljani]] [[Kategorija:Liffe|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1990]] {{normativna kontrola}} ksfkz6aiyub7ws0lqrwrwdescgwa22c 0 111710 6758309 6116327 2026-09-29T12:50:47Z Boris Sovič 216874 6758309 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Park | name = Mariborski park | photo = Pavilion, Maribor City Park, July 2007.JPG | photo_width = | photo_caption = Paviljon v parku | map = Slovenia | map_width = | type = [[mestni park]] | location = severno od mestnega jedra [[Maribor]]a med Mestnim vrhom in [[Piramida, Maribor|Piramido]] | nearest_city = | lat_d = 46 | lat_m = 33 | lat_s = 54 | lat_NS = N | long_d = 15 | long_m = 38 | long_s = 50 | long_EW = E | region = | source = | coords_ref = | area = 54 ha | created = 1871 | operator = Mestna občina Maribor | visitation_num = | status = javni park | open = vse leto | embedded={{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Mestni park | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 8. december 1992 | refšt=7913 | občina = Maribor }} }} '''Mariborski park''' je [[park]], ki leži severno od starega mestnega jedra v [[Maribor]]u. Danes obsega celotni [[park]] območje okrog 54 [[hektar|ha]]. Nahaja se severno od samega mestnega centra. Že od same "ustanovitve" je priljubljena točka za oddih ali rekreacijo. V njem se zbirajo starši s svojimi otroci, upokojenci, mladina, hkrati pa predstavlja mesto rekreacije za dijake bližnjih srednjih šol. V parku se nahaja tudi otroško igrišče, akvarij-terarij in paviljon, kjer spomladi in poleti prirejajo dopoldanske koncerte. == Zasnova parka == Zasnova parka ima srednjeveško osnovo, ki je nastala na severnem zgornjem robu ob gozdnem zaledju. Oblikovali so jo trije [[ribnik]]i in struga obdana s [[kostanj]]evim in [[oreh]]ovim drevoredom, ki je dovajal vodo v [[obrambni jarek]]. Jarek so kasneje zasuli, vodo pa speljali v strugo potoka na katerem so v spodnjem delu uredili manjši ribnik. Po načrtih arhitekta dr. [[Julius Feldbacher|Feldbacher]]ja so leta [[1879]] park dokončno uredili. Parkovna zasnova je razdeljena v več delov: * Mestni park * [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]] * [[Trije ribniki]] (Badlovo in Grajski log) * [[Piramida (grič)|Piramida]] Zasnovo oblikuje poudarjen osrednji del z [[drevored]]om in cvetlično gredo ovalne oblike v sredini, ter omrežje svobodno oblikovanih poti med katerimi so jase. Parkovno [[drevo|drevje]] raste v skupinah po tratnih površinah, ob njihovem robu ter ob poteh. Kljub kasnejšim preureditvam je park ohranil vse kvalitete prvotnega historičnega koncepta oblikovanja v krajinskem slogu. == Drevje v parku == [[Slika:Drevo - Mariborski park.jpg|thumb|250px|Osamljeno drevo raste v bližini paviljona, posajeno je bilo leta 2000. Visoko je 3 metre in s krošnjo široko 2 metra.]] V parku raste okoli 100 vrst domačih in tujih [[listavci|listavcev]] ([[Rogovilar]] ''Gymnocladus'', [[Pavlovnija]] ''Paulownia'', ''[[Lyrodendron]]'', [[Sofora]] ''Sophora'' in drugi), veliko [[iglavci|iglavcev]] ([[Sekvoja]] ''Sequoia'', [[Japonski macesen]] ''Larix kaempferi'', [[Cemprin]] ''Pinus cembra'', [[Čuga]] ''Tsuga'' in drugi). Na južnih pobočjih Kalvarije in Piramide raste [[vinska trta]], drugod pa so parkovne površine. Posebnost mariborskega parka je osamljeno drevo v mariborskem Mestnem parku. == Zgodovina parka == 19. julija 1871 je mestna občina (župan je bil dr. [[Matevž Reiser]]) kupila večji del zemljišča (stari park, desno od promenade) od grofa Ferdinanda Brandisa. Prvi del parka je zasadil po pogodbi graški vrtnar Marauschegg leta 1872 od sedanje Maistrove ulice do severnega konca kostanjevega drevoreda. Nasadili so ga v letih 1871/1883/1889 ob drevoredu, ki se je vil od gradu do pristave pod Piramido. V tistem času so mnoge mestne ulice poživljali kostanjevi drevoredi in posebnost je bil - in je še danes - [[Tomšičev drevored]]. V park so proti koncu [[19. stoletje|19. stoletja]] vključili tudi območje Treh ribnikov, leta 1890 pa je bil zgrajen glasbeni [[paviljon]]. Ulično [[zelenje]] se z mestnim parkom še zmeraj povezuje prav od središča mesta, prek Treh ribnikov pa se izteka v gozdove za Piramido in Kalvarijo. Leta 1998 je bilo ob 100-letnici mariborskega [[olimpionik]]a [[Leon Štukelj|Leona Štuklja]] v parku posajenih 100 novih dreves. Leta 2022 je bila celovito obnovljena osrednja [https://vecer.com/maribor/aktualno/video-in-foto-promenada-v-mestnem-parku-v-mariboru-bo-odprta--kdaj-10276038 promenada]. Park krasijo tudi [[skulptura|skulpture]] in [[fontana|fontane]]. V manjšem delu parka je urejeno otroško [[igrišče]]. == Spomeniki v parku == V različnih obdobjih je v parku bilo postavljenih več [[spomenik]]ov, od katerih sta ohranjena dva. Na južnem robu parka stoji [[spomenik borcev za severno mejo]] ([[Dušan Tršar]]), na severnem pa [[spomenik majniški deklaraciji]], ki je med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] utemeljila slovensko državnost. == Mestni akvarij v Mariboru == {{glavni|Mestni akvarij v Mariboru}} Objekt, ki je sedaj [[Mestni akvarij v Mariboru|mestni akvarij]], je bil zgrajen v začetku dvajsetih let dvajsetega stoletja kot [[kavarna]], že 57 let pa se nahaja v mestnem parku ter predstavlja že skoraj njegov zaščitni znak. Med Mariborčani in turisti je zelo priljubljen, zanimiv je za otroke kot tudi za odrasle in je eden izmed najbolj znanih akvarijev in terarijev v južni in srednji Evropi. Uvrščen je v vse registre pomembnih evropskih in svetovnih akvarijev in živalskih vrtov. Akvarij-terarij velja za enega najlepših v širšem prostoru. == Trije ribniki == {{glavni|Trije ribniki}} Skozi mestni park in ob njem vodita med [[Mestni vrh|Mestnim vrhom]] (348m) in [[Piramida, Maribor|Piramido]] (386 m) cesti do Treh ribnikov. V preteklosti so bili ribniki vodni rezervati, iz katerega se je po potrebi napajal mestni [[obrambni jarek]], pozneje so postali cilj popoldanskih sprehodov. Najnovejša ureditev okolice Treh ribnikov je povezala Mestni park in gričevnato pokrajino [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]]. == Rožni grič == Posebnost parka je tudi umetno navoženi Rožni grič z dvema litoželeznima stebroma, ki sta ostanka mestne oljne ulične razsvetljave. [[Slika:RožniGričMaribor.jpg|right|thumb|250px]] == Promenada == Skozi park vodi sprehajalce široka [[promenada]], ki je bila prvič osvetljena leta 1926. Načrte za njeno ureditev je v petdesetih letih izdelal arhitekt [[Ljubo Humek]]. V osemdesetih letih so jo podaljšali vse do zgornjega ribnika. Sprehajališče ob ribnikih so uredili po idejah arhitekta [[Borut Pečenko|Boruta Pečenka]], arhitekta Toma Pirkmajerja, magistra Nika Stareta ter gospoda Jožeta Požauka. Omenjeni so leta 1986 prejeli Plečnikovo nagrado. Tako je bil izdelan načrt krajinske ureditve tudi za ožje območje Treh ribnikov. Leta 1981 je bilo to okolje tudi urejeno, s čimer so se izredno povečale parkovne površine. Zanimivost je tudi, da je [[ZUM]] predvideval tudi zasaditev visokih dreves, da bi z njimi zakrili pogled na črne gradnje na hribu za Tremi ribniki. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == * Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Ljubljana 1988 [[Kategorija:Maribor]] [[Kategorija:Parki v Sloveniji]] 42h5xl5shdw5f9faw51ghiwwm2tflvg 0 111943 6758443 6684042 2026-09-29T18:32:01Z TadejM 738 /* Zgodovina */ +np 6758443 wikitext text/x-wiki [[Image:Pm-map.png|thumb|450px|right| Panamska ožina]] '''Panamska zemeljska ožina''' (špansko ''Istmo de Panamà''), zgodovinsko znana kot '''[[Darienska vrzel]]''', je ozek pas kopnega, ki leži med [[Karibsko morje|Karibskim morjem]] in [[Tihi ocean|Tihim oceanom]] in povezuje Severno in [[Južna Amerika|Južno Ameriko]]. Vsebuje državo [[Panama|Panamo]] in [[Panamski prekop]]. Kot velika ožina ima lokacija veliko strateško vrednost. Ožina je verjetno nastala pred 12-15.000.000 let. <ref name="Origins">[http://www.livescience.com/50450-when-panama-land-bridge-appeared.html Land Bridge Linking Americas Rose Earlier Than Thought, LiveScience.com]</ref> Ta glavni geološki dogodek je ločil [[Atlantski ocean|Atlantski]] in Tihi ocean in povzročil nastanek [[Zalivski tok|Zalivskega toka]]. == Zgodovina == [[Image:Balboa Voyage 1513.PNG|250px|thumb|Potovanje Núñeza de Balboav Južno morje, 1513]] [[Image:Nahl 1850, Der Isthmus von Panama auf der Höhe des Chagres River.jpg|thumb|250px|Oljna slika Charlesa Christiana Nahla iz leta 1850, ''Panamska ožina na višini reke Chagres'']] Vasco Núñez de Balboa je slišal za Južno morje od domačinov, medtem ko je plul ob karibski obali. 25. septembra 1513 je videl Pacifik. Leta 1519 je bilo ustanovljeno mesto [[Panama (mesto)|Panamá]] v bližini majhne avtohtone naselbine na pacifiški obali. Po odkritju Peruja se je razvilo v pomembno [[pristanišče]], trgovsko in upravno središče. Leta 1671 je valižanski gusar [[Henry Morgan]] prečkal Panamsko ožino iz karibske strani in uničil mesto. Mesto je bilo nato preseljeno nekaj kilometrov proti zahodu na majhen polotok. Ruševine starega mesta, [[Panama Viejo]], so se ohranile in so na [[UNESCO|Unescovem]] [[Seznam svetovne dediščine|seznamu svetovne dediščine]] od leta 1997. Srebro in zlato iz podkraljevine [[Peru]] so od leta 1707 prevažali po kopnem čez ožino v Porto Bello, kjer so ga naložili na španske ladje in poslali v [[Sevilja|Seviljo]] in [[Cádiz]]. Lionel Wafer, valižanski raziskovalec, gusar in zasebnik, je preživel štiri leta med 1680 in 1684 med Cuna Indijanci. Škotska je skušala leta 1698 ustanoviti naselje preko sheme Darien. (Shema Darien je bila neuspešen poskus Kraljevine Škotske, da postane svetovno trgovski narod z vzpostavitvijo kolonije imenovane "Kaledonija" na Panamski ožini v zalivu Darien v poznih 1690-tih). Kalifornijska zlata mrzlica, ki se je začela leta 1849, je prinesla velik porast prevoza ljudi iz Atlantika do Pacifika. Parniki so pripeljali zlato v vzhodna pristanišča ZDA, ga prenašali čez ožino peš, s konjem in kasneje po železnici. Na pacifiški strani so se vkrcali na plovila ''Pacific Mail Steamship Company'' za San Francisco. [[Ferdinand de Lesseps]], francoski diplomat in kasneje razvijalec [[Sueški prekop|Sueškega prekopa]], je začel leta 1880 s ''Panama Canal Company'', ki je šla v stečaj leta 1889. V 1902-4 so [[Združene države Amerike]] prisilile Kolumbijo v podelitev neodvisnosti sektorja ožine, kupile preostanek Panama Canal Company in končale kanal leta 1914. == Geologija == Pomembno vodno telo - srednjeameriško morje je včasih ločevalo celini Severno in Južno Ameriko, tako da se je voda iz Pacifika in Atlantika svobodno pretakala. Pod površjem sta dve [[tektonska plošča|tektonski plošči]] [[Skorja (geologija) |Zemljine skorje]] počasi trčili, silili Kokosovo ploščo, da je zdrsnila pod Karibsko ploščo. Tlak in toplota nastala pri trčenju sta povzročila nastanek podvodnih [[vulkan]]ov, od katerih so nekateri zraslo dovolj visoko, da se tvorili otoke že pred 15 milijoni let. Gibanje dveh tektonskih plošč je tudi povišalo morsko dno in na koncu potisnilo nekatera območja nad morsko gladino. Sčasoma so ogromne količine sedimenta (pesek, zemlja in blata) iz Severne in Južne Amerike zapolnile vrzel med novo nastalimi otoki. Skozi milijone let se je usedlina nalagala, dokler niso bile vrzeli med otoki v celoti zapolnjene. Najkasneje pred 4,5 milijona let med Severno in Južno Ameriko nastale ožine. V aprilu 2015 je članek v Science Magazine izjavil, da kristali cirkona v kamninah srednjega [[miocen]]a iz severne Kolumbije kažejo starost 10 milijonov let, in je verjetno, da je namesto otokov polna ožina med celinama Severne in Južne Amerike verjetno nastala že pred Srednjeameriškim morjem. <ref>{{navedi splet |url=http://www.nbcnews.com/science/science-news/north-south-america-came-together-much-earlier-thought-study-n338826 |title=North and South America Came Together Much Earlier Than Thought: Study |website=nbcnews.com |publisher=NBC News through Reuters}}</ref> Znanstveniki verjamejo da je tvorba Panamske ožine eden od najpomembnejših geoloških dogodkov v zadnjih 60 milijonih let. Čeprav le majhen kos zemljišča glede na velikosti celin, imela ožina ogromen vpliv na zemeljsko podnebje in okolje. Z zaprtjem pretoka vode med obema oceanoma, so se oceanski tokovi tako v Atlantiku kot Tihem oceanu preusmerili. Atlantski tokovi so bili prisiljeni preusmeriti se proti severu in so sčasoma privzeli nov trenutni vzorec, ki ga danes imenujemo zalivski tok. S toplimi karibskimi vodami, ki izhajajo proti severovzhodu Atlantika, se je klima severozahodne Evrope in vzhodne Severne Amerike ogrela. Izhlapevanje v tropskem Atlantiku in Karibih je povzročalo sladkovodni pari vstop v ozračje, medtem ko je za seboj zapustila slano vodo. Pasati (pihajo od vzhoda do zahoda) prenašajo vodno paro in jo deponirajo v Tihem oceanu s padavinami. Rezultat je bolj slan Atlantic od Pacifika. <ref>{{navedi splet|title=How the Isthmus of Panama Put Ice in the Arctic: Drifting continents open and close gateways between oceans and shift Earth's climate|url=http://www.whoi.edu/oceanus/viewArticle.do?id=2508|work=Oceanus|publisher=Woods Hole Oceanographic Institution|accessdate=18 May 2013|author=Gerald H. Haug|author2=Lloyd D. Keigwin}}</ref> Vsaka od teh sprememb je pomagala vzpostaviti današnji globalni vzorec oceanskega gibanja. Skratka, Panamska ožina je posredno in neposredno vplivala na oceana in atmosferske vzorce obtoka, ki regulirajo vzorce padavin, ki vplivajo na pokrajino. <ref name="Isthmus">{{navedi novice | url=http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=4073 | title=Panama: Isthmus that Changed the World | accessdate=2008-07-01 | publisher=[[NASA]] Earth Observatory | archive-date=2013-12-06 | archive-url=https://web.archive.org/web/20131206072645/http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=4073 | url-status=bot: unknown }}</ref> Podatki tudi kažejo, da je nastanek te zemeljske mase in kasnejše toplo, mokro vreme v severni Evropi povzročilo nastanek velike arktične kape ledu in prispevalo k sedanji ledeni dobi. Da topli tokovi lahko povzročijo nastanek ledenikov se morda zdi protislovno, vendar segreti zrak, ki teče čez topli zalivski tok lahko sprejme več vlage. Rezultat je povečana količina padavin, ki prispeva k snežni odeji. Nastanek Panamske ožine je igral pomembno vlogo tudi pri biotski raznovrstnosti na planetu. Most je za živali in rastline pripomogel, da so se selile med obema celinama. Ta dogodek je znan v paleontologije kot ''Great American Interchange''. V Severno Ameriko so današnji oposum, pasavec in ježevec prišli čez kopenski most iz Južne Amerike. Podobno so predniki medvedov, mačk, psov, konji, lame in rakuni vsi prišli čez ožino na jug. (Veliko južnoameriških sesalcev je že izumrlo. Zdi se, da so bili severnoameriških sesalci bolj navajeni na konkurenco in bolje prilagojeni hladnejšemu podnebju). == Biosfera == Kot povezovalni most med dvema velikima kopenskima masama, je Panamska biosfera sestavljena s prekrivajočo favno in floro tako iz Severne kot Južne Amerike. Na območju ožine obstaja na primer več kot 978 vrst ptic. Tropsko podnebje spodbuja tudi nešteto velikih in barvno pisanih vrst: žuželk, kač, ptic, rib in plazilcev. Razdeljena po dolžini z gorovjem, je vreme na ožini običajno mokro na atlantski (karibski) strani, in ima jasnejšo delitev na mokre in suhe sezone na pacifiški strani. ==Reference== {{sklici}} * [http://earthobservatory.nasa.gov/IOTD/view.php?id=4073 Panama: Isthmus that Changed the World. NASA Earth Observatory. (2003)] The original text, where the geology section of this article has been stolen from. * [http://web.princeton.edu/sites/english/eng321/WAFER.HTM A New Voyage and Description of the Isthmus of America (1695)], by [[Lionel Wafer]]. Excerpt from the 1729 Knapton edition * Mellander, Gustavo A.(1971) The United States in Panamanian Politics: The Intriguing Formative Years. Daville,Ill.:Interstate Publishers. OCLC 138568. * Mellander, Gustavo A.; Nelly Maldonado Mellander (1999). Charles Edward Magoon: The Panama Years. Río Piedras, Puerto Rico: Editorial Plaza Mayor. ISBN 1-56328-155-4. OCLC 42970390. Seager, R. (2006) 'The Source of Europe’s Mild Climate.', American Scientist, 94(4), pp.&nbsp;334. == Glej tudi == *[[Panamski kanal]] ==Zunanje povezave== {{Commons category|Isthmus of Panama}} {{Coord|8|40|N|80|0|W|display=title}} [[kategorija:Panama]] [[kategorija:Zemeljske ožine]] {{normativna kontrola}} poxolz0ipbh1k88o8xbkl81466b7wjl 0 116187 6758402 6751851 2026-09-29T15:53:15Z Gledalec 242658 np 6758402 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gotham City Saviour (2430422247).jpg|thumb|Igralec v Batmanovem kostumu sodobne izvedbe na paradi]] '''Batman''' (sprva poimenovan '''Bat-Man''') je [[fikcija|fiktivni]] [[superheroj]] iz [[strip]]ov [[DC Comics]]. Prvič se je pojavil v stripu ''[[Detective Comics]]'' #27, 30. marca 1939. Batmana sta ustvarila risar [[Bob Kane]] in pisatelj [[Bill Finger]], čeprav za uradnega avtorja velja le [[Bob Kane]]. [[Batman]] je od takrat postal eden najbolj prepoznavnih superherojev.<ref>[http://www.guardian.co.uk/g2/story/0,,314504,00.html ''The Guardian'' (March 15, 1999): »Batman's Big Birthday: He's brave, he's hooded and now he's 60«, by David Finkelstein and Ross Macfarlane], refers to Batman as »the perfect cultural artifact for the 21st century«.</ref> Batman je v resnici Bruce Wayne sin Thomasa in Marthe Wayne, milijarder ki ima v lasti [[Wayne Enterprises]] in je tudi dobrodelnež. Kot otrok je bil priča umoru svojih staršev, kar ga je spodbudilo k boju proti kriminalu. Oblečen je v [[netopirji|netopirski]] kostum, za razliko od drugih superherojev pa nima nobene nadnaravne moči, temveč izkorišča tehnologijo, svoje znanje, denar in izjemne detektivske sposobnosti. Batman je nastopil v več stripovskih serijah, televizijskih serijah, animiranih in igranih, ter tudi v številnih [[Celovečerni film|celovečernih filmih]], med katerimi so tudi animirani filmi. == Igrani Batman filmi == === 1960s === # '''Batman: The Movie''' (1966) – z [[Adamom Westom]] === Burton / Schumacher era === # '''[[Batman (film, 1989)|Batman]]''' (1989) – [[Michael Keaton]] # '''[[Batmanova vrnitev|Batman Returns]]''' (1992) – [[Michael Keaton]] # '''Batman Forever''' (1995) – [[Val Kilmer]] # '''Batman & Robin''' (1997) – [[George Clooney]] === Nolanova trilogija (The Dark Knight Trilogy) === # '''[[Batman: Na začetku|Batman Begins]]''' (2005) – [[Christian Bale]] # '''[[Vitez teme|The Dark Knight]]''' (2008) – [[Christian Bale]] # '''[[Vzpon viteza teme|The Dark Knight Rises]]''' (2012) – [[Christian Bale]] === DC Extended Universe (DCEU) === # '''Batman v Superman: Dawn of Justice''' (2016) – [[Ben Affleck]] # '''Justice League''' (2017) – [[Ben Affleck]] # '''Zack Snyder’s Justice League''' (2021) – [[Ben Affleck]] # '''The Flash''' (2023) – [[Ben Affleck]] in [[Michael Keaton]] === The Batman (nova verzija) === 1.'''[[Batman (film, 2022)|The Batman]]''' (2022) - [[Robert Pattinson]] == Animirani Batman filmi == === [[Kino izdaje]] === 1.'''Batman: Mask of the Phantasm''' (1993) 2.'''The LEGO Batman Movie''' (2017) === DC Animated Universe (DCAU) === # '''Batman & Mr. Freeze: SubZero''' (1998) # '''Batman: Mystery of the Batwoman''' (2003) === Samostojni animirani filmi / DC Universe Animated Original Movie === # '''Batman: Gotham Knight''' (2008) # '''Batman: Under the Red Hood''' (2010) # '''Batman: Year One''' (2011) # '''Batman: The Dark Knight Returns – Part 1''' (2012) # '''Batman: The Dark Knight Returns – Part 2''' (2013) # '''Son of Batman''' (2014) # '''Batman: Assault on Arkham''' (2014) # '''Batman vs. Robin''' (2015) # '''Batman: Bad Blood''' (2016) # '''Batman: The Killing Joke''' (2016) # '''Batman and Harley Quinn''' (2017) # '''Batman: Gotham by Gaslight''' (2018) # '''Batman Ninja''' (2018) # '''Batman vs. Teenage Mutant Ninja Turtles''' (2019) # '''Batman: Hush''' (2019) # '''Batman: Soul of the Dragon''' (2021) # '''Batman: The Long Halloween – Part One''' (2021) # '''Batman: The Long Halloween – Part Two''' (2021) # '''Batman: The Doom That Came to Gotham''' (2023) ==== LEGO / družinski animirani filmi ==== # '''LEGO DC Comics Super Heroes: Justice League vs. Bizarro League''' (2015) # '''LEGO DC Comics Super Heroes: Justice League – Gotham City Breakout''' (2016) == Igrane serije == # '''Batman''' (1966–1968) – [[Adam West]] # '''Gotham''' (2014–2019) – zgodba o mladem Bruceu Waynu ([[David Mazouz]]) # '''Titans''' (2018–2023) – Bruce Wayne ([[Iain Glen]]) # '''Penguin''' (2024– ) – spin-off iz sveta ''The Batman'' (Batman ni glavni lik) == Animirane serije == ====== Klasične in solo Batman serije ====== # '''The Adventures of Batman (1968–1969)''' # '''The New Adventures of Batman (1977–1978)''' # '''Batman: The Animated Series (1992–1995)''' # '''The New Batman Adventures (1997–1999)''' # '''The Batman (2004–2008)''' # '''Batman: The Brave and the Bold (2008–2011)''' # '''Beware the Batman (2013–2014)''' # '''Batman: Caped Crusader (2024– )''' ====== Serije z močno Batman prisotnostjo (Justice League / Bat-family) ====== # '''Justice League (2001–2004)''' # '''Justice League Unlimited (2004–2006)''' # '''Young Justice (2010– )''' # '''Teen Titans (2003–2006)''' # '''Teen Titans Go! (2013– )''' # '''DC Super Hero Girls (2019–2021)''' # '''Harley Quinn (2019– )''' ====== LEGO animirane serije ====== # '''LEGO Batman: The Animated Series shorts (2013–2014)''' # '''LEGO DC Batman: Family Matters (short format projects)''' == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Stripovski liki]] [[Kategorija:Superheroji]] [[Kategorija:Filmske serije]] [[Kategorija:Batman| ]] {{normativna kontrola}} 8bihgqaq83xnz7inmpa5p5iz1g3ju4z 6758403 6758402 2026-09-29T15:58:30Z Gledalec 242658 /* 1960s */ np 6758403 wikitext text/x-wiki [[Slika:Gotham City Saviour (2430422247).jpg|thumb|Igralec v Batmanovem kostumu sodobne izvedbe na paradi]] '''Batman''' (sprva poimenovan '''Bat-Man''') je [[fikcija|fiktivni]] [[superheroj]] iz [[strip]]ov [[DC Comics]]. Prvič se je pojavil v stripu ''[[Detective Comics]]'' #27, 30. marca 1939. Batmana sta ustvarila risar [[Bob Kane]] in pisatelj [[Bill Finger]], čeprav za uradnega avtorja velja le [[Bob Kane]]. [[Batman]] je od takrat postal eden najbolj prepoznavnih superherojev.<ref>[http://www.guardian.co.uk/g2/story/0,,314504,00.html ''The Guardian'' (March 15, 1999): »Batman's Big Birthday: He's brave, he's hooded and now he's 60«, by David Finkelstein and Ross Macfarlane], refers to Batman as »the perfect cultural artifact for the 21st century«.</ref> Batman je v resnici Bruce Wayne sin Thomasa in Marthe Wayne, milijarder ki ima v lasti [[Wayne Enterprises]] in je tudi dobrodelnež. Kot otrok je bil priča umoru svojih staršev, kar ga je spodbudilo k boju proti kriminalu. Oblečen je v [[netopirji|netopirski]] kostum, za razliko od drugih superherojev pa nima nobene nadnaravne moči, temveč izkorišča tehnologijo, svoje znanje, denar in izjemne detektivske sposobnosti. Batman je nastopil v več stripovskih serijah, televizijskih serijah, animiranih in igranih, ter tudi v številnih [[Celovečerni film|celovečernih filmih]], med katerimi so tudi animirani filmi. == Igrani Batman filmi == === 1960s === # '''[[Batman (film, 1966)|Batman: The Movie]]''' (1966) – z [[Adamom Westom]] === Burton / Schumacher era === # '''[[Batman (film, 1989)|Batman]]''' (1989) – [[Michael Keaton]] # '''[[Batmanova vrnitev|Batman Returns]]''' (1992) – [[Michael Keaton]] # '''[[Batman za vse čase|Batman Forever]]''' (1995) – [[Val Kilmer]] # '''[[Batman in Robin|Batman & Robin]]''' (1997) – [[George Clooney]] === Nolanova trilogija (The Dark Knight Trilogy) === # '''[[Batman: Na začetku|Batman Begins]]''' (2005) – [[Christian Bale]] # '''[[Vitez teme|The Dark Knight]]''' (2008) – [[Christian Bale]] # '''[[Vzpon viteza teme|The Dark Knight Rises]]''' (2012) – [[Christian Bale]] === DC Extended Universe (DCEU) === # '''[[Batman proti Supermanu: Zora pravice|Batman v Superman: Dawn of Justice]]''' (2016) – [[Ben Affleck]] # '''[[Liga pravičnih|Justice League]]''' (2017) – [[Ben Affleck]] # '''[[Liga pravičnih Zacka Snyderja: Pravica je siva|Zack Snyder’s Justice League]]''' (2021) – [[Ben Affleck]] # '''[[Flash (film, 2023)|The Flash]]''' (2023) – [[Ben Affleck]] in [[Michael Keaton]] === The Batman (nova verzija) === 1.'''[[Batman (film, 2022)|The Batman]]''' (2022) - [[Robert Pattinson]] == Animirani Batman filmi == === [[Kino izdaje]] === 1.'''Batman: Mask of the Phantasm''' (1993) 2.'''The LEGO Batman Movie''' (2017) === DC Animated Universe (DCAU) === # '''Batman & Mr. Freeze: SubZero''' (1998) # '''Batman: Mystery of the Batwoman''' (2003) === Samostojni animirani filmi / DC Universe Animated Original Movie === # '''Batman: Gotham Knight''' (2008) # '''Batman: Under the Red Hood''' (2010) # '''Batman: Year One''' (2011) # '''Batman: The Dark Knight Returns – Part 1''' (2012) # '''Batman: The Dark Knight Returns – Part 2''' (2013) # '''Son of Batman''' (2014) # '''Batman: Assault on Arkham''' (2014) # '''Batman vs. Robin''' (2015) # '''Batman: Bad Blood''' (2016) # '''Batman: The Killing Joke''' (2016) # '''Batman and Harley Quinn''' (2017) # '''Batman: Gotham by Gaslight''' (2018) # '''Batman Ninja''' (2018) # '''Batman vs. Teenage Mutant Ninja Turtles''' (2019) # '''Batman: Hush''' (2019) # '''Batman: Soul of the Dragon''' (2021) # '''Batman: The Long Halloween – Part One''' (2021) # '''Batman: The Long Halloween – Part Two''' (2021) # '''Batman: The Doom That Came to Gotham''' (2023) ==== LEGO / družinski animirani filmi ==== # '''LEGO DC Comics Super Heroes: Justice League vs. Bizarro League''' (2015) # '''LEGO DC Comics Super Heroes: Justice League – Gotham City Breakout''' (2016) == Igrane serije == # '''Batman''' (1966–1968) – [[Adam West]] # '''Gotham''' (2014–2019) – zgodba o mladem Bruceu Waynu ([[David Mazouz]]) # '''Titans''' (2018–2023) – Bruce Wayne ([[Iain Glen]]) # '''Penguin''' (2024– ) – spin-off iz sveta ''The Batman'' (Batman ni glavni lik) == Animirane serije == ====== Klasične in solo Batman serije ====== # '''The Adventures of Batman (1968–1969)''' # '''The New Adventures of Batman (1977–1978)''' # '''Batman: The Animated Series (1992–1995)''' # '''The New Batman Adventures (1997–1999)''' # '''The Batman (2004–2008)''' # '''Batman: The Brave and the Bold (2008–2011)''' # '''Beware the Batman (2013–2014)''' # '''Batman: Caped Crusader (2024– )''' ====== Serije z močno Batman prisotnostjo (Justice League / Bat-family) ====== # '''Justice League (2001–2004)''' # '''Justice League Unlimited (2004–2006)''' # '''Young Justice (2010– )''' # '''Teen Titans (2003–2006)''' # '''Teen Titans Go! (2013– )''' # '''DC Super Hero Girls (2019–2021)''' # '''Harley Quinn (2019– )''' ====== LEGO animirane serije ====== # '''LEGO Batman: The Animated Series shorts (2013–2014)''' # '''LEGO DC Batman: Family Matters (short format projects)''' == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Stripovski liki]] [[Kategorija:Superheroji]] [[Kategorija:Filmske serije]] [[Kategorija:Batman| ]] {{normativna kontrola}} kkhka06hyuust77le54fe4kol4oqbyf 0 117486 6758395 6757982 2026-09-29T15:41:55Z Hamsteruf 266479 dodajanje slik rutic 6758395 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |podpis= |oznaka_imena1=Kratica |ime1=ZTS |oznaka_imena2=Polno ime |ime2=Zveza tabornikov Slovenije |oznaka_imena3=Slogan |ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet |pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija |ustanovitelj= |starost_clanstva=vse starosti |stevilo_clanov=7198 (2025) |spletna_stran=https://www.taborniki.si/ |ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}} '''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™<ref>Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].</ref>, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica. Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot. Organizacija ima 7198 članov (po podatkih iz 2025).<ref name="Census_2010">{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}</ref> ===Zgodovina=== Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}} Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]]. Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]]. Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM). Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] ==Starostne skupine== Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci. Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ). Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG). Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP). Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR). Od 27 let naprej pa so '''Grče'''. ==Taborniški simboli== Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo: {| class="wikitable" |+ !mlajši taborniki: !kratica družine: !starostni obseg: !barva rutke: ! |- |murni |ni kratice |0-6 let |rumena |[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]] |- |medvedki in čebelice |MČ |7-11 let |rdeča in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-MČ-rdeča.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-MČ-rdeča]] |- |gozdovniki in gozdovnice |GG |11 do 15 let |zelena in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-GG-zelena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-GG-zelena]] |} {| class="wikitable" |+ !mladi taborniki: !kratica !starostni obseg: !barva rutke ! |- |popotniki in popotnice |PP |16 do 21 let |modra in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-PP-modra.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-PP-modra]] |- |raziskovalci in raziskovalke |RR |21 do 27 let |oranžna in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-RR-oranžna.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-RR-oranžna]] |} {| class="wikitable" |+ !starejši taborniki !kratica !starostni obseg: !barva rutke ! |- |grče |GR |od 27 let naprej |vijolična |[[Slika:ZTS-rutica-GR-vijolična.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-GR-vijolična]] |} ==Sorodne - skavtske - organizacije== V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji: * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]<ref>Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&x=3&y=6, 16. maj 2011</ref> * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]<ref>Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011</ref> * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] ==Taborniški zakoni== Le teh je dvanajst in se glasijo: # Tabornik je zanesljiv # Tabornik je zvest # Tabornik je prijazen # Tabornik je pripravljen pomagati # Tabornik je discipliniran # Tabornik je veder # Tabornik je pogumen # Tabornik je plemenit # Tabornik je spoštljiv # Tabornik je vedoželjen # Tabornik je varčen # Tabornik živi zdravo ==Taborniška himna== Dviga plamen se iz ognja,<br>taborišča našega,<br>ki pod goro mirno spava<br>sredi gozda temnega. Tam šotori se blestijo,<br>prapor sredi njih vihra<br>in oznanja vsej prirodi,<br> kjer je tabornik doma. Poslušajte bratje, sestre,<br>gozda jelovega spev,<br>pesem velike prirode,<br>tihi gorski njen odmev. Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi "Volga, Volga", besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}). == Taborniški rodovi po Sloveniji == === Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) === * Rod II. grupe odredov [[Celje]] * Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]] * Rod Zelena Rogla [[Zreče]] * Rod Sotočje [[Nazarje]] * Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]] * Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]] === Dolenjsko območje === * Rod sivih jelš [[Trebnje]] * Rod mirne reke [[Mirna]] * Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]] === Gorenjsko območje (GOOT) === * Rod dveh rek [[Medvode]] * Rod zelenega Žirka [[Žiri]] * Rod zelenega Jošta [[Kranj]] * Rod zelene sreče [[Železniki]] * Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]] * Rod stražnih ognjev [[Kranj]] * Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]] * Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]] * Kokrški rod [[Kranj]] === Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) === * Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]] * Rod Sergeja Mašere [[Piran]] * Rod Morskih viharnikov [[Portorož]] * Rod kraških viharnikov [[Postojna]] * Rod kraških j’rt [[Sežana]] * Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]] * Rod jadranskih stražarjev [[Izola]] * Rod Bela jadra [[Prade]] === Koroško-šaleško območje === * Rod Topli vrelec [[Topolšica]] * Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]] * Rod Pusti grad [[Šoštanj]] * Rod Mrzli studenec [[Mislinja]] * Rod Lilijski grič [[Pesje]] * Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]] * Rod Jezerski zmaj [[Velenje]] * Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]] * Rod bistrega potoka [[Muta]] === Mestna zveza tabornikov [[Ljubljana]] (MZT) === * Zmajev rod * Rod Tršati tur * Rod trnovskih regljačev * Rod Sivega volka * Rod Samorastniki * Rod Rožnik * Rod Podkovani krap * Rod Močvirski tulipani * Rod Heroj Vitez * Rod Črnega mrava * Rod dobre volje [[Šiška]] * Rod Bičkova skala * Rod Beli bober * Rašiški rod === Obljubljansko območje (OO) === * Rod Enajsta šola [[Vrhnika]] * Rod skalnih taborov [[Domžale]] * Rod svobodnega risa [[Kočevje]] * Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]] * Rod Louis Adamič [[Grosuplje]] * Rod bistriških gamsov [[Kamnik]] * Rod Srnjak [[Logatec]] * Rod Upornega plamena [[Mengeš]] === Podravsko območje === * Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]] * Maistrov rod [[Limbuš]] * Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]] * Rod Ukročena reka [[Maribor]] * Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]] === Severnoprimorsko območje (SPOOT) === * Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]] * Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]] * Rod Mladi bori [[Ajdovščina]] * Rod Odporne želve [[Anhovo]] * Rod Puntarjev [[Tolmin]] * Rod soških mejašev [[Nova Gorica]] * Rod srebrnih krtov [[Idrija]] === Zveza tabornikov Pomurja === * Rod veseli veter [[Murska Sobota]] [[Slika:ZTS-rutica-mednarodna.png|sličica|230x230_pik|ZTS-rutica-mednarodna]] ==Znak ZTS== Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo. Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov. ==Sodelovanje med taborniki in skavti== Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]]. Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«<ref>{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}</ref>.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]] ===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih === [[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]] Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]]. Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]). == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave== * [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS] * [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}} [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]] {{normativna kontrola}} h7cuwiy48y15ll778pn6uoq8jpj1rp4 6758412 6758395 2026-09-29T16:20:57Z Hamsteruf 266479 dodano podatke o MZTju 6758412 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |podpis= |oznaka_imena1=Kratica |ime1=ZTS |oznaka_imena2=Polno ime |ime2=Zveza tabornikov Slovenije |oznaka_imena3=Slogan |ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet |pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija |ustanovitelj= |starost_clanstva=vse starosti |stevilo_clanov=7198 (2025) |spletna_stran=https://www.taborniki.si/ |ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}} '''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™<ref>Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].</ref>, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica. Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot. Organizacija ima 7198 članov (po podatkih iz 2025).<ref name="Census_2010">{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}</ref> ===Zgodovina=== Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}} Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]]. Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]]. Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM). Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] ==Starostne skupine== Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci. Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ). Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG). Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP). Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR). Od 27 let naprej pa so '''Grče'''. ==Taborniški simboli== Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo: {| class="wikitable" |+ !mlajši taborniki: !kratica družine: !starostni obseg: !barva rutke: ! |- |murni |ni kratice |0-6 let |rumena |[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]] |- |medvedki in čebelice |MČ |7-11 let |rdeča in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-MČ-rdeča.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-MČ-rdeča]] |- |gozdovniki in gozdovnice |GG |11 do 15 let |zelena in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-GG-zelena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-GG-zelena]] |} {| class="wikitable" |+ !mladi taborniki: !kratica !starostni obseg: !barva rutke ! |- |popotniki in popotnice |PP |16 do 21 let |modra in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-PP-modra.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-PP-modra]] |- |raziskovalci in raziskovalke |RR |21 do 27 let |oranžna in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-RR-oranžna.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-RR-oranžna]] |} {| class="wikitable" |+ !starejši taborniki !kratica !starostni obseg: !barva rutke ! |- |grče |GR |od 27 let naprej |vijolična |[[Slika:ZTS-rutica-GR-vijolična.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-GR-vijolična]] |} ==Sorodne - skavtske - organizacije== V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji: * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]<ref>Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&x=3&y=6, 16. maj 2011</ref> * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]<ref>Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011</ref> * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] ==Taborniški zakoni== Le teh je dvanajst in se glasijo: # Tabornik je zanesljiv # Tabornik je zvest # Tabornik je prijazen # Tabornik je pripravljen pomagati # Tabornik je discipliniran # Tabornik je veder # Tabornik je pogumen # Tabornik je plemenit # Tabornik je spoštljiv # Tabornik je vedoželjen # Tabornik je varčen # Tabornik živi zdravo ==Taborniška himna== Dviga plamen se iz ognja,<br>taborišča našega,<br>ki pod goro mirno spava<br>sredi gozda temnega. Tam šotori se blestijo,<br>prapor sredi njih vihra<br>in oznanja vsej prirodi,<br> kjer je tabornik doma. Poslušajte bratje, sestre,<br>gozda jelovega spev,<br>pesem velike prirode,<br>tihi gorski njen odmev. Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi "Volga, Volga", besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}). == Taborniški rodovi po Sloveniji == === Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) === * Rod II. grupe odredov [[Celje]] * Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]] * Rod Zelena Rogla [[Zreče]] * Rod Sotočje [[Nazarje]] * Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]] * Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]] === Dolenjsko območje === * Rod sivih jelš [[Trebnje]] * Rod mirne reke [[Mirna]] * Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]] === Gorenjsko območje (GOOT) === * Rod dveh rek [[Medvode]] * Rod zelenega Žirka [[Žiri]] * Rod zelenega Jošta [[Kranj]] * Rod zelene sreče [[Železniki]] * Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]] * Rod stražnih ognjev [[Kranj]] * Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]] * Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]] * Kokrški rod [[Kranj]] === Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) === * Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]] * Rod Sergeja Mašere [[Piran]] * Rod Morskih viharnikov [[Portorož]] * Rod kraških viharnikov [[Postojna]] * Rod kraških j’rt [[Sežana]] * Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]] * Rod jadranskih stražarjev [[Izola]] * Rod Bela jadra [[Prade]] === Koroško-šaleško območje === * Rod Topli vrelec [[Topolšica]] * Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]] * Rod Pusti grad [[Šoštanj]] * Rod Mrzli studenec [[Mislinja]] * Rod Lilijski grič [[Pesje]] * Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]] * Rod Jezerski zmaj [[Velenje]] * Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]] * Rod bistrega potoka [[Muta]] {{Infobox Nevladna Organizacija |podpis= |oznaka_imena1=Kratica |ime1=MZT |oznaka_imena2=Polno ime |ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana |stevilo_clanov=1751 (2024) |spletna_stran=https://www.mzt.org/ |ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}} === [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) === {| class="wikitable" |+ !Ime rodu !Kratica !Naslov !spletna stran !načelnik_ca (2026) !starešina (2026) |- |Zmajev rod |ZR |Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana |https://www.zmaji.si/ |Zara Barbarić |Jure Savnik |- |Rod Tršati tur |RTT |Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana |https://trsati-tur.si/ |Loti Rozman |Jure Pučnik |- |Rod trnovskih regljačev |RTR |Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana |https://rtr.taborniki.si/ |Nik Pangeršič |Pina Maja Bulc |- |Rod Sivega volka |RSV |Štefanova 9, 1000 Ljubljana |https://rodsivegavolka.si/ |Urša Primožič |Tina Zwittnig |- |Rod Samorastniki |RSa |Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje |https://www.samorastniki.org/ |Živa Jančar Bauman |Jaka Progar |- |Rod Rožnik |RR |Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana |https://rr.taborniki.si/ |Jan Vodnik |Žan Djordjević Štebih |- |Rod Podkovani krap |RPK |Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana |https://rpk.taborniki.si/ |Ita Osredkar |Tilen Kreft |- |Rod Močvirski tulipani |RMT |Tržaška 74, 1000 Ljubljana |https://mocvirc.si/ |Urban Lečnik Spaić |Cris Veber |- |Rod Heroj Vitez |RHV |Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče |http://www.rhv.si |Luka Mavec |Ana Seliškar |- |Rod Črnega mrava |RČM |Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana |https://crnimrav.si/ |Lara Oražem |Rebeka Gregorc |- |Rod Dobre volje |RDV |Kebetova 1, 1000 Ljubljana |https://roddobrevolje.si/ |Miriam Karin Mekina |Manca Starman |- |Rod Bičkova skala |RBS |Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana |https://rbs.taborniki.si/ |Alja Porobič |Jakob Blatnik |- |Rod Beli bober |RBB |Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid |https://www.bober.org/ |Aljaž Smole |Laura Siegl |- |Rašiški rod |RaR |Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno |https://rar.taborniki.si/ |Ema Kobav |Tine Prinčič in Ana Lasič |} === Obljubljansko območje (OO) === * Rod Enajsta šola [[Vrhnika]] * Rod skalnih taborov [[Domžale]] * Rod svobodnega risa [[Kočevje]] * Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]] * Rod Louis Adamič [[Grosuplje]] * Rod bistriških gamsov [[Kamnik]] * Rod Srnjak [[Logatec]] * Rod Upornega plamena [[Mengeš]] === Podravsko območje === * Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]] * Maistrov rod [[Limbuš]] * Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]] * Rod Ukročena reka [[Maribor]] * Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]] === Severnoprimorsko območje (SPOOT) === * Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]] * Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]] * Rod Mladi bori [[Ajdovščina]] * Rod Odporne želve [[Anhovo]] * Rod Puntarjev [[Tolmin]] * Rod soških mejašev [[Nova Gorica]] * Rod srebrnih krtov [[Idrija]] === Zveza tabornikov Pomurja === * Rod veseli veter [[Murska Sobota]] [[Slika:ZTS-rutica-mednarodna.png|sličica|230x230_pik|ZTS-rutica-mednarodna]] ==Znak ZTS== Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo. Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov. ==Sodelovanje med taborniki in skavti== Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]]. Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«<ref>{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}</ref>.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]] ===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih === [[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]] Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]]. Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]). == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave== * [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS] * [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}} [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]] {{normativna kontrola}} eihjl71xxvppl3dn73ju78foiewbyva 6758413 6758412 2026-09-29T16:24:27Z Hamsteruf 266479 popravek začetka mzt 6758413 wikitext text/x-wiki {{Infobox Nevladna Organizacija |podpis= |oznaka_imena1=Kratica |ime1=ZTS |oznaka_imena2=Polno ime |ime2=Zveza tabornikov Slovenije |oznaka_imena3=Slogan |ime3=Taborniki ustvarjamo boljši svet |pravna_oblika=prostovoljna mladinska organizacija |ustanovitelj= |starost_clanstva=vse starosti |stevilo_clanov=7198 (2025) |spletna_stran=https://www.taborniki.si/ |ime=Zveza tabornikov Slovenije|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1951|naziv_vodje1=Načelnik|vodja1=Urban Lečnik Spaić (2026-)|vodja2=Jasna Vinder|naziv_vodje2=Starešina|mednarodno=[[World_Organization_of_the_Scout_Movement|WOSM]]|slika=Logo zts.png}} '''Zvéza tábornikov Slovénije''', s so-naslovom '''Nacionalna skavtska organizacija''', je prostovoljna mladinska organizacija, katere osnovno geslo je »''Taborniki ustvarjamo boljši svet''«™<ref>Geslo »''Z naravo k boljšemu človeku''« je povzeto po geslu [[Gozdovniki|gozdovnikov]].</ref>, moto posameznika pa je »''Bodi pripravljen''« . Član ZTS je tabornik oz. tabornica. Organizacija ima vzgojne cilje, je nestrankarska odprta vsem, ne glede na poreklo, narodnost, vero ali prepričanje. Sloni na načelih svetovnega [[skavti|skavtskega]] gibanja in poudarja pomen [[pluralizem|pluralizma]], svobode posameznika, miru in moralno etničnih vrednot. Organizacija ima 7198 članov (po podatkih iz 2025).<ref name="Census_2010">{{navedi splet|title=Triennal review: Census as at 1 December 2010|url=http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|publisher=World Organization of the Scout Movement|accessdate=2012-04-26|archive-date=2013-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20130902233053/http://scout.org/en/content/download/22261/199900/file/Census.pdf|url-status=dead}}</ref> ===Zgodovina=== Prvi znanilci skavtstva so bili [[gozdovniki]]. {{Navedi vir}} Njihov način dela je bil zelo podoben današnjemu. {{Navedi vir}} Prvi skavtski tabor je začetnik [[Skavti|skavtov]] [[Robert Baden-Powell]] med 1. in 8. avgustom leta 1907 organiziral na angleškem otoku [[w:en:Brownsea Island Scout camp|Brownsea]]. Nekateri predvojni voditelji skavtov in gozdovnikov so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] v Sloveniji leta 1951 ustanovili Združenje slovenskih tabornikov, ki se je pozneje preimenovalo v Zvezo tabornikov Slovenije (del Zveze tabornikov Jugoslavije), ki je imela v času obstoja [[Jugoslavija|Jugoslavije]] med mladinskimi organizacijami svojevrsten [[monopol]]. Zveza tabornikov Slovenije je od leta 1994 članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM). Glej tudi: [[Zgodovina slovenskega skavtstva]] ==Starostne skupine== Najmlajši so '''Murnčki''', to so predšolski otroci. Od prvega razreda do četrtega razreda osnovne šole so otroci v skupini '''Medvedki in čebelice''' (MČ). Od petega razreda pa do konca osnovne šole so otroci v skupini '''Gozdovniki in gozdovnice''' (GG). Ko GG-ji opravijo prestop (to je po navadi po devetem razredu OŠ) postanejo '''Popotniki in popotnice''' (PP). Od 21. do 27. leta so '''Raziskovalci in raziskovalke''' (RR). Od 27 let naprej pa so '''Grče'''. ==Taborniški simboli== Najprepoznavnejši taborniški simbol je verjetno rutka. Vsi taborniki Slovenije imajo rutko glede na starostno skupino. Tako imajo: {| class="wikitable" |+ !mlajši taborniki: !kratica družine: !starostni obseg: !barva rutke: ! |- |murni |ni kratice |0-6 let |rumena |[[Slika:ZTS-rutica-murni-rumena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-murni-rumena]] |- |medvedki in čebelice |MČ |7-11 let |rdeča in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-MČ-rdeča.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-MČ-rdeča]] |- |gozdovniki in gozdovnice |GG |11 do 15 let |zelena in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-GG-zelena.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-GG-zelena]] |} {| class="wikitable" |+ !mladi taborniki: !kratica !starostni obseg: !barva rutke ! |- |popotniki in popotnice |PP |16 do 21 let |modra in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-PP-modra.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-PP-modra]] |- |raziskovalci in raziskovalke |RR |21 do 27 let |oranžna in rumen rob |[[Slika:ZTS-rutica-RR-oranžna.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-RR-oranžna]] |} {| class="wikitable" |+ !starejši taborniki !kratica !starostni obseg: !barva rutke ! |- |grče |GR |od 27 let naprej |vijolična |[[Slika:ZTS-rutica-GR-vijolična.png|sličica|130x130_pik|ZTS-rutica-GR-vijolična]] |} ==Sorodne - skavtske - organizacije== V [[Republika Slovenija|Sloveniji]] delujejo tudi druge sorodne organizacije, ki so članice svetovnih skavtskih gibanj. Skavtske organizacije v Sloveniji: * [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:World Association of Girl Guides and Girl Scouts|WAGGGS]]<ref>Spletna stran WAGGGS, http://www.wagggsworld.org/en/world/organisations?mo=123&x=3&y=6, 16. maj 2011</ref> * [[Zveza bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov]], članica [[w:en:International Scout and Guide Fellowship|ISGF]]<ref>Spletna stran ZBOKSS, http://zbokss.skavt.net/i/114 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120907161332/http://zbokss.skavt.net/i/114 |date=2012-09-07 }}, 16. maj 2011</ref> * [[Slovenska zamejska skavtska organizacija]] ==Taborniški zakoni== Le teh je dvanajst in se glasijo: # Tabornik je zanesljiv # Tabornik je zvest # Tabornik je prijazen # Tabornik je pripravljen pomagati # Tabornik je discipliniran # Tabornik je veder # Tabornik je pogumen # Tabornik je plemenit # Tabornik je spoštljiv # Tabornik je vedoželjen # Tabornik je varčen # Tabornik živi zdravo ==Taborniška himna== Dviga plamen se iz ognja,<br>taborišča našega,<br>ki pod goro mirno spava<br>sredi gozda temnega. Tam šotori se blestijo,<br>prapor sredi njih vihra<br>in oznanja vsej prirodi,<br> kjer je tabornik doma. Poslušajte bratje, sestre,<br>gozda jelovega spev,<br>pesem velike prirode,<br>tihi gorski njen odmev. Napev je povzet po [[rusi|ruski]] narodni pesmi "Volga, Volga", besedilo za taborniško pesem pa je ustvaril [[Črtomir Zorec]] leta 1924 ([http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ Taborniška himna, Stenčas ZTS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180805205004/http://www.taborniki.si/taborniki/tabornisko-zivljenje-2/taborniska-himna/ |date=2018-08-05 }}). == Taborniški rodovi po Sloveniji == === Celjsko-zasavsko območje (CEZAS) === * Rod II. grupe odredov [[Celje]] * Rod belega konja [[Slovenske Konjice|Slovenski Konjice]] * Rod Zelena Rogla [[Zreče]] * Rod Sotočje [[Nazarje]] * Rod Polde Eberl - Jamski [[Zagorje ob Savi]] * Rod bistre Savinje [[Šempeter v Savinjski dolini|Šempeter v savinjski dolini]] === Dolenjsko območje === * Rod sivih jelš [[Trebnje]] * Rod mirne reke [[Mirna]] * Rod gorjanskih tabornikov [[Novo mesto|Novo Mesto]] === Gorenjsko območje (GOOT) === * Rod dveh rek [[Medvode]] * Rod zelenega Žirka [[Žiri]] * Rod zelenega Jošta [[Kranj]] * Rod zelene sreče [[Železniki]] * Rod svobodnega Kamnitnika [[Škofja Loka]] * Rod stražnih ognjev [[Kranj]] * Rod Stane Žagar – mlajši [[Kranj]] * Pokljuški rod [[Zgornje Gorje|Gorje]] * Kokrški rod [[Kranj]] === Južnoprimorsko-notranjsko območje (JPN) === * Rod snežniških ruševcev [[Ilirska Bistrica|Ilirska bistrica]] * Rod Sergeja Mašere [[Piran]] * Rod Morskih viharnikov [[Portorož]] * Rod kraških viharnikov [[Postojna]] * Rod kraških j’rt [[Sežana]] * Rod Jezerska ščuka [[Cerknica]] * Rod jadranskih stražarjev [[Izola]] * Rod Bela jadra [[Prade]] === Koroško-šaleško območje === * Rod Topli vrelec [[Topolšica]] * Rod Severni kurir [[Slovenj Gradec]] * Rod Pusti grad [[Šoštanj]] * Rod Mrzli studenec [[Mislinja]] * Rod Lilijski grič [[Pesje]] * Rod koroških jeklarjev [[Ravne na Koroškem]] * Rod Jezerski zmaj [[Velenje]] * Rod Hudi potok [[Šmartno ob Paki]] * Rod bistrega potoka [[Muta]] {{Infobox Nevladna Organizacija |podpis= |oznaka_imena1=Kratica |ime1=MZT |oznaka_imena2=Polno ime |ime2=Mestna zveza tabornikov Ljubljana |stevilo_clanov=1751 (2024) |spletna_stran=https://www.mzt.org/ |ime=Mestna zveza tabornikov Ljubljana|sedez=Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana|datum_ustanovitve=1996|naziv_vodje1=Načelnica|vodja1=Žana Mencej|vodja2=Andrej Lenič|naziv_vodje2=Starešina|slika=MZT-logo-široki.png}} === [https://mzt.org Mestna zveza tabornikov] [[Ljubljana]] (MZT) === {| class="wikitable" |+ !Ime rodu !Kratica !Naslov !spletna stran !načelnik_ca (2026) !starešina (2026) |- |Zmajev rod |ZR |Prijateljeva 2, 1000 Ljubljana |https://www.zmaji.si/ |Zara Barbarić |Jure Savnik |- |Rod Tršati tur |RTT |Zarnikova ulica 3, 1000 Ljubljana |https://trsati-tur.si/ |Loti Rozman |Jure Pučnik |- |Rod trnovskih regljačev |RTR |Gerbičeva 16, 1000 Ljubljana |https://rtr.taborniki.si/ |Nik Pangeršič |Pina Maja Bulc |- |Rod Sivega volka |RSV |Štefanova 9, 1000 Ljubljana |https://rodsivegavolka.si/ |Urša Primožič |Tina Zwittnig |- |Rod Samorastniki |RSa |Zaloška cesta 160, 1260 Ljubljana-Polje |https://www.samorastniki.org/ |Živa Jančar Bauman |Jaka Progar |- |Rod Rožnik |RR |Pržanjska ulica 10b, 1000 Ljubljana |https://rr.taborniki.si/ |Jan Vodnik |Žan Djordjević Štebih |- |Rod Podkovani krap |RPK |Pot k ribniku 20, 1000 Ljubljana |https://rpk.taborniki.si/ |Ita Osredkar |Tilen Kreft |- |Rod Močvirski tulipani |RMT |Tržaška 74, 1000 Ljubljana |https://mocvirc.si/ |Urban Lečnik Spaić |Cris Veber |- |Rod Heroj Vitez |RHV |Dunajska 367, 1231 Ljubljana - Črnuče |http://www.rhv.si |Luka Mavec |Ana Seliškar |- |Rod Črnega mrava |RČM |Perčeva ulica 22, 1000 Ljubljana |https://crnimrav.si/ |Lara Oražem |Rebeka Gregorc |- |Rod Dobre volje |RDV |Kebetova 1, 1000 Ljubljana |https://roddobrevolje.si/ |Miriam Karin Mekina |Manca Starman |- |Rod Bičkova skala |RBS |Pohorskega bataljona 113a, 1000 Ljubljana |https://rbs.taborniki.si/ |Alja Porobič |Jakob Blatnik |- |Rod Beli bober |RBB |Prušnikova ulica 99, 1210 Ljubljana - Šentvid |https://www.bober.org/ |Aljaž Smole |Laura Siegl |- |Rašiški rod |RaR |Pločanska 8, 1211 Lj.-Šmartno |https://rar.taborniki.si/ |Ema Kobav |Tine Prinčič in Ana Lasič |} === Obljubljansko območje (OO) === * Rod Enajsta šola [[Vrhnika]] * Rod skalnih taborov [[Domžale]] * Rod svobodnega risa [[Kočevje]] * Rod mlinskih kamnov [[Radomlje]] * Rod Louis Adamič [[Grosuplje]] * Rod bistriških gamsov [[Kamnik]] * Rod Srnjak [[Logatec]] * Rod Upornega plamena [[Mengeš]] === Podravsko območje === * Rod II. Snoub Ljubo Šercer [[Maribor]] * Maistrov rod [[Limbuš]] * Rod XI. Snoub Miloša Zidanška [[Maribor]] * Rod Ukročena reka [[Maribor]] * Rod Črno jezero [[Slovenska Bistrica|Slovenska bistrica]] === Severnoprimorsko območje (SPOOT) === * Rod aragonitnih ježkov [[Cerkno]] * Rod kranjskega jegliča [[Spodnja Idrija]] * Rod Mladi bori [[Ajdovščina]] * Rod Odporne želve [[Anhovo]] * Rod Puntarjev [[Tolmin]] * Rod soških mejašev [[Nova Gorica]] * Rod srebrnih krtov [[Idrija]] === Zveza tabornikov Pomurja === * Rod veseli veter [[Murska Sobota]] [[Slika:ZTS-rutica-mednarodna.png|sličica|230x230_pik|ZTS-rutica-mednarodna]] ==Znak ZTS== Na znaku ZTS so tri smreke, ki predstavljajo Triglav in slovenske gozdove, v katerih taborniki taborijo. Pobarvane so z modro, kar predstavlja vodo. Pred smrekami sta tipi, ki predstavlja taborjenje in ogenj s tremi plameni (trije zakoni za MČ-je) in štirimi poleni - 3x4=12 taborniških zakonov. ==Sodelovanje med taborniki in skavti== Tabornikom, organiziranim v Zvezo tabornikov Slovenije (ZTS), je v Sloveniji sorodna mladinska organizacija [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]]. Obe organizaciji sta o medsebojnem sodelovanju podpisali poseben dogovor. Obema organizacijama je od leta 1991 skupno tudi sodelovanje pri mednarodnem projektu »Luč miru iz Betlehema«<ref>{{navedi splet |url=https://www.skavti.si/projekti/luc-miru-iz-betlehema |title=Projekt Luč miru iz Betlehema |accessdate=9. avgust 2026 |date= |format= |work= }}</ref>.[[Slika:Friedenslicht Bethlehem Bergkapelle Illingen (2017-01).jpg|250px|thumb|levo|Luč miru iz Betlehema v Nemčiji]] ===Udeležba slovenskih tabornikov in skavtov na mednarodnih aktivnostih in izobraževanjih === [[Slika:WSJ2007 Slovenian Scouts.JPG|250px|thumb|desno|Slovenski taborniki in skavti na 21. svetovnem skavtskem Jamboreeju]] Na podlagi sprejetega dogovora med taborniki in skavti, Zveza tabornikov Slovenije (ZTS), ki je slovenska članica [[Svetovna organizacija skavtskega gibanja|Svetovne organizacije skavtskega gibanja]] (WOSM), le-ta tudi posameznim skavtinjam in skavtom zagotavlja pravico do osebnega članstva v WOSM-u, s tem pa tudi možnost udeležbe na njihovih izobraževanjih in mednarodnih skavtskih srečanjih, kot so [[Jamboree|jamboreeji]]. Recipročno [[Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov]] (ZSKSS) zagotavlja tabornikom možnost udeležbe na aktivnostih, ki jih organizira Svetovno združenje skavtinj ([[WAGGGS]]). == Viri in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave== * [https://www.taborniki.si/ Uradna spletna stran ZTS] * [https://www.scout.org/ Uradna spletna stran Svetovne skavtske organizacije] {{Srebrni častni znak svobode Republike Slovenije}}{{socio-stub}} [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Zveza tabornikov Slovenije|*]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1951]] {{normativna kontrola}} lous8qpv2l2xtwskl27s20pciw82esx 0 128898 6758514 5413881 2026-09-29T22:52:39Z ~2026-44996-51 264415 6758514 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}}{{Brez virov}}[[Slika:Jožef Anton Lerchinger - Sv. Hieronim.jpg|sličica|''[[Sveti Hieronim|Sv. Hieronim]]'' ([[Narodna galerija Slovenije]])]] '''Jožef Anton Lerchinger''' (tudi '''Lerhinger'''), [[slovenci|slovenski]] [[slikar]], * ok. [[1720]], [[Rogatec]], † Lerchinger je bil prvič omenjen leta 1741, bil pa je [[barok|baročni]] slikar, ki je deloval na slovenskem [[štajerska|Štajerskem]] in v [[Hrvaško Zagorje|hrvaškem Zagorju]]. Slikal je tabelne slike, predvsem pa je bil znan [[freska]]nt. Med drugim je poslikal [[kapela|kapelo]] sv. Frančiška Ksaverija in [[lekarna|lekarno]] v [[Olimje|Olimju]], [[cerkev (zgradba)|cerkev]] sv. Roka nad [[Šmarje pri Jelšah|Šmarjem pri Jelšah]], delal pa je tudi v [[Petrovče|Petrovčah]], [[Zagorje pri Planini|Zagorju pri Planini]], [[Cerkev svetega Jurija, Slovenske Konjice|Slovenskih Konjicah]], poslikal je svete [[stopnice]] na [[grad]]u pri [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]], na Hrvaškem pa je poslikal več [[dvorec|dvorcev]] in cerkva, med njimi cerkev na [[Trški Vrh|Trškem Vrhu]] nad [[Krapina|Krapino]]. Njegov slog je slikovit, poznobaročno-[[rokoko]]jski, z značilnim deljenjem slikarskega prostora na posamezne ploskve, ki so praviloma dopolnjene s štukaturnim okrasjem, barve pa so lahkotnejše. Pred njim so na Štajerskem večinoma delovali tuji slikarji iz avstrijsko-nemškega prostora, Ler(c)hinger pa je spremljevalec vodilne četverice baročnih slikarjev, ki so ustvarjali na [[Kranjska|Kranjskem]] (Jelovšek, Metzinger, Cebej in Bergant). Z življenjem in [[opus]]om Jožefa Antona Ler(c)hingerja se je najbolj temeljito ukvarjala dr. [[Anica Cevc]]. {{normativna kontrola}} {{painter-stub}} {{kategorija v Zbirki}} {{DEFAULTSORT:Lerchinger, Jožef Anton}} [[Kategorija:Rojeni leta 1720]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Freskanti]] ieyhktd4hbakqpe57etpauifm0thrqx 0 137097 6758342 6398732 2026-09-29T14:02:01Z MaksiKavsek 244409 np, pp 6758342 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} :''Ne zamenjujte z osebo: [[Jože Košiček]]'' '''Jožef Košič''' ([[madžarski jezik|madžarsko]] ''Kossics József''), [[Slovenci|slovenski]] [[duhovnik]], [[jezikoslovec]], [[pisatelj]], [[etnolog]] in [[zgodovinar]], * [[9. oktober]] [[1788]], [[Bogojina]],<ref name=":1">{{Navedi splet |title=Krstna knjiga / Taufbuch - 5038 {{!}} 008 Bogojina {{!}} Nadškofija Maribor {{!}} Slovenija {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/bogojina/5038/?pg=6 |access-date=2026-09-29 |website=data.matricula-online.eu}}</ref> † [[26. december]] [[1867]], [[Gornji Senik]]. [[Slika:Кошичеви гроб.jpg|thumb|Košičev grob na [[Gornji Senik|seniškem]] pokopališču.]] [[Slika:Kossics táblája a templom falán.jpg|thumb|Spominska tabla]] ==Življenje in delo== Njegov oče, Jožef Košič starejši,<ref name=":1" /> je bil učitelj iz [[Varaždin]]a. Njegova mati, Ana pl. Kregar, nižja plemkinja iz [[Ivanci|Ivancev]]. V mladih letih je bival pri [[Adam Ivanoci|Adamu Ivanociju]] v [[Beltinci]]h. Na gimnazijo je hodil v [[Kőszeg]]u in [[Sombotel]]u. Kot duhovnik je bil posvečen leta 1811. Kaplanoval je v [[Beltinci]]h, [[Turnišče|Turnišču]] in [[Sveti Jurij, Rogašovci|Svetem Juriju]]. Na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] je bil župnik 39 let, pred tem pa je bil od leta 1816 do 1829 župnik v [[Dolnji Senik|Dolnjem Seniku]]. Umrl je na [[Gornji Senik|Gornjem Seniku]] v 80. letu starosti. Košič je avtor pokrajinske monografije ''O vendskih-totih na Madžarskem'' (''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'' 1824-28). Najprej jo je objavil anonimno v časopisu ''Kedveskedő'' (''„Dobrikav”'') na [[Dunaj]]u leta 1824, leta pa je [[János Csaplovics]] spis ponatisnil pod pravim imenom v peštanski reviji ''Tudmányos gyűjtemény'' (''Zbirka znanosti''). Leta 1829 ga je objavil v [[Nemščina|nemškem prevodu]]. Svojo prvo razpravo je Košič napisal v [[Madžarščina|madžarščini]]: ''Ali so na Madžarskem Vandali?'' (''Vannak e Magyar Országban Vandalusok?''). Tu zagovorja tedaj razširjeno mnenje, da so Slovenci na [[Madžarska|Madžarskem]] potomci [[Vandali|Vandalov]]. V [[Slovenščina|slovenščino]] je prevedel [[Madžarščina|madžarsko]] slovnico (1833). Košiča je zelo zanimala zgodovina, predvsem zgodovina [[Prekmurje|Prekmurja]]. Bil je prvi slovenski pisatelj na [[Madžarska|Madžarskem]], ki je večinoma pisal posvetne poučne spise. Zato je moral uporabljati tudi nove besede. Te je prevzel iz [[Štajerska (pokrajina)|štajerskega]] in [[kajkavščina|kajkavskega]] [[Hrvaščina|hrvaškega govora]], deloma pa je uporabljal tudi lastne [[neologizem|neologizme]]. Po njem se danes imenuje [[Osnovna šola Jožefa Košiča]] na Gornjem Seniku. ==Bibliografija== * ''A Magyar Országi Vendus-Tótokról'', 1824-28. * ''[[Krátki návuk vogrszkoga jezika za zacsetníke|Krátki Návuk Vogrszkoga Jezika za Zacsetnike]]'', 1833. * ''[[Kri'sna pout na XIV stácie ali posztojaliscsa]]'', 1843. * ''[[Sztarine 'Seleznih ino Szalaszkih Szlovencov|Sztarine 'seleznih ino Szalaszkih Szlovencov]]'', 1845. * ''[[Zobriszani Szloven i Szlovenka med Műrov i Rábov]]'', 1845-48. * ''[[Zgodbe vogerszkoga králesztva]]'', 1848. * ''Jezus moje pozselenye'', 1851. == Viri in literatura== * Marija Kozar, ''Etnološki slovar Slovencev na Madžarskem'', Monošter-Szombathely, 1996. * Francek Mukič in Marija Kozar, ''Slovensko Porabje'', Celje, 1982. * Jože Vugrinec, "Jubilejni Košičevi dnevi", v ''Slovenski koledar'', 2004. *''Košič in njegov čas: Zbornik razprav o Jožefu Košiču'', Budimpešta, 1994. {{COBISS|ID=1549613}} == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih pisateljev in pesnikov na Madžarskem]] * [[Seznam slovenskih zgodovinarjev]] * [[Seznam slovenskih pisateljev]] * [[Seznam slovenskih etnologov]] * [[Cerkev Janeza Krstnika, Gornji Senik]] * [[Cerkev Marijino oznanjenje, Dolnji Senik]] {{commons|József Kossics|Jožef Košič}} {{Normativna kontrola}} {{Prekmurščina}} [[Kategorija:Jožef Košič|*]] [[Kategorija:Bogojina]] [[Kategorija:Župnija Bogojina]] [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski etnologi]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] trqjhki9ax0v6zkaft0xd5x40ml4ylo 0 153883 6758274 6758266 2026-09-29T12:01:54Z TadejM 738 popravek inervacije 6758274 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Brahialna mišica | Latin = musculus brachialis | Image = MusclesAntérieuresDuBras.jpg | Caption = Mišice anteriornega nadlaktnega kompartmenta, globoka plast; prikazani sta tudi subskapularna in velika okrogla mišica. Desni zgornji ud. Anteriorni pogled. 1, kita male prsne mišice — 2, subskapularna mišica — 3, izvor sprednje nazobčane mišice — 4, velika okrogla mišica — 5, široka hrbtna mišica — 6, triceps — 7, medialni intermuskularni septum — 8, medialni epikondil — 9, [[Weitbrechtov ligament]] — 10, bicipitalni tuber — 11, kita bicepsa — 12, '''brahialna mišica''' — 13, deltoidna mišica — 14, korakobrahialna mišica — 15, velika prsna mišica — 16, dolga glava bicepsa — 17, [[Brodiejev ligament]] — 18, kratka glava bicepsa. (Po Charpyju.) | Image2 = Brachialis muscle11.png | Caption2 = Položaj brahialne mišice (prikazana rdeče) | Origin = sprednja površina [[nadlahtnica|nadlahtnice]], zlasti distalna polovica te kosti | Insertion = [[koronoidni procesus ulne|koronoidni odrastek]] in [[tuberoziteta ulne|tuberoziteta podlahtnice]] | Blood = [[rekurentna radialna arterija]], [[brahialna arterija]] | Nerve = [[muskulokutani živec]] (C5-C7) in [[radialni živec]] (C5, C6) | Action = [[fleksija]] v [[komolec|komolčnem sklepu]] }} '''Brahiálna''' ali '''nadláktna míšica''' ({{jezik-la|musculus brachialis}}) leži pod [[Dvoglava nadlaktna mišica|dvoglavo nadlaktno mišico]] in izvira s sprednje strani [[nadlahtnica|nadlahtnice]]. Pripenja se na grčevino na sprednji strani [[podlahtnica|podlahtnice]]. Oživčuje jo [[muskulokutani živec]] (C5–C7). Je [[fleksija|fleksor]] [[komolčni sklep|komolčnega sklepa]]. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice zgornjega uda]] {{anatomy-stub}} i4orgcvvb95yltizvyoamk5s2zt93a4 0 155219 6758648 6313460 2026-09-30T11:37:50Z ~2026-52578-32 266579 napacno črkovan priimek in ime 6758648 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}[[Slika:Kolesarji na Tržaški cesti 1961 (2).jpg|sličica|250px|Tržaška cesta leta 1961]] '''Tržaška cesta''' v [[Maribor]]u je bila v [[19. stoletje|19. stoletju]] cesta, ki je vodila od starega [[Drava|dravskega]] mostu skozi [[Magdalensko predmestje]] do državne ceste proti [[Trst]]u poimenovali »Triester Strasse« (Tržaška cesta). Leta 1919 so ime poslovenili v Tržaška cesta. McDonalds na tržaški cesti je zelo lep in dober. Hvala. Obstaja iz leta 1902 in tam je živel Daddy Josip Bros Tito. {{kategorija v Zbirki|Tržaška cesta (Maribor)}} [[Kategorija:Ulice v Mariboru]] 6xxw08v0xm8og6ianzwj80bntxcx6lr 6758649 6758648 2026-09-30T11:38:29Z TadejM 738 Revert to revision 6313460 dated 2024-10-11 22:12:28 by Janezdrilc using [[:en:Wikipedia:Tools/Navigation_popups|popups]] 6758649 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}[[Slika:Kolesarji na Tržaški cesti 1961 (2).jpg|sličica|250px|Tržaška cesta leta 1961]] '''Tržaška cesta''' v [[Maribor]]u je bila v [[19. stoletje|19. stoletju]] cesta, ki je vodila od starega [[Drava|dravskega]] mostu skozi [[Magdalensko predmestje]] do državne ceste proti [[Trst]]u poimenovali »Triester Strasse« (Tržaška cesta). Leta 1919 so ime poslovenili v Tržaška cesta. Po nemški okupaciji leta 1941 so jo ponovno poimenovali Triester Strasse. Maja 1945 ji vrnejo slovensko ime Tržaška cesta. Tržaška ali Državna komercialna cesta, ki je tekla skozi [[Magdalensko predmestje]], je bila ena najpomembnejših cest v tedajni [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]], kajti do izgradnje železnice je bila edina povezava med [[Dunaj]]em in edinim velikim pristaniščem v [[Avstrija|Avstriji]], [[Trst]]om, ki je bil tedaj [[Avstrija|avstrijsko]] okno v svet. Ob tako imenitni cesti so v drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] zrasle številne, za mesto pomembne stavbe, kot so mestna bolnišnica, mestni vodovod, pehotna vojašnica, kaznilnica in nove stanovanjske hiše, med katerimi po svoji mogočnosti izstopa nekdanja [[vila Piberstein]]. Med letoma 1894 in 1896 je tehniški kemik z Dunaja [[Franc Swaty]] preselil v Maribor svoj obrat za izdelovanje umetnega brusnega kamna. Proizvod majhne tovarne - pred [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] je zaposlovala 18 ljudi - je kmalu zaslovel v inozemstvu. Tudi po smrti ustanovitelja leta 1907 je podjetje obdržalo rodbinsko ime. V začetku [[20. stoletje|20. stoletja]] so obrat iz prvotnih prostorov v Stolni ulici (danes Poštna ulica) preselili v nove prostore na Tržaški cesti 66 in 70, kjer je tovarna še danes. V drugi polovici tridesetih let je bilo v tovarni Swaty, I. [[Jugoslavija|jugoslovanski]] tovarni brusnih plošč in brusnih kamnov, zaposlenih okoli 50 delavcev in delavk ter 8 uradnikov. Leta 1799 so v eni izmed hiš mestnega špitala na Slomškovem trgu odprli mestno bolnišnico. Zaradi premajhnih in neprimernih prostorov je mariborski župan [[Otmar Reiser]] dal leta 1855 zgraditi novo bolnišnico ob Tržaški cesti. V letih 1869 in 1883 so bolnišnico še dograjevali in širili. Tako so zgradili operacijsko dvorano, skladišče, novo kuhinjo in mrtvašnico. Nova in za tiste čase moderna bolnišnica je imela 110 bolniških postelj. Toda zaradi vedno večjega števila prebivalstva in novih medicinskih dognanj so v letih 1901-1902 bolnišnico še razširili s stavbo za karanteno, novo mrtvašnico, stavbo za dezinfakcijo, novo pralnico in skladišče, novo stavbo kirurgije in nove prostore za bolnike. Tako je v začetku 20. stoletja bilo v bolnišnici že 315 bolniških postelj. Po zaprtju kadetske šole leta 1869 so si meščani želeli, da bi šolo kmalu ponovno odprli. Ker pa so v nekdanji kadetski šoli bili nameščeni vojaki 47. mariborskega pešpolka, je mestni svet leta 1894 dal ob Tržaški cesti zgraditi novo pehotno vojašnico. Tako so v letih 1894-1895 zgradili en enonadstropni oficirski paviljon in dve dvonadstropni stavbi za vojake. {{kategorija v Zbirki|Tržaška cesta (Maribor)}} [[Kategorija:Ulice v Mariboru]] 8trwvnkmv1ndvjpf8urjqctnvq5f2l0 0 157098 6758306 6444414 2026-09-29T12:42:09Z Magnefl 108227 foto 6758306 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadna kanela | image = Botanischer Garten Berlin-Dahlem 10-2014 photo21 Arundo donax.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice) | ordo = [[Poales]] (travovci) | familia = [[Poaceae]] (trave) | subfamilia = [[Arundinoideae]] | tribus = Arundineae | genus = ''[[Arundo]]'' (kanela) | species = '''''A. donax''''' | binomial = ''Arundo donax'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} [[File:Arundo donax-s.jpg|thumb|upright]] '''Navadna kanela''' (tudi '''navadni trstikovec''' ali '''navadna trstenika''') (znanstveno ime '''''Arundo donax''''') je visoka [[trajnica]], ki uspeva v slanih vodah solin ali ob morski obali. V [[Slovenija|Sloveniji]] ni samonikla. Verjetno je podivjala iz nekdanje gojitve. Njena prava domovina je [[Azija]], od koder so jo prinesli zaradi večstranske uporabnosti njenih olesenelih [[steblo|stebel]] (strehe za senčnice, koli za ograje, privezovanje [[paradižnik]]ov in drugih kultur). Njena ozkolistna sorodnica je [[plinijeva kanela]] (''Arundo plinii''), ki pa je v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] samonikla. == Zunanje povezave == * [http://www.teamarundo.org Arundo as an invasive species in California] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051123104749/http://teamarundo.org/ |date=2005-11-23 }} * [http://tncweeds.ucdavis.edu/esadocs/arundona.html The Nature Conservancy: ''Arundo donax'' Info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070519113358/http://tncweeds.ucdavis.edu/esadocs/arundona.html |date=2007-05-19 }} * [http://tncweeds.ucdavis.edu/handbook.html The Nature Conservancy Weed Control Methods Handbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070531140832/http://tncweeds.ucdavis.edu/handbook.html |date=2007-05-31 }} {{kategorija v Zbirki|Arundo donax|Navadni trstikovec}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trave]] {{botanična škrbina}} 1tvd3yxysv00gxhdhbfc28qxhwkxcfi 6758318 6758306 2026-09-29T13:17:01Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6758306|6758306]] uporabnika [[Special:Contributions/Magnefl|Magnefl]] ([[User talk:Magnefl|pogovor]]) - preveč za tako kratek članek 6758318 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | color = lightgreen | name = Navadna kanela | image = Botanischer Garten Berlin-Dahlem 10-2014 photo21 Arundo donax.jpg | image_width = 240px | regnum = [[Plantae]] (rastline) | divisio = [[Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Liliopsida]] (enokaličnice) | ordo = [[Poales]] (travovci) | familia = [[Poaceae]] (trave) | subfamilia = [[Arundinoideae]] | tribus = Arundineae | genus = ''[[Arundo]]'' (kanela) | species = '''''A. donax''''' | binomial = ''Arundo donax'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|L.]] }} '''Navadna kanela''' (tudi '''navadni trstikovec''' ali '''navadna trstenika''') (znanstveno ime '''''Arundo donax''''') je visoka [[trajnica]], ki uspeva v slanih vodah solin ali ob morski obali. V [[Slovenija|Sloveniji]] ni samonikla. Verjetno je podivjala iz nekdanje gojitve. Njena prava domovina je [[Azija]], od koder so jo prinesli zaradi večstranske uporabnosti njenih olesenelih [[steblo|stebel]] (strehe za senčnice, koli za ograje, privezovanje [[paradižnik]]ov in drugih kultur). Njena ozkolistna sorodnica je [[plinijeva kanela]] (''Arundo plinii''), ki pa je v [[Sredozemlje|Sredozemlju]] samonikla. == Zunanje povezave == * [http://www.teamarundo.org Arundo as an invasive species in California] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20051123104749/http://teamarundo.org/ |date=2005-11-23 }} * [http://tncweeds.ucdavis.edu/esadocs/arundona.html The Nature Conservancy: ''Arundo donax'' Info] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070519113358/http://tncweeds.ucdavis.edu/esadocs/arundona.html |date=2007-05-19 }} * [http://tncweeds.ucdavis.edu/handbook.html The Nature Conservancy Weed Control Methods Handbook] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070531140832/http://tncweeds.ucdavis.edu/handbook.html |date=2007-05-31 }} {{kategorija v Zbirki|Arundo donax|Navadni trstikovec}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Trave]] {{botanična škrbina}} tdbbo766kwb5tbtecqkfjsibqen8h41 0 160709 6758438 6729438 2026-09-29T18:04:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758438 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kongsberg | native_name = | official_name = | settlement_type = Mesto | image_skyline = Kongsberg Vestsida.jpg | image_caption = Kongsberg julija 2006 | image_flag = Flag of Kongsberg.gif | image_shield = Kongsberg komm.svg | image_map = Norway Counties Viken Position.svg | image_size = 75px | shield_size = 80px | pushpin_map = Norveška | pushpin_relief = 1 | nickname = Teknologibyen<br />mesto tehnologije | subdivision_type = [[Država]] | subdivision_name = {{NOR}} | subdivision_type1 = Občina | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = [[Viken (okrožje)|Viken]] | subdivision_type3 = okraj | subdivision_name3 = Lower Buskerud | leader_title = | leader_name = | established_title = Ustanovitev | established_date = 1624 | area_total_km2 = 792 | area_urban_km2 = 753 | area_metro_km2 = | area_footnotes = | population_as_of = 2011 | population_total = 25.090 | population_density_km2 = auto | population_blank1_title = Občina | population_blank1 = | population_urban = | population_density_urban_km2 = auto | population_blank2_title = | population_blank2 = | population_metro = | population_density_metro_km2 = auto | population_demonym = Kongsbering/ Kongsbergenser<br />Kongsbergensar | demographics_type2 = | demographics2_title1 = | demographics2_info1 = | iso_code = [[ISO 3166-2:NO|NO-1103]] | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +01:00 | timezone_DST = [[Central European Summer Time|CEST]] | utc_offset_DST = +02:00 | coordinates = {{koord novi|59|40|10|N|09|39|06|E|region:NO|display=inline,title}} | website = {{URL|www.kongsberg.kommune.no/}} }} '''Kongsberg''' je zgodovinsko rudarsko mesto in občina v Buskerudu v okrožju [[Viken (okrožje)|Viken]] na [[Norveška|Norveškem]]. Mesto leži ob reki [[Numedalslågen]] na vhodu v dolino Numedal. Kongsberg je bil stoletja središče rudarjenja [[srebro|srebra]], proizvodnje [[orožje|orožja]] in [[gozdarstvo|gozdarstva]] ter je kraj industrije visoke tehnologije, vključno s sedežem največjega norveškega obrambnega izvajalca ''Kongsberg Gruppen''. Kongsberg, prej pisan kot ''Konningsberg'' ('Kraljeva gora'), je bil razvit kot rudarsko mesto na podlagi rudnikov srebra Kongsberg, ki jih je leta 1624 ustanovil in poimenoval po danskem in norveškem kralju [[Kristijan IV. Danski|Kristijanu IV.]] Kralj je povabil nemške inženirje in druge strokovnjaki iz [[Saška|Saške]] in regije [[Harz]] za pomoč pri izgradnji rudarskega podjetja. Kot rudarsko mesto je imel Kongsberg izrazito urbano kulturo, ki je bila v nasprotju z okolico, na katero je močno vplivala tradicija rudarskih skupnosti v Nemčiji in kjer se je nemški jezik v veliki meri uporabljal v rudarskih poslih in za verske službe. V prvih letih je bila skoraj polovica mestnega prebivalstva nemških priseljencev, večina inženirjev in vodilnih delavcev pa so bili nemški priseljenci in njihovi potomci daleč v 19. stoletju, ki so postali poseben družbeni razred, imenovan rudarske družine, ki so tvorile izobraženo družbeno elito Kongsberga, v nasprotju z norveškim kmečkim prebivalstvom; prvi [[Nobelova nagrada za ekonomijo|Nobelov nagrajenec za ekonomijo]] [[Ragnar Frisch]] je pripadal takšni rudarski družini Kongsberga. Do 18. stoletja je bil Kongsberg drugo največje mesto na Norveškem, takoj za [[Bergen|Bergnom]]. Kongsberg je bil eno od dveh norveških privilegiranih rudarskih mest in je tako tvoril posebno rudarsko jurisdikcijo ({{lang-no|Bergstad}}) in je postal del okrožja Buskerud šele leta 1760. 1. januarja 1838 je nova državna zakonodaja, ki je ustanovila lokalne vlade, naredila Kongsberg za občino. Podeželski občini Ytre Sandsvær in Øvre Sandsvær sta bili leta 1964 združeni v občino Kongsberg. Kongsberg je v 19. stoletju postopoma izgubil pomen za druga mesta, zlasti za hitro rastočo prestolnico Christiania (današnji [[Oslo]]). Rudnik srebra Kongsberg so zaprli leta 1958 po delovanju 334 let in je danes muzej in glavna turistična atrakcija mesta. Kongsberg ostaja kraj kraljeve norveške kovnice ({{lang-no|Det Norske Myntverket}}), ki kuje norveške kovance ter proizvaja obtočne in zbirateljske kovance za druge države. Kongsberg je tudi dom največjega norveškega obrambnega izvajalca, Kongsberg Gruppen, ustanovljenega leta 1814. Dva izmed njegovih najbolj znanih izdelkov sta bila Kongsberg Colt in puška Krag–Jørgensen.<ref>{{navedi splet |url=https://snl.no/Kongsberg_Gruppen_ASA |title=Kongsberg Gruppen ASA |publisher=Store norske leksikon |access-date= October 1, 2017}}</ref> V Kongsbergu sta kampus Univerze jugovzhodne Norveške in šola Tiniusa Olsena, združena tehnična poklicna visoka in srednja šola. == Zgodovina == [[File:Silver-3d26c.jpg|thumb|Klasična žica Kongsberg-srebrna, zbrana v 1980-ih. Velikost 1,4 cm × 1 cm × 0,9 cm]] [[Image:Kongensgruve_0606.jpg|thumb|left|Vhod v Christian 7. Stoll]] [[Image:Chr7_skraaplan.jpg|thumb|right|Znotraj rudnikov. Christian 7. Stoll (desno), «skråplanet» (dol levo)]] [[File:Handcars, Kongensgruve (112-1269 IMG).jpg|thumb|left|Rudniki srebra Kongsberg]] [[File:Fra Kongens gruve.jpg|thumb|upright|Iz kraljevega rudnika, ki ga je leta 1834 narisal Johannes Flintoe in prikazuje delo v rudniku Kongsberg.]] Kongsberg je ustanovil dansko-norveški kralj Kristijan IV. kot rudarsko skupnost leta 1624 po odkritju srebra. Po uradnih zapisih sta srebro prva odkrila pastirska otroka Helga Verp in Jacob Grosvold poleti 1623. Vendar pa je bil obstoj nahajališč plemenitih kovin znan že prej, kar dokazujejo znaki zgodnejšega izkopavanja srebra. Z vzponom rudarjenja srebra je Kongsberg postal največje industrijsko središče na Norveškem pred industrijsko revolucijo. Na vrhuncu rudarjenja srebra v začetku 18. stoletja so rudniki srebra v Kongsbergu in sorodne industrije prispevale 10 % dansko-norveškega bruto nacionalnega proizvoda. Za razvoj rudnikov srebra Kongsberg je Kristijan IV. najel Nemce iz rudnikov srebra na Saškem in Harzu ter pripeljal Nemce iz drugih rudnikov na Norveškem. Nemci so prinesli svoje znanje o rudarski tehnologiji, ki je bila še posebej pomembna v fazi zagona. Pred letom 1623 je bilo mesto na kraljevem ozemlju Sandsvær. Štiri leta po ustanovitvi rudnikov srebra Kongsberg je bila večina od 1500 delavcev in uradnikov še vedno Nemcev. Postopoma so Norvežani vstopili v delovno silo in bili zaposleni kot nadzorniki. Leta 1636 je bilo tam zaposlenih 1370 Nemcev in 1600 Norvežanov. Leta 1648 je v Kongsbergu delalo 1500 Nemcev in 2400 Norvežanov. [[Smodnik]] je bil uradno uveden v rudarstvu leta 1681. Rudarjenje v posebej trdih kamninah gore Kongsberg je bilo energetsko intenzivno, zato je rudnik srebra nadaljeval z razvojem nove tehnologije za zmanjšanje proizvodnih stroškov. Velik umetni jez je poganjal dvigala rudnika, preden je bila uvedena elektrika. Leta 1624 je bila zgrajena cesta od Hokksunda do Kongsberga, ki je služila rudnikom srebra Kongsberg, najpomembnejša cesta, zgrajena na Norveškem v 17. stoletju. Leta 1665 je bila cesta razširjena do Kristiansanda in Larvika. Do leta 1683 je bila rudarska industrija pomembna gospodarska panoga države. Hiter razvoj Kongsberga je pomenil, da se je število delavcev v mestu do konca 17. stoletja močno povečalo. Delež Norvežanov v delovni sili se je povečal, vendar so v glavnem osebju dolgo časa prevladovali Nemci. Kongsberg je bil skorajda predstraža Nemčije na Norveškem: rudnik je imel nemško ime, uradni jezik pa je bila nemščina, šele pozneje je postal dvojezičen (nemščina in danščina). V Kongsbergu je bil uporabljen tudi nemški gorski pravosodni sistem. Pravno to pomeni, da so mesto zavezovali neodvisni predpisi, ki so delno ločevali rudarsko skupnost od pravnega sistema države. Nemci so s seboj prinesli ''Knappschaft'', [[ceh]]u podobno združenje rudarjev, ki je zagotavljalo brezplačno zdravstveno pomoč, pokojninski načrt, bolniško odsotnost delavcev in sobotni odmor. Kolobarjenje v poljedelstvu, značilno za Kongsberg, je morda navdihnilo tudi nemški vzorec. Izkupiček iz rudarjenja srebra je bil dragocena pomoč za omejene danske finance. Dansko-Norveška se je močno zanašala na srebro iz Kongsberga, da bi podprla vojno proti Švedski. Plemenite kovine so postajale vedno bolj pomembne v valuti in da bi se približala svojemu viru surovin, se je kraljeva kovnica leta 1686 preselila iz Akershusa v Kongsberg. Med [[velika severna vojna|veliko severno vojno]] leta 1716 je mesto postalo glavna tarča vdora [[Karel XII. Švedski|Karla XII.]] v Norderhof. Kongsberg je bil še posebej znan po rudnikih srebra in njihovi visoki čistosti. Kongsbergova ruda je vsebovala tudi določeno količino [[zlato|zlata]] ter velike količine [[baker|bakra]], [[kobalt]]a, [[svinec|svinca]] in [[cink]]a ter [[fluorit]]a. Približno 15.750 ton<ref>[https://www.mindat.org/loc-33366.html Kongsberg silver mining district] at Mindat.org</ref> srebra je bilo pridobljenih med odkritjem srebrovih rudnih slojev leta 1623 in zadnjim letom rudarjenja leta 1957. Delovna sila v rudniku se je začela močno povečevati ob koncu 17. stoletja. Po popisu leta 1769 je bilo v rudnikih zaposlenih približno 4000 delavcev. S skupno 8000 prebivalci je bilo mesto drugo največje na Norveškem za Bergnom (in tako večje od današnje prestolnice Oslo).<ref>[http://www.mindat.org/loc-33366.html Kongsberg Silver Mining District]</ref> Po popisu prebivalstva na Norveškem leta 1749 je bil Kongsberg najbolj naseljeno mesto v [[Vzhodna Norveška|Vzhodni Norveški]]. Leta 1802 mu je bila podeljena kraljeva listina o trgovini – v vrednosti uradnega mesta. Po nekaj težkih letih z zmanjšano proizvodnjo srebra iz rudnikov, vojni 1807–1814 in hudem mestnem [[požar]]u leta 1810, kjer je 56 hiš na zahodni strani so bili uničeni, je rudarstvo dopolnila vlada, ki je leta 1814 ustanovila obrambno industrijo. Do leta 1835 se je prebivalstvo zmanjšalo na 3540. Kongsberg je dom kraljeve norveške kovnice ({{lang-no|Det Norske Myntverket}}), ki kuje norveške kovance ter proizvaja obtočne in zbirateljske kovance za druge države, kot je [[Izrael]]. Ustanovljena je bila leta 1686 in se je leta 2004 preimenovala v Kraljevo norveško kovnico ({{lang-no|Den Kongelige Mynt}}), potem ko je bila leta 2003 prodana zasebnim vlagateljem (finski kovnici in norveškemu podjetju Samlerhuset). Kongsberg je tudi kraj Rudarske šole Kongsberg (''Kongsberg Bergseminar''), akademska ustanova za rudarsko tehnologijo, ki je delovala od 1757 do 1814.<ref>{{navedi splet |url=http://www.myntverket.no/sider/tekst.asp?side=3&valgtmenypunkt=11 |title=Det Norske Myntverkets historie |publisher=Det Norske Myntverkets|access-date= October 1, 2017|archive-url= https://web.archive.org/web/20170704033532/http://www.myntverket.no/sider/tekst.asp?side=3&valgtmenypunkt=11|archive-date= July 4, 2017|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://snl.no/Kongsberg_bergseminar |title=Kongsberg bergseminar |publisher=Store norske leksikon|access-date= October 1, 2017}}</ref> V mirnih časih se je obrambna industrija postopoma razvila tudi v številne druge vrste visokotehnoloških dejavnosti, ki zdaj prevladujejo pri zaposlovanju v mestu. Leta 1987 pa je državna tovarna orožja Kongsberg (''Kongsberg Vaapenfabrikk'') utrpela veliko finančno krizo kot tudi obtožbe o kršenju pravil ''CoCom'' s prodajo občutljive tehnologije sovjetskemu bloku. Posledično je bilo podjetje razdeljeno na več manjših enot in delno prodano zasebnim vlagateljem. Danes ločena podjetja uspevajo kot eden glavnih norveških visokotehnoloških industrijskih grozdov, osredotočen na obrambno in pomorsko podjetje Kongsberg Gruppen, ki kotira na borzi v Oslu. 13. oktobra 2021 je moški z rezilom zabodel več ljudi, pri čemer jih je pet ubil in tri ranil. Policija je nato prijela osumljenca, za katerega je vodja policije v Kongsbergu kasneje povedal novinarjem, da se je spreobrnil v muslimansko vero.<ref>{{navedi novice |url=https://www.reuters.com/world/europe/man-kills-several-people-norway-bow-arrow-attacks-police-say-2021-10-13/ |title=Man kills several people in Norway in bow and arrow attacks, police say |publisher=Reuters |date=13 October 2021 |accessdate=13 October 2021}}</ref><ref>{{navedi novice |first1=Ellen |last1=Francis |first2=Erin |last2=Cunningham |first3=Rachel |last3=Pannett |first4=Rick |last4=Noack |url=https://www.washingtonpost.com/world/2021/10/13/norway-kongsberg-bow-arrow-attack/ |title=Norway bow-and-arrow attack that killed five people appears to be 'terrorist act,' police say |newspaper=The Washington Post |date=13 October 2021 |accessdate=14 October 2021}}</ref> == Geografija == Kongsberg leži na ustju doline Numedal; bolj proti jugu se dolina imenuje Lågendalen. Sosednji občini Kongsberga sta Flesberg na severu; Øvre Eiker in Hof na vzhodu; Lardal, Siljan in Skien na jugu; ter Sauherad in Notodden na zahodu. Od teh sta prvi dve v okrožju Buskerud kot Kongsberg, medtem ko Hof in Lardal ležita v Vestfoldu, drugi pa v Telemarku. Mesto deli reka [[Numedalslågen]], ki ima v samem mestu tri slapove. === Podnebje === Kongsberg ima vlažno celinsko podnebje (''Dfb''), s poznim poletjem in jesenjo kot najbolj mokro sezono ter februarjem in aprilom kot najbolj suho sezono. Po norveških standardih ima topla poletja; povprečne dnevne vrednosti poleti so primerljive z Oslom. Pozimi je Kongsberg hladnejši od Osla in snežna odeja na tleh je običajna. Največja zabeležena višina snega je bila 123 cm 3. marca 2006. Najvišja temperatura vseh časov 34,6 °C je bila zabeležena 19. junija 1970, medtem ko je bila 10. avgusta 1975 zabeležena 34,5 °C. Najnižja temperatura v zgodovini –32,5 °C je bila zabeležena 3. januarja 1941. Januarja 2022 so vse mesečne najnižje vrednosti stare, 11 izpred leta 1950. Vse najvišje vrednosti so iz obdobja po letu 1950, 5 od 12 iz po letu 2000 (pr. januar 2022). Kongsberg je zabeležil 30 °C že 14. maja (leta 2000). Vremenska postaja Kongsberg brannstasjon snema od leta 2003, ekstremi vključujejo podatke iz Kongsberg II, III in IV. == Kultura == {{multiple image |direction=horizontal |total_width=300 |image1=Kongsbergkirkefront.jpg|caption1=Cerkev Kongsberg |image2=Gloger organ Kongsberg.jpg|caption2=Baročne orgle cerkve Kongsberg }} S povečanjem prebivalstva med razcvetom rudarjenja srebra v mestu sredi 18. stoletja je prišla potreba po novi cerkvi, ki so jo gradili 21 let in jo slavnostno odprli leta 1761. Ima strogo rdečo opečno zunanjost, a bogato okrašeno baročno notranjost, vključno z edinstvenimi lestenci, izdelanimi v steklarni Nøstetangen v sosednjem Hokksundu. Cerkev Kongsberg ostaja ena največjih na Norveškem s kapaciteto 2400 sedežev. Prvotne cerkvene orgle iz baročnega obdobja, ki jih je v letih 1760–65 izdelal priznani nemški izdelovalec orgel Gottfried Heinrich Gloger, je Jürgen Ahrend v letih 1999–2000 v celoti obnovil in januarja 2001 ob velikem pompu ponovno odprl. S svojimi 42 glasovi so največje baročne orgle v Skandinaviji. Vsako leto konec januarja glasbeni festival Gloger zdaj pritegne izbrano množico umetnikov in ljubiteljev glasbe z vsega sveta. Od leta 1964 Kongsberg gosti Kongsberg Jazzfestival, letni mednarodni jazz festival. V zadnjih letih so na festivalu, ki ga močno sponzorira lokalna industrija, nastopali ugledni svetovni izvajalci, kot so BB King, Diana Krall, Ornette Coleman, Joshua Redman in John Scofield. == ''Kronene i Håvet'' == [[File:Kronene i Håvet.JPG|thumb|upright|Kronene i Håvet]] Ta znamenitost (''Kronene i Håvet'') je mesto, kjer so norveški kraljevi monogrami vklesani v pobočje gore s pogledom na Kongsberg, da bi označili kraljeve obiske v mestu. Junija 1704 je kralj Friderik IV. obiskal Kongsberg in začel tradicijo, ki se še vedno praznuje. Kralj Friderik je poskrbel tudi za beleženje monogramov obiskov prejšnjih monarhov. Prvi monogram na pobočju je pripadal Kristijanu IV., ki je leta 1624 ustanovil Kongsberg na mestu na novo odkritih nahajališč srebra. Njegovemu obisku je sledil obisk [[Friderik III. Dansi|Friderika III.]] (1648) in [[Kristjan V. Danski|Kristjana V.]] (1685). [[Kristjan VI. Danski]] in njegova kraljica Sofija Magdalena (1733), [[Friderik V. Danski]] (1749), [[Oskar I. Švedski]] (1845), [[Oskar II. Švedski]] (1890), [[Haakon VII. Norveški]] (1908), [[Olaf V. Norveški]] (1962) in nazadnje [[Harald V. Norveški]] (1995). == Tehnološki park Kongsberg == Tehnološki park Kongsberg je del Kongsberga, ki je na Kirkegårdsveien 45 in Arsenal na Kongsgårdsmoen. Ima več kot 5200 zaposlenih, razpršenih po 60 narodnostih in 48 državah, svoje korenine pa lahko izsledimo vse do leta 1814. Med najemniki v tehnološkem parku so Kongsberg Gruppen, Kongsberg Defence & Aerospace, GKN Aerospace, Siemens Energy, Kongsberg Terotech, TechnipFMC, Data Respons in Kongsberg Precision Cutting Systems.<ref>{{navedi splet |title=Om Kongsberg Teknologipark |url=https://www.kongsberg-teknologipark.no/om-oss/ |access-date=2021-02-11 |website=Kongsberg Teknologipark |language=nb-NO |archive-date=2021-04-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417170359/https://www.kongsberg-teknologipark.no/om-oss/ |url-status=dead }}</ref> Park upravlja tudi nepremičnine v Stjørdalu, Hortenu, Sandefjordu, Skedsmu, Askerju, Bærumu, Oslu, Ryggeju, Kristiansandu, Stavangerju, Ulsteinviku in Brattvågu. ==Pobratena mesta== Kongsberg je pobraten z:<ref>{{navedi splet |title=Formannskapet: Myndighet og ansvarsområde |url=https://www.kongsberg.kommune.no/globalassets/dokumenter/12politikk-og-innsyn/02presentasjoner/02formannskap/191106presentasjon-formannkapets-ansvar-og-myndighet.pdf |website=kongsberg.kommune.no |publisher=Kongsberg Kommune |page=15 |language=no |date=2019-11-06 |access-date=2021-05-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220803183911/https://www.kongsberg.kommune.no/globalassets/dokumenter/12politikk-og-innsyn/02presentasjoner/02formannskap/191106presentasjon-formannkapets-ansvar-og-myndighet.pdf |archive-date=2022-08-03 |url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|JPN}} Čitose, Hokaido, Japonska *{{flagicon|FIN}} [[Espoo]], Finska *{{flagicon|NED}} [[Gouda]], Nizozemska *{{flagicon|DEN}} občina Køge, Danska *{{flagicon|SWE}} občina Kristianstad, Švedska <!--Red Wing - twinning ended--> *{{flagicon|ISL}} občina Skagafjörður, Islandija {{div col end}} == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kongsberg}} *{{Wikivoyage-inline|Buskerud}} *{{Wikivoyage-inline|Kongsberg}} *[https://www.laagendalsposten.no/historiske-bilder/historiske-bilder-bildegalleri/historiske-bilder-fra-kongsberg/g/2-2.1601-1.3315358 Photos of the town - old and new] *[https://web.archive.org/web/20050308210715/http://www.solvveien.no/index_english.htm Kongsberg Tourist Office] - Comprehensive information about the town and surrounding landscape, including photos and webcams *[http://www.virtualtourist.com/travel/Europe/Norway/Buskerud/Kongsberg-217419/TravelGuide-Kongsberg.html Kongsberg Travel Guide]- From VirtualTourist.com; contains tourist-submitted photos and articles *[https://web.archive.org/web/20051028182706/http://www.kongsberg-jazzfestival.no/default.asp?uid=172&CID=172 Kongsberg Jazz Festival] - Official website, with lists of artists and concert dates {{in lang|no}} *[http://www.gloger.no/ The Gloger Academy] - History of the Gloger Organ and information on upcoming concerts and the Gloger Music Festival {{in lang|no}} *[http://www.laagendalsposten.no/ Laagendalsposten] Local newspaper covering Kongsberg and Numedal {{in lang|no}} {{Buskerud}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine Norveške]] [[Kategorija:Mesta na Norveškem]] j7nfpzn2trkmno1tx8npxcb54me5m2u 0 167149 6758304 6580736 2026-09-29T12:40:05Z Boris Sovič 216874 6758304 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Prof. dr. Alojz Križman''', [[Slovenci|slovenski]] [[metalurg]], [[profesor]] [[strojništvo|strojništva]], [[doktor znanosti]], [[politik]] in [[športni delavec]], 19. [[mariborski župan]], rektor univerze, * [[24. maj]] [[1940]], [[Križevci pri Ljutomeru|Križevci pri Ljutomeru]]. == Življenjepis == Rojen je bil v [[Križevci pri Ljutomeru|Križevcih pri Ljutomeru]]. Osnovno šolo in klasično gimnazijo je obiskoval v [[Maribor|Mariboru]]. Leta 1965 je diplomiral na [[Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani|Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. Kot strokovnjak s področja strojništva se je leta 1964 zaposlil v gospodarstvu v podjetju [[Mariborska livarna Maribor]] sprva kot razvojni inženir, nato pa kot vodja razvoja tehnologije<ref name="#1">Andrej Paulin, Enciklopedija Slovenije, 6, Mladinska knjiga Ljubljana, 1992, str. 22</ref>. Leta 1980 je doktoriral na Univerzi v [[Leoben|Leobnu]]<ref>{{Navedi splet |url=http://institute.unileoben.ac.at/giessereikunde/Forschung_PhD2003.html |title=arhivska kopija |accessdate=2008-05-24 |archive-date=2014-02-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140226043130/http://institute.unileoben.ac.at/giessereikunde/Forschung_PhD2003.html |url-status=dead }}</ref> z delom »Die Fertigung von Rohrluppen im horizontalen Strangguß für die Herstellung von Kondensatorrohren aus Cu-Zn-Legierungen«. Njegovo znanstveno in strokovno delo obsega področje neželeznih kovinskih gradiv<ref name="#1"/>. Na strokovnem področju je glavni in odgovorni urednik Livarskega vestnika, ki ga izdaja Društvo livarjev Slovenije<ref>http://www.drustvo-livarjev.si/index.php?option=com_content&task=view&id=18&Itemid=30&lang=slovenian</ref>. Na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]] se je zaposlil leta 1976. Deloval je kot profesor in [[raziskovalec]]. Od leta 1979 do 1983 je bil predstojnik VTO Strojništvo, od leta 1983 do 1987 dekan [[Tehniška fakulteta v Mariboru|Tehniške fakultete Maribor]] in od leta 1987 [[rektor]] [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]. Imenovan je bil v naziv [[zaslužni profesor]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.um.si/univerza/nagrade-priznanja/castni-naslovi/Strani/Zaslu%C5%BEni-profesor-UM.aspx|title=Zaslužni profesor UM|accessdate=2018-01-22|website=www.um.si|language=sl-SI|archive-date=2018-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20180114073948/https://www.um.si/univerza/nagrade-priznanja/castni-naslovi/Strani/Zaslu%C5%BEni-profesor-UM.aspx|url-status=dead}}</ref> == Družbeno delovanje == Leta 1988 je postal član [[Odbor za varstvo človekovih pravic|Odbora za varstvo človekovih pravic]]. Bil je med ustanovitelji [[Slovenska demokratska zveza|Slovenske demokratske zveze]], ustanovitelj in predsednik [[Lista za Maribor|Liste za Maribor]] in predsednik stranke Zveza neodvisnih Slovenije<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zveza-zns.si/ |title=arhivska kopija |accessdate=2008-05-24 |archive-date=2008-01-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080114225740/http://www.zveza-zns.si/ |url-status=dead }}</ref>. Na prvih županskih volitvah v samostojni Sloveniji je leta 1994 postal [[župan]] Univerzitetnega mesta [[Maribor]], od leta [[1998]] do leta [[2006]] pa je deloval kot [[član mestnega sveta]]. Od leta [[2002]] do [[2007]] je bil član [[Državni svet Republike Slovenije|Državnega sveta Republike Slovenije]]<ref>http://www.dvk.gov.si/volitve2002/V2_uradni_izid_DS.html</ref>. Je dolgoletni predsednik najstarejšega slovenskega športnega društva, [[Zveza mariborskih športnih društev Branik|Zveze mariborskih športnih društev Branik]]. Alojz Križman je dobitnik več priznanj, med njimi državne nagrade [[Sklad Borisa Kidriča|Sklada Borisa Kidriča]] za raziskovalne dosežke. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] == Viri == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{wikinavedek}} * [http://www.maribor.si/povezava.aspx?pid=122 Mestna občina Maribor] * [http://www.zveza-msdbranik.si/si/oZvezi/oZvezi.htm Zveza mariborskih športnih društev Branik] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080114203531/http://www.zveza-msdbranik.si/si/oZvezi/oZvezi.htm |date=2008-01-14 }} {{start box}} {{succession box | prej = dr. [[Mehmedalija Đonlagić|Dali Đonlagić]] | naziv = Rektor Univerze v Mariboru | leta= [[1985]] &ndash; [[1993]] | potem = dr. [[Ludvik Toplak]]}} {{succession box | prej = [[Magdalena Tovornik]] predsednica skupščine občine | naziv = Župan mestne občine Maribor | leta= [[1994]] &ndash; [[1998]] | potem = [[Boris Sovič]]}} {{succession box | prej = dr. [[Avgust Majerič]]| naziv = Član Državnega sveta Republike Slovenije iz tretje volilne enote | leta = [[2002]] &ndash; [[2007]] | potem = [[Drago Žura]]}} {{end box}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Križman, Alojz}} [[Kategorija:Rojeni leta 1940]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski inženirji strojništva]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Leobnu]] [[Kategorija:Rektorji Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Člani Državnega sveta Republike Slovenije]] [[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Maribor (2002-2006)]] [[Kategorija:Mestni svetniki Mestne občine Maribor (2010-2014)]] [[Kategorija:Nagrajenci Sklada Borisa Kidriča]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Zaslužni profesorji Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Osebnosti Občine Križevci]] dkzwo6z7gsoevmame6l16s6rcm3iybu 0 168964 6758281 4352820 2026-09-29T12:22:03Z Boris Sovič 216874 6758281 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franc Lindner''', 2. [[Maribor|mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister). == Županovanje == Franc Lindner je za kratek čas postal mariborski župan leta [[1802]], ko je po odstopu prvega župana [[Jožef Altmann|Jožefa Altmanna]] zasedel ta položaj. == Viri == Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Jožef Altmann]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1802]] &ndash; [[1802]] | potem = [[Ivan Jurij Ferlinz]]}} {{end box}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Lindner, Franc}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] itbrrupqg7wvn2b89bglm20sk1p2v0x 0 168967 6758282 4352785 2026-09-29T12:22:34Z Boris Sovič 216874 6758282 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ivan Jurij Ferlinz''', [[Maribor|3. mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister). == Županovanje == Izvoljen je bil leta [[1802]]. Prva nočna svetilka v Mariboru je leta [[1805]] ali [[1806]] zagorela pred vhodom v [[kresija|kresijo]]. V njegovem mandatu je mesto zaradi vojn in francoskih zasedb ([[1804]] in [[1810]]) doživljalo hude čase. [[Magistrat]] težkih razmer ni mogel obvladovati. Župan je bil po nekaterih navedbah odpuščen, po drugih pa je leta 1810 odstopil. == Viri == * Antoša Leskovec: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor Jože curk, Bruno Hartman, Jože Koropec. Maribor: Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Franc Lindner]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1802]] &ndash; [[1810]] | potem = [[Karl Kuglmayer]]}} {{end box}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Ferlinz, Ivan Jurij}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] kglj9l4etharqgmhs8a80lwcjsr76q6 0 168969 6758283 4352817 2026-09-29T12:23:03Z Boris Sovič 216874 6758283 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{slog}} '''Karl Kuglmayer''', 4. [[Maribor|mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister). == Županovanje == Po odstopu prejšnjega župana [[Ivan Jurij Ferlinz|Ivana Jurija Ferlinza]] so bile tri volitve župana leta [[1810]] neuspešne, ker nobeden od izvoljenih ni hotel prevzeti županskega mesta. Končno pa je izvoljeni Karl Kuglmayer leta [[1810]] prevzel mesto provizoričnega župana. V njegovem mandatu je bila v ospredju huda finančna stiska magistrata, ki je sovpadala še z državnim bankrotom ([[1811]]). == Viri == * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor Jože curk, Bruno Hartman, Jože Koropec. Maribor: Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Ivan Jurij Ferlinz]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1810]] &ndash; [[1814]] | potem = [[Franz Mühlstein]]}} {{end box}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Kuglmayer, Karl}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] q5af6m75bqsoegudy3q0w0k0ugte6ax 0 168972 6758285 5020468 2026-09-29T12:24:56Z Boris Sovič 216874 6758285 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{slog}} '''Vincenc Tautscher''', [[sodnik]], [[Maribor|6. mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister), * (?), † [[1834]]. == Življenjepis == Vincenc Tautscher je deloval sprva kot sodnik [[Ptuj|ptujskega]] magistrata. Mariborski župan je bil od leta 1816 do leta 1834. Umrl je leta 1834. == Županovanje == Po sporazumu med gubernijem in notranjeavstrijskim apelacijskim sodiščem v [[Celovec|Celovcu]] je bilo je bilo mesto mariborskega izprašanega župana leta 1816 podeljeno prvemu sodniku ptujskega magistrata Vincencu Tautscherju. V njegovem županskem obdobju je magistrat uredil mestne finance, za kar so mestnemu blagajniku Matiji Satzerischu podelili naslov častnega meščana. Urejene mestne finance so omogočile začetek posodabljanja mesta. Odstranili so Graška in Koroška [[mestna vrata]], zasuli mestni obrambni jarek in zgradili vozne poti v predmestja. Od leta 1823 je mesto začelo uvajati ulično razsvetljavo. Leta 1822 in 1831 so po mariborskem predmestju pustošili veliki požari. == Viri == * Antoša Leskovec: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor Jože curk, Bruno Hartman, Jože Koropec. Maribor: Obzorja, 1991. * Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina / [[Rudolf Gustav Puff]]; prevedel Franc Vogelnik. Maribor: Založba Obzorja, 1999 (str.282). == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Franz Mühlstein]] | naziv = Mariborski župan | leta= 1816 &ndash; 1834 | potem = [[Anton Gamilschegg]]}} {{end box}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Tautsher, Vincenc}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] bep1mpprrl1cnp8fzesmx441moqfvru 0 168976 6758286 4967510 2026-09-29T12:25:58Z Boris Sovič 216874 6758286 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Anton Gamilschegg (Gamillschegg)''', 7. [[Maribor|mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister). == Županovanje == Anton Gamilschegg je postal mariborski župan leta 1849. V njegovem obdobju je Maribor postal sedež okrožne vlade za [[Slovenska Štajerska|slovensko Štajersko]] (imenovano mariborsko okrožje). Meščani so se za lobiranje zahvalili rojaku Ivanu Gašpreju Seillerju, dunajskemu dvornemu [[svetnik]]u in sodnemu [[odvetnik]]u z nazivom [[častni meščan]]. Leta 1850 je župan Anton Gamilschegg zaradi prezaposlenosti s pravosodnimi zadevami odstopil. == Viri == * Antoša Leskovec: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor Jože curk, Bruno Hartman, Jože Koropec. Maribor: Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Vincenc Tautscher]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1849]] &ndash; [[1850]] | potem = [[Otmar Reiser]]}} {{end box}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Gamilschegg, Anton}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] 01iq3dk5dp0trrr2lbkw97zctggtuf8 0 168983 6758287 6580794 2026-09-29T12:26:35Z Boris Sovič 216874 6758287 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Otmar (Othmar) Reiser''', [[Avstrijci|avstrijski]] [[notar]] in [[Maribor|8. mariborski]] [[župan]], * [[1792]], [[Villingen]], † [[1868]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Otmar Reiser je bil rojen v [[Villingen|Villingenu]] (po nekaterih podatkih v [[Kappel|Kappelu]]) v [[Schwarzwald|Schwarzwaldu]]. Leta [[1825]] je zaradi naklonjenosti strica, šentpavelskega opata, postal upravitelj gospostva [[Vetrinjski dvor]] in komisar istega okraja. Bil je tudi upravitelj gospostva [[Pesniški dvor]] ter komisar tega okraja. == Županovanje == Za župana je bil soglasno izvoljen leta [[1850]]. V njegovem obdobju je mariborska [[gimnazija]] leta [[1850]] pridobila dva razreda in pridobila stopnjo višje gimnazije. Leta [[1854]] je Maribor dobil nižjo realko. [[Univerzitetni klinični center Maribor|Mestna bolnišnica]] se je leta [[1855]] preselila v novo stavbo v Magdalenskem predmestju. V Magdalenskem predmestju so leta [[1856]] odprli tudi veliko vojaško šolo - kadetnico. Izvedel je priprave za ustanovitev mestne hranilnice in skrbel za napredek okoliškega vinogradništva (Pekre, Hrastje) Leta [[1859]] je škof [[Anton Martin Slomšek]] v Maribor iz koroškega [[Šentandraž v Labotski dolini|Št. Andraža]] v [[Labotska dolina|Labotski dolini]] prenesel sedež [[nadškofija Maribor|lavantinske škofije]]. Župan Reiser je pomembno vplival na prenos sedeža lavantinske škofije v Maribor potem, ko je leta 1854 prevzel glavno breme priprave sedeža škofije v Mariboru. Leta 1859 je monarhija zaradi varčevanja in poenostavitve uprave razpustila okrožne oblasti, zaradi česar je mariborska okrožna oblast prenehala delovati leta [[1860]], s čimer je Maribor po dobrih sto letih izgubil položaj okrožnega mesta. Je zadnji predstavnik agrarnega veleposestva v mestni politiki. Bil je lastnik veleposestva na področju [[Pekre|Peker]] in [[Hrastje|Hrastja]]. Reiser je rešil vprašanje mestne zemljiške odveze, usmeril preseljevanje javnih zavodov (bolnišnica) iz starega mesta v predmestja, ki so se 1851 združila v eno mestno upravno enoto. Leta 1856 je odkupil parcelo Kebrove kmetije skupaj z razvalinami cerkve sv. Bolfenka v občini Vrhov Dol – Hrastje (ob današnjem hotelu Bellevue na [[Pohorje|Pohorju]]), ki je po nakupu prešla v posest poznejšega župana v Mariboru in ki se je ob krepki podpori njegovega nečaka [[Matevž Reiser|Matevža Reiserja]], tudi poznejšega mariborskega župana, leta 1861 lotil nujno potrebnih popravil strehe. Za zasluge ga je mesto leta 1883 razglasilo za častnega občana. Pokopan je bil na starem mestnem pokopališču pri [[Ljudski vrt, Maribor|Ljudskem vrtu]]. Ko je [[Mestna občina Maribor]] leta 1940 to pokopališče dokončno zaprla, je organizirala njegovo [[ekshumacija|ekshumacijo]] (tako kot tudi ekshumacijo drugih zaslužnih mož, ki jih niso ekshumirali svojci) in pokop njegovih telesnih ostankov v novi skupni grobnici zaslužnih mož v arkadah frančiškanskega pokopališča na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref name="Maksimiljan Fras"/> Njegov sin je ornitolog [[Otmar Reiser mlajši|Otmar Reiser]].<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Marca 2008, ob 140-letnici njegove smrti so mu v [[Pekre|Pekrah]] postavili spomenik, delo kiparja [[Franc Pliberšek|Franca Pliberška]]. == Opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. *[http://www.ks-pekre.si/index.php?id=1&sub=3] * [http://www.ks-pekre.si/forum/viewtopic.php?id=28 Svečano odkritje doprsnega kipa v Pekrah] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080317225007/http://www.ks-pekre.si/index.php?id=1&sub=3 |date=2008-03-17 }} == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Anton Gamilschegg]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1850]] &ndash; [[1861]] | potem = [[Andreas Tappeiner|Andrej Tappeiner]]}} {{end box}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Reiser, Otmar}} [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] lyxtx2yxt3vpeb8g83qnt46qjihy8ox 0 168985 6758288 6580795 2026-09-29T12:27:12Z Boris Sovič 216874 6758288 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} [[Slika:Pobrežje cemetery 20.JPG|thumb|right|200px|Grob Andreasa Tappeinerja na [[Pobreško pokopališče|Pobreškem pokopališču]] v [[Maribor]]u]] '''Andreas Tappeiner''', tudi '''Toppeiner''', [[poslovnež]], [[Maribor|9. mariborski]] [[župan]] in deželnozborski [[poslanec]], * [[30. november]] [[1810]], [[Maribor]], † [[29. februar]] [[1868]], Maribor. == Življenjepis == Rojen je bil leta 1810 v Mariboru kot sin pivovarnarja in gostilničarja Johanna v mariborskem graškem predmestju. Njegov oče se je leta 1801 priselil v Maribor iz Goldraina na [[Tirolska|Tirolskem]]. Glavno okrožno šolo je obiskoval v Mariboru, nato je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Št. Pavlu na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]] in v Mariboru, kjer je leta 1826 končal 6. razred humanistične smeri. S 16. leti se je pri mojstru Rohlmannu v [[Slovenska Bistrica|Slovenski Bistrici]] izučil za lectarja in leta 1829 odšel na [[Dunaj]] kot lectarski pomočnik. Leta 1831 se je vrnil v Maribor, saj je oče postal zakupnik užitninskega davka. Leta 1834 mu je oče kupil [[pivovarna|pivovarno]] (kasneje Tscheligijeva), ki jo je vodil do leta 1841, ko je kupil [[glažuta|glažuto]] pri [[Lovrenc na Pohorju|Lovrencu na Pohorju]] in se tja preselil. V Lovrencu je užival velik ugled in zaupanje, ki se je odrazilo z izvolitvijo Tappeinerja za občinskega predstojnika in kasneje za župana. Leta 1853 je glažuto prodal in se z družino preselil v Maribor. Posvetil se je javnemu delu in bil kot izkušen gospodarstvenik leta 1861 izvoljen za župana Maribora in za zastopnika mesta Maribor v [[Štajerska (vojvodina)|štajerski]] deželni zbor (ponovno 1867) v [[Gradec|Gradcu]]. Na čelu mesta je ostal do leta 1867. Leta 1867 je bil izvoljen v okrajno zastopništvo Maribora in mesec kasneje za njehovega načelnika. Novembra 1867 je zaradi bolezni odstopil s položaja. Umrl je leta 1868 v Mariboru. Pokopan je bil na starem mestnem pokopališču pri [[Ljudski vrt, Maribor|Ljudskem vrtu]]. 21. septembra 1904 so mu na [[Slomškov trg, Maribor|tedanjem Stolnem trgu]] odkrili kip, delo dunajskega akademskega kiparja Josefa Kassina. Ko je [[Mestna občina Maribor]] leta 1940 staro mestno pokopališče dokončno zaprla, je organizirala njegovo [[ekshumacija|ekshumacijo]] (tako kot tudi ekshumacijo drugih zaslužnih mož, ki jih niso ekshumirali svojci) in pokop njegovih telesnih ostankov v novi skupni grobnici zaslužnih mož v arkadah frančiškanskega pokopališča na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> == Županovanje == V Lovrencu je županoval od 21. avgusta 1850 do 17. februarja 1853. V Mariboru je županoval od leta 1861 do 1867. Na prvi seji mariborskega občinskega odbora je 7. aprila 1861 kot župan razglasil občino mesto Maribor s tremi predmestji za konstituirano. Zavzemal se je za samostojnost občine, kar je dosegel s potrditvijo statuta 13. marca 1866. S slednjim je občina prevzela posle okrajnega glavarstva. Zaradi svoje pomembnosti je dobil Maribor kot prvo mesto za deželnim glavnim mestom Gradcem na začetku leta 1866 z deželnim zakonom svoj občinski statut in občinski volilni red. S tem je postal mariborski mestni urad (magistrat) upravno oblastvo prve stopnje. V času njegovega mariborskega županovanja so izvedli nakup zemljišč za razširitev mesta, odprli tri nove ulice in [[Trg svobode, Maribor|Sofijin trg]], uredili kanalizacijo, tlakovali ceste, v nekatere stranske ulice napeljali petrolejsko razsvetljavo, v magdalenskem predmestju zgradili občinski vodnjak, v koroškem predmestju pa omogočili uporabo dveh obstoječih. V šolstvu so uvedli pouk telesne vzgoje, izboljšali gmotni položaj mestnih učiteljev in ustanovili 4-razredno dekliško šolo (od leta 1867 5. razred). 1. januarja 1865 so odprli kasino, shajališče bogatih meščanov. Po zakonu so morali prevzeti skrb za revne, zato so povečali sredstva mestne hiralnice (špitala) in občinskega inštituta za revne. Tappeinerjevo pivovarno v Graškem predmestju je leta 1861 kupil Tomaž Götz z [[Württemberg|Württemberga]] in jo začel takoj povečevati, tako da so jo šteli že za industrijsko podjetje. Leta 1863 je Maribor z delavnicami [[Južna železnica|Južne železnice]] na [[Studenci|Studencih]] dobil moderno veliko industrijo. Družba se je odločila za lokacijo, ker je Maribor približno enako oddaljen od končnih postaj prog, ki so se v njem stikale: [[Dunaj|Dunaja]] in [[Trst|Trsta]], [[Beljak|Beljaka]] in [[Budimpešta|Pešte]]. Z umnim gospodarjenjem je Tappeiner povišal prihodke mesta, ki so pokrili preselitev [[Mariborska nadškofija|škofijskega]] sedeža iz [[Št. Andraž|Št. Andraža]] v Maribor leta 1859 ter zgraditev kadetnice leta 1852. Izboljšal je stanje v bolnici, povečal Magdalensko pokopališče ter 2. januarja 1862 odprl Marburger Sparkasse (Mestno hranilnico). Odprt je bil kazino. Z nakupom starega meljskega mlina so uredili problem nastanitev vojaških čet na prehodu skozi Maribor. Iz občinskega sveta je v tem času protestno izstopil edini politični Slovenec, [[Ferdinand Dominkuš]]. Do konca avstrijske dobe leta 1918 v mariborskem občinskem svetu ni bilo več nobenega slovenskega politika. == Opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Antoša Leskovec]], "Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941." V ''Maribor skozi stoletja''. Zv. 1, ''Razprave''. Maribor: Obzorja, 1991. * ''Andreas Tappeiner in seinem Leben und Wirken'', Marburg, 1868. * {{SloBio|id=682987|avtor=Teplý Bogo|ime=Tappeiner Andreas|vir=SBL}} == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = ? | naziv = Lovrenški župan | leta= [[1850]] &ndash; [[1853]] | potem = ?}} {{succession box | prej = [[Otmar Reiser]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1861]] &ndash; [[1867]] | potem = [[Jožef Bancalari]]}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Tappeiner, Andreas}} [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Župani Občine Lovrenc na Pohorju]] [[Kategorija:Župani Maribora]] [[Kategorija:Slovenski poslovneži]] [[Kategorija:Slovenski industrialci]] [[Kategorija:Nemški poslovneži]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] 17ppj3ok1s99sjurws6lixu2tukr9zq 0 168988 6758290 5623834 2026-09-29T12:28:07Z Boris Sovič 216874 6758290 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jožef Dominik Bancalari''', [[Maribor|10. mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister), * [[1826]], Maribor, † [[1871]]. Mariborski župan je bil od leta 1867 do leta 1870. == Županovanje == Jožef Bancalari je postal mariborski župan leta 1867. V času njegovega županovanja je dobilo mesto plinsko razsvetljavo. Odprta je bila današnja [[Kopitarjeva ulica, Maribor|Kopitarjeva ulica]]. Uvedli so nov lokalni izvirni prihodek - davščino najemniški krajcar. Po ljudskem štetju leta 1869 je imelo mesto Maribor 12.828 prebivalcev, okoliške občine v obsegu mesta pa so imele skupaj 11.177 prebivalcev. Leta 1870 je odstopil s položaja. == Viri == {{refsez}} * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. V: Curk J., [[Bruno Hartman|Hartman B.]], Koropec J. (ur.). Maribor skozi stoletja. 1, Razprave. Maribor: Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Andrej Tappeiner]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1867]] &ndash; [[1870]] | potem = [[Matevž Reiser]]}} {{end box}} {{politician-stub}} {{DEFAULTSORT:Bancalari, Jožef}} [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] 67a8rhqzwcfoqhspcyatjbqzdt6gyld 0 168992 6758292 5623852 2026-09-29T12:29:23Z Boris Sovič 216874 6758292 wikitext text/x-wiki {{slog}} {{Infopolje Oseba}} '''Dr. Matevž (Matthäus) Reiser''', [[pravnik]], [[notar]], [[Maribor|11. mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister), * 1830 v Weilersbachu, † 1895 v Mariboru. == Življenjepis == Rojen je bil leta [[1830]] v Weilersbachu na [[Badensko|Badenskem]]. Njegov stric, [[Otmar Reiser]] ga je vzel k sebi v Maribor. Po zaključeni gimnaziji je v Gradcu študiral pravo. Po vrnitvi v Maribor se je vključil v javno življenje in leta [[1861]] postal občinski svetovalec, član direkcije in pravni svetovalec mestne hranilnice, prvega mariborskega kreditnega zavoda. Po stričevi smrti je postal še notar. Mariborski župan je bil od leta 1870 do 1882. Za svoje zasluge ga je mesto leta 1883 razglasilo za častnega meščana. == Županovanje == Leta [[1870]] je po odstopu prejšnjega župana prišlo do krize v vodenju občine, ker poleg liberalne večine konzervativna manjšina ni hotela izvoliti svojega somišljenika, županovega namestnika. Občinski svet je dr. Matevža Reiserja leta [[1870]] skoraj soglasno izvolil za župana. Leta [[1876]] je mesto zamenjalo prvi, skoraj sto let star sistem oštevilčenja hiš kot celoti z novim, še sedaj veljavnim sistemom oštevilčenja hiš po ulicah, cestah in trgih. Maribor je dobil višjo realko in zgradil poslopje zanjo. V dveh fazah, leta [[1871]] in [[1882]] so uredili mestni park. Dežela je ustanovila vinarsko šolo, povečana je bila bolnišnica in šola v magdalenskem predmestju. Občina je dosegla ustanovitev moške kaznilnice v Mariboru. Južna železnica je odprla šolo za otroke delavcev in uradnikov svojih delavnic. Namesto prejšnje nedeljske so ustanovili obrtno nadaljevalno šolo. Leta [[1872]] je Maribor dobil še Mariborsko [[eskomptna banka|eskomptno banko]] in podružnico Štajerske eskomptne banke. Občinsko zastopstvo, ki se je po statutu iz leta [[1866]] imenovalo [[občinski odbor]], se je s statutom iz leta [[1871]] preimenovalo v [[občinski svet]]. Do leta [[1872]] je imel 24 članov, po letu [[1872]] pa 30. Mandat občinskih odbornikov in po letu 1872 občinskih svetovalcev je trajal tri leta. Leta [[1871]] je imelo mesto 124 uradnikov (v to niso všteti učitelji). == Viri == {{refsez}} * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Jožef Bancalari]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1870]] &ndash; [[1882]] | potem = [[Ferdinand Duchatsch]]}} {{end box}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Reiser, Matevž}} [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] b8sk3xh0h3a00urm8psdm8bftaye8j0 0 168999 6758293 5842732 2026-09-29T12:30:04Z Boris Sovič 216874 6758293 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{slog}} '''Dr. Ferdinand Duchach''', [[odvetnik]], državnozborski in deželnozborski [[poslanec]], [[Maribor|12. mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister), * [[1835]], [[Maribor]], † [[1887]]. == Življenjepis == Rojen je bil v Mariboru, v starem mestnem jedru. Njegov oče, odvetnik dr. Franc Duchatsch je bil rojen [[Ptuj|Ptujčan]], ki je mariborsko meščansko pravico dobil leta [[1832]]. Od leta [[1876]] do [[1880]] je bil državnozborski poslanec mestne kurije Maribor - Ptuj, od leta [[1878]] do [[1887]] pa deželnozborski poslanec mestne kurije Maribor v [[Gradec|Gradcu]]. Mariborski župan je bil od leta 1883 do 1885. Umrl je leta [[1887]]. == Županovanje == Dr. Ferdinand Duchach je postal mariborski župan leta [[1883]]. V njegovem mandatu je pričela gradnja občinske hranilnice na današnjem Slomškovem trgu (sedaj sedež [[Univerza v Mariboru|Univerze v Mariboru]]). Gradili so epidemično vojaško bolnišnico in dravsko brv za povezavo Koroškega in Studenškega predmestja (sedaj imenovano [[Studenška brv]]). Na urejenem in zasajenem Slomškovem trgu je [[cesar Franc Jožef]] odkril spomenik [[Admiral Tegethoff|admiralu Tegethoffu]]. Leta [[1883]] je [[Karl Scherbaum]] v svojem mlinu instaliral električno razsvetljavo. To je tudi prva električna razsvetljava na slovenskih tleh. Župan dr. Duchatch je županoval kratek čas: le dve leti. Zaradi bolezni je leta [[1885]] odstopil s položaja. == Viri == * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Matevž Reiser]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1883]] &ndash; [[1885]] | potem = [[Aleksander Nagy]]}} {{end box}} {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Duchatsch, Ferdinand}} [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] pjtclnxfzwp3faggdtyonsttid85p2h 0 169005 6758294 6580796 2026-09-29T12:30:33Z Boris Sovič 216874 6758294 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Aleksander Nagy|birth_date=|birth_place=|death_place=|image=|caption=}} [[Slika:Pobrežje cemetery 20.JPG|thumb|right|200px|Grob Aleksandra Nagyja na [[Pobreško pokopališče|Pobreškem pokopališču]] v [[Maribor]]u]] '''Aleksander Nagy''', tudi '''Alexander Nagy''', [[inženir]], [[maribor|13. maribor]]ski [[župan]] (''Bürgermeister''), * [[9. februar]] [[1834]], [[Ptuj]], † [[9. julij]] [[1909]], [[Maribor]] == Življenjepis == Aleksander Nagy je bil rojen na [[Ptuj|Ptuju]] leta 1834. Njegov oče je še pred letom 1848 v dobil službo tajnika na [[Magistrat, Maribor|mariborskem magistratu]], po letu 1850 pa je služboval pri [[Okrajno sodišče v Mariboru|okrajnem sodišču v Mariboru]]. V Mariboru je Aleksander Nagy obiskoval gimnazijo. Po končanem študiju tehnike je sodeloval pri gradnji železnic na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem]], [[Tirolska|Tirolskem]], [[Madžarska|Ogrskem]] in v [[Turčija|Turčiji]]. Leta 1881 se je vrnil v Maribor. Leto zatem je bil izvoljen za občinskega svetovalca, leta 1883 pa v magistrat. Na občinskih volitvah leta 1885 je bila ponovno izvoljena le tretjina bivših občinskih svetovalcev in inž. Aleksander Nagy je bil med njimi. S tem je postal tudi možen kandidat za župana. Županoval je od leta 1886 do 1902. Za svoje zasluge je bil razglašen za [[Seznam častnih občanov Mestne občine Maribor|častnega občana Maribora]]. V času njegovega županovanja je postal Maribor moderno mesto. Betonska [[kanalizacija]] je zagotovila lepši videz mesta, zlasti pa neprimerljivo boljše [[higiena|higienske razmere]]. Asfaltirani so bili številni pločniki, ter nove ceste in ulice. Zgrajeni so bili številni nasadi. Po izgradnji novega živilskega skladišča na Železni ulici so v starega na Slomškovem trgu preselili [[župnišče]], porušili staro in uredili trg. Zgrajene so bile številne šole, mestna telovadnica v današnji Krekovi ulici, trije mestni [[otroški vrtec|otroški vrtci]]. Zgrajena je bila nova pehotna in dograjena domobranska [[vojašnica]], sezidana [[oskrbnišnica]]. Za mnoge zgradbe je ing. Nagy naredil načrte kar sam. Leta 1897 je bila pri parnem mlinu za Glavnim kolodvorom urejena tovarna testenin. Z Dunaja preseljeni [[Franc Swaty]] je leta 1896 prijavil magistratu obrt izdelave umetnih brusov, ki je kasneje prerasla v znano tovarno [[Swaty]]. Za najpomembnejši dosežek je označeval izgradnjo [[mariborski vodovod|mariborskega vodovoda]], ki je bil odprt 1. januarja 1902. Dva meseca zatem je župan Nagy podal [[ostavka|ostavko]], ker se je izkazalo, da je podjetje, ki je vodovod gradilo, pridobilo delo s podkupovanjem vodje mestnega gradbenega urada. Pokopan je bil na starem mestnem pokopališču pri [[Ljudski vrt, Maribor|Ljudskem vrtu]]. Ko je [[Mestna občina Maribor]] leta 1940 to pokopališče dokončno zaprla, je organizirala njegovo [[ekshumacija|ekshumacijo]] (tako kot tudi ekshumacijo drugih zaslužnih mož, ki jih niso ekshumirali svojci) in pokop njegovih telesnih ostankov v novi skupni grobnici zaslužnih mož v arkadah frančiškanskega pokopališča na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]].<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> == Opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] == Zunanje povezave == *{{SloBio|id=384119 |avtor=Baš Franjo |ime=Nagy Aleksander |vir=SBL}} {{start box}} {{succession box | prej = [[Ferdinand Duchatsch]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1886]] &ndash; [[1902]] | potem = [[Ivan Schmiderer]]}} {{end box}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Nagy, Aleksander}} [[Kategorija:Župani Maribora]] [[Kategorija:Slovenski inženirji]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] 409253gvibde6j340mrctxr10pi88bn 0 169009 6758296 6580797 2026-09-29T12:31:31Z Boris Sovič 216874 6758296 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{slog}} '''Ivan (Johann) Schmiderer''', [[Maribor|14. mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister). == Življenjepis == Rojen je bil v Mariboru. Po rodu izhaja iz premožne predmestne rodbine, ki je imela sedež tik pred starimi mestnimi Koroškimi vrati. Njegov oče Ivan (Johann) Schmiderer je bil meščanski sin, priseljenec iz Dolnjeavstrijskega in že leta 1793 sprejet med mariborske meščane. Ivan Schmiderer je bil za mariborskega župana izvoljen leta 1902, potem ko je bil pred tem dolgoletni namestnik prejšnjega župana [[Aleksander Nagy|Nagya]]. Na prvih rednih volitvah je bil leta 1903 prepričljivo izvoljen v občinski svet. Največ glasov je dobil tudi na preostalih treh volitvah do vojne. Od leta 1884 do leta 1919 je bil tudi predsednik okrajnega zastopa ter tako najizrazitejši mestni politik med vsemi mariborskimi župani po letu 1850. Bil je tudi zadnji predstojnik okrajnega zastopa Maribor, ki je deloval kot organ okrajne samouprave, uvedene na [[Štajerska (vojvodina)|Štajerskem]] z deželnim zakonom iz leta 1866. Okrajni zastop je predal 7. januarja 1919 slovenskemu vladnemu komisarju. Za svoje zasluge je bil razglašen za častnega občana Maribora. Njegov sin je bil znani mariborski posestnik med obema svetovnima vojnama Ivan Schmiderer mlajši.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> == Županovanje == Mariborski župan je bil od leta 1902 do leta 1919. Zaradi spora z občinskim svetom je župan Schmiderer julija 1917 odstopil. Po prošnji občinskega sveta, naj nadljuje svoje delo, je ostavko umaknil. V njegovem obdobju je bilo zgrajeno veliko državno uradno poslopje ob današnji Ulici heroja Staneta, sedaj sedež Mestne občine Maribor in Upravne enote Maribor. Nov [[Drava|dravski]] most je bil odprt leta 1913. Najpomembnejša pridobitev je bila elektrifikacija mesta, njena prva etapa je bila sklenjena leta 1914. Občina je ustanovila številna podjetja: [[Pogrebno podjetje Maribor|pogrebni zavod]], kopališče in [[plinarna|plinarno]]. Mesto je dobilo številne nove šole: kompleks II. dekliške meščanske in osnovne šole (danes [[Osnovna šola Ivana Cankarja Maribor]]), žensko učiteljišče (danes [[Ekonomska šola Maribor]]) in IV. deško osnovno šolo (danes [[Osnovna šola Prežihovega Voranca Maribor]]) ter moško učiteljišče (danes [[Osnovna šola Bojana Ilicha]]). Občina je zgradila še topniško vojašnico. Leta 1902 je začela v Melju obratovati mestna klavnica. Leta 1907 je bila blizu kolodvora urejena mlekarna. Leta 1902 je Karel Bros v Melju odprl tovarno mila, iz katere je mnogo kasneje nastala tovarna Zlatorog. Po štetju leta 1910 je bilo v Mariboru 3.823 Slovencev (14%) in 22.653 Nemcev (79%). Ivan Schmiderer je bil zadnji mariborski župan avstrijske dobe. Zavračal je zahteve po enakopravnosti nemškega in slovenskega jezika. 30. oktobra 1918 je mariborski občinski svet proglasil Maribor in njegovo okolico za sestavni del nemškoavstrijske države. General [[Rudolf Maister]] Vojanov je s svojimi prostovoljci to preprečil in prevzel oblast. Narodna vlada Slovenije je 16. decembra 1918 razpustila občinski svet. 2. januarja 1919 je na [[Rotovž|Rotovžu]] prevzel oblast vladni komisar [[Vilko Pfeifer]]. == Opombe == {{sklici}} == Viri == * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. * [http://books.google.com/books?id=xrlrIhUj_jwC&pg=PA130&lpg=PA130&dq=b%C3%BCrgermeister+schmiderer+marburg&source=web&ots=RHFR6dVR_9&sig=700SYEL7kiE7QrDu4-yeTWCUYfA Harald Heppner: Slowenen und Deutsche im gemeinsamen Raum] == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Aleksander Nagy]] | naziv = Mariborski župan | leta= 1902 &ndash; 1919 | potem = [[Vilko Pfeifer]], vladni komisar}} {{end box}} {{DEFAULTSORT:Schmiderer, Ivan}} [[Kategorija:Župani Maribora]] [[Kategorija:Spodnještajerski Nemci]] [[Kategorija:Nemški politiki]] [[Kategorija:Častni občani Mestne občine Maribor]] pogroffczjq2r7ymb9yoqw5v88ezsus 0 169019 6758298 6580798 2026-09-29T12:33:21Z Boris Sovič 216874 6758298 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Viktor Grčar | image=<!-- WD --> | imagesize=142px | order=Mariborski župan | birth_date=<!-- WD --> | birth_place=<!-- WD --> | death_date=<!-- WD --> | death_place=<!-- WD --> |}} '''Viktor Grčar''', [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[publicist]], prvi slovenski, sicer pa 15. [[Maribor|mariborski]] [[župan]], * [[11. april]] [[1881]], [[Mokronog]], † [[6. januar]] [[1942]], [[Čačak]]. == Življenjepis == Rojen je bil leta 1881 v Mokronogu pri Trebnjem. Viktor Grčar je bil po izobrazbi učitelj. Učiteljišče je končal v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, zatem pa dobrovoljec na solunski fronti. Od aprila 1919 je deloval kot šolski upravitelj v Mariboru. Grčar je bil med obema svetovnima vojnama ves čas dejaven v mariborski mestni politiki, najprej kot župan (1921-1924), nato pa do konca [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] kot občinski oz. mestni svetnik in kot član raznih občinskih odborov.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Julija 1941 ga je okupator z družino izgnal v Srbijo. Umrl je leta 1942 v Čačku. == Županovanje == Kot politik je bil [[socialist]]. Na aprilskih občinskih volitvah leta 1921 so zmagali [[socialni demokrati]]. Za mariborskega župana je bil izvoljen učitelj Viktor Grčar, ki je tako postal prvi slovenski izvoljeni župan Maribora. Župan Maribora je bil od leta 1921 do 1924. V naslednjem mandatu je deloval kot član občinskega sveta. Župan Grčar je septembra leta 1921 v prostorih nekdanjega kazina na [[Slomškov trg|Slomškovem trgu]] določil prostore za [[knjižnica|knjižnico]], predhodnico [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]]. Takoj v začetku njegovega županovanja so se začeli resno ukvarjati s problemom izobraževanja odraslih in ljudske [[prosveta|prosvete]]. Socialni demokrati so imeli svoje nazore o izobraževanju delavcev in jih skušali uresničiti v [[ljudska univerza|ljudski univerzi]]. Dne 27. oktobra se je iz Učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico izločil in osamosvojil Pedagoško-didaktični odsek, ki ga je vodil ugledni pedagoški strokovnjak [[Gustav Šilih]]. Odsek se je 1927. leta preimenoval v Pedagoško centralo, izjemno pomembno znanstveno in strokovno združenje. Prvo predavanje mariborske ljudske univerze je bilo zvečer v soboto 28. januarja 1922 v mali kazinski dvorani, ki je bila napolnjena. Pred predavanjem je navzoče pozdravil župan Viktor Grčar in obrazložil namen društva. V njegovem mandatu je vlada 26. aprila 1922 sprejela uredbo o razdelitvi države na oblasti. [[Mariborska oblast]] je obsegala ozemlje bivšega štajerskega dela, prevaljski okraj, Prekmurje in Medjimurje. Imela je 7.569 km² površine in po ljudskem štetju iz leta 1921 624.121 prebivalcev. Ljudsko štetje, izvedeno 31. januarja 1921 je pokazalo, da je bilo v Mariboru 22.653 Slovencev (67%) in 6.585 Nemcev (21%). == Viri == {{sklici}} == Literatura == * France Filipič, članek o Viktorju Grčarju, Enciklopedija Slovenije, 3, Mladinska knjiga Ljubljana, 1989, str. 379. * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. * [http://www.trebnje.si/si/o_trebnjem/znane_osebnosti/default.html Občina Trebnje] * [http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=26 Univerzitetna knjižnica Maribor]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.azm-lu.si/index.php?option=com_content&task=view&id=22&Itemid=54&limit=1&limitstart=2 Andragoški zavod Maribor] * France Filipič, Vsedelavski zlet, Enciklopedija Slovenije, 14, Mladinska knjiga Ljubljana, 2000, str. 395. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = vladni komisar [[Ivan Poljanec]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1921]] &ndash; [[1924]] | potem = [[Josip Leskovar]]}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grčar, Viktor}} [[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Srbski izgnanci]] di3o1c7a105wj9cn7hosiqmrqjtg1ur 6758311 6758298 2026-09-29T13:04:01Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenjepis */ 6758311 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Viktor Grčar | image=<!-- WD --> | imagesize=142px | order=Mariborski župan | birth_date=<!-- WD --> | birth_place=<!-- WD --> | death_date=<!-- WD --> | death_place=<!-- WD --> |}} '''Viktor Grčar''', [[Slovenci|slovenski]] [[učitelj]], [[publicist]], prvi slovenski, sicer pa 15. [[Maribor|mariborski]] [[župan]], * [[11. april]] [[1881]], [[Mokronog]], † [[6. januar]] [[1942]], [[Čačak]]. == Življenjepis == Rojen je bil leta 1881 v Mokronogu pri Trebnjem. Oče mu je bil Andraž, mati mu je bila Jožica (roj. Stergar). Viktor Grčar je bil po izobrazbi učitelj. Učiteljišče je končal v Ljubljani. Med prvo svetovno vojno je bil v ruskem ujetništvu, zatem pa dobrovoljec na solunski fronti. Od aprila 1919 je deloval kot šolski upravitelj v Mariboru. Grčar je bil med obema svetovnima vojnama ves čas dejaven v mariborski mestni politiki, najprej kot župan (1921-1924), nato pa do konca [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] kot občinski oz. mestni svetnik in kot član raznih občinskih odborov.<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Julija 1941 ga je okupator z družino izgnal v Srbijo. Umrl je leta 1942 v Čačku. == Županovanje == Kot politik je bil [[socialist]]. Na aprilskih občinskih volitvah leta 1921 so zmagali [[socialni demokrati]]. Za mariborskega župana je bil izvoljen učitelj Viktor Grčar, ki je tako postal prvi slovenski izvoljeni župan Maribora. Župan Maribora je bil od leta 1921 do 1924. V naslednjem mandatu je deloval kot član občinskega sveta. Župan Grčar je septembra leta 1921 v prostorih nekdanjega kazina na [[Slomškov trg|Slomškovem trgu]] določil prostore za [[knjižnica|knjižnico]], predhodnico [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetne knjižnice Maribor]]. Takoj v začetku njegovega županovanja so se začeli resno ukvarjati s problemom izobraževanja odraslih in ljudske [[prosveta|prosvete]]. Socialni demokrati so imeli svoje nazore o izobraževanju delavcev in jih skušali uresničiti v [[ljudska univerza|ljudski univerzi]]. Dne 27. oktobra se je iz Učiteljskega društva za Maribor in bližnjo okolico izločil in osamosvojil Pedagoško-didaktični odsek, ki ga je vodil ugledni pedagoški strokovnjak [[Gustav Šilih]]. Odsek se je 1927. leta preimenoval v Pedagoško centralo, izjemno pomembno znanstveno in strokovno združenje. Prvo predavanje mariborske ljudske univerze je bilo zvečer v soboto 28. januarja 1922 v mali kazinski dvorani, ki je bila napolnjena. Pred predavanjem je navzoče pozdravil župan Viktor Grčar in obrazložil namen društva. V njegovem mandatu je vlada 26. aprila 1922 sprejela uredbo o razdelitvi države na oblasti. [[Mariborska oblast]] je obsegala ozemlje bivšega štajerskega dela, prevaljski okraj, Prekmurje in Medjimurje. Imela je 7.569 km² površine in po ljudskem štetju iz leta 1921 624.121 prebivalcev. Ljudsko štetje, izvedeno 31. januarja 1921 je pokazalo, da je bilo v Mariboru 22.653 Slovencev (67%) in 6.585 Nemcev (21%). == Viri == {{sklici}} == Literatura == * France Filipič, članek o Viktorju Grčarju, Enciklopedija Slovenije, 3, Mladinska knjiga Ljubljana, 1989, str. 379. * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. * [http://www.trebnje.si/si/o_trebnjem/znane_osebnosti/default.html Občina Trebnje] * [http://www.ukm.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=26 Univerzitetna knjižnica Maribor]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [http://www.azm-lu.si/index.php?option=com_content&task=view&id=22&Itemid=54&limit=1&limitstart=2 Andragoški zavod Maribor] * France Filipič, Vsedelavski zlet, Enciklopedija Slovenije, 14, Mladinska knjiga Ljubljana, 2000, str. 395. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = vladni komisar [[Ivan Poljanec]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1921]] &ndash; [[1924]] | potem = [[Josip Leskovar]]}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grčar, Viktor}} [[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Srbski izgnanci]] gvswa9of2ik3xd4m90tn8dju8tr0khd 0 169021 6758299 6580799 2026-09-29T12:34:31Z Boris Sovič 216874 6758299 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Josip Leskovar | image=<!--wikidata--> | imagesize=142px | order=Mariborski župan | birth_date=<!--wikidata--> | birth_place=<!--wikidata--> | death_date=<!--wikidata--> | death_place=<!--wikidata--> |}} '''Josip Leskovar''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]] in [[politik]], 16. [[mariborski župan]], * [[15. marec]] [[1875]], [[Čadram]] pri [[Oplotnica|Oplotnici]], † [[23. julij]] [[1965]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Josip Leskovar se je rodil 15. marca 1875 v Čadramu pri Oplotnici. Pravo je študiral na Dunaju in bil leta 1902 promoviran za doktorja. Od leta 1910 je deloval kot odvetnik v Mariboru. Nemški okupator mu je leta 1941 onemogočil opravljanje advokature. Moral je tudi zapustiti Maribor. Po osvoboditvi je deloval kot pravni referent do upokojitve leta 1948. Umrl je leta 1965 v Mariboru. Josip Leskovar je bil znan govornik. == Družbeno delovanje == Po letu 1910 je vodil organizacijo Slovenske straže v Mariboru. Leta 1918 je postal član Narodnega sveta za Štajersko. Kot načelnik obrambnega odseka je 23. novembra izposloval dovoljenje za razorožitev nemške mestne garde. Vojaško operacijo je vodil general Rudolf Maister Vojanov. Vlada je Leskovarja imenovala za vladnega komisarja, ki je iz rok predstojnika zastopa [[Ivan Schmiderer|Ivana Schmidererja]] prevzel v nekdanji kresijski stavbi na Koroški cesti okrajni zastop Maribor kot organ okrajne samouprave. Načelnik okrajnega zastopa je bil do leta 1926. Bil je vladni komisar za [[Maribor]] in mariborski [[župan]]. Ker je leta 1927 postal predsednik mariborske oblastne skupščine in oblastnega odbora, se je zaradi prezaposlenosti odpovedal ponovni kandidaturi za župana mesta Maribor ob občinskih volitvah decembra istega leta.<ref name="Maksimiljan Fras"/> Ti dolžnosti je opravljal do leta 1929. Politično je deloval v nekdanji [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenski ljudski stranki]] in pozneje v [[JRZ]]. Bil je član [[pokrajinski odbor SLS na Štajerskem|pokrajinskega odbora SLS na Štajerskem]].<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Leta 1940 je predlagal ustanovitev Banovine Slovenije. == Županovanje == Leskovar je bil leta 1920 postavljen za vladnega komisarja za Maribor. Dolžnost je opravljal do leta 1921. Leta 1924 je bil izvoljen za mariborskega župana. Dolžnost župana je opravljal do leta 1927. Leta 1920 se je začelo mesto oskrbovati z električno energijo preko 15 km dolgega 100 kV daljnovoda iz dravske [[Hidroelektrarna Fala|hidroelektrarne Fala]]. Električno podjetje je postalo kmalu najpomembnejše mestno podjetje, mestna plinarna pa se je morala preusmeriti iz izdelave mestnega plina za razsvetljavo k drugim porabnikom. Zaradi velikih stanovanjskih potreb je občina začela leta 1925 obsežno stanovanjsko gradnjo. Leta 1926 je bilo ustanovljeno mestno avtobusno podjetje. Leta 1927 so začeli voziti avtobusi na mestnih in okoliških progah. == Opombe== {{sklici}} == Viri == * Miroslav Stiplovšek, članek o Josipu Leskovarju, Enciklopedija Slovenije, 16, Mladinska knjiga Ljubljana, 2002, str. 121. * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = vladni komisar [[Vilko Pfeifer]] | naziv = Vladni komisar za Maribor | leta= [[1920]] &ndash; [[1921]] | potem = [[Ivan Poljanec]]}} {{succession box | prej = [[Viktor Grčar]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1924]] &ndash; [[1927]] | potem = [[Alojzij Juvan]]}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Leskovar, Josip}} [[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke (zgodovinske)]] lvc5gwwi903gfkisv4mqgjm07b9bs5i 6758313 6758299 2026-09-29T13:06:20Z Doncsecz~slwiki 9581 /* Življenjepis */ 6758313 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Predsednik | name=Josip Leskovar | image=<!--wikidata--> | imagesize=142px | order=Mariborski župan | birth_date=<!--wikidata--> | birth_place=<!--wikidata--> | death_date=<!--wikidata--> | death_place=<!--wikidata--> |}} '''Josip Leskovar''', [[Slovenci|slovenski]] [[odvetnik]] in [[politik]], 16. [[mariborski župan]], * [[15. marec]] [[1875]], [[Čadram]] pri [[Oplotnica|Oplotnici]], † [[23. julij]] [[1965]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Josip Leskovar se je rodil 15. marca 1875 v Čadramu pri Oplotnici očetu Janezu in materi Elizabeti (roj. Kolar). Pravo je študiral na Dunaju in bil leta 1902 promoviran za doktorja. Od leta 1910 je deloval kot odvetnik v Mariboru. Nemški okupator mu je leta 1941 onemogočil opravljanje advokature. Moral je tudi zapustiti Maribor. Po osvoboditvi je deloval kot pravni referent do upokojitve leta 1948. Umrl je leta 1965 v Mariboru. Josip Leskovar je bil znan govornik. == Družbeno delovanje == Po letu 1910 je vodil organizacijo Slovenske straže v Mariboru. Leta 1918 je postal član Narodnega sveta za Štajersko. Kot načelnik obrambnega odseka je 23. novembra izposloval dovoljenje za razorožitev nemške mestne garde. Vojaško operacijo je vodil general Rudolf Maister Vojanov. Vlada je Leskovarja imenovala za vladnega komisarja, ki je iz rok predstojnika zastopa [[Ivan Schmiderer|Ivana Schmidererja]] prevzel v nekdanji kresijski stavbi na Koroški cesti okrajni zastop Maribor kot organ okrajne samouprave. Načelnik okrajnega zastopa je bil do leta 1926. Bil je vladni komisar za [[Maribor]] in mariborski [[župan]]. Ker je leta 1927 postal predsednik mariborske oblastne skupščine in oblastnega odbora, se je zaradi prezaposlenosti odpovedal ponovni kandidaturi za župana mesta Maribor ob občinskih volitvah decembra istega leta.<ref name="Maksimiljan Fras"/> Ti dolžnosti je opravljal do leta 1929. Politično je deloval v nekdanji [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenski ljudski stranki]] in pozneje v [[JRZ]]. Bil je član [[pokrajinski odbor SLS na Štajerskem|pokrajinskega odbora SLS na Štajerskem]].<ref name="Maksimiljan Fras">Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> Leta 1940 je predlagal ustanovitev Banovine Slovenije. == Županovanje == Leskovar je bil leta 1920 postavljen za vladnega komisarja za Maribor. Dolžnost je opravljal do leta 1921. Leta 1924 je bil izvoljen za mariborskega župana. Dolžnost župana je opravljal do leta 1927. Leta 1920 se je začelo mesto oskrbovati z električno energijo preko 15 km dolgega 100 kV daljnovoda iz dravske [[Hidroelektrarna Fala|hidroelektrarne Fala]]. Električno podjetje je postalo kmalu najpomembnejše mestno podjetje, mestna plinarna pa se je morala preusmeriti iz izdelave mestnega plina za razsvetljavo k drugim porabnikom. Zaradi velikih stanovanjskih potreb je občina začela leta 1925 obsežno stanovanjsko gradnjo. Leta 1926 je bilo ustanovljeno mestno avtobusno podjetje. Leta 1927 so začeli voziti avtobusi na mestnih in okoliških progah. == Opombe== {{sklici}} == Viri == * Miroslav Stiplovšek, članek o Josipu Leskovarju, Enciklopedija Slovenije, 16, Mladinska knjiga Ljubljana, 2002, str. 121. * [[Antoša Leskovec]]: Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941. Maribor skozi stoletja. 1, Razprave / Uredil uredniški odbor [[Jože Curk]], [[Bruno Hartman]], [[Jože Koropec]]. Maribor: Obzorja, 1991. * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] {{start box}} {{succession box | prej = vladni komisar [[Vilko Pfeifer]] | naziv = Vladni komisar za Maribor | leta= [[1920]] &ndash; [[1921]] | potem = [[Ivan Poljanec]]}} {{succession box | prej = [[Viktor Grčar]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1924]] &ndash; [[1927]] | potem = [[Alojzij Juvan]]}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Leskovar, Josip}} [[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Doktorirali na Pravni fakulteti na Dunaju]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke (zgodovinske)]] 9toj24q4cw7eu3j9bm9een9r5jdphz0 0 169024 6758301 6411103 2026-09-29T12:35:44Z Boris Sovič 216874 6758301 wikitext text/x-wiki {{popravi}}{{Infopolje Oseba | name = Alojzij Juvan | image = <!-- Wikidata --> | caption = | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | other_names = | known_for = mariborski župan | occupation = <!-- Wikidata --> }} '''Alojzij Juvan''', [[Slovenci|slovenski]] [[pravnik]] in [[politik]], 17. [[mariborski župan]], * [[13. junij]] [[1886]], [[Vače]], † [[19. april]] [[1960]], [[Maribor]]. Alojzij Juvan je bil mariborski odvetnik in politik [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]]. Mariborski [[župan]] je bil v letih 1928-1931 in 1935-1941, kar je najdlje med svetovnima vojnama. == Mladost == Alojzij Juvan se je rodil 13. junija 1886 na Vačah pri [[Litija|Litiji]] kot šesti otrok od desetih v kmečki družini Antona Juvana in njegove žene Katarine. S pomočjo štipendije iz [[Matevž Ravnikar|Ravnikarjevega sklada]] se je vpisal na II. državno gimnazijo v [[Ljubljana|Ljubljani]], kjer je julija 1905 [[matura|maturiral]]. Po maturi je s pomočjo Ravnikarjeve štipendije na Pravni in državoznanski fakulteti [[Univerza na Dunaju|Univerze na Dunaju]] začel študij [[pravo|prava]] in ga nato nadaljeval na Pravni fakulteti [[Univerza v Gradcu|Univerze v Gradcu]]. V zimskem semestru 1908/09 in v letnem semestru 1909 je bil spet [[imatrikulacija|imatrikuliran]] na [[Dunaj]]u, v zimskem semestru 1909/10 in v letnem semestru 1910 pa je ponovno študiral na Pravni fakulteti v [[Gradec|Gradcu]] in si tu 28. oktobra 1910 pridobil [[absolutorij]], v letih 1912-1914 pa opravil še [[rigoroz]]e. [[Promocija v naziv|Promoviral]] je 4. julija 1914. V dijaških letih je na gimnaziji v Ljubljani vodil dijaški pevski zbor, in tudi v času študija je bil naprej dejaven kot pevec in zborovodja. V okviru graškega slovenskega katoliškega izobraževalnega društva [[Kres (društvo)|Kres]] je vodil mešani pevski zbor. Kot študent je bil tudi aktiven član slovenskih [[katolicizem|katoliških]] akademskih društev [[Zarja (društvo)|Zarje]] v Gradcu in [[Danica (društvo)|Danice]] na Dunaju. Dejaven je bil tudi v [[Orel (organizacija)|Orlu]]. Že v študentskih letih je bil politično dejaven v slovenskih akademskih društvih. Januarja 1910 pa je z več drugimi člani akademskih društev Zarje in Danice sodeloval pri volilni [[agitacija (politika)|agitaciji]] za slovensko stranko na občinskih volitvah v [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentilju v Slovenskih goricah]]. Med opravljanjem rigorozov je bil že odvetniški pripravnik v odvetniški pisarni [[Ivan Vencajz|Ivana Vencajza]] v Ljubljani, po njegovi smrti 1913 pa je prišel kot odvetniški pripravnik v pisarno [[Josip Leskovar|Josipa Leskovarja]] v Mariboru. S svojo spretnostjo v sodni dvorani je kmalu opozoril nase. == Prva svetovna vojna == Ob izbruhu [[prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]] sta bila tako Leskovar kot njegov odvetniški pripravnik Juvan napotena na [[balkansko bojišče]], na fronto proti [[Črna gora|Črni gori]]. Jeseni 1914 je Juvan na fronti napredoval v [[poročnik]]a [[4. bosansko-hercegovski pehotni polk (Avstro-Ogrska)|4. bosansko-hercegovskega pešpolka]], spomladi 1915 pa je bil odlikovan z ''bronasto hrabrostno svetinjo''. Po odprtju [[soška fronta|soške fronte]] so tja premestili tudi Juvanovo vojaško enoto. Avgusta 1916 je Juvan tam napredoval v [[Nadporočnik (Avstrija)|nadporočnik]]a v rezervi. Pozneje je padel v [[Kraljevina Italija|italija]]nsko vojno ujetništvo, kjer je dočakal konec vojne. Iz vojnega ujetništva se je vrnil spomladi 1919. Kar zadeva [[Vojaški čini|vojaški čin]], je Juvan maja 1928 napredoval še v rezervnega pehotnega kapetana 1. razreda. == Odvetništvo == Po vrnitvi iz vojnega ujetništva se je Juvan za stalno naselil v Mariboru in tu nadaljeval z odvetniškim pripravništvom v pisarni Josipa Leskovarja. Po opravljenem odvetniškem izpitu je 1. julija 1920 odprl lastno '''odvetniško pisarno''' na takratni [[Partizanska cesta, Maribor|Aleksandrovi cesti]]. Bil je uspešen odvetnik. Ob odvetniškem zastopanju fizičnih oseb je deloval tudi kot pravni svetovalec [[Mestna občina Maribor|mariborske mestne občine]] in kot pravni zastopnik številnih mariborskih tovarn ter mariborske [[Mestna hranilnica, Maribor|Mestne hranilnice]]. Bil je pravni zastopnik mariborskih tekstilnih tovarn [[Jugotekstil]], [[Mariborska tekstilna tvornica]], [[Doctor in drug]], [[Thoma]], [[Jugosvila]] in Rosner ter železarne na [[Muta|Muti]]. Tudi kot župan je še naprej vodil svojo odvetniško pisarno in vanjo sprejemal pripravnike. Njegov prvi pripravnik je bil od leta 1928 [[Marijan Stupica]], od leta 1932 [[Stojan Pretnar]], nato Lojze Peric, ki je pozneje postal javni tožilec v Ljubljani. Od marca do decembra 1920 je bil predsednik ''stanovanjskega urada'' (tudi: ''stanovanjska komisija'') v Mariboru. (''Stanovanjski urad'' so ustanovili z namenom, da bi organizirano posredovali razpoložljive stanovanjske kapacitete v mestu in tako blažili perečo stanovanjsko stisko po prvi svetovni vojni.) Med svetovnima vojnama je bil v '''upravnih odborih''' in '''nadzornih svetih''' številnih denarnih zavodov, tovarn in zadrug. Bil je član upravnega odbora Tovarne ogledal in brušenega stekla Kristal, član načelništva [[Spodnještajerska ljudska posojilnica|Spodnještajerske ljudske posojilnice]], član odbora [[Zveza jugoslovanskih hranilnic|Zveze jugoslovanskih hranilnic]]. Od 24. januarja 1929 do 25. februarja 1937 je bil namestnik podružničnega dirigenta mariborske podružnice [[Zadružna gospodarska banka|Zadružne gospodarske banke]]. Bil je član načelništva ''Stavbne zadruge Lastni dom v Mariboru'', član upravnega odbora ''Stavbne zadruge Stadion'', član nadzornega sveta Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, član upravnega sveta železarne Greinitz na Muti. Bil je član načelništva zadruge ''[[Mariborski teden]]'', ki je bila ustanovljena leta 1932. Bil je član upravnega odbora Spodnještajerske ljudske posojilnice v Mariboru in več mandatov tudi član upravnega odbora Mestne hranilnice v Mariboru. 26. junija 1922 se je v Sv. Petru pod Sv. gorami (danes je to [[Bistrica ob Sotli]]) poročil z Angelo Jug, ki je izhajala iz tamkajšnje trgovske družine. V zakonu sta se jima rodili dve hčeri. Od leta 1924 so Juvanovi živeli v hiši v [[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjevi ulici]]. Maja 1929 je Juvan kupil stavbno parcelo v Vrtni ulici (danes je to Gregorčičeva ulica) in tam zgradil novo vilo, ki jo je projektiral arhitekt [[Max Czeike]]. Vanjo se je vselil leta 1930. Juvan se je med svetovnima vojnama povzpel med premožnejše Mariborčane. Postal je lastnik dveh trinadstropnih hiš v Mariboru (ena v takratni [[Ulica heroja Tomšiča, Maribor|Vrazovi ulici]], druga v [[Maistrova ulica, Maribor|Maistrovi ulici]]), kjer je oddajal stanovanja. Med drugim je imel v lasti tudi stanovanje v Ljubljani in hišo v Sarajevu. Juvan je bil dejaven v številnih '''društvih''' in drugih organizacijah. Med drugim je bil predsednik mariborske podružnice [[Slovensko katoliško akademsko starešinstvo|Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva]] (SKAS). Na občnih zborih [[Prosvetna zveza|Prosvetne zveze]] v Mariboru je bil večkrat izvoljen v njeno razsodišče. 6. marca 1929 je bil na ustanovnem občnem zboru mariborske podružnice [[Slovenska straža|Slovenske straže]] izvoljen tudi v njeno razsodišče. 22. januarja 1935 je bil izvoljen še v razsodišče mariborskega športnega kluba [[Maraton (športni klub|Maraton]], ki je bil ustanovljen 20. januarja 1931. 21. februarja 1937 je postal tudi odbornik mariborskega [[Aeroklub Naša krila|Aerokluba]]. 6. avgusta 1938 pa je bil na ustanovnem občnem zboru mariborske sekcije ''Društva za ceste v Ljubljani'' izvoljen za enega od obeh podpredsednikov njenega odbora. (Glavna naloga novoustanovljene mariborske sekcije ''Društva za ceste v Ljubljani'' je bila skrb za sodobno obnovo in gradnjo cestnega omrežja v svojem delu [[Dravska banovina|Dravske banovine]].) Na pevskem področju je bil dejaven tudi po prvi svetovni vojni in je bil med začetniki [[Glasbena matica|Glasbene matice]] v Mariboru. Bil je tudi predsednik '''[[Slovensko pevsko društvo Maribor|Slovenskega pevskega društva Maribor]]''', in sicer ves čas njegovega obstoja (1925-1941). Mešani pevski zbor tega pevskega društva si je že zgodaj zastavil ambiciozen program. Juvan je bil član številnih '''dobrodelnih društev''' in organizacij. Med drugim je bil odbornik mariborske krajevne kot tudi okrajne organizacije [[Rdeči križ Slovenije|Rdečega križa]], častni član mariborskega ''Prostovoljnega rešilnega društva'' ter v vodstvu humanitarnega društva ''Marijanišče'' in ''Podpornega društva za revne učence''. Poleg tega je bil tudi član [[Rotary klub Maribor|Rotary kluba Maribor]], ki je bil kot prvi Rotary klub v Sloveniji ustanovljen že 15. novembra 1930. V mandatnem obdobju 1939/40 je bil Juvan v nadzornem odboru mariborskega Rotary kluba. Juvan je za svoje delo v Kraljevini Jugoslaviji prejel več državnih odlikovanj: leta 1929 je bil odlikovan z redom belega orla V. stopnje, leta 1930 z redom jugoslovanske krone IV. stopnje, leta 1940 pa z redom sv. Save III. stopnje. Politično je ves čas pripadal [[Anton Korošec|Koroščevemu]] političnemu taboru. Po prvi svetovni vojni je bil politično dejaven kot govornik na javnih političnih shodih [[Slovenska kmetska zveza|Slovenske kmetske zveze]] oz. [[SLSz|Slovenske ljudske stranke]]. Pozneje je tudi vodil politične shode SLS, postal predsednik mariborske mestne organizacije SLS in sodeloval na sestankih vodstva SLS. Leta 1921 je prvič nastopil na mariborskih občinskih volitvah, vendar ni bil izvoljen v občinski svet. SLS je na teh občinskih volitvah prejela le sedem mandatov, župan pa je postal [[Socialna demokracija|socialdemokrat]] [[Viktor Grčar]]. Na naslednjih občinskih volitvah 21. septembra 1924 je bil Juvan prvič izvoljen v mariborski občinski svet, župan pa je postal Josip Leskovar. Volilno pravico ob volitvah župana so takrat imeli novoizvoljeni občinski svetniki, ki so novega župana izvolili iz svoje sredine. Kot občinski svetnik je Juvan postal član dveh stalnih odsekov in t. i. disciplinskega odseka ter mestni svetnik. (Občinskemu uradu kot izvršilnemu organu mestne občine so namreč do sprejetja ''Zakona o mestnih občinah'' leta 1934 ob županu načelovali še štirje mestni svetniki.) 20. septembra 1925 je bil izvoljen v izvršilni odbor SLS za mariborsko volilno okrožje. Na mariborskih občinskih volitvah 18. decembra 1927 je bil ponovno izvoljen za občinskega svetnika na kandidatni listi SLS. Na teh občinskih volitvah je SLS ponovno prejela največ mandatov in je za svojega županskega kandidata postavila Juvana. 14. januarja 1928 je bil Juvan izvoljen za novega mariborskega župana, 6. februarja pa je svečano zaprisegel. Tudi v drugi polovici tridesetih let je Juvan nastopal kot govornik na shodih slovenskega dela [[JRZ|Jugoslovanske radikalne zajednice]]. Ko je bila oktobra 1935 oblikovana mariborska mestna organizacija JRZ, so za njenega predsednika izvolili [[Franjo Žebot|Franja Žebota]], Juvan pa je postal član njenega odbora. == Županovanje == === Prvi županski mandat === Konec dvajsetih let 20. stoletja je Maribor zaznamovala huda stanovanjska stiska zaradi priseljevanja podeželskega prebivalstva v mesto. Mestna občina se je zato odločila zgraditi novo [[delavska kolonija|delavsko kolonijo]] v [[Magdalensko predmestje, Maribor|Magdalenskem predmestju]], in sicer za delavce, ki so bili člani OUZD ([[Okrožni urad za zavarovanje delavcev]]). Po načrtih arhitekta [[Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]] so v letu 1928 zgradili 147 vrstnih hiš, ki so danes znane kot '''Mestna''' oz. '''[[Vurnikova delavska kolonija]]''' in predstavljajo primer uspešne socialne gradnje na Slovenskem med svetovnima vojnama. Ob tem je občina pospešeno gradila tudi zasilna stanovanja (v prostorih bivše dragonske vojašnice v Jezdarski ulici, v bivši Dravski vojašnici na [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniškem trgu]], v barakah pri Kasarni vojvode Mišića, v Jadranski ulici in v Kraljeviča Marka ulici). Maribor je kot obmejno [[Kraljevina SHS|jugoslovansko]] mesto, skozi katero je šla najpomembnejša državna železniška proga na sever, nujno potreboval novo '''carinarnico'''. Mestna občina jo je sklenila zgraditi že leta 1928. Ker pa so pogajanja s pristojnimi državnimi ustanovami le počasi napredovala, jo je začela graditi šele v drugi polovici tridesetih let. Leta 1928 je sklenila zgraditi tudi novo carinsko pošto na Aleksandrovi cesti; začeli so jo graditi jeseni 1931 in jo dogradili 1934. Leta 1928 je mestna občina kanalizirala [[Meljsko predmestje, Maribor|Meljsko predmestje]], ob čemer je dokončno regulirala [[Počehovski potok]], ki je do takrat pogosto poplavljal. Načelni sklep o gradnji novega mariborskega letnega kopališča je bil sprejet že leta 1927 pod županom Leskovarjem, pod županom Juvanom pa je padla odločitev, da se bo ta zgradil na takratnem [[Mariborski otok|Felberjevem otoku]]. Mestna občina je kupila otok 6. aprila 1928. Za nakup otoka so se odločili tudi zaradi potreb v zvezi z načrtovano gradnjo nove [[Hidroelektrarna Mariborski otok|hidroelektrarne]] v neposredni bližini. 20. maja 1929 so se začela gradbena dela na otoku, 15. junija 1930 pa je župan Juvan slovesno odprl novo '''letno kopališče na Mariborskem otoku''', ki je veljalo za najlepše v državi. 2. avgusta 1928 je mestni občinski svet načelno podprl pobudo mariborskega Aerokluba, da naj se na [[Tezno|Teznem]] zgradi '''mariborsko [[letališče]] za mednarodni promet'''. Mestna občina je sklenila finančno podpreti državo pri njegovi gradnji. Letališče naj bi bilo zgrajeno na takratnem tezenskem vojaškem vadišču, toda vojaške oblasti so potem z odobritvijo zamenjave tezenskega vojaškega vadišča z drugim zemljiščem odlašale tako dolgo, da so zapadli že odobreni krediti. Pravo [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče za mednarodni promet]] je Maribor nato dobil šele leta 1976, in sicer v bližnji [[Orehova vas|Orehovi vasi]]. V čas Juvanovega prvega županskega mandata spadajo tudi zgodnji načrti za gradnjo '''[[Pohorska vzpenjača|pohorske vzpenjače]]'''. V njej so Mariborčani videli možnost za razvoj [[turizem|turizma]] (podobno kot v primeru letnega kopališča na Mariborskem otoku), na katerega so še toliko bolj stavili, potem ko je mesto prenehalo biti upravni sedež [[Mariborska oblast|oblasti]]. Predlog za gradnjo pohorske vzpenjače je dosegel mestno občino že v času župana Leskovarja, toda mestna občina takrat tega projekta ni bila pripravljena sofinancirati. Načrtovani stroški za njeno gradnjo pa so se z leti znižali. 8. julija 1929 je potem ''pripravljalni odbor za zgraditev žične železnice'' pod predsedstvom Antona Birgmayerja ml. sprejel sklep o gradnji žične železnice. (V takratni razpravi o vzpenjači je bilo namreč govora o žični železnici in ne o žičnici z gondolami, kot obstaja danes.) Župan Juvan je bil najprej član tega pripravljalnega odbora, nato pa je postal tudi njegov predsednik. 28. novembra 1929 je bil ustanovni občni zbor zadruge ''Pohorska vzpenjača'', njen predsednik pa je postal Juvan. Zadruga si je resno prizadevala za gradnjo vzpenjače ter je v ta namen tudi zbirala finančna sredstva. Ker je zaradi napredujoče [[velika gospodarska kriza|svetovne gospodarske krize]] v letu 1930 zasebni kapital prišel v zadrego, se je delo na vzpenjači upočasnilo, leta 1931 pa se je spet intenziviralo: za gradnjo vzpenjače so izbrali [[münchen]]sko podjetje Fühles & Schulze; do jeseni 1931 so bila že skoraj v celoti zagotovljena finančna sredstva za pokritje stroškov gradnje v višini ok. 5,2 milijona din; oktobra 1931 pa je prosvetno ministrstvo izdalo predkoncesijo za trasiranje in pripravljanje tehničnih del za žično železnico od [[Pekre|Peker]] do [[Cerkev svetega Bolfenka na Pohorju|cerkve sv. Bolfenka na Pohorju]]. Toda konec novembra 1931 je Juvana na županskem položaju nasledil [[Franjo Lipold]], ki je dvomil v rentabilnost načrtovane vzpenjače, hkrati pa se je takrat v [[Kraljevina Jugoslavija|Jugoslaviji]] tudi poglabljala huda gospodarska kriza. Zato je takrat projekt Pohorske vzpenjače zastal in je bil potem realiziran šele po drugi svetovni vojni. 21. novembra 1929 je občinski svet sprejel ponudbo Borze dela v Ljubljani, ki je mariborski občini ponudila brezobrestno posojilo za gradnjo moškega delavskega azila. Leta 1935 se je potem Borza dela vselila v svojo novo zgradbo v [[Gregorčičeva ulica, Maribor|Gregorčičevi ulici]], v kateri so uredili tudi delavski azil. Mestna občina je zaradi naraščanja števila prebivalcev in šolanja otrok iz okoliških občin na mariborskih [[meščanska šola|meščanskih šolah]] nujno potrebovala novo meščansko šolo v Magdalenskem predmestju. Obstajala je tudi potreba po gradnji nove dekliške osnovne šole za Magdalensko predmestje. Vprašanje financiranja gradnje novega šolskega poslopja za ti dve šoli pa je ostalo nerešeno, dokler se ni mariborska Mestna hranilnica pod vodstvom [[Anton Jerovšek|Antona Jerovška]] septembra 1931 odločila proslaviti bližnjo 70-letnico svojega obstoja tako, da za gradnjo novega šolskega poslopja daruje mestni občini štiri milijone din. Začele so se priprave na gradnjo, toda po zamenjavi župana Juvana konec novembra 1931 je projekt zastal in pozneje ponovno oživel šele jeseni 1934, vendar takrat obljubljeni denar Mestne hranilnice ni bil več na razpolago. Novo šolsko poslopje v Žolgarjevi ulici so potem slovesno odprli 1. decembra 1936. Leta 1928 je mestna občina naročila preureditev nekdanje [[Joseph Langer|Langerjeve]] vile v Ljudskem vrtu za potrebe mladinskega doma. Projekt je izpeljal [[Max Czeike]]. 6. oktobra 1929 je nato župan Juvan slovesno odprl novi '''mestni mladinski dom''', ki je bil prvi svoje vrste v državi. 15. oktobra 1931 so v mariborski občini v šolah in otroških vrtcih začeli tudi zastonj deliti vsakodnevne dopoldanske tople mlečne malice. Leta 1930 je mestna občina prodala opuščeno rojstno hišo admirala [[Wilhelm von Tegetthoff|Tegetthoffa]] v [[Slovenska ulica, Maribor|Slovenski ulici]] [[Oblastna hranilnica Mariborske oblasti|Oblastni hranilnici Mariborske oblasti]], ki je na tem mestu v letih 1931 in 1932 (medtem so jo preimenovali v [[Hranilnica dravske banovine|Hranilnico dravske banovine]], Maribor) po načrtih [[Jaroslav Černigoj|Černigoja]] in [[Saša Dev|Deva]] zgradila svojo novo palačo. Da bi ublažil stisko socialno najšibkejših v mestu, se je župan Juvan večkrat tudi preko časopisov obrnil na someščane s prošnjo za pomoč (npr. sredi hude zime februarja 1929). Ko pa so se v Kraljevini Jugoslaviji pokazale posledice napredujoče svetovne gospodarske krize, je tudi v Mariboru nastopila potreba po obsežnejši in dolgotrajnejši pomoči socialno najšibkejšim. V ta namen so 13. oktobra 1931 na sestanku zastopnikov dobrodelnih društev, mestnih ustanov in [[Rimskokatoliška cerkev|Cerkve]], ki mu je predsedoval župan Juvan, ustanovili '''Pomožno akcijo za siromašne sloje mesta Maribora'''. V okviru te t. i. Pomožne akcije se je mestna občina obrnila na meščane Maribora s prošnjo za prostovoljne prispevke za ublažitev socialne stiske revnih slojev v mestu. Sredstva za Pomožno akcijo so se zbirala tudi z dobrodelnimi prireditvami. Poleg denarja se je zbirala tudi rabljena obleka in obutev. Večje tovarne in delavci pa so se takrat prostovoljno zavezali, da bodo za brezposelne prispevali mestni Pomožni akciji določen znesek. Na sestanku so sklenili, da bo socialni urad mestne občine vodil evidenco tistih, ki so potrebni podpore, in da se podpora ne bo delila v denarju, ampak v nakaznicah za živila in druge življenjske potrebščine. Ker so domnevali, da gospodarska kriza ne bo trajala dlje časa, so sprva predvideli, da naj bi Pomožna akcija delovala samo preko zime 1931/32. Ker pa se je gospodarska kriza nadaljevala in se celo poglabljala, so temu prilagodili tudi delovanje Pomožne akcije: čas njenega obstoja so podaljšali, prvotni pravilnik razširili in dopolnili, posebno pozornost pa so polagali na zaposlovanje za delo zmožnih brezposelnih oseb v okviru javnih del, ki jih je financirala Pomožna akcija, medtem ko so ostale podpirali predvsem z naturalijami. Člani širšega odbora Pomožne akcije so si osebno prizadevali za pridobivanje sredstev zanjo. Župan je v časopisih pozival k darovanju. Na vse darovalce, ki so za Pomožno akcijo že prispevali večja sredstva, pa se je župan osebno pisno obračal s prošnjo za nadaljnje darove. Z industrialci pa se je župan za Pomožno akcijo dogovarjal osebno. Darovalci, ki so prispevali vsaj 100 din oz. darovali blago v enaki vrednosti, so bili deležni javne zahvale z objavo v časopisih in tudi osebne pisne zahvale župana. Za Pomožno akcijo je občasno darovala sredstva tudi mariborska mestna občina iz proračunskih prihrankov, darovale pa so tudi posamezne ustanove, kot so bili [[Hidroelektrarna Fala|Elektrarna Fala]], Mestna hranilnica in Rotary klub. Pomožna akcija je bila posebej dejavna v hladni polovici leta. Pozimi 1931/32 je Pomožna akcija podpirala 596 družin, največ pa pozimi 1934/35, in sicer 1.266 družin. Julija 1930 je bil župan Juvan imenovan v prvo sestavo [[banski svet|banskega sveta]] Dravske banovine, januarja 1931 pa je bil kot mariborski župan imenovan še za načelnika mariborskega okrajnega cestnega odbora. 27. novembra 1931 je bil potem politično razrešen s položaja banskega svetnika, 30. novembra 1931 pa še s položaja mariborskega župana. === Med županskima mandatoma === Juvan je tudi po svoji politični razrešitvi s položaja mariborskega župana ostal še naprej aktiven v mestni politiki in javnem življenju. Sicer pa se je v času do ponovne spremembe režima junija 1935 spet bolj posvetil odvetniškemu poklicu. === Drugi županski mandat === 27. septembra 1935 je bil Juvan imenovan nazaj na mesto mariborskega župana, oktobra 1935 pa še na mesto načelnika mariborskega okrajnega cestnega odbora. Zaradi naraščanja prometa skozi mesto je bil mariborski [[Stari most, Maribor|Državni most]] prometno vedno bolj obremenjen. 13. avgusta 1931 je zato mariborski občinski svet sprejel sklep, da se bo v prihodnosti v Meljskem predmestju zgradil čez [[Drava|Dravo]] nov most, in sicer na isti lokaciji, kjer je danes dvoetažni [[Meljski most]]. Leta 1937 je bil za namen gradnje mostu ustanovljen poseben odbor, ki mu je načeloval župan Juvan. Gradbeni načrt je bil izdelan, denarna sredstva pa zagotovljena, toda izvedbo projekta je potem prehitela [[aprilska vojna]]. Mestna občina Maribor je tudi na lokaciji današnjega [[Koroški most, Maribor|Koroškega mostu]] že v času župana Juvana načrtovala gradnjo novega mostu čez Dravo. Juvan si je za eno svojih prvih nalog v drugem županskem mandatu naložil povečanje zmogljivosti '''mariborskega vodovoda'''. 28. februarja 1936 se je tako občina odločila kupiti zemljišče od [[Nadškofija Maribor|lavantinske škofije]] pri [[Dvorec Betnava|dvorcu Betnava]] za novi vodnjak mestnega vodovoda. V drugem Juvanovem županskem mandatu so uredili [[Trg revolucije, Maribor|Kralja Petra trg]] in [[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]], preuredili so [[Trg Borisa Kidriča, Maribor|Zrinjskega trg]], načrtovano ureditev [[Trg svobode, Maribor|Trga svobode]] pa je preprečil začetek okupacije. V letih 1935 in 1936 so na [[Trg generala Maistra, Maribor|Jugoslovanskem trgu]] zgradili srbsko pravoslavno [[Cerkev svetega Lazarja, Maribor (pravoslavna cerkev)|cerkev sv. Lazarja]], ki pa so jo po nastopu okupacije že leta 1941 spet porušili. Leta 1937 je mestni svet sprejel sklep o zamenjavi starih hišnih in uličnih tablic s črnimi napisi in robovi na belem ozadju z novimi, ki so imele bele robove in napise na cinober rdečem ozadju. V letu 1939 so bile pritrjene že vse nove hišne in ulične tablice. 13. septembra 1938 je mestni svet odobril ''Pravilnik o skladu za izvajanje regulacije v mariborski mestni občini'', na katerega so gledali kot na začetek sistematičnega dela za moderniziranje mariborskih cest. Maribor pred drugo svetovno vojno še ni imel '''mestnega [[stadion]]a''', na katerem bi lahko dostojno izvedli velike športne in druge velike prireditve in ki bi zagotavljal res kakovosten športni trening. V namen njegove gradnje so v Mariboru ustanovili ''Stavbno zadrugo Stadion''. Njen predsednik je bil Josip Leskovar, podpredsednik pa župan dr. Juvan. Stadion so nameravali zgraditi na prostoru med [[Koroška cesta, Maribor|Koroško cesto]] in podaljšano [[Gosposvetska cesta, Maribor|Gosposvetsko cesto]]. Pri zagotovitvi potrebnih zemljišč za gradnjo stadiona je zadrugi pomagala tudi mestna občina, toda zaradi izbruha aprilske vojne do realizacije projekta ni prišlo. Za blažitev stanovanjske stiske je mestna občina v drugem Juvanovem mandatu med drugim leta 1937 kupila novo obsežno zemljišče v Magdalenskem predmestju med [[Betnavska cesta, Maribor|Betnavsko]] in [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaško cesto]], ki ga je namenila za spodbujanje zasebne stanovanjske gradnje z ugodnimi odkupnimi cenami parcel. Leta 1938 pa je mestna občina v Pregljevi ulici zgradila štiri enonadstropne večstanovanjske hiše s skupaj 80 zasilnimi stanovanji, v katere je novembra 1938 preselila stanovalce iz barak in vagonov v Dajnkovi ulici. 31. oktobra 1937 je župan Juvan v bivši Rodoškovi vili v Magdalenskem predmestju odprl ''II. mestni mladinski dom'', saj je bil mestni mladinski dom v Ljudskem vrtu preobremenjen. Pred drugo svetovno vojno je mestna občina tudi financirala pošiljanje otrok iz socialno šibkejših družin v počitniške kolonije, predvsem na Pohorje (Počitniški dom kraljice Marije na [[Šmartno na Pohorju|Šmartnem na Pohorju]]), pa tudi na morje. Zaradi nenehno naraščajočega vpisa je bila na mariborski [[Prva gimnazija Maribor|realni gimnaziji]] velika prostorska stiska, in mestna občina je leta 1937 od banske uprave zahtevala nujno gradnjo novega gimnazijskega poslopja za realko. Toda namesto tega je potem kraljevo namestništvo na predlog ministra za prosveto 27. septembra 1937 izdalo odlok o ustanovitvi še ene realne gimnazije v Mariboru. Nova gimnazija je bila ustanovljena kot ''državna nepopolna mešana realna gimnazija v Mariboru'', leta 1939 pa so jo preimenovali v ''II. državno realno gimnazijo''. Nova realka je najprej imela svoje prostore v poslopju trgovske akademije na Zrinjskega trgu (danes je tu [[Srednja ekonomska šola Maribor]]), leta 1940 pa so zanjo začeli graditi novo gimnazijsko poslopje, v katerem je danes '''[[II. gimnazija Maribor]]'''. 24. septembra 1937 je mariborska občina slovesno podelila prvo '''[[Slomškova nagrada|Slomškovo nagrado]]''', in sicer [[Franc Kovačič|Francu Kovačiču]]. Slomškove nagrade, ki jih je takratna mariborska občina podeljevala za izjemne dosežke na področju kulture, lahko primerjamo z današnjimi [[Glazerjeva nagrada|Glazerjevimi nagradami]]. 18. decembra 1938 je župan Juvan v [[Mestni grad, Maribor|mestnem gradu]] slovesno odprl nove prostore meščanskega dela '''[[Pokrajinski muzej Maribor|Pokrajinskega muzeja]] v Mariboru'''. V prihodnjih letih so nameravali na mestni občini obnoviti še ostale dele gradu. Oktobra 1939 je mestna občina sklenila zgraditi '''novo mestno tržnico''' na [[Vodnikov trg, Maribor|Vodnikovem trgu]]. Arhitekt Jaroslav Černigoj je izdelal načrt za novo tržnico, mestna občina pa je do pomladi 1941 uspela zagotoviti vse potrebne parcele za njeno gradnjo. Začetek okupacije je potem županu Juvanu preprečil dokončanje tega projekta. Leta 1937 je mestna občina pomagala zagotoviti zemljišče za gradnjo nove [[Cerkev Svetega rešnjega telesa, Maribor|cerkve sv. Rešnjega telesa]] v Magdalenskem predmestju. 22. maja 1938 je župan Juvan z govorom sodeloval na blagoslovitvi temeljnega kamna za novo mariborsko bogoslovje pod [[Kalvarija, Maribor|Kalvarijo]]. Leta 1938 se je mestna občina odločila načrtno urediti '''novo mestno pokopališče na [[Pobrežje, Maribor|Pobrežju]]''' in je to delo zaupala arhitektu Černigoju. 1. januarja 1940 je dokončno zaprla staro mestno pokopališče ob Ljudskem vrtu in ob tem organizirala [[ekshumacija|ekshumacijo]] zaslužnih mož in pokop njihovih telesnih ostankov v arkadah frančiškanskega pokopališča na Pobrežju. V drugem Juvanovem županskem mandatu so se odločili znižati stroške obratovanja avtobusov ''Mestnega avtobusnega prometa''. Leta 1936 so zato kupili prva dva avtobusa z dizelskim motorjem. Ker se je strošek njunega nakupa zaradi cenejšega vzdrževanja povrnil že v prvem letu obratovanja, je mestna občina od takrat kupovala le še avtobuse z dizelskim motorjem, in sicer vedno znamke [[MAN SE|MAN]]. Stare avtobuse z bencinskim motorjem pa so preuredili na pogon na [[metan]]. Ko je postalo po izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] septembra 1939 tudi [[dizelsko gorivo]] vse težje dobiti, so se odločili tudi avtobuse z dizelskim motorjem predelati na pogon na metan. V drugem Juvanovem županskem mandatu so posodobili tudi mestno plinarno in ji s tem omogočili rentabilno poslovanje. Ker v vzhodni Sloveniji zaradi prešibkega radijskega signala niso mogli poslušati [[Radio Ljubljana|Radia Ljubljana]], so se na Teznem pri Mariboru odločili zgraditi '''relejno radijsko postajo'''. Leta 1936 je mariborski mestni svet za njeno gradnjo ustanovil posebni delovni odbor, v katerem je bil tudi župan dr. Juvan. Z gradnjo so začeli julija 1940 in do okupacije je bila relejna radijska postaja že zgrajena. Rok dostave naročene strojne opreme zanjo pa se je zaradi vojne zavlekel. [[Eskalacija]] druge svetovne vojne je zelo odmevala tudi v mariborski občinski politiki. Po septembru 1939 se je stopnjevalo pomanjkanje: primanjkovalo je živil, surovin za mariborsko tekstilno industrijo, drv za kurjavo, [[bencin]]a itd. Hkrati so zelo naraščale cene življenjskih potrebščin in brezposelnost. Mestna občina je morala nabavljati rezervno hrano za mestno prebivalstvo in graditi javna zaklonišča za zaščito pred letalskimi napadi. Vadili so razne oblike pasivne obrambe pred letalskimi napadi ([[evakuacija]] otrok, poskusne zatemnitve mesta, vaje gasilske obrambe, nakup alarmnih siren ipd.). V mestu so si prizadevali pobijati [[inflacija|inflacijo]] in zagotoviti zadostno preskrbo prebivalstva z drvmi za kurjavo. Mestna občina je začela izplačevati podpore družinam delavcev, ki so bili vpoklicani na [[orožne vaje]]. Aprila 1940 pa je mestna občina zaposlenim v mestni občini in v mestnih podjetjih začela izplačevati [[draginjski dodatek|draginjske dodatke]]. Župan Juvan je sicer pri načrtovanju in izvajanju ukrepov v mariborski mestni občini, ki so bili povezani z eskalacijo druge svetovne vojne, tesno sodeloval tudi z župani drugih treh slovenskih [[mestna občina|mestnih občin]] (Ljubljane, Celja in Ptuja). Župani slovenskih mestnih občin so namreč na občasnih skupnih delovnih sestankih v zadnjih letih pred nastopom okupacije usklajevali svoje delo. == Druga svetovna vojna == Na začetku okupacije aprila 1941 so Nemci župana Juvana aretirali in ga odvedli v meljsko kasarno. V njegovo hišo se je vselil poznejši mariborski nadžupan [[Fritz Knaus]]. 24. junija 1941 so Juvana in njegovo družino s šestim železniškim transportom [[srbski izgnanci|izgnali v Srbijo]]. Po nekaj mesecih bivanja v Lazarevcu se je preselil v [[Beograd]] in tam ostal do konca vojne. V Beogradu je sodeloval v organizirani skupini izgnanih veljakov slovenskega katoliškega političnega tabora, ki je ohranjala stike s političnim vodstvom v okupirani Ljubljani in se zavzemala za potrebe izgnanih Slovencev v Srbiji. == Po drugi svetovni vojni == Ob koncu vojne se je iz Beograda vrnil v Maribor in spet odprl [[advokatura|advokaturo]], vendar so mu jo kmalu odvzeli. Nato je bil nekaj časa brezposeln, dokler ni uspel dobiti zaposlitve na matičnem uradu na [[Mestni ljudski odbor|MLO]] Maribor. Njegovo premoženje je bilo [[nacionalizacija|nacionalizirano]] in do smrti je bil pod nadzorom [[UDBA|Udbe]]. Umrl je v anonimnosti. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}} == Sekundarna literatura == * Antoša Leskovec, ''Zgodovina uprave v Mariboru 1752-1941'', Maribor skozi stoletja. Razprave 1, Maribor, Obzorja, 1991. == Glej tudi == * [[seznam županov in mestnih sodnikov Maribora]] * [[SLSz|Slovenska ljudska stranka]] * [[Jugoslovanska radikalna zajednica]] {{start box}} {{succession box | prej = [[Josip Leskovar]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1928]] &ndash; [[1931]] | potem = [[Franjo Lipold]]}} {{succession box | prej = [[Franjo Lipold]] | naziv = Mariborski župan | leta= [[1935]] &ndash; [[1941]] | potem = [[Fritz Knaus]]}} {{end box}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Juvan, Alojzij}} [[Kategorija:Župani Mestne občine Maribor]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Člani Slovenske ljudske stranke (zgodovinske)]] [[Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Gradcu]] [[Kategorija:Slovenski odvetniki]] [[Kategorija:Srbski izgnanci]] [[Kategorija:Mariborčani]] [[Kategorija:Vače]] [[Kategorija:Pokopani na Pobreškem pokopališču]] 1wxpnaa50pjknzu6mxymdukity45l25 0 169179 6758332 5926197 2026-09-29T13:38:00Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6758332 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Angelo d&#39;Ambrosio |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{FRA}} |branch= |serviceyears=1793–1821 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Napoleonove vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Angelo d'Ambrosio''', [[Francozi|francoski]] [[general]] [[Italijani|italijanskega rodu]], * [[22. september]] [[1774]], † [[29. julij]] [[1822]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.treccani.it/enciclopedia/angelo-d-ambrosio_%28Dizionario-Biografico%29/ Treccani.it] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Ambrosio, Angelo}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Italijanski Francozi]] kyjdavsrwi43qeo9jgjdazqrlaczg68 6758334 6758332 2026-09-29T13:39:29Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758334 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Angelo d&#39;Ambrosio |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance={{FRA}} |branch= |serviceyears=1793–1821 |rank= |unit= |commands= |battles=[[Napoleonove vojne]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Angelo d'Ambrosio''', [[Francozi|francoski]] [[general]] [[Italijani|italijanskega rodu]], * [[22. september]] [[1774]], † [[29. julij]] [[1822]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.treccani.it/enciclopedia/angelo-d-ambrosio_%28Dizionario-Biografico%29/ Treccani.it] {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Ambrosio, Angelo}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani Napoleonovih vojn]] [[Kategorija:Italijanski Francozi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ldk0uj49g2xbssii17v0x94q7tfrwzq 0 171657 6758284 5020478 2026-09-29T12:23:42Z Boris Sovič 216874 6758284 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Franz Mühlstein''', [[avstrijci|avstrijski]] [[sodnik]] in [[Maribor|5. mariborski]] [[župan]] (Bürgermeister), * (?), † (?) [[Gradec]]. ==Življenjepis== Mariborski župan je bil v letu 1814 do leta 1816, nato pa se je preselil v Gradec in deloval kot sodnik za krvne delikte. ==Vir== * Maribor: njegova okolica, prebivalci in zgodovina / [[Rudolf Gustav Puff]]; prevedel Franc Vogelnik. Maribor: Založba Obzorja, 1999 (str.282). {{start box}} {{succession box | prej = [[Karl Kuglmayer]] | naziv = [[Mariborski župan]] | leta= 1814 &ndash; 1816 | potem = [[Vincenc Tautscher]]}} {{law-bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Mühlstein, Franz}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Neznano leto smrti]] [[Kategorija:Avstrijski sodniki]] [[Kategorija:Župani Maribora]] 2dj58o8ta62b4dfl4p1r9amqiznapt8 0 176243 6758343 6296434 2026-09-29T14:06:21Z Makenzis 158308 6758343 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Getafe CF | image = | fullname = Getafe Club de Fútbol | nickname = ''Azulones , El Geta'' | founded = [[1983]] | ground = [[Coliseum Alfonso Pérez]] <br /> [[Getafe]], [[Madrid]]| capacity = 16,500 | chairman = {{ikonazastave|Španija}} [[Ángel Torres Sánchez]] | manager = {{ikonazastave|Španija}} [[José Bordalás]] | league = [[La Liga]] | season = 2025-26 | position = [[La Liga]], '''7'''. | pattern_la1 = _getafe2425h | pattern_b1 = _getafe2425h | pattern_ra1 = _getafe2425h | pattern_sh1 = _getafe2425h | pattern_so1 = _getafe2425h | leftarm1 = 0033FF | body1 = 0033FF | rightarm1 = 0033FF | shorts1 = 0033FF | socks1 = 0033FF | pattern_la2 = _getafe2425a | pattern_b2 = _getafe2425a | pattern_ra2 = _getafe2425a | pattern_sh2 = _getafe2425a | pattern_so2 = _getafe2425a | leftarm2 = EF0000 | body2 = EF0000 | rightarm2 = EF0000 | shorts2 = EF0000 | socks2 = EF0000 | pattern_la3 = _getafe2425t | pattern_b3 = _getafe2425t | pattern_ra3 = _getafe2425t | pattern_sh3 = _getafe2425t | pattern_so3 = _getafe2425t | leftarm3 = EEEEEE | body3 = EEEEEE | rightarm3 = EEEEEE | shorts3 = EEEEEE | socks3 = EEEEEE }} '''Getafe Club de Fútbol''' je [[Španija|španski]] nogometni klub iz istoimenskega predmetja [[Madrid]]a. Prvič je bil klub osnovan leta [[1946]], vendar je kmalu propadel in leta [[1983]] so ga zopet formirali. Trenutni trener Getafea je [[José Bordalás]]. == Trofeje == * [[Copa del Rey]]: Finalisti 2006-2007. == Trenutna postava == {{Fs start}} {{Fs player|no= 1|nat=HUN|pos=GK|name=[[Balázs Megyeri]]}} {{Fs player|no= 2|nat=ESP|pos=DF|name=[[Alexis (footballer)|Alexis]]}} {{Fs player|no= 3|nat=ESP|pos=DF|name=[[Roberto Lago]]}} {{Fs player|no= 4|nat=URU|pos=DF|name=[[Emiliano Velázquez]]|other=on loan from [[Atlético Madrid]]}} {{Fs player|no= 5|nat=ARG|pos=DF|name=[[Santiago Vergini]]|other=on loan from [[Sunderland A.F.C.|Sunderland]]}} {{Fs player|no= 6|nat=ESP|pos=DF|name=[[Cala (footballer, born 1989)|Cala]]}} {{Fs player|no= 7|nat=ESP|pos=MF|name=[[Ángel Lafita]]}} {{Fs player|no= 8|nat=ALG|pos=MF|name=[[Medhi Lacen]]}} {{Fs player|no= 9|nat=ESP|pos=FW|name=[[Álvaro Vázquez]]}} {{Fs player|no=10|nat=ESP|pos=MF|name=[[Pablo Sarabia]]}} {{Fs player|no=11|nat=FRA|pos=MF|name=[[Karim Yoda]]}} {{Fs player|no=12|nat=SRB|pos=FW|name=[[Stefan Šćepović]]|other=on loan from [[Celtic F.C.|Celtic]]}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=13|nat=ESP|pos=GK|name=[[Vicente Guaita]]}} {{fs player|no=14|nat=ESP|pos=MF|name=[[Pedro León]]|other=[[Captain (association football)|captain]]}} {{Fs player|no=15|nat=ESP|pos=DF|name=[[Carlos Vigaray]]}} {{Fs player|no=17|nat=GHA|pos=MF|name=[[Bernard Mensah (footballer, born October 1994)|Bernard Mensah]]|other=on loan from [[Atlético Madrid]]}} {{Fs player|no=18|nat=ESP|pos=MF|name=[[Víctor Rodríguez Romero|Víctor Rodríguez]]|other=on loan from [[Elche CF|Elche]]}} {{Fs player|no=19|nat=URU|pos=DF|name=[[Damián Suárez]]}} {{Fs player|no=21|nat=ESP|pos=MF|name=[[Moisés Gómez Bordonado|Moi Gómez]]|other=on loan from [[Villarreal CF|Villarreal]]}} {{Fs player|no=22|nat=ESP|pos=MF|name=[[Juan Rodríguez (footballer, born 1982)|Juan Rodríguez]]}} {{Fs player|no=23|nat=ESP|pos=MF|name=[[Álvaro Medrán]]|other=on loan from [[Real Madrid C.F.|Real Madrid]]}} {{Fs player|no=30|nat=BRA|pos=MF|name=[[Wanderson Maciel Sousa Campos|Wanderson]]}} {{Fs player|no=32|nat=ARG|pos=FW|name=[[Emiliano Buendía|Emi]]}} {{Fs end}} == Prejšnje sezone == :{|class="wikitable" |-bgcolor="#efefef" ! Sezona ! Poz. ! Pl. ! Zmag ! Izena. ! Porazov ! Dani goli ! Prejeti goli ! P ![[Copa del Rey|Pokal]] !Komentar |- |2002/2003 |align=right |'''11''' |align=right|42||align=right|13||align=right|14||align=right|15 |align=right|52||align=right|55||align=right|'''53''' ||Drugi krog | |- |2003/2004 |align=right |'''2''' |align=right|42||align=right|20||align=right|16||align=right|6 |align=right|55||align=right|38||align=right|'''76''' ||Prvi krog | |- |2004/2005 |align=right |'''13''' |align=right|38||align=right|12||align=right|11||align=right|15 |align=right|38||align=right|46||align=right|'''47''' ||Osmina finala | |- |2005/2006 |align=right |'''9''' |align=right|38||align=right|15||align=right|9||align=right|14 |align=right|54||align=right|49||align=right|'''54''' ||Osmina finala | |- |2006/2007 |align=right |'''9''' |align=right|38||align=right|14||align=right|10||align=right|14 |align=right|39||align=right|33||align=right|'''52''' ||Finale ||Kvalificirali so se za [[Pokal UEFA]] |} == Znani igralci == {| |- style="vertical-align: top;" | * {{ikonazastave|Andorra}} [[Marc Bernaus]] * {{ikonazastave|Argentina}} {{ikonazastave|Španija}} [[Mariano Pernía]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Martín Vitali]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Aníbal Samuel Matellán|Aníbal Matellán]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Siro Maximiliano Darino|Darino]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Diego Otaño]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Hernan Raices]] * {{ikonazastave|Argentina}} [[Mariano Juan]] * {{ikonazastave|Brazilija}} [[Jackson Avelino Coelho|Jajá]] * {{ikonazastave|Kamerun}} [[Daniel Ngom Kome]] * {{ikonazastave|Kamerun}} [[Jean Dika]] * {{ikonazastave|Kamerun}} [[Jean Blaise Bouli]] * {{ikonazastave|Španija}} [[José Luis Rondo]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Sergio Barila]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Vladimir Popović )|Vladimir Popović]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Dejan Batrović]] * {{ikonazastave|Paragvaj}} [[Angel Amarilla]] * {{ikonazastave|Portugalska}} [[Nuno Rolo]] * {{ikonazastave|Portugalska}} [[Edgar Patricio de Carvalho Pacheco|Edgar]] || * {{ikonazastave|Romunija}} [[Gheorghe Craioveanu]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Māris Verpakovskis]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Ilshat Faizuline]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Veljko Paunović]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Dragan Glogovac]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Goran Stoijilkovic]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Luis Aragonés]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Miguel Ángel Carrilero|Michel]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Sergio Pachón]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Raúl Albiol]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Nano (nogometaš)|Nano]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Alexis Ruano Delgado|Alexis]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Diego Rivas]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Ángel Vivar Dorado|Vivar Dorado]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Gabriel Fernández|Gabi]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Javier Paredes]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Jaime Gavilán Martínez|Gavilán]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Daniel González Güiza|Daniel Güiza]] * {{ikonazastave|Španija}} [[Iván Sánchez-Rico Soto|Riki]] |} == Znani trenerji == * {{ikonazastave|Španija}} [[Quique Sanchez Flores]] * {{ikonazastave|Nemčija}} [[Bernd Schuster]] * {{ikonazastave|Danska}} [[Michael Laudrup]] [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Madridu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1983]] [[Kategorija:Getafe CF]] {{normativna kontrola}} 23xbqpkyp1mr8g9pqx4d1kieqocucec 0 181128 6758272 6758262 2026-09-29T12:01:19Z TadejM 738 popravek inervacije, origo in insertio 6758272 wikitext text/x-wiki {{Infobox muscle | Name = Mala prsna mišica | Latin = musculus pectoralis minor | Image = Pectoralis minor.svg | Caption = Mala prsna mišica (označena rdeče). | Image2 = Pectoralis minor muscle and shoulder blade.png | Caption2 = Mala prsna mišica (označena rdeče). Modro označena kost je [[krilo lopatice]]. | Origin = tretje do peto [[rebro]], blizu kostohondralnega stika | Insertion = medialni rob in zgornja površina [[korakoidni procesus|korakoidnega odrastka]] [[lopatica|lopatice]] | Blood = [[pektoralna veja]] [[torakoakromialno deblo|torakoakromialnega debla]] | Nerve = [[medialni pektoralni živec]] (C8) | Action = stabilizira [[lopatica|lopatico]] s tem, da jo vleče navzdol in anteriorno proti [[prsna stena|prsni steni]], dviguje rebra pri vdihu }} '''Mala prsna mišica''' ({{jezik-la|musculus pectoralis minor}}) je tanka trikotna [[mišica]], ki se nahaja pod [[velika prsna mišica|veliko prsno mišico]]. Izvira iz zgornjega roba 3-5 [[rebra]] in se narašča na medialni rob in zgornjo površino korakoida [[lopatica|lopatice]]. Mišica priteguje lopatico, priteguje [[ključnica|ključnico]] navzdol in naprej. Je tudi pomožna [[Dihalne mišice|inspiracijska mišica]]. Oživčuje jo [[mediani pektoralni živec]] ([[C8]]). == Glej tudi == * [[seznam mišic človeškega telesa]] {{anatomy-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mišice vratu in trupa]] l4zq48y96a8nz6rojo1th9msntt5lig 0 190474 6758464 6757921 2026-09-29T19:21:48Z Shabicht 3554 6758464 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> grôjer ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu Gruyères v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir Gruyère pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Gruyère uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni gruyère le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem –, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo sira Gruyère surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Gruyère lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira Gruyère.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta Gruyère in Ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; Ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni prahu sena, zato imajo švicarski siri iz 21. stoletja dejansko manj lukenj in te so manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje sira Gruyère v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega sira Gruyère mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} fv04kgx3hqltku1z13kub0nq87fydac 6758465 6758464 2026-09-29T19:26:54Z Shabicht 3554 6758465 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> [šikágo] ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu Gruyères v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir Gruyère pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Gruyère uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni gruyère le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem –, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo sira Gruyère surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Gruyère lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira Gruyère.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta Gruyère in Ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; Ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni prahu sena, zato imajo švicarski siri iz 21. stoletja dejansko manj lukenj in te so manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje sira Gruyère v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega sira Gruyère mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} 9kt288we8uwlr23q1d893gwex5fr64l 6758467 6758465 2026-09-29T19:28:45Z Shabicht 3554 6758467 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> [grôjer] ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu Gruyères v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir Gruyère pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Gruyère uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni gruyère le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem –, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo sira Gruyère surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Gruyère lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira Gruyère.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta Gruyère in Ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; Ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni prahu sena, zato imajo švicarski siri iz 21. stoletja dejansko manj lukenj in te so manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje sira Gruyère v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega sira Gruyère mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojer zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} dwpw3nxdccx8nrce5e1v69c6b2j7thk 6758471 6758467 2026-09-29T19:34:58Z Shabicht 3554 6758471 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> [grôjer] ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu Gruyères v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} ocgna9ld6xh6m1ganujpug2inwyr2qr 6758473 6758471 2026-09-29T19:44:15Z Shabicht 3554 6758473 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> [grôjer] ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v kantonu Fribourg. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} hmcivvax3spi1gdxt6unr839cv0rqes 6758474 6758473 2026-09-29T19:46:53Z Shabicht 3554 6758474 wikitext text/x-wiki {{Infobox Cheese | name = Grojer | image =Ser Basel.JPG | othernames = | country = {{flagicon|Switzerland}} [[Švica]] | regiontown = | region = [[Fribourg|kanton Fribourg]] | town = [[Gruyeres]] | source = [[domače govedo]] | pasteurized = tradicionalno ne | texture = trd do zelo trd | fat = | protein = | dimensions =40 do 65&nbsp;cm (premer)<br> 9 do 13&nbsp;cm (višina) | weight = 20 do 45&nbsp;kg | aging = najmanj 6 mesecev odvisno od variante | certification = [[Zaščitena označba porekla|AOP (appellation d'origine protegée)]] }} '''Grojer'''<ref>Bizjak Končar, Aleksandra; Snoj, Marko; Gložančev, Alenka; Kern, Boris; Kostanjevec, Polona (2012). Slovar novejšega besedja slovenskega jezika. Ljubljana: Založba ZRC</ref> [grôjer] ({{IPA|fr|ɡʁɥijɛʁ|lang|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-gruyère.wav}}; {{langx|de|Greyerzer}}, {{langx|it|Groviera}}, {{langx|frp|Gruviére suisso}}) je vrsta [[Švica|švicarskega]] [[trdi sir|trdega sira]],<ref>{{navedi knjigo |author=Bogataj, Janez |year=2024 |title=Siri Slovenije |publisher=Hart |isbn=978-961-7163-51-3 |cobiss=207743235 |pages=47}}</ref> ki izvira iz švicarskih kantonov Fribourg, Vaud, Neuchâtel, Jura in Bern. Ime je dobil po mestu [[Gruyères]] v [[Kantoni Švice|kantonu Fribourg]]. Leta 2001 je sir grojer pridobil oznako ''appellation d'origine contrôlée'' (AOC), ki se je leta 2013 preoblikovala v oznako ''appellation d'origine protégée'' (AOP). Grojer uvrščamo med sire švicarskega tipa oziroma alpske sire; je sladkastega, a rahlo slanega okusa, ki se z zorenjem močno spreminja. Mladi sir pogosto opisujejo kot kremastega in z okusom po oreščkih, medtem ko z zorenjem postaja bolj izrazit, zemeljski in kompleksen. Pri popolnoma zrelem siru (starost od pet mesecev do enega leta) se pogosto pojavijo majhne razpoke, ki mu dajejo rahlo zrnato teksturo. Za razliko od ementalca, s katerim ga pogosto zamenjujejo, ima sodobni grojer le malo ali nič očes<ref>{{Cite book |url= https://archive.org/details/signetbookofchee00quim |url-access=registration |quote=gruyere texture cracks grainy |title=The Signet Book of Cheese |last=Quimme |first=Peter |date=1976 |language=en}}.</ref> – majhnih luknjic, ki lahko nastanejo v sirih švicarskega tipa med zorenjem, čeprav v 19. stoletju to ni bilo vedno pravilo. Je najbolj priljubljen švicarski sir v Švici in tudi v večjem delu Evrope.<ref>Lortal, Sylvie, "Cheeses made with Thermophilic Lactic Starters", [https://books.google.com/books?id=uV2Oi0g_TB4C&pg=PA291 Chapter 16] in ''Handbook of Food and Beverage Fermentation Technology'', 2004, CRC Press, {{ISBN|0203913558|9780203913550}}.</ref> == Značilnosti == Sir grojer je podoben [[Ementalski sir|ementalcu]], samo da je manjši. Tudi njegova oblika spominja na mlinski kamen, z ravno ali rahlo izbočeno obodno ploskvijo ter ravnima osnovnima. Hlebec ima premer 40 do 65&nbsp;cm, ter je visok 9 do 13&nbsp;cm. Teža hlebca se z ozirom na velikost spreminja in znaša od 20 do 45&nbsp;kg. Skorja je čvrsta, zlato rumene do rjavkaste barve. Na prerezu je testo čvrsto. Očesa grahove velikosti (3 do 5&nbsp;mm) so enakomerno porazdeljena. Testo je čvrsto, vendar se lepo reže. Sir ima čist, aromatičen vonj in poln, sladko - slan, pikanten okus, ki spominja na orehe. Sir vsebuje od 45 do 52% maščobe v suhi snovi in okoli 52% vode v nemaščobni snovi, ter okoli 1,6% [[kuhinjska sol|soli]]. Čas zorenja originalnega grojerja je najmanj 6 [[mesec]]ev.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 113}}</ref> == Proizvodnja == {{multiple image | total_width = 320 |align = right |image1=Chaudière en cuivre de 800 litres.jpg |image2=Maison du Gruyère - 02.jpg |footer =Tradicionalna proizvodnja sira Gruyère (levo) v primerjavi z industrijsko proizvodnjo (desno) }} Za izdelavo grojerja surovo kravje mleko v bakrenem kotlu segrejejo na 34 °C in nato s dodajanjem tekočega sirila povzročijo sesirjenje. Sirnino narežejo na koščke v velikosti graha in jo mešajo, pri čemer se izloča sirotka. Sirnino nato kuhajo pri 43 °C in temperaturo hitro dvignejo na 54 °C. Sirotko odcedijo, sirnino pa dajo v kalupe za stiskanje. Po soljenju v slanici in premazovanju z bakterijami<ref>Fox, Patrick. ''Cheese: Chemistry, Physics and Microbiology''. p. 200.</ref> sir zorijo dva meseca pri sobni temperaturi, običajno na lesenih deskah, pri čemer ga vsakih nekaj dni obrnejo, da zagotovijo enakomerno porazdelitev vlage. Grojer lahko zori od 3 do 10 mesecev; daljše zorenje daje siru intenziven okus. Sérac, sir iz sirotke, je zgodovinski stranski proizvod pri izdelavi sira grojer.<ref>{{cite web | url=https://www.patrimoineculinaire.ch/Produits?text=sérac#187 | title=Ziger / Sérac | publisher=Culinary Heritage of Switzerland | accessdate=29 March 2023 | quote=Le sérac, dans cette acception, est un sous-produit de la fabrication des fromages à pâte pressée cuite, de type Gruyère ou Emmentaler | trans-quote=Sérac, in this sense, is a by-product of the manufacture of cooked pressed cheeses, such as Gruyère or Emmentaler}}</ref> === Naravne luknje v siru === Dolgo je veljalo prepričanje, da so luknje v sirih, kot sta grojer in ementalec, posledica delovanja bakterij v sirni masi. V 21. stoletju so raziskovalci odkrili, da so delno posledica tudi mikroskopskega prahu sena, ki je v mleko zašel med molžo.<ref>{{cite news| last=Bondolfi | first=Sibilla | title=The mysterious (court) case of the disappearing cheese holes |publisher=Swissinfo| date=11 June 2024 | url=https://www.swissinfo.ch/eng/swiss-made/the-mysterious-court-case-of-the-disappearing-cheese-holes/80237144}}</ref> Bakterije so se naselile okoli delcev prahu in proizvajale pline, kar je povzročilo nastanek značilnih lukenj. Poleg tega, da so zaželene zaradi svojega tradicionalnega videza, imajo luknje – če niso premajhne – koristen učinek, saj preprečujejo nastajanje praznih prostorov in razpok v sirnem bloku. V preteklosti so opažali različne učinke; ementalec, izdelan iz poletnega mleka, je imel manjše luknje kot tisti iz zimskega mleka – krave so pozimi jedle seno, poleti pa travo, ki je vsebovala manj prahu. Sodobne proizvodne tehnike in molzni stroji so manj izpostavljeni senenemu prahu, zato imajo švicarski siri v 21. stoletja dejansko manj lukenj in so te manjše.<ref>{{cite web |agency=Agence France-Presse |title=Swiss scientists plug hole in cheese knowledge | newspaper=The Guardian | date=28 May 2015 | url=https://www.theguardian.com/world/2015/may/28/swiss-scientists-hole-in-cheese-emmenthal-hay-particles-milk-bacteria}}</ref> Velikost in pogostost lukenj je mogoče povrniti na prejšnjo raven z dodajanjem prahu iz cvetnega prahu sena (t. i. »senenega cvetja«) v mleko; to počnejo v Nemčiji in Franciji, medtem ko so takšni dodatki pri švicarskih sirih prepovedani. === Zorenje === [[File:Affinage_Gruyere_Cheese_in_Gruyères_Switzerland_by_Robbie_Conceptuel.png|thumb|Klet za zorenje v centru Maison du Gruyère v kraju Gruyères]] Pomemben in najdaljši del proizvodnje grojerja v Švici je zorenje (francosko ''affinage'').<ref>{{Cite web |title=Le Gruyère AOP - Characteristics - cheese - tradition - swiss |url=https://www.gruyere.com/en/le-gruyere-aop/characteristics |access-date=2026-08-28 |website=www.gruyere.com}}</ref> V skladu s pravili za zaščito porekla (AOC) morajo imeti kleti za zorenje švicarskega grojerja mikroklimo, podobno tisti v naravnih jamah. To pomeni, da mora biti vlažnost zraka med 94 in 98 %. Če je vlažnost nižja, se sir izsuši. Če je previsoka, sir ne zori pravilno, temveč postane mazav in lepljiv. Temperatura v kleteh mora znašati od 13 do 14 °C. Ta razmeroma visoka temperatura je potrebna za doseganje vrhunske kakovosti sira. Pri temperaturah med 10 in 12 °C nastajajo siri slabše kakovosti; nižja kot je temperatura, manj sir dozori, kar vodi v tršo in bolj drobljivo teksturo. [[File:Gruyeres, Switzerland.jpg|thumb|upright=2|center|Pokrajina v regiji Gruyères, zaznamovana s prirejo mleka]] ===Prodajne stopnje zrelosti sira=== {| class="wikitable" |- ! stopnja staranja ! uradno imenovanje ! starost sira ! opis okusa in teksture |- | mlad grojer | Gruyère mild/doux | najmanj 5 mesecev | blage kremaste note, mehkejša struktura |- | srednje zorjen | Gruyere mi-salé | 7-9 mesecev | harmoničen, rahlo oreškast okus |-{{}} | zrel grojer | Gruyère raif/rezent/salé | 9-10 mesecev | poln okus, značilna čvrsta tekstura |- | bolj zrel grojer | Gruyère réserve | najmanj 10 mesecev | intenziven in pikanten okus, pogosto rahlo kristalno testo |- | ekstra zorjen | Gruyère surchoix<br>(kakovostni razred)* | običajno od 12 mesecev naprej, vendar je poudarek na kakovosti in senzorični oceni, ne na starosti | zelo bogat okus, drobljivo testo, za ljubitelje močnih sirov |- | starani grojer | Gruyère reif/extrareif vieux/extra vieux<br>(starostni razred)* | pogosto 18 - 24 mesecev in več | pikanten in intenziven okus, s kristaliziranim testom |} * npr. zelo kakovosten 18-mesečni grojer ima lahko hkrati oznako surchoix in vieux, vendar to nista isti istovrstni kategoriji. ===Posebne različice=== [[Slika:Grojer1.jpg|150px|thumb|levo|sir grojer, zorjen v jami]] '''Grojer, zorjen v jami'''<br> Nekatere sire vrste grojerja zorijo v naravni ali umetno izkopani [[jama|jami]], kjer zaradi naravno visoke vlažnosti zraka (do 95 %) in nizke temperature (malo nad 10 °C) sir optimalno zori (najmanj dvanajst mesecev, od tega tri v sirarni in devet v jami). Tovrstni siri imajo pogosto opisne oznake: [[Nemščina|nem.]] »in Felsenkeller geteift«, [[Francoščina|fr.]] »Gruyère affiné en grotte« ali »Gruyère des cavernes«, [[Angleščina|angl.]] »Cave Aged Gruyere«. '''Grojer Premier Cru'''<br> [[Slika:Le Gruyere Premier Cru.jpg|250px|thumb|desno|sir Gruyère Premier Cru AOP]] Grojer Premier Cru je posebna, vrhunska kategorija te vrste sira z oznako AOP, tak sir je znan po izjemni aromi, dolgi zrelosti in večkratnih zmagah na svetovnih sirarskih tekmovanjih. Gre za najvišjo kakovostno stopnjo grojerja, namenjeno predvsem degustacijam, pa tudi najbolj prestižen razred te vrste sira, nad klasičnim in nad réserve. Sire te podvrsti zorijo najmanj 14 mesecev pri vlažnosti zraka 95 % in temperaturi 13,5 °C. Sire z oznako »Le Gruyère Premier Cru« se sme proizvajati in zoriti izključno v [[Fribourg|kantonu Freiburg]]. == Zaščita označbe porekla == [[Slika:Logo AOP.svg|thumb|150px|right|Švicarska oznaka Appellation d'origine protégée]] [[Slika:Fromagerie La Côte-aux-Fées - Distinction Le Gruyère Switzerland 2024.jpg||thumb|240px|right|tablica švicarskega proizvajalca sira grojer]] Leta 2001 je grojer dobil švicarsko oznako geografsko zaščitenega izdelka AOC (Appellation d'origine contrôlée), od 2013 pa se v Švici nekatere sire lahko označuje z oznako geografsko zaščitenega izdelka AOP (Appellation d'origine protégée). Le-ta zagotavlja, da vse, od surovin do proizvodnega procesa in končnega izdelka, prihaja iz ene jasno določene regije izvora. V [[Evropska unija|Uniji]] je tej oznaki primerljiva oznaka [[Zaščitena označba porekla]], ki pa je del širšega evropskega sistema zaščite geografskih označb. [[Slika:Swiss Cheese Union Official Seal.png|140px|thumb|right|Uradna oznaka zveze švicarskih sirarjev]] Skrb za kakovost švicarskega sira v okviru Schweizersiche Käse Union je na nacionalni ravni tako velika in natančna, da razlike med posameznimi proizvajalci niso omembe vredne.<ref>{{navedi knjigo |author= Orešnik Irena|year= 2008|title= Obožujem sir |publisher= ČZD Kmečki glas|isbn= |cobiss= 241223680|pages= 111}}</ref> == Razširjenost == Približke grojerja izdelujejo tudi v Franciji, francosko poimenovanje teh sirov je Gruyère de Comté, krajše [[Comte|Comté]]. Grojer izdelujejo po švicarskem zgledu tudi drugje po [[Evropa|Evropi]] in v [[Združene države Amerike|ZDA]]. V anglosaksonskih deželah je grojer znan pod imenom »Swiss Cheese« (švicarski sir). == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Slanovec Tatjana, Sirarstvo, ČZP Kmečki glas, Ljubljana, 1982 {{COBISS|ID=13234689}} * Renčelj Stanko, Perko Bogdan, Bogataj Janez, Siri - nekdaj in zdaj, Kmečki glas, Ljubljana, 1995 {{COBISS|ID=51564544}} * [[Henri-Paul Pellaprat|Pellaprat Henri Paul]], L'Art culinaire moderne, Veliki Pellaprat, [[Državna založba Slovenije|DZS]], Ljubljana, 1972 {{COBISS|ID=56155392}} * Orešnik Irena, Polak Mojca, Visočnik Matevž, Obožujem sir, Kmečki glas, Ljubljana, 2008 {{COBISS|ID=241223680}} * Schweizerische Kaseunion Bern: La Svizzera - Il Paese del formaggio {{ikona it}} * Donelly, Catherine (2016). The Oxford Companion to Cheese. Oxford University Press, New York. COBISS 3915400. ISBN 978-0-1993-3088-1. {{ikona en}} == Zunanje povezave == {{commons category|Gruyère (cheese, Switzerland)}} * [http://www.gruyere.com/en/?vt=int spletna stran o Grojerju] {{ikona en}} pridobljeno 15. maja 2025 {{Siri}} {{food2-stub}} [[Kategorija:Švicarski siri]] [[Kategorija:Hrana z zaščiteno označbo porekla]] {{normativna kontrola}} fipismmou482ymhl150doap56pqp9gd 0 193270 6758538 6679868 2026-09-30T04:58:48Z Yerpo 8417 /* Nominiranci 2022 */ razločitev 6758538 wikitext text/x-wiki '''Desetnica''' je [[Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad|slovenska literarna nagrada za otroško in mladinsko književnost]]. Podeljuje jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] najboljšemu slovenskemu otroškemu ali mladinskemu knjižnemu delu, ki je izšlo v zadnjih treh letih in ga je napisal član društva. == Ime nagrade == [[Desetnica]] predstavlja v ljudskem izročilu desetega otroka, ki mora od doma in tako postane sirota, po navadi je samostojen in ima posebne darove, na primer razume govor živali, se spozna na zelišča idr. Pravljico je zapisal in izdal [[Fran Miličinski]] (''[[Desetnica (pravljica)|Desetnica]]''). == Nagrajenci == {| class="wikitable" ! Leto !! Avtor !! Delo |- | 2004 || [[Mate Dolenc]] || ''Leteča ladja'' |- | 2005 || [[Slavko Pregl]] || ''Usodni telefon'' |- | 2006 || [[Janja Vidmar]] || ''[[Zoo (roman)|Zoo]]'' |- | 2007 || [[Bina Štampe Žmavc]] || ''Živa hiša'' |- | 2008 || [[Andrej Rozman - Roza]] || ''Kako je Oskar postal detektiv'' |- | 2009 || [[Marjana Moškrič]] || ''Stvar'' |- | 2010 || [[Dim Zupan]] || ''Hektor in male ljubezni'' |- | 2011 || [[Milan Dekleva]]<br/>[[Bina Štampe-Žmavc]] || ''[[Pesmarica prvih besed]]''<br/>''Cesar in roža'' |- | 2012 || [[Feri Lainšček]] || ''Pesmi o Mišku in Belamiški'' |- | 2013 || [[Janja Vidmar]] || ''[[Kebarie]]'' |- | 2014 || [[Vinko Möderndorfer]] || ''[[Kot v filmu]]'' |- | 2015 || [[Mate Dolenc]] || ''Mali princ z otoka'' |- | 2016 || [[Marjana Moškrič]] || ''Sanje o belem štrpedu'' |- | 2017 || [[Vinko Möderndorfer]] || ''Kit na plaži'' |- |2018 |[[Aksinja Kermauner]] [[Suzana Tratnik]] |''Žiga špaget je za punce magnet'' ''Tombola ali življenje!'' |- | 2019 || [[Andrej Rozman Roza]] || ''Pesmi iz galerije'' |- | 2020 || [[Jana Bauer]] || ''Ding dong zgodbe'' |- | 2021 || [[Damijan Šinigoj]] || ''[[Kjer veter spi]]'' |- |2022 |[[Mateja Gomboc]] |[[Balada o drevesu|''Balada o drevesu'']] |- | 2023 || [[Andrej Predin]] || ''Arlan pod preprogo'' |- |2024 |[[Nataša Konc Lorenzutti]] | ''Jutri bom siten kot pes'' |- |2025 |[[Mateja Gomboc]] | ''Preveč zvezd'' |} == Nominiranci == === Nominiranci 2004 === *[[Mate Dolenc]], [[Leteča ladja]] *[[Goran Gluvić]], [[Popoldanski ritem]] *[[Miroslav Košuta]], [[Njune zgodbe]] *[[Svetlana Makarovič]], [[Počitnice pri teti Magdi]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Zakaj so sloni rahlospeči?]] *[[Slavko Pregl]], [[Srebro iz Modre špilje]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Razmigajmo se v križu]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Živalske novice II.del]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Pogašeni zmaj]] *[[Janja Vidmar]], [[Baraba]] === Nominiranci 2005 === *[[Borut Gombač]], [[Velike oči male budilke]] *[[Goran Gluvić]], [[Detektiv Zdravc]] *[[Marko Kravos]], [[Škrat Škrip Škrap nagaja rad]] *[[Marjana Moškrič]], [[Ledene magnolije]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Muc Langus & čarovnička Gajka]] *[[Bogdan Novak]], [[Lovci na petardarje]] *[[Slavko Pregl]], [[Usodni telefon]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Pica je kraljica!]] *[[Marjan Tomšič]], [[Kar je moje, je tudi tvoje: zgodbice o živalih]] *[[Janja Vidmar]], [[Prijatelja]] === Nominiranci 2006 === *[[Majda Koren]], [[Župcin dnevnik]] *[[Feri Lainšček]], [[Lučka]] *[[Miha Mazzini]], [[Drevo glasov]] *[[Tone Pavček]], [[S črko čez Krko]] *[[Milan Petek]], [[Zgodbe Sinjega ptiča]] *[[Matjaž Pikalo]], [[Samsara]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Marela]] *[[Marjan Tomšič]], [[Kar je moje, je tudi tvoje]] *[[Janja Vidmar]], [[Zoo]] *[[Dim Zupan]], [[Štirinajst in pol]] === Nominiranci 2007 === *[[Mate Dolenc]], [[Zabloda laboda in druge zgodbe]] *[[Tatjana Kokalj]], [[Kamen v žepu]] *[[Majda Koren]], [[Zgodbe zajca Zlatka]] *[[Miroslav Košuta]], [[Minimalčice]] *[[Marko Kravos]], [[Trst v žepu]] *[[Vitan Mal]], [[Žardna in Četrtek]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Mihec gre prvič okrog sveta]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Živa hiša]] *[[Janja Vidmar]], [[Nimaš pojma]] *[[Dim Zupan]], [[Hektor in ribja usoda: zgodba nekega Hektorja]] === Nominiranci 2008 === *[[Ervin Fritz]], [[Vrane (pesniška zbirka)|Vrane]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Berenikini kodri]] *[[Majda Koren]], [[Eva in kozel]] *[[Matjaž Pikalo]], [[Vrtnar na jezeru]] *[[Slavko Pregl]], [[Spričevalo]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Kako je Oskar postal detektiv]] *[[Ivan Sivec]], [[Prekletstvo zlata]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Doktor za osle]] *[[Janja Vidmar]], [[Fantje iz gline]] *[[Dim Zupan]], [[Deklica za ogledalom]] === Nominiranci 2009 === *[[Evald Flisar]], [[Pikpokec postane svetovni prvak]] *[[Goran Gluvić]], [[Čudovita igra nogometa]] *[[Borut Gumbač]], [[Nekdo iz smetnjaka]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Orionov meč]] *[[Tatjana Kokalj]], [[Zajec Emil]] *[[Marjana Moškrič]], [[Stvar]] *[[Slavko Pregl]], [[Dva majhna velika ribiča]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Uganke]] *[[Janja Vidmar]], [[Angie]] *[[Dim Zupan]], [[Hektor in mala šola]] === Nominiranci 2010 === *[[Dušan Čater]], [[Pojdi z mano]] *[[Mate Dolenc]], [[Polnočna kukavica in druge zgodbe]] *[[Niko Grafenauer]], [[Špicmožic in Halomuha]] *[[Feri Lainšček]], [[Hit poletja]] *[[Matjaž Pikalo]], [[Genija]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Maks pa sanja]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Vprašanja srca]] *[[Anja Štefan]], [[Lonček na pike]] *[[Janja Vidmar]], [[Pink]] *[[Dim Zupan]], [[Hektor in male ljubezni: zgodba nekega Hektorja]] === Nominiranci 2011 === *[[Cvetka Bevc]], [[Pesem za vilo]] *[[Milan Dekleva]], [[Pesmarica prvih besed]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Žiga špaget gre v širni svet]] *[[Miklavž Komelj]], [[Kako sta se gospod in gospa pomirila]] *[[Majda Koren]], [[Mici iz 2. a]] *[[Tone Pavček]], [[Po morju plava kit]] *[[Slavko Pregl]], [[Geniji brez hlač]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Vitez brez krave]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Cesar in roža]] *[[Suzana Tratnik]], [[Zafuškana Ganca]] === Nominiranci 2012 === *[[Cvetka Bevc]], [[Desetka]] *[[Niko Grafenauer]], [[Žabja radijska postaja: sleherni večer oddaja]] *[[Majda Koren]], [[Mihec]] *[[Feri Lainšček]], [[Pesmi o Mišku in Belamiški]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Luža, čevelj, smrkelj in rokav]] *[[Milan Petek Levokov]], [[Skrivnost oblačne gore]] *[[Slavko Pregl]], [[Radovedne pravljice]] *[[Lucija Stepančič]], [[Martinček in dinozavri]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Hud planet]] *[[Dim Zupan]], [[Hektor in zrela hruška]] === Nominiranci 2013 === *[[Jana Bauer]], [[Groznovilca v hudi hosti]] *[[Mate Dolenc]], [[Maščevanje male ostrige]] *[[Aksinja Kermauner]], [[In zmaj je pojedel sonce]] *[[Tatjana Kokalj]], [[Teta Cilka]] *[[Feri Lainšček]], [[Barvice]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Velika žehta]] *[[Lela B. Njatin]], [[Zakaj je babica jezna]] *[[Slavko Pregl]], [[Čudni časi: basni]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Gospod Filodendron]] *[[Janja Vidmar]], [[Kebarie]] === Nominiranci 2014 === *[[Cvetka Bevc]], [[Čivknjeno od začetka do konca]] *[[Dušan Čater]], [[Ribamož]] *[[Goran Gluvić]], [[Celovečerni film]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Kakšno drevo zraste iz mačka]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Kot v filmu]] *[[Tone Partljič]], [[Deklica in general]] *[[Andrej Predin]], [[Gnusna kalnica]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Čofli]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Zaljubljeni tulipan]] *[[Anja Štefan]], [[Gugalnica za vse]] === Nominiranci 2015 === *[[Mate Dolenc]], [[Mali princ z otoka]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Enajstnik]] *[[Andrej Predin]], [[Mica pri babici. Čarobni cilinder]] *[[Slavko Pregl]], [[O zmaju, ki je želel biti kralj]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Bober Bor]] *[[Barbara Simoniti]], [[Močvirniki]] *[[Lucija Stepančič]], [[Anton!]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Barka zvezd]] *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov]] *[[Dim Zupan]], [[Tinček in tri zlate ribice]] === Nominiranci 2016 === *[[Milan Dekleva]], [[Skrivalnice]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Bela kot galeb]] *[[Svetlana Makarovič]], [[Kuzma, trinajsti škrat]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Pesmi in pesmičice]] *[[Marjana Moškrič]], [[Sanje o belem štrpedu]] *[[Matjaž Pikalo]], [[Rdeča raketa: fant, ki se je smejal življenju]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Predpravljice in popovedke]] *[[Damijan Šinigoj]], [[Iskanje Eve]] *[[Anja Štefan]], [[Še sto ugank]] *[[Dim Zupan]], [[Jaz, Franci Grdi]] === Nominiranci 2017 === *[[Milan Dekleva]], [[Menjalnica sanj]] *[[Niko Grafenauer]], [[Kraljice mačke]] *[[Neli Kodrič Filipić]], [[Požar]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Lica kot češnje]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Kit na plaži]] *[[Saša Pavček]], [[Zakaj je polje jezero?]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Deček Brin na domačem kolišču]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Čarimatika]] *[[Anja Štefan]], [[Sadje z naše ladje]] *[[Janja Vidmar]], [[Prijatelja]] === Nominiranci 2018 === *[[Jana Bauer]], [[Groznovilca in divja zima]] *[[Milan Dekleva]], [[Strahožer]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Žiga špaget je za punce magnet]] *[[Neli Kodrič Filipić]], [[Povej mi po resnici]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Kdo je danes glavni]] *[[Miroslav Košuta]], [[Ponikalnice]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Do konca jezera in naprej]] *[[Vesna Radovanovič]], [[Petelinček in kraljevska ptica]] *[[Anja Štefan]], [[Bobek in zlate kokoši]] *[[Suzana Tratnik]], [[Tombola ali življenje!]] === Nominiranci 2019 === *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Nisem smrklja]] *[[Gaja Kos]], [[Grdavši in presenečenje]] *[[Nina Mav Hrovat]], [[Miška želi prijatelja]] *[[Feri Lainšček]], [[Ne]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Jaz sem Andrej]] *[[Saša Pavček]], [[Rumi in kapitan]] *[[Vesna Radovanovič]], [[Petelinček prebudi upanje]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Pesmi iz galerije]] *[[Anja Štefan]], [[Drobtine iz mišje doline]] *[[Janja Vidmar]], [[Črna vrana (roman)|Črna vrana]] === Nominiranci 2020 === *[[Jana Bauer]], [[Ding dong zgodbe]] *[[Cvetka Bevc]], [[Božiček v ušesu]] *[[Jure Jakob]], [[Tri vrane s platane: o živalih, otrocih in drevesih]] *[[Gaja Kos]], [[Obisk]] *[[Vesna Radovanovič]], [[Petelinček se zaljubi]] *[[Andrej E. Skubic]], [[Babi nima več telefona]] *[[Cvetka Sokolov]], [[Bo res vse v redu]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Kraljična onkraj ogledala: pravljičnih devet in ena za nasmeh]] *[[Anja Štefan]], [[Škratovske oči]] *[[Jani Virk]], [[Brez imena]] === Nominiranci 2021 === *[[Borut Gombač]], [[Skrivnost lebdeče knjige]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Gremo mi v tri krasne]] *[[Nina Mav Hrovat]], [[Posluh, jazbec gre!]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Babica za lahko noč]] *[[Maša Ogrizek]], [[Koko Dajsa v mestu]] *[[Milan Petek Levokov]], [[Lov za templjarskim zakladom]] *[[Andrej Predin]], [[Vesoljčki]] *[[Damijan Šinigoj]], [[Kjer veter spi]] *[[Anja Štefan]], [[Imam zelene čeveljčke]] *[[Janja Vidmar]], [[Elvis Škorc, genialni štor]] === Nominiranci 2022 === *[[Mateja Gomboc]], [[Balada o drevesu]] *[[Jure Jakob]], [[Vranja potovanja]] *[[Neli K. Filipić]], [[Fronta (Filipić)|Fronta]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Tronci]] *[[Miroslav Košuta]], [[Božaj veter: pesmi za mlade]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Sončnica]] *[[Maša Ogrizek]], [[Lisičja luna]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Vrnitev (Pregelj)|Vrnitev]] *[[Simona Semenič]], [[Skrivno društvo KRVZ]] *[[Cvetka Sokolov]], [[Reči, ki jih ne razumem]] === Nominiranci 2023 === *[[Tina Arnuš Pupis]], [[Nad gozdom se nekaj svetlika]] *[[Jana Bauer]], [[Kako objeti ježa]] *[[Cvetka Bevc]], [[F. A. K.]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]] *[[Maša Ogrizek]], [[Vseh sort starši in otroci]] *[[Andrej Predin]], [[Arlan pod preprogo]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Coprnica pod gradom]] *[[Andrej E. Skubic]], [[Napad na tajno bazo (Trio Golaznikus 8)]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Skrinjica sinjega maka]] *[[Anja Štefan]], [[Medved in klobuk]] === Nominiranci 2024<ref>[https://drustvo-dsp.si/wp-content/uploads/2024/05/Znani-nominiranci-in-nominiranke-za-nagrado-desetnica-2024-1.pdf ''Znani nominiranci in nominiranke za nagrado desetnica 2024'']{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. drustvo-dsp.si. prid. 6. junij 2024</ref> === * [[Irena Androjna]]: Modri otok. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021 * [[Jana Bauer|Jana Bauer]]: Čarobna omara. Ilustrirala Ana Košir. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2023 * [[Milan Dekleva|Milan Dekleva]]: Pesmi na recept. Ilustriral Jaka Vukotič. Jezero: Morfemplus, 2023 * [[Neli Filipić|Neli Filipić]]: Kdo je kriv, da je zima bela in druge zgodbe. Ilustrirala Ana Zavadlav. Maribor: Založba Pivec, 2022 * [[Nejc Gazvoda|Nejc Gazvoda]]: Fant iz papirja. Ilustrirala Hana Jesih. Novo mesto: Hibird Books, 2021 * [[Manica Klenovšek Musil]]: Prijateljici. Maribor: Založba Pivec, 2022 * [[Gaja Kos|Gaja Kos]]: Nočni obisk. Ilustrirala Ana Zavadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022 * [[Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]]: Švrk: res huda pasja biografija. Ilustrirala Eliza A. Dob: Miš založba, 2023 * [[Anja Štefan|Anja Štefan]]: Mišji ženin. Ana Zavadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023 == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.dnevnik.si/82764 nova literarna nagrada desetnica]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/desetnica-dobro-mladinsko-delo-z-veseljem-prebere-tudi-odrasli-bralec/230651 desetnica 2010]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrado-desetnica-sta-dobili-miski-ferija-lainscka/283643 desetnica 2012]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/deseta-desetnica-janji-vidmar-za-roman-o-romski-deklici-kebarie/309504 desetnica 2013]/[https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/nagrada-desetnica-vinku-moderndorferju.html desetnica 2014]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-desetnica-drugic-v-roke-mateta-dolenca/365083 desetnica 2015]/[https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/4907 desetnica 2016]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/desetnica-za-roman-ki-mlade-uci-da-imamo-pravico-biti-drugacni/423318 desetnica 2017]/[https://misli.sta.si/2520258/nagrada-desetnica-letos-aksinji-kermauner-in-suzani-tratnik desetnica 2018]/[https://misli.sta.si/2639329/letosnja-desetnica-andreju-rozmanu-rozi-za-pesmi-iz-galerije desetnica 2019]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/z-ding-dong-zgodbami-do-globljega-poistovetenja-s-sodobnimi-pustolovscinami/526141 desetnica 2020]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/znana-je-deseterica-finalistov-za-desetnico-ki-spodbuja-otrosko-in-mladinsko-knjizevnost/578907 desetnica 2021]/ {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Društvo slovenskih pisateljev]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2004]] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] 1uqpllws7jg9mcqhuoe34d54jsjhwik 0 195965 6758457 6758027 2026-09-29T19:00:38Z A09 188929 +RKD uvoz 6758457 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. Seznam vsebuje tudi bogoslužne, ki se jih po lokalnem izročilu imenuje kot »kapele«, vendar vseeno imajo notranji zaprt prostor za duhovščino in laike in se tako razlikujejo od kapelic in znamenj, ki s svojo zasnovo dajejo poudarek v notranjosti shranjeni podobi ali duhovniku ob občasnih bogoslužjih. <!--Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>Mitja Ferenc, ''[http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm Kočevska – pusta in prazna]'', pridobljeno 28. december 2008.</ref>--> == Seznam == === Starokrščanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>porušitve/propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q139943202}} |[[Starokrščanska cerkev, Ajdna|starokrščanska cerkev]] |[[Ajdna]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Vidni ostanki enoladijske cerkve {{Brez preloma|(11,15 × 6,50 m)}} z [[narteks]]om, privzdignjenim [[prezbiterij]]em ter morebitno [[Krstilnica|krstilnico]]. Kasneje je bila prezidana, dodana ji je bila veža. Opuščena po koncu 6. stoletja kot preostanek naselja. |<ref>{{RKD sklic|00564}}</ref> |- | |[[rimska bazilika, Celeja|rimska bazilika]] |[[Celeja]] | |Bazilika je stala na vzhodu mesta, imela je tri ladje skupne širine {{Brez preloma|13 m}}. Zgrajena je bila po premestitvi iz manjše bazilike nedaleč stran. Imela je bogat mozaik z napisi darovalcev, verjetno iz prve polovice 5. stoletja. Verjetno jo je uničil požar. | |- | |[[rimska bazilika, Emona|rimska bazilika]] |[[Emona]] | |Cerkev iz 4. stoletja je bila dvoranskega tipa s tremi prostori, sezidana pa je bila na temeljih starejših objektov. Na najdišču so našli tudi nekaj ostankov cerkvene opreme. V 5. stoletju ji je bila dozidana krstilnica. Kasneje predelana v triladijsko baziliko, na tleh so bili mozaiki. | |- | |[[spodnja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]] |Kučar, [[Podzemelj]] | |Spodnja cerkev utrjene naselbine v izmerah {{Brez preloma|17,5 × 8 m}}. Imela je kvadraten podij za duhovnike, ob strani pa večji prizidek in nanj pravokotno vežo. | |- | |[[zgornja starokrščanska cerkev, Kučar|starokrščanska cerkev]] |Kučar, [[Podzemelj]] | |Merila je {{Brez preloma|10,8 × 19 m}}, imela je apsido ter večjo vežo. Cerkvi je pripadala tudi krstilnica. Bila je povezana s spodnjo cerkvijo. | |- | |[[Starokrščanska cerkev, Mihovo|starokrščanska cerkev]] |[[Mihovo]] |konec 6. stoletja |Leta 1989 je bila na temeljih halštatske hiše raziskana starokrščanska cerkev z ohranjenim obodom in apsido, okrog nje pa več grobišč. Ostrešje je bilo leseno, cerkev je merila {{Brez preloma|9,4 × 13,5 m}}. V prvi polovici 20. stoletja so bili vidni ostanki cerkve porabljeni za gradbeni material. |<ref>{{RKD sklic|27878}}</ref> |- |{{Slika d|Q139944883}} |[[Starokrščanska cerkev, Rifnik|starokrščanska cerkev]] |[[Rifnik (hrib)|Rifnik]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Prvotno tempelj boginje [[Akvonija|Akvonije]], v 4. stoletju povečana in preurejena v starokrščansko enoladijsko baziliko z apsido. V 6. stoletju je bila prizidana krstilnica in [[diakonikon]], cerkev pa je bila povečana na {{Brez preloma|20 × 20 m}}. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|00622}}</ref><ref>{{navedi revijo|first=L|last=V|title=Rifnik|year=1977|magazine=Varstvo spomenikov|issue=XXI|location=Ljubljana|url=https://situla.gov.si/slike/VSC_021_135.pdf|pages=255-260}}</ref> |- | |[[Starokrščanska cerkev, Velike Malence|starokrščanska cerkev]] |[[Velike Malence]] |{{Hs|600}}konec 6. stoletja |Starokrščanska cerkev mer {{Brez preloma|21 × 10 m}} znotraj rimske trdnjave na hribu Gradišče nad reko Krko. |<ref>{{RKD sklic|00804}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007943}} |[[Spodnja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Pripadala utrjenemu naselju [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]], je spodnja izmed dveh cerkva utrdbe. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa izmer {{Brez preloma|16,5 × 7,4 m}}, v sredi [[konsignatorij]] za opravljanje [[birma|birme]]. Opuščena je bila skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Imela je [[Krstilnica|krstilnico]]. |<ref name=":02">{{RKD sklic|00838}}</ref> |- |{{Slika d|Q140007952}} |[[Zgornja starokrščanska cerkev, Vranje|starokrščanska cerkev]] |[[Vranje, Sevnica]] |{{Hs|600}}6. stoletje |Zgornja cerkev utrjenega naselja [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski gradec]]. Imela je eno ladjo dvoranskega tipa {{Brez preloma|15,75 × 8 m}} z veliko apsido in dvignjenim prezbiterijem. Na jugu je imela vežo. Opuščena skupaj z naseljem v 6. stoletju, ruševine vidne. Znotraj naselja so tudi ostanki škofijske palače na vrhu naselbine. |<ref name=":02" /> |} === Rimskokatoliške cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {{Sticky header}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash sticky-header" style="text-align:center" !Slika !Zavetnik !Naselje !Leto<br>porušitve/propada !Opis !Vir |- | |[[cerkev sv. Ahaca, Ilirska Bistrica|Ahac]] |[[Ilirska Bistrica]] | |Ruševine cerkve iz 17. stoletja stojijo znotraj železnodobnega gradišča severno od vasi [[Jasen]]. |<ref>{{RKD sklic|1-27990}}</ref> |- |{{Slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q130565085}} |[[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] |[[Kočarji]] |1942 |Prvič omenjena 1526. Bila je podružnična gotska cerkev z ravnim stropom, imela je podobe sv. Lenarta, sv. Ambroža iz leta 1761 in sv. Marije iz leta 1698. V strešnem stolpiču je imela dva zvonova. Požgana med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|02768}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/882|title=P. cerkev sv. Ambroža (ni ohranjena)|accessdate=25. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=INDOK Center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ambroža, Temnica|Ambrož]] |[[Temnica]] |{{neznano}} |Romanska cerkev, stala na jugozahodnem obronku [[Trstelj]]a. Morebiten protiturški tabor, do danes so se ohranile le ruševine vzhodnega vogala. |<ref>{{RKD sklic|00765}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Ane, Beli Kamen, začetek 20. stoletja (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] |[[Beli Kamen, Kočevje|Beli Kamen]] |{{Hs|1947}}po 1947 |Cerkev sega v 17. stoletje, imela je tri oltarje, tristrani prezbiterij in raven lesen kasetiran strop. Oltarji so segali v konec 18. stoletja. Nestrokovno prenovljena v letih 1862 in 1894. |<ref>{{RKD sklic|1-02312}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=P. cerkev sv. Ane|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/50|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565108}} |[[Cerkev sv. Ane, Mačkovec|Ana]] |[[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Romarska cerkev z začetka 16. stoletja in prenovljena leta 1841 je stala na vrhu Lovskega vrha. Imela je ovalno obzidje. |<ref>{{RKD sklic|1-11988}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zapiski Marijana Zadnikarja, Mačkovec|url=https://situla.gov.si/slike/z002-0656.pdf|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|first=Marijan|last=Zadnikar|year=1955}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Ane, Vimolj|Ana]] |[[Vimolj, Semič]] |1942 |Cerkev so skupaj s preostankom vasi požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. Ohranjene so ruševine zidov pravokotne ladje ter zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02815}}</ref> |- |{{Slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{Slika d|Q137799517}} |[[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] |[[Kleč, Kočevje|Kleč]] |{{Hs|1943-12-31}} 1943 |Cerkev je bila pravokotnega tlorisa s tristrano zaključenim obokanim prezbiterijem in z ravnim kasetiranim lesenim stropom. Cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02313}}</ref> |- |<!--File:Mt.Sabotino 16.11.17. (BildID 15611024).jpg--> |[[cerkev sv. Andreja, Podsabotin|Andrej]] |[[Podsabotin]] |{{hs|1914}}1914–1918 |Omenjena je že leta 1570, leta 1684 je pri njej delovala bratovščina sv. Andreja. Leta 1750 je bila opuščena, oltar je bil prenešen v [[cerkev sv. Nikolaja, Podsabotin|cerkev sv. Nikolaja]]. Porušena je bila tekom prve svetovne vojne. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- | |[[cerkev sv. Andreja, Prerigelj|Andrej]] |[[Prerigelj]] |1945 |Podružnična cerkev je imela kelih, ki ga je doniral [[Ernst Gideon von Laudon]]. Po drugi svetovni vojni je bila porušena in predelana v gramoz za ceste, obod temeljev viden. | |- | |[[cerkev sv. Andreja, Šlovrenc|Andrej]] |[[Šlovrenc]] |{{neznano}} |Omenjena v popisu iz leta 1651, drugače neznana.<!-- sumim, da na mestu današnje cerkve sv. Lovrenca, na mestu katere naj bi stala manjša cerkev s pokopališčem iz 14. stoletja --> |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- | |[[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|Andrej]] |[[Zajčje Polje]] |1741 |Stala je na severozahodnem robu vasi. Imela je šestkoten tloris. Porušena je bila leta 1741, na mestu njenega prezbiterija je bila postavljena kapelica, leta 1867 pa s prizidavo ladje [[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|cerkev sv. Valentina]], podrta leta 1947. |<ref name="zajčje_polje">{{RKD sklic|2817}}</ref> |- | |[[Kapela Angelov varuhov, Knežja Lipa|Angeli varuhi]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} se prvič omenja leta 1753. Imela je pravokotno ladjo ter petosminski prezbiterij, namesto zvonika je imela slemenski stolpič. Leta 1942 je bila požgana, po koncu 2. svetovne vojne pa odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02804}}</ref> |- |[[File:Kapela Angelov varuhov, Rajndol.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Angelov varuhov, Rajndol|Angeli varuhi]] |[[Rajndol]] |1950. |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz prve polovice 18. stoletja je imela kvadratno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena v 50. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02801}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Antona, Krasno|Anton]] |[[Krasno]] |{{neznano}} |Samo bežno omenjena v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570, drugače neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q66499085}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] |[[Brežice]] |{{Hs|1941-12-31}} 1941 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med 2. svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oziroma nekdanjega samostana. | |- |[[Slika:Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo, 1980.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Kukovo|Anton Padovanski]] |[[Kukovo]] |{{Hs|1980-03-31}}marec 1980 |Kočevarska cerkev iz začetka 19. stoletja, obnovljena 1867, je bila leta 1954 nacionalizirana in nato uporabljena za hlev. Leta 1969 se ji je pod težo snega vdrla streha. Ruševine so bile leta 1980 prodane zasebniku, ki jih je nato leta 1981 uporabil za izdelavo žganega apna. |<ref>{{RKD sklic|1-02153}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=81–82}} |- |{{Slika d|Q128218438}} |[[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- |{{Slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med 1. svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- | |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Hrušica|Anton Puščavnik]] |[[Hrušica, Ilirska Bistrica]] |{{c.}} 1783 |Cerkev se v vizitacijskih popisih omenja med leti 1689 in 1783. Stala je ob rimskodobni cesti. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27993}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč pod Mirno goro|Anton Puščavnik]] |[[Kleč pod Mirno goro]] |1942 |Prvotna cerkev je bila postavljena v 14. stoletju, v 17. in 19. je bila prezidana. Imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1942 so jo tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. |<ref>{{RKD sklic|1-02103}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Novo mesto|Anton Puščavnik]] |[[Novo mesto]] |1883 |Najstarejša novomeška cerkev iz 14. stoletja je stala na Florjanovemu trgu, po požaru 1664 obnovljena. Tekom francoske okupacije nacionalizirana, predelana v skladišče soli, zatem dekliška šola. Podrta 1883. | |- |{{Slika d|Q139827481}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] |[[Piran]] |{{Hs|1875.}} 3. četrtina 19. stoletja |Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini sv. [[Filip Neri|Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v 3. četrtini 19. stoletja. |<ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Antona Puščavnika, Štalcerji|Anton Puščavnik]] |[[Štalcerji]] |1950. |Pokopališka in romarska cerkev je stala na gričku nad vasjo, tu je stala že pred 1526. Imela je romansko pravokotno ladjo s tristrano zaključenim prezbiterijem, pred njo postavljen zvonik. Med drugo svetovno vojno je bila požgana, po drugi svetovni vojni odstranjena. Podzidava vidna. |<ref>{{RKD sklic|1-02810}}</ref> |- |{{Slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q66458918}} |[[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] |[[Idrija]] |1951 |Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|Župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- |[[Slika:Valvasor - cerkev sv. Barbare (cropped).jpg|brezokvirja|178x178_pik]] |[[Cerkev sv. Barbare, Jesenice|Barbara]] |[[Plavž, Jesenice]] |{{Okoli|1774}} |Cerkev sta leta 1615 dala zgraditi zakonca Buccelini, leta 1617 jo je posvetil škof [[Tomaž Hren]]. Pri njej je delovala rudarska bratovščina. V letih 1927–1929 jo je nadomestila [[Cerkev Marije Pomočnice, Jesenice|cerkev Marije Pomočnice]] z okoliškim vojaškim in delavskim pokopališčem ter spominskim parkom. |<ref>{{RKD sklic|10066}}</ref> |- |{{Slika d|Q60362411}} |[[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] |[[Portorož]] |{{Hs|1806}} 1806 |Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le zvonik in prezbiterij. Danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | |[[cerkev sv. Boštjana, Triban|Boštjan]] |[[Triban]] | |Ohranjene ruševine, v njeni bližini je bilo najdenih več človeških kosti. |<ref>{{RKD sklic|1-01395}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev sv. Cecilije, Predloka|Cecilija]] |[[Predloka]] |1943 |Cerkev je imela pravokotno ladjo ter triosminski prezbiterij, na nekaterih zidovih so bili glagolski zapisi. Leta 1943 je bila požgana, ruševine so zaraščene, a vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-03946}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev_sv._Cirila_in_Metoda.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] |[[Ljubljana]] |1958 |[[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. |<ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- | |[[cerkev sv. Danijela, Ravnica|Danijel]] |[[Ravnica, Nova Gorica]] |{{hs|1782}} pred 1782 |Cerkev z domnevnim samostanom je stala na vrhu hriba Ravnica (553&nbsp;m) na lokaciji starejšega gradišča. Omenjena je v več popisih, nazadnje leta 1772. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04792}}</ref> |- | |[[cerkev Device Marije Kraljice vseh svetnikov, Komarna vas|Devica Marija Kraljica vseh svetnikov]] |[[Komarna vas]] |1942 |Cerkev so leta 1942 tekom roške ofenzive požgale italijanske sile. Ruševine zvonika, obodnih zidov in kupolasto obokanega prezbiterija so ohranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-02770}}</ref> |- |[[Slika:cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev Device Marije Tolažnice, Nemška Loka|Devica Marija Tolažnica]] |[[Nemška Loka]] |1945–1955 |Baročna romarska cerkev je bila zgrajena leta 1763 in je predstavljala dominanto naselja. Porušena je bila po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02076}}</ref> |- |[[Slika:cerkev sv. Marije Device, Trnovec, Kočevje, pred drugo svetovno vojno (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] |[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] |1942 |Poznogotska podružnična cerkev. Požgana leta 1942. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02813}}</ref> |- | |[[kapela Device Marije, Verdrenška gora|Devica Marija]] |Verdrenška gora<br/>[[Podlesje]] |1952–1955 |Gotska romarska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1636. Imela je pravokotno ladjo, vhodno lopo in petosminski prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|2751}}</ref> |- |{{Slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q139844530}} |[[stara cerkev sv. Duha, Celje|Duh]] |[[Celje]] |{{Hs|1962-12-31}} 1962 |Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962. Nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- |{{Slika d|Q130564897}} |[[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] |[[Planina, Postojna|Planina]] |{{Hs|1943-05-17}} 1943 |Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovno vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] 17. maja 1943 požgal. |<ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- |{{Slika d|Q139933722}} |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}} po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- |{{Slika d|Q140148659}} |[[Cerkev sv. Egidija, Zidani Most|Egidij]] |[[Zidani Most]] |{{Hs|1811}}1811 |Cerkev je bila zgrajena v 13. stoletju, tik ob kamnitem mostu. Prvič omenjena 1224. Imela je tri oltarje: Egidija, Pavla in Marije in dva zvonova. Poleg cerkve je bilo pokopališče; oboje je bilo obdano z zidom. Leta 1811 je bila nacionalizirana ter prezidana v carinsko obmejno poslopje (zaradi nove meje Avstrije z [[Ilirske province|Ilirskimi provincami]]). Leta 1848 so poslopje podrli zaradi gradnje [[Južna železnica|Južne železnice]]. |<ref>{{navedi knjigo|last=Hohkraut|first=Matej|title=Ponte Murato : prebivalci Zidanega Mosta in okolice skozi zgodovino|place=Šempas|year=2024|cobiss=173120771|language=slovenščina|pages=26, 41–2, 204}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku|last=Kos|first=Franc|publisher=Leonova družba|year=1928|location=Ljubljana|page=198-199|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW|volume=V}}</ref> |- |{{Slika d|Q128789444}} |[[Cerkev sv. Elije, Kozice|Elija]] |[[Kozice, Kočevje|Kozice]] |{{hs|1939}}1939–1945 |Cerkev je datirana v sredino 17. stoletja. Tekom 2. svetovne vojne ji je zaradi udara strele pogorelo ostrešje in ni bila obnovljena, zaradi odročne lege pa ni bila podrta in predelana v gramoz kakor ostale kočevarske cerkve. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=77}} |- |{{Slika d|Q105622896|lokalna=Cerkev sv. Elije v Prečni.jpeg}} |[[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] |[[Prečna]] |{{Hs|1938-12-31}} 1938 |Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. |{{sfn|Kolenc|Kren|Dražumerič|Vesel|Mesojedec|Marinko|2010|p=207–208}} |- | |[[Kapela sv. Elije, Rajhenav|Elija]] |[[Rajhenav]] |19. stoletje |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} s pravokotno ladjo in tristranim prezbiterijem iz 2. polovice 18. stoletja, verjetno opuščena z 19. stoletjem. Vidni temelji. |<ref>{{RKD sklic|1-02799}}</ref> |- |{{Slika d|Q140031737}} |[[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] |[[Mlaka pri Kočevju]] |1965 |Cerkev se prvič omenja leta 1677. Imela je velik portik in zvonik na preslico. Glavni oltar avtorja Franza Götzla je bil iz leta 1841, stranski oltar sv. Andreja pa iz 1862. Po 2. svetovni vojni cerkev ni bila več vzdrževana in je bila leta 1965 odstranjena. V bližini od 25. julija 2007 stoji kapela z istim patrocinijem. |<ref>{{RKD sklic|1-02302}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=136}} |- |{{Slika d|Q130564875}} |[[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] |[[Brezovica pri Črmošnjicah]] |1963 |Datirana v leta okoli 1600, leta 1890 obnovljena in med 2. svetovno vojno močno poškodovana med nemškim bombardiranjem. Po opustitvi objekta 1963 je bila cerkev izropana. Ostal je le obod ladje in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|2742}}</ref> |- |[[Slika:Kapela sv. Florijana, Golobinjek, 1938.jpeg|150px|brezokvirja]] |[[kapela sv. Florijana, Golobinjek|Florijan]] |[[Golobinjek, Semič]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila postavljena leta 1912. Leta 1942 so jo s preostankom naselja požgale italijanske sile tekom roške ofenzive. |<ref>{{RKD sklic|1-02754}}</ref> |- |{{Slika d|Q104128379}} |[[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] |[[Krško]] |{{Hs|1891-12-31}} 1891 |Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]], ki služi kot prireditvena »Dvorana v parku«. | |- |{{Slika d|Q139934253}} |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |{{neznano}} |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- |[[Slika:Planina Semic Slovenia - Saint Francis Xavier Church.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Ksaverija, Planina|Frančišek Ksaverij]] |[[Mirna gora]]<br/>[[Planina, Semič]] |1942 |Romarska cerkev iz leta 1792 je bila leta 1942 požgana tekom roške ofenzive in bila v ruševinah do leta 1993, ko sta bila delno obnovljena prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02102}}</ref> |- |[[Slika:Podstene, Kočevje, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Frančiška Serafina, Podstene|Frančišek Serafin]] |[[Podstene, Kočevje]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila leta 1942 požgana s preostankom naselja. | |- | |[[cerkev sv. Gabrijela, Škabrijel|Gabrijel]] |[[Škabrijel]]<br/>Ravnica |{{hs|1782}}po 1782 |Bila je podružnična cerkev solkanske župnije, prvič omenjana leta 1342. Porušena po jožefinskih reformah. |<ref>{{RKD sklic|1-03969}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- | |[[cerkev sv. Helene, Gonjače|Helena]] |[[Gonjače]] |{{neznano}} |Stala na griču nad vasjo, podrta v času vladavine Jožefa II. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- |[[Slika:Kapela sv Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica 1940.jpg|brezokvirja|150px]] |[[kapela sv. Ignacija Lojolskega, Slovenska Bistrica|Ignacij Lojolski]] |[[Slovenska Bistrica]] |20. november 1942{{hs|1942-11-20}} |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena leta 1826 v bližini [[cerkev Marije sedem žalosti, Slovenska Bistrica|cerkve Marije sedem žalosti]]. 1940 je bil podrt prizidek h kapeli, 20. novembra 1942 pa še preostanek kapele. |<!-- https://www.umetnost-za-turizem.si/info/17-marijina-cerkev-in-nekdanja-kapela/--> |- |{{Slika d|Q139936455}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |1943 |Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042919}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Dolga vas|Ime Jezusovo]] |[[Dolga vas, Kočevje]] |{{Hs|1956-06-18}}18. junij 1956 |Cerkev je bila posvečena 15. junija 1717. Sprva je imela zvonik na preslico do prezidave leta 1804. Prenovljena 1895. Zaradi svoje bogate baročne notranjščine kranjske izdelave je bila eden najpomembnejših tovrstnih arhitekturnih primerkov na Kočevskem. |<ref>{{RKD sklic|1-29806}}</ref> |- |{{Slika d|Q140065523}} |[[Cerkev Imena Jezusovega, Kumrova vas|Ime Jezusovo]] |[[Kumrova vas]] ([[Svetli Potok]]<br/>Kumrov vrh) |1942 |Cerkev je segala v leto 1708 in je bila zgrajena na mestu protiturškega tabora. Leta 1798 je bila obnovljena. Leta 1865 ji je pogorel zvonik. V 18. stoletju je imela tri oltarje: svetega Imena Jezusovega, Kristusa na Golgoti in Kristusa na Oljčni gori. Po požigu vasi leta 1942 ni bila obnovljena, notranja oprema je izgubljena. Imela je pravokoten tloris, tristran prezbiterij in zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02774}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84–85}} |- | |[[çerkev sv. Jakoba, Banjšice|Jakob]] |[[Banjšice]]<br/>Krvavec |{{hs|1782}} po 1782 |Zadnjič omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1782. Izginula. |{{sfn|Höfler|2016|p=55}}<ref>{{RKD sklic|1-18106}}</ref> |- |{{Slika d|Q139945549}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |{{neznano}} |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek]]u. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Grgar|Jakob]] |[[Grgar]] |{{hs|1782}} po 1782 |Stala je na slemenu Vodice SZ od [[Sveta Gora, Nova Gorica|Svete Gore]]. Morda je bila posvečena leta 1453. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Koprivnik|Jakob]] |[[Koprivnik, Kočevje]] |1955 |Cerkev iz leta 1622 je imela pravokotno ladjo, polkrožen prezbiterij in zvonik na severozahodnem koncu. Stala je na mestu starejše, pogorele cerkve iz 14. stoletja. Tudi nova cerkev je bila leta 1949 požgana, njene ruševine leta pa leta 1955 odstranjene. |<ref>{{RKD sklic|1-01908}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458935}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] |[[Kunšperk]] | |Podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]. Danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27. Ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja. |<ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[cerkev sv. Jakoba, Prapetno Brdo|Jakob]] |[[Prapetno Brdo]] |{{hs|1782}} {{c.}}1782–1785{{efn|Vikariat je bil leta 1785/86 prenešen na novozgrajeno [[cerkev sv. Jakoba, Dolenja Trebuša|cerkev sv. Jakoba v Dolenji Trebuši]]{{sfn|Höfler|2016|p=49}}}} |Cerkev je bila zgrajena leta 1454 po naročilu dveh vaščanov. Stala je jugovzhodno od vasi. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}} |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |{{neznano}} |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba, zgrajena na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila izdana prepoved opravljanja bogoslužja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- |{{Slika d|Q140037298}} |[[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] |[[Žužemberk]] |1956 |Kot podružnična cerkev se omenja leta 1526. V 17. stoletju je bila barokizirana, obnovljena pa v 20. stoletju. Med 2. svetovno vojno je bila v zavezniških napadih močno poškodovana in leta 1956 porušena. Danes je na njenem mestu park. |<ref>{{RKD sklic|1-02834}}</ref> |- |[[Slika:Kapucinski samostan na območju parka Zvezda 1817 (cropped).jpg|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Janeza Evangelista, Ljubljana|Janez Evangelist]] |[[Ljubljana]] |1820 |Stala v današnjem [[park Zvezda, Ljubljana|parku Zvezda]] kot redovna cerkev [[kapucinski samostan Ljubljana|ljubljanskega kapucinskega samostana]]. Posvečena je bila leta 1608, njena notranjost je bila skladno kapucinom zelo preprosta. Red je bil leta 1809 s francosko okupacijo razpuščen, prostori pa spremenjeni v vojašnico. Leta 1817 so bili prodani na dražbi in zatem leta 1820 porušeni. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Janez|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- |{{Slika d|Q140037103}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] |[[Cvišlerji]] |1947 |Cerkev je bila prvič omenjana leta 1526. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij in zvonik s korenasto streho. Leta 1942 je bila požgana in nato 1947 porušena. |<ref>{{RKD sklic|2779}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Gradnje|Janez Krstnik]] |[[Gradnje, Sežana]] | |Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-17851}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka, 1948.jpg|150px|brezokvira]] |[[stara cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka|Janez Krstnik]] |[[Kočevska Reka]] |1954 |Cerkev je verjetno segala v 14. stoletje, v 15. stoletju je bil okrog nje sezidan protiturški tabor. Leta 1769 je bila na novo sezidana v baročnem slogu, v 19. stoletju večkrat prenovljena, nazadnje po požaru leta 1903. Imela je bogato notranjo opremo. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-01894}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev Janeza Krstnika, Podlesje, 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Podlesje|Janez Krstnik]] |[[Podlesje]] |1952 |Baročna cerkev je stala na mestu še starejše cerkve. Porušena po letu 1952. |<ref>{{RKD sklic|1-02750}}</ref> |- |{{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] |[[Senovo]] |1975 |Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). |<ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- |{{Slika d|Q93275954}} |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] |[[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | |V jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho. | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |konec 18. stoletja |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | |[[cerkev sv. Janeza Krstnika, Nova Cerkev|Janez Krstnik]] |[[Nova Cerkev]]<br/>Vine |10. julij 1787 |Podružnična cerkev župnije Nova Cerkev se omenja v vizitacijskem dnevniku iz leta 1544. Z jožefinskimi reformami je bila desakralizirana, porušena, oprema je bila premeščena, ostanki pa so postali kamnolom. Danes je viden temeljni obod z nekaterimi kontraforji. Na njeni lokaciji od leta 2017 stoji križ s kapelico. |<ref>{{RKD sklic|1-31171}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Zgornja Muta|Janez Krstnik]] |[[Zgornja Muta]] |{{Hs|1785}}po 1785 |Avguštinska cerkev na zgornjem trgu v Muti. Ni istovetna [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Muta|rotundi z istim patrocinijem]]. Cerkev porušena po jožefinskih reformah leta 1785. |{{sfn|Höfler|2016|p=71}} |- |{{Slika d|Q130553194}} |[[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] |[[Babiči]] | |Cerkvi se je v 60. letih 20. stoletja porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov. Cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke. Danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]]. |<ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761. |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564858}} |[[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] |[[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | |Vidni temelji cerkve pri poslopju nekdanje pošte. | |- |{{Slika d|Q18515901}} |[[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] |[[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]]<br/>[[Trdinov vrh]]) | |Romarska cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji. | |- |{{Slika d|Q66499056}} |[[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] |[[Ključevica]]<br/>[[Kum]] |{{Hs|1961-12-31}} 1961 |Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. |<ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |{{neznano}} |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Semič]]{{efn|Danes del [[Komarna vas|Komarne vasi]].}} |1942 |Cerkev s pravokotno ladjo in ožjim prezbiterijem je bila zgrajena že pred letom 1741, zvonik pa je bil dograjen kasneje. Cerkev so požgale italijanske sile tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa, Laze pri Oneku|Jožef]] |[[Laze pri Oneku]] |1947 |Poznogotska podružnična cerkev, odstranjena po letu 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02784}}</ref> |- |[[File:Ljubljana - samostan bosonogih avguštincev (18. st.).jpg|brezokvirja|150px]] |[[stara cerkev sv. Jožefa, Ljubljana|Jožef]] |[[Ajdovščina, Ljubljana|Ljubljana<br/>Ajdovščina]] |1895 |Sprva je bila samostanska cerkev [[diskalceati|diskalceatov]], zgrajena v letih 1653–1657 na območju današnje Ajdovščine. Po razpustu reda leta 1784 je bil samostan prezidan v mestno bolnišnico, vodili so jo usmiljeni bratje. Kompleks je bil leta 1895 poškodovan v [[ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu]] in po preselitvi bolnišničnih dejavnosti na [[Zaloška cesta|Zaloško cesto]] podrt. Oprema je bila prenešena v [[cerkev sv. Križa, Ljubljana|novo bolnišnično cerkev]]. | |- |[[File:Cerkev sv. Jožefa, Preža.jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Jožefa, Preža|Jožef]] |[[Preža]] |1950. |Cerkev je bila zgrajena {{c.}} 1637. Imela je pravokotno ladjo z dvema stranskima kapelama ter zvončnico. V 18. stoletju prezidana. |<ref>{{RKD sklic|1-02797}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa, Ribnik|Jožef]] |[[Ribnik, Kočevje|Ribnik]] |1942 |Skromna podružnična cerkev je bila zgrajena pred letom 1741. Imela je pravokotno ladjo in zožan prezbiterij, zvonik je bil prizidan kasneje. Požgana skupaj z vasjo med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-02802}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jožefa Kupertinskega, Novo mesto|Jožef Kupertinski]] |[[Novo mesto]] |1980 |Temeljni kamen [[Kapucinski samostan Novo mesto|kapucinske]] cerkve je bil položen leta 1658, dokončana in posvečena 1672. Samostan je bil ukinjen 1786, nepremičnine nacionalizirane, cerkev pa je postala skladišče in v 1930. telovadnica. Porušena skupaj s samostanom leta 1980 med prenovo Novega trga. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Batuje|Jurij]] |[[Batuje]] |1726 |Glede na [[Spolija|spolije]] je bila zgodnjesrednjeveška cerkev iz 9. stoletja, ki je stala na mestu ketlaškega{{efn|Kultura Alpskih Slovanov, tudi köttlaška kultura.}} pokopališča s pokopališko dejavnostjo do porušitve cerkve. Bila je enoladijska dvoranska cerkev, leta 1570 je bila sezidana na novo v poznogotskem slogu. Oprema prenešena v [[Cerkev sv. Ane, Batuje|cerkev sv. Ane]]. |<ref>{{RKD sklic|1-04952}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911 zaradi poškodb med potresom. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Globočice pri Kostanjevici|Jurij]] |[[Globočice pri Kostanjevici]] |1778 |[[Cistercijanski samostan Kostanjevica ob Krki|Cistercijani iz Kostanjevice]] so zgradili novo baročno, sedanjo [[Cerkev Matere dobrega sveta, Globočice pri Kostanjevici|cerkev Matere dobrega sveta]]. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |[[Kneža]]<br/>Ilovica |1762 |Gotska cerkev je stala na območju rimske zaporne utrdbe. Porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele sv. Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil škof [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q130565141}} |[[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] |[[Novi Lazi]] |{{Hs|1955-11-29}}29. november 1955 |Cerkev je prvič omenjana leta 1526. Požgana in porušena je bila 29. novembra 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02790}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Novo mesto|Jurij]] |[[Novo mesto]] |{{hs|1790}}po 1790 |O cerkvi ni veliko znanega, stala je na vrtu današnjega etnološkega oddelka Dolenjskega muzeja. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] jo opiše kot lepo in s tremi oltarji. Podrta po prodaji na dražbi po letu 1790. | |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] |[[Ortnek]] | | | |- |[[Slika:Statt Lack (Merian) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Jurija, Stara Loka|Jurij]] |[[Stara Loka]] |1864 |Predhodnica današnje [[cerkev sv. Jurija, Stara Loka|istoimenske cerkve]]. Bila je ena izmed najstarejših cerkva na Gorenjskem in večkrat prezidana, zato nima dominantnega sloga, zadnjič obnovljena 1817. |{{sfn|Cene|1954|p=115}} |- |{{Slika d|Q66458862}} |[[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] |[[Škale]] | |Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[cerkev sv. Jurija, Vremski Britof|Jurij]] |[[Vremski Britof]] | |Podružnična cerkev se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1660–1690. Ostanki so v obliki kamnite groblje. |<ref>{{RKD sklic|1-07327}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |{{neznano}} |Neidentificirana cerkev, znana samo iz vizitacijskega dnevnika iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | |[[cerkev sv. Kancijana, Ostrožno Brdo|Kancijan]] |[[Ostrožno Brdo]] | |Cerkev je ležala ob stari cestni povezavi, v bližini njenih arheoloških ostankov so bila najdena staroslovanska grobišča. |<ref>{{RKD sklic|1-27995}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535370}} |[[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] |[[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena svetemu papežu [[Papež Silvester I.|Silvestru I.]] |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | |[[cerkev sv. Katarine, Maribor|Katarina]] |[[Maribor]]<br/>[[Melje]] |1844 |Cerkev je pripadala samostanu [[malteški viteški red|malteškemu viteškemu redu]] in je stala zunaj mariborskega mestnega obzidja, verjetno že v prvi polovici 13. stoletja. Leta 1800 je bil kompleks nekdanjega samostana vključno s cerkvijo prodan, 1844 je bila cerkev podrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=65}} |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Novo mesto|Katarina]] |[[Novo mesto]] |1794 |Cerkev je stala že pred letom 1664, pogorela je leta 1794. Imela je tri oltarje. Stala nasproti današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- | |[[kapela sv. Katarine, Padna|Katarina]] |[[Padna]] | |Viden je temeljni obod srednjeveške kapele{{efn|name=klasifikacija}} in nekateri kamnoseški elementi. V njeni bližini je bila postavljena manjša kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-27783}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Katarine, Prem|Katarina]] |[[Prem]] | |Podružnična cerkev iz 17. stoletja je stala ob nekdanji cesti na vrhu hriba Sveta Katarina JZ od naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-27996}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Katarine, Solkan|Katarina]] |[[Solkan]] |2. svetovna vojna |Stala je na hribu Kekec nad Solkanom, prvič je omenjena leta 1466. Bila je pravilno orientirana s pravokotno ladjo ter prezbiterijem, vhod je bil skozi zvonik. Do 18. stoletja je nosila Marijin patrocinij. Med 2. svetovno vojno je bila obstreljevana in težko poškodovana, ruševine odstranjene. Na njenem mestu danes stoji gostišče. |<ref>{{RKD sklic|4736}}</ref> |- | |[[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] |[[Ljubljana]] |1895 |Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief sv. [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[stara cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|Kozma in Damijan]] |[[Gojače]] |{{Hs|1766}}pred 1766 |Cerkev je stala tik nad današnjo [[hitra cesta H4]]. Prvič je pisno omenjena leta 1570. Podrta verjetno pred 1766, ko je bila sezidana trenutna [[Cerkev sv. Kozme in Damijana, Gojače|cerkev z istim patrocinijem]] bližje vasi. V njeni bližini je zgodnjesrednjeveško grobišče. |<ref>{{RKD sklic|1-04955}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=74}} |- |{{Slika d|Q140051735}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Inlauf|Kozma in Damijan]] |[[Inlauf]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} iz druge polovice 18. stoletja je prvič omenjena leta 1763, zvonik je iz leta 1808. Imela je pravokotno ladjo, petstrani prezbiterij in en oltar. Leta 1952 je nepoškodovana postala del moškega kazenskega taborišča, njen zvonik je bil stražni stolp. Cerkev je bila s preostankom taborišča odstranjena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02762}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.tvkocevje.si/2013/12/29/inlauf-inlauf-inlaf/|publisher=TV Kočevje|website=tvkocevje.si|title=KULTURAINLAUF; Inlaf, Enlaf|date=29. 12. 2013}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565121}} |[[Kapela sv. Kozme in Damijana, Onek|Kozma in Damijan]] |[[Onek]] |1955 |Kapela{{efn|name=klasifikacija|Objekt se imenuje "kapela" navkljub temu, da stene in strop tvorijo zaprt notranji prostor, ki omogoča izvajanje bogoslužja.}} je imela tristrani prezbiterij, kvadratno ladjo, pokrita je bila z dvokapno streho. Na njenem slemenu je bil zvonik. Kmalu po 2. svetovni vojni je postala senik, leta 1955 je bila porušena. |<ref>{{RKD sklic|1-02791}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=192}} |- | |[[kapela Kristusovih ran, Mačkovec, Kočevje]] |[[Mačkovec, Kočevje]] |1944 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena po letu 1741. Imela je obokan prezbiterij in raven strop v ladji. Nad vhodom je od leta 1819 stala zvončnica. Kapela je bila uničena s požigom vasi leta 1944. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=111}} |- |[[Slika:Cerkev_sv._Krištofa_1934.png|brezokvirja|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] |[[Ljubljana]] |{{Hs|1958-12-31}} 1958 |Baročna stavba je stala pri starem mestnem pokopališču. Ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]. Porušena v letih 1957–1958. | |- |{{Slika d|Q130564850}} |[[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] |[[Blatnik pri Črmošnjicah]] | |Cerkev je bila zidana v baročnem slogu iz sredine 18. stoletja, imela je nižje obzidje in neogotsko ostrešje. Obdaja jo opuščeno pokopališče. Stoji zvonik in obod cerkve. |<ref>{{RKD sklic|1-02740}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Križa, Gradec, Črnomelj|Križ]] |[[Gradec, Črnomelj]] |1942 |Poznogotska podružnična romarska cerkev je bila zgrajena na hribu nad vasjo med leti 1570 in 1580. Požgana je bila s preostankom vasi med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-27053}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |{{neznano}} |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Spomenik_na_takratnem_idrijskem_mestnem_pokopališču_ob_cerkvi_Svetega_Križa_1923_(cropped).jpg|150x150_pik]] |[[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] |[[Idrija]] |{{Hs|1967-12-31}} 1967 |Baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje župnijske [[Cerkev sv. Jožefa, Idrija|cerkve sv. Jožefa Delavca]]. Ohranjen samo zvonik. | |- | |[[cerkev sv. Križa, Ljubljana|Križ]] |[[Ljubljana]]<br/>[[Vodmat]] |1997 |Bolnišnična cerkev je bila zgrajena leta 1895 v neogotskem stilu, z njo so upravljale Hčere krščanske ljubezni sv. Vincencija Pavelskega. Stala je med Dermatovenerološko kliniko in poslopjem Inštituta za mikrobiologijo. Zasežena leta 1948 in 1960 spremenjena v delavnico, 1997 dokončno porušena. |{{sfn|Zavrl|2025|p=65}} |- |{{Slika d|Q140187591}} |[[Kapela sv. Križa, Novo mesto|Križ]] |[[Novo mesto]] |1925 |Pokopališka kapela{{efn|name=klasifikacija}} je stala na kapucinskem pokopališču, leta 1856 jo je zgradil Toussaint Ritter von Fichtenau. Podrta leta 1925 s selitvijo pokopališča z današnjega Novega trga v Ločno. | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Stražnji Vrh|Križ]] |[[Stražnji Vrh]] | |Poznogotska cerkev v ruševinah. |<ref>{{RKD sklic|1-02758}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Križa, Škrilj, Kočevje, 1938.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Križa, Škrilj|Križ]] |[[Škrilj, Kočevje]] |{{hs|1953}}1953–1954 |Cerkev je bila zgrajena 1650 na zahodu vasi, imela je pravokotno ladjo in tristrano zaključen prezbiterij. Imela je tri oltarje, stranska sta bila posvečena sv. Margareti in Devici Mariji. Opisal jo je tudi Valvasor. Okrog leta 1840 je bila prizidana zvončnica. Drugo svetovno vojno je preživela, porušena je bila {{c.}} 1953–1954. Okrog nje je bilo manjše pokopališče. |<ref>{{RKD sklic|1-02805}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564992}} |[[stara cerkev sv. Lenarta, Col|Lenart]] |[[Col, Ajdovščina|Col]] |{{Hs|1937-12-31}} 1937 |Stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937. |<ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Gotenica|Lenart]] |[[Gotenica]] |1945 |Romarska cerkev na istoimenskem vrhu je bila zgrajena leta 1652. Imela je pravokotno ladjo in tristran prezbiterij. Porušena je bila po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|2757}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Solkan|Lenart]] |[[Solkan]] |1782 |Prvič se morda omenja leta 1376, gotovo 1471. Stala je na robu vasi. V [[Karel Mihael Attems|Attemsovemu]] vizitacijskem dnevniku je bila leta 1751 zaradi slabega stanja odrejena rušitev, ki se je izvedla leta 1782. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- | |[[cerkev sv. Lenarta, Šmartno |Lenart]] |[[Šmartno]] |{{neznano}} |Omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1751, sicer neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |[[Bovec]]<br/>Dvor |čas jožefinskih reform |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja, kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Bate|Lovrenc]] |[[Bate]] |1772 |Prvič je omenjena v urbarju iz leta 1523 in nato v več vizitacijskih popisih, nazadnje leta 1772, ko je med vizitacijo tudi pogorela. Morebitni ostanki so bili uničeni tekom bojev v prvi svetovni vojni, vidno je podporno zidovje. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}}<ref>{{RKD sklic|1-04750}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] |[[Trava, Loški Potok|Trava]] |1942 |Pokopališka cerkev, prvič omenjana leta 1526. Obnovljena v 17. in 19. stoletju ter požgana tekom roške ofenzive leta 1942. Viden obod zvonika ter ladje. |<ref>{{RKD sklic|1-01794}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Lovrenca, Zakraj|Lovrenc]] |[[Zakraj, Tolmin|Zakraj]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Stala je na južnem koncu zaselka, verjetno ob nekdanji rimskodobni naselbini. Omenjena v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18087}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q69405558}} |[[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] |[[Dražgoše]] |februar 1942 |Baročno župnijsko cerkev, ki je stala na severu vasi, so februarja 1942 minirale nemške sile. Ruševine so bile leta 1993 očiščene in prezentirane. Staro cerkev je leta 1967 nadomestila [[cerkev sv. Lucije, Dražgoše|nova cerkev z istim patrocinijem]]. |<ref>{{RKD sklic|1-21194}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marije, Seča|Marija]] |[[Seča]] |{{neznano}} |Ponovno je bila posvečena leta 1320. Vidni ostanki temeljev, še posebno [[Apsida|apside]]. |<ref>{{RKD sklic|1-07200}}</ref> |- |{{Slika d|Q66458926}} |[[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] |[[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | |Nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje. | |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Cerknica|Marija Magdalena]] |[[Cerknica]]<br/>[[Marof]] | |Ostanki cerkve so locirani v širše arheološko najdišče železnodobne naselbine. Cerkvi je pripadala tudi bližnja baročna [[pristava (zgradba)|pristava]], ki še stoji. |<ref>{{RKD sklic|1-10948}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav, pred 1939 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Rajhenav|Marija Magdalena]] |[[Rajhenav]] |1960. |Podružnična cerkev iz 17. stoletja, porušena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|1-02798}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Marije Magdalene, Sredgora|Marija Magdalena]] |[[Sredgora]] |1944 |Cerkev požgana s preostankom kočevarskega naselja. |<ref>{{RKD sklic|1-19523}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Marije Magdalene, Šentviška Gora|Marija Magdalena]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev je stala na samem vzhodno od vasi. Imela je stransko kapelo sv. Antona Padovanskega. Viden tloris in deli tlaka. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-18086}}</ref> |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Marijinega rojstva, Lendava|Marijino rojstvo]] |[[Lendava]] |17. stoletje, pred 1669 |Prvič omenjena leta 1334, nato pa še v dokumentih iz let 1455, 1501 in 16. stoletja. Morda je stala zunaj naselja, verjetno pa je propadla zaradi protestantskega gibanja ali turških vpadov. |{{sfn|Höfler|2016|p=105}} |- | |[[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] |[[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] |1951 |Cerkev je stala v središču vasi. Nekoč je bila prezidana, omenja jo tudi Valvasor. |<ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- |{{Slika d|Q130565061}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] |[[Koče, Kočevje|Koče]] |{{Hs|1953}}1953 ali 1954 |Cerkev se prvič omenja leta 1526, bila pa je večkrat prezidana. Pritličje zvonika je služilo za zakristijo. Notranjost je bila v 17. stoletju poslikana s freskami. Podrta je bila leta 1953 ali 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02769}}</ref> |- |{{Slika d|Q66537932}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]]. | |- |[[Slika:Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Staro Brezje|Marijino vnebovzetje]] |[[Staro Brezje]] |1955 |Poznogotska cerkev datirana v 16. ali 17. stoletje. Imela je zvonik na preslico, posvečen sprva sv. Tomažu, kasneje sv. Volbenku. Omenja jo tudi Valvasor v ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Leta 1882 je bila poškodovana v požaru, 1887 je bil posvečen nov oltar. Požgana s preostankom vasi 20. decembra 1942, porušena leta 1955. |<ref>{{RKD sklic|1-02807}}</ref> |- |{{Slika d|Q140066486}} |[[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Svetli Potok|Marijino vnebovzetje]] |[[Svetli Potok]] |1942 |Romarska cerkev je bila zgrajena leta 1656, do leta 1941 je imela tri oltarje. Imela je petstrani prezbiterij in ladjo z ravnim kasetiranim stropom. Opuščena skupaj s preostankom požgane vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-02809}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2013|p=135–138}} |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{Slika d|Q18729291}} |[[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] |[[Kunšperk]]<br>Silovec | |Ohranjene ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-30445}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564882}} |[[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] |[[Palčje]] | | | |- |{{Slika d|Q130565147}} |[[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] |[[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] |po 1955 |Cerkev je tu stala že vsaj 1360, po [[Potres na Idrijskem (1511)|idrijskem potresu 1511]] postala [[Trdnjavska cerkev|taborska cerkev]], 1691 pogorela in nato baročno obnovljena. Požgana leta 1943, nato bila zasilno obnovljena in postala skladišče. Porušena po 1955. |<ref>{{RKD sklic|02310}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv. Margarete, Tanči Vrh, pred 1942.jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Marjete, Tanči Vrh|Marjeta]] |[[Tanči Vrh]] |1942 |Podružnična cerkev je bila sezidana v 17. stoletju, imela je pravokotno ladjo ter rebrasto obokan prezbiterij. Cerkev je bila s preostankom naselja požgana leta 1942, 1980 se je podrla ladja, 1992 je bil odstranjen preostanek objekta. |<ref>{{RKD sklic|1-02811}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |[[Koper]]<br/>(Markovec) |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- |{{Slika d|Q140042762}} |[[Cerkev sv. Martina, Hrib pri Koprivniku|Martin]] |[[Hrib pri Koprivniku]] |1955 |Prvotna cerkev je segala v 16. stoletje, omenja jo tudi Valvasor, leta 1856 je bila na novo pozidana. Imela je pravokotno ladjo, tristrani prezbiterij, nad vhodom je bil zvonik. Porušena po letu 1955. |<ref>{{RKD sklic|2752}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Martina, Kobilje|Martin]] |[[Kobilje]] |prva polovica 17. stoletja |Prvič omenjana leta 1271, cerkev je bila kamnita. Leta 1501 je pri cerkvi omenjena župnija. Cerkev je propadla s turškimi vpadi. |{{sfn|Höfler|2016|p=108}} |- | |[[cerkev sv. Martina, Ljubljana|Martin]] |[[Ljubljana]] |1494 |Cerkev je pripadala [[avguštinski samostan Ljubljana|avguštinskemu samostanu]] in je stala na mestu današnje [[cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana|cerkve Marijinega oznanenja]]. Verjetno je stala že pred letom 1314, leta 1364 je bila povečana. Samostan in cerkev sta bila opustošena tekom turških vpadov leta 1491, 1494 so odstranili ruševine. | |- | |[[Cerkev sv. Martina, Novo mesto|Martin]] |[[Novo mesto]] |{{Hs|1779}}po 1779 |Cerkev iz 15. stoletja je stala poleg mestnega špitala in bila po letu 1779 prodana zasebniku, ki je na njenem mestu zgradil hišo. Stala je na mestu današnje [[Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto|Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto]]. | |- |{{Slika d|Q66458919}} |[[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] |[[Poljane nad Škofjo Loko]] |{{Hs|1954-12-31}} 1954 |Porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]]. |<ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin|Tolmin]] |domnevno med 1. svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med 1. svetovno vojno. Morda gre za zgodnejši patrocinij tolminske cerkve sv. Janeza Krstnika. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}}{{sfn|Höfler|2016|p=152}} |- | |[[Cerkev sv. Martina, Topličice|Martin]] |[[Topličice]] |1942 |Cerkev so italijanske sile skupaj s preostankom kočevarskega naselja požgale tekom roške ofenzive leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19506}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kaplanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- |[[Slika:Stara cerkev sv. Martina, Žiri, november 1913.png|150px|brezokvirja]] |[[stara cerkev sv. Martina, Žiri|Martin]] |[[Žiri]] |1925 |Prvotna cerkev je tu stala s koncem 15. stoletja, z začetkom 17. stoletja je bila prezidana in barokizirana. Imela je tri ladje in tristrano zaključen prezbiterij. Leta 1910 je bila zaprta, nadomestila jo je [[cerkev sv. Martina, Žiri|sedanja župnijska cerkev]]. Leta 1925 je bilo odstranjeno ostrešje, 1926 se je podrl zvonik, na njenem mestu je bila zgrajena zatem kmalu zaprta žaga. Vidni so zidovi prezbiterija, ostale ruševine so bile porabljene kot kamnolom. |<ref>{{RKD sklic|1-30892}}</ref>{{sfn|Demšar|2024|p=31, 53, 54}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Cerknica|Mati Božja]] |[[Cerknica]] |1472 |Romanska cerkev, predhodnica današnje poznogotske [[Cerkev Marijinega rojstva, Cerknica|cerkve Marijinega rojstva]]. Cerkev je bila leta 1472 požgana med [[Turški vpadi|turškimi vpadi]]. |<ref>{{Navedi splet|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/269|title=Ž. cerkev Marijinega rojstva|accessdate=26. 5. 2026|website=france-stele.zrc-sazu.si|publisher=ZRC SAZU|last=Stele|first=France}}</ref> |- | |[[cerkev Matere Božje, Dolnje Cerovo|Mati Božja]] |[[Dolnje Cerovo]] |{{neznano}} |Cerkev je bila podružnica [[moš]]ke župnije, stala je na polju in bila v lasti bratovščine. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=61}} |- | |[[Cerkev Matere Božje, Ptuj|Mati Božja]] |[[Ptuj]] |{{neznano}} |Patrocinij domneven. Cerkev je bila postavljena v času formacije [[Župnija Ptuj - Sv. Jurij|ptujske pražupnije]]. Domnevno je stala na območju nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|dominikanskega samostana]], kateremu je pripadala tudi kasnejša cerkev z istim patrocinijem. |{{sfn|Höfler|2016|p=86}} |- |{{Slika d|Q5037116}} |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Nekdanja samostanska cerkev. Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893, ki stoji na njeni lokaciji. | |- | |[[kapela sv. Matije, Topla Reber|Matija]] |[[Topla Reber]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je datirana v 17. stoletje, imela je pravokotno ladjo, tristrano zaključen prezbiterij in zvonik iz {{c.}} 1800. Leta 1942 je bila požgana. |<ref>{{RKD sklic|1-02755}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] |[[Borovec pri Kočevski Reki]] |{{Hs|1952-12-31}} 1952 |Nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952. | |- |{{Slika d|Q68549497}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] |[[Drama, Šentjernej|Drama]] | |Nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]. Patrocinij je domneven. |<ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- |{{Slika d|Q66535034}} |[[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] |[[Družmirje]] |{{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 |Porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]]. |<ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |[[File:Klariška cerkev sv. Mihaela Ljubljana, Valvasor.png|brezokvirja|150px]] |[[cerkev sv. Mihaela, Ljubljana|Mihael]] |[[Ljubljana]] |1895 |Prvotno je bila samostanska cerkev [[samostan klaris Ljubljana|ljubljanskih klaris]] in je stala na sedežu današnje [[Banka Slovenije|Banke Slovenije]]. Dokončana je bila leta 1656, leta 1782 je bil red razpuščen, cerkev pa je postala bolnišnična cerkev. Zaradi poškodb je bila po [[potres v Ljubljani|potresu v Ljubljani]] podrta leta 1895. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Klariška cerkev sv. Mihaela|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= https://barok.zrc-sazu.si/Spomeniki/Mihael|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- | |[[kapela sv. Mihaela, Maribor|Mihael]] |[[Maribor]] |{{c.}} 1621 |Kapela oz. kostnica{{efn|name=klasifikacija}} je stala ob tedanjem mestnem pokopališču okrog [[stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|mariborske stolnice]] vsaj od 1249. Po letu 1621 je bil objekt v neuporabnem stanju, po 1783 pa je bilo pokopališče brez kostnice prenešeno na območje današnjega Ljudskega vrta. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=64}} |- | |[[cerkev sv. Mihaela, Stare Žage|Mihael]] |[[Stare Žage]] |po 1942 |Cerkev iz 18. stoletja je imela pravokotno ladjo ter pravokoten prezbiterij in zvonik. Porušena med ali po drugi svetovni vojni, ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-02143}}</ref> |- | |[[cerkev Naše ljube gospe, Maribor|Naša ljuba gospa]] |[[Maribor]]<br/>Lebar{{efn|Danes na območju Koroških vrat, kasneje se kot Gornji Lebarji imenuje območje med Vinarsko, Vrbansko in Mladinsko ulico.}} |{{hs|1522}}1522–1542 |Stala je v bližini severozahodnega mestnega stolpa, ki je bil 1780 podrt (danes lokacija [[Stadion Ljudski vrt|stadiona Ljudskega vrta]]). Obstajajo napačne domneve, da so jo porušili Turki tekom turških vpadov. Imela je beneficij, okrog nje pa je stalo pokopališče. Cerkev in pokopališče sta pogorela med leti 1522–1542, 1571 so tod bile le še razvaline. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |{{neznano}} |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Mala Gora|Nikolaj]] |[[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] |1956 |Cerkev je tu stala od leta 1581, prezidana je bila v 20. letih 17. stoletja. Imela je raven poslikan strop in obokan prezbiterij z osmerokotnim zaključkom. Oltar je bil iz leta 1719, a v času popisa 1914 v zelo slabem stanju. |<ref>{{RKD sklic|1-02303}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podr. c. sv. Nikolaja Župnija Stara cerkev|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z001-0428.html|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-06-02|year=1914|first=France|last=Stele}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Ni istovetna z novejšo [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkvijo sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Orehek|Nikolaj]] |[[Orehek, Postojna]] | |Cerkev je romanske arhitekture, morda je imela pripadajoč samostan ter obzidje. Stala je ob nekdanji cesti proti Prestranku jugovzhodno od Orehka. Arheološki ostanki so bili odkriti leta 1983. |<ref>{{RKD sklic|1-28017}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Nikolaja, Ponikve|Nikolaj]] |[[Ponikve, Tolmin|Ponikve]] |{{unknown}} |Cerkev je stala na vrhu Oblačnega brda (755&nbsp;m) severno od vasi, morda na mestu starejših ruševin. Bila je pravilno orientirana, imela je tristrani prezbiterij in vhodno lopo. Leta 1727 popolnoma prezidana. Verjetno je bila podrta z jožefinskimi reformami. |{{sfn|Höfler|2016|p=49}}<ref>{{RKD sklic|1-19020}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- |{{Slika d|Q105568910}} |[[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] |[[Reštanj]] |{{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 |Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|Župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. |{{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Postcard of Gotenica 1941 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|197x197_pik]] |[[Cerkev sv. Ožbolta, Gotenica|Ožbolt]] |[[Gotenica]] |1945 |Prva omemba cerkve leta 1363, okrog 1500 dograjen obrambni tabor s tremi stolpi. Prenovljena je bila s koncem 19. stoletja, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>{{RKD sklic|1-01823}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481188}} |[[Cerkev sv. Ožbolta, Javorovica|Ožbolt]] |[[Javorovica]] |1869 |Gotska cerkev s pravokotno ladjo z ravnim stropom, poznogotskim portalom in obokanim prezbiterijem se prvič omenja leta 1383. Cerkev je bila barokizirana in prezidana. Opuščena leta 1869 po odloku škofijskega ordinariata. Leta 1984 na njenem mestu postavljena spominska kapela partizanom IV. bataljona [[5. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Ivan Cankar«|Cankarjeve brigade]]. |<ref>{{RKD sklic|1-09554}}</ref> |- |{{Slika d|Q139916621}} |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oziroma [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je domnevno ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{navedi knjigo|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka v Žabčah]] okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[cerkev sv. Petra, Brezovo Brdo|Peter]] |[[Brezovo Brdo]] | |Vidni temelji cerkve, material je bil porabljen za gradnjo cest. |<ref>{{RKD sklic|1-03956}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Petra, Piran|Peter]] |[[Piran]] |{{neznano}} |Cerkev, zgrajena leta 1272, tedaj še zunaj mestnega obzidja. Morebiti samostanska cerkev ali pa v lasti bratovščine. Leta 1818 je bila na njenih nekdanjih temeljih zgrajena današnja [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkev sv. Petra]]. |<ref>{{RKD sklic|00517}}</ref> |- |{{Slika d|Q137825247}} |[[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] |[[Pristava pri Leskovcu]] |{{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje |Stala blizu [[Dvorec Globelo|dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- |{{Slika d|Q140066650}} |[[Cerkev sv. Petra, Srednja Bukova Gora|Peter]] |[[Srednja Bukova Gora]] |1942 |Skromna cerkev je datirana v 17. stoletje. Imela je nizko čokato kamnito podzidavo in skodlasto streho. Od požiga 1942 ohranjeni obodni zidovi in zvončnica. |<ref>{{RKD sklic|1-02806}}</ref> |- |{{Slika d|Q66481147}} |[[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] |[[Stopno, Škocjan|Stopno]] | |Zaradi slabega stanja porušena po letu 1945. Ohranjeni skromni sledovi temeljnih zidov. |<ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra, Šentviška Gora|Peter]] |[[Šentviška Gora]] |{{hs|1782}}pred 1782 |Cerkev pravokotnega tlorisa je stala na severozahodnem robu vasi. Omenjena je v več vizitacijskih dnevnikih, leta 1782 ni več omenjana. |{{sfn|Höfler|2016|p=48}}<ref>{{RKD sklic|1-18085}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Petra, Topla Reber|Peter]] |[[Topla Reber]] |1945 |Cerkev se prvič omenja leta 1463, okolica pa nakazuje na morebitni protiturški tabor. Cerkev je bila zidana v baročnem slogu, imela je tristrani prezbiterij. |<ref>{{RKD sklic|1-02822}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] |[[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- |{{Slika d|Q128789108}} |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Topli Vrh|Peter in Pavel]] |[[Topli Vrh, Semič]] |{{hs|1945}}{{c.}}1945 |Cerkev je imela pravokotno ladjo in tristran prezbiterij, vhod v cerkev je bil skozi pritličje zvonika. |<ref>{{RKD sklic|1-02812}}</ref> |- | |[[Kapela Predragocene Jezusove krvi, Kumrova vas|Predragocena Jezusova kri]] |[[Kumrova vas]] |1942 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je imela tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo in lesen zvonik na preslico. Zvonova sta bila iz let 1607 in 1839. Kapela je bila uničena s preostankom naselja tekom 2. svetovne vojne leta 1942. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=84}}<ref>{{RKD sklic|1-02775}}</ref> |- |[[Slika:Mozelj Slovenia - chapel 2.jpg|150px|brezokvira]] |[[Kapela Predragocene Jezusove Krvi, Mozelj|Predragocena Jezusova Kri]] |[[Mozelj]] |1954 |Prvotna kapela je bila postavljena leta 1586, nato večkrat prezidana v letih 1866, 1912 in 1926. Po vojni je postala senik, leta 1954 je bila porušena. Ruševine so vidne. Leta 1994 je bil med ruševinami postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02789}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Brestje|Primož in Felicijan]] |[[Brestje]] |1782 |Cerkev je morda stala na staroslovanskem grobišču. Opuščena je bila 1782, 1812 v ruševinah, med prvo svetovno dodatno poškodovana zaradi bojev. Ostanki vidni, stopnišče in kropilnik sta v Tinčetovi hiši v Brestju. |<ref>{{RKD sklic|1-24092}}</ref><ref>{{RKD sklic|1-29039}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=59}} |- |{{Slika d|Q140066532}} |[[Cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grčarice|Primož in Felicijan]] |[[Grčarice]] |1949 |Sprva je bila podružnica [[Župnija Ribnica|ribniške pražupnije]]. Od leta 1767 je imela lastnega kanonika, od 1878 pa je bila sedež samostojne župnije. Leta 1845 je bil zgrajen zvonik. Objekt je bil poškodovan leta 1943 in nato 1949 odstranjen. |<ref>{{RKD sklic|1830}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Primoža in Felicijana, Grgar|Primož in Felicijan]] |[[Grgar]], morda [[Kromberk]] |1750–1782 |V urbarjih iz 1507 in 1523 zabeležno, da stoji nad Fajdigovščem v Kromberku, kasnejši popis iz 1684 in vizitacijski dnevnik iz 1750 jo umeščajo v okolico [[Grgar]]ja. V kasnejših popisih ni omenjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=65}} |- | |[[cerkev sv. Primoža, Podsenica|Primož]] |[[Podsabotin]]<br/>Podsenica |{{hs|1668}}po 1668 |Omenjena leta 1523 v goriškem urbarju, nato v popisu leta 1651, kjer ima Marijin patrocinij. |{{sfn|Höfler|2016|p=66}} |- |{{Slika d|Q69597415}} |[[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] |[[Novo mesto]] | |Poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla. Ohranjene ruševine. |<ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- |{{Slika d|Q140065596}} |[[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] |[[Smuka]] |1954 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, leta 1689 jo omenja Valvasor. Imela je tristrani prezbiterij, pravokotno ladjo ter od 19. stoletja dalje zvonik. Leta 1942 je bila poškodovana med požigom vasi, leta 1954 so jo podrli. Vidni so ostanki tlaka, od leta 2007 je na njenem mestu postavljen križ. |<ref>{{RKD sklic|1-00923}}</ref> |- |[[Slika:Cerkev sv Roka, Solkan, 31.10.17. (BildID 15607907) (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Roka, Solkan|Rok]] |[[Solkan]] |1955 |Cerkev je bila zgrajena leta 1682 po epidemiji kuge, posvečena je bila leta 1689, služila je kot pokopališka cerkev. Leta 1955 je bila odstranjena. |{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |{{Slika d|Q17021452}} |[[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] |[[Ljubljana]] |1786 |Zgrajena je bila v letih 1708–1709 kot grajska cerkev [[grad Ljubljana|ljubljanskega gradu]]. Imela je tri oltarje ter bogato notranjščino, bila je tudi prva ljubljanska cerkev s kupolo. V [[požar v Ljubljani (1774)|požaru leta 1774]] je bila poškodovana, leta 1786 prodana na dražbi in še istega leta podrta. Temelji odstranjeni med prenovo otroškega igrišča leta 2011. |<ref>{{navedi splet|first=Ana|last=Lavrič|title=Cerkev sv. Rozalije|work=Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov|date=april 2012|url= http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/rozalija|publisher=UIFS ZRC SAZU|access-date=14.7.2026}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Sebastijana, Kozana|Sebastijan]] |[[Kozana]] |{{neznano}} |Omenjena v goriškem urbarju leta 1507, da stoji nad Kozano, zabeležena še v več vizitacijskih dnevnikih, nazadnje leta 1759. Ni znana. |{{sfn|Höfler|2016|p=58}} |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |{{neznano}} |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Kapela sv. Štefana, Kačji Potok|Štefan]] |[[Kačji Potok]] |po 1945 |Poznogotska kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila prezidana v 18. in 19. stoletju, porušena po zaključku 2. svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02780}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- |{{Slika d|Q140051843}} |[[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] |[[Koblarji]] |1956 |Cerkev je bila iz 16. stoletja, prezidana okoli 1817. Imela je pravokotno ladjo, vzidan zvonik, zakristijo in tristrani prezbiterij. Cerkev med 2. svetovno vojno ni bila poškodovana, vendar je bila leta 1956 odstranjena. Od leta 2004 je na njenem mestu postavljena kapelica. |<ref>{{RKD sklic|1-02301}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Štefana, Račice|Štefan]] |[[Račice]] | |Cerkev je datirana v 17. stoletje. Morda je pripadala danes izginulemu naselju Kameno Brdo. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|1-27985}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] |[[Teharje]] |{{Hs|1974-12-31}} 1974 |Med 2. svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu. Leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. |<ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Teobalda, Šmarje pri Ajdovščini|Teobald]] |[[Šmarje pri Ajdovščini]] |1782 |Vidne so ruševine cerkve, ki se v vizitacijskih dnevnikih omenja v letih 1650–1782, ležijo na vrhu griča Sv. Tibot. |<ref>{{RKD sklic|1-04961}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- |{{Slika d|Q105712864}} |[[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] |[[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | |Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. |<ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- |{{Slika d|Q140042998}} |[[Cerkev sv. Trojice, Knežja Lipa|Trojica]] |[[Knežja Lipa]] |1942 |Prvič omenjana leta 1667. Baročna cerkev je imela delno gotski prezbiterij z oltarjem iz leta 1720 in podobo [[Sveta Trojica|Svete Trojice]]. Imela je dva zvonova. Od leta 1824 je bila pokopališka cerkev. Leta 1942 je bila požgana med roško ofenzivo in ni bila nikoli obnovljena. Danes je v ruševinah ohranjen podzid prezbiterija ter zvonik. |<ref>{{RKD sklic|1-02767}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=26}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Kojsko|Trojica]] |[[Kojsko]] |1764 |Cerkev je bila zgrajena 1585, v njej se je maševalo že med gradnjo. Podrta je bila po letu 1764, njen material je bil uporabljen za izgradnjo [[cerkev Device Marije vnebovzete, Kojsko|nove župnijske cerkve]]. |{{sfn|Höfler|2016|p=62}} |- | |[[cerkev sv. Trojice, Morava, Kočevje|Trojica]] |[[Morava]] |1955 |Poznogotska cerkev je tu stala že vsaj leta 1674, verjetno na mestu starejše kapele. Ladja je imela raven strop in petosminsko zaključen banjasto obokan prezbiterij. Leta 1896 je bila obnovljena, 1902 pa prezidana, ko je bil dozidan zvonik, ki je nadomestil zvončnico. Po drugi svetovni vojni je služila kot župnijska cerkev Kočevske Reke. Cerkev je bila razstreljena leta 1955, ruševine pa odstranjene leta 1956. |{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=142–148}}<ref>{{RKD sklic|1-02788}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Trojice, Ponikve, Semič|Trojica]] |[[Ponikve, Semič]] |1942 |Cerkev požgana skupaj s preostankom naselja med roško ofenzivo leta 1942. |<ref>{{RKD sklic|1-19514}}</ref> |- |[[File:Cerkev sv. Trojice, Rajndol.jpg|150px|brezokvirja]] |[[Cerkev sv. Trojice, Rajndol|Trojica]] |[[Rajndol]] |po 1953 |Cerkev je imela pravokotno ladjo z dvokapnico, gotski prezbiterij in nad vhodom zvončnico, okoli nje pa je bilo opuščeno pokopališče. Cerkev je bila porušena po letu 1953. |<ref>{{RKD sklic|1-02800}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |{{neznano}} |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena nova [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1841 |Stala je na območju Graških vrat že pred letom 1300. Bila je podružnica mestne župnije, namenjena okoliškemu prebivalstvu Maribora. Z jožefinskimi reformami je bila leta 1784 zaprta in prodana, pripadajoče pokopališče je bilo 1809 opuščeno, stavbo pa so porušili leta 1841. |{{sfn|Mlinarič|1973|p=62}} |- |{{Slika d|Q137825248}} |[[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] |[[Veniše]] |{{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja |Postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah. |{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil škof [[Absalom Koprski|Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil škof [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- |[[Slika:cerkev sv. Urha, Podstenice, 1936 (cropped).jpg|150px|brezokvira]] |[[cerkev sv. Urha, Podstenice|Urh]] |[[Podstenice]] |1950. |Cerkev je stala izven vasi. Imela je pravokotno ladjo in polkrožno apsido v romanskem stilu, primitivne gradnje. Strop je bil obokan. Ob ladji je stal zvonik. Porušena po koncu druge svetovne vojne. |<ref>{{RKD sklic|1-02795}}</ref> |- |{{Slika d|Q140043080}} |[[Cerkev sv. Urha, Rogati Hrib|Urh]] |[[Rogati Hrib]] |1947 |Pokopališka cerkev je stala nad vasjo. Prvič jo je omenil Valvasor v ''Slavi vojvodini Kranjske'', arhitekturne značilnosti pa segajo na začetek 17. stoletja. Imela je poligonalno zaključen prezbiterij, raven lesen poslikan strop ter streho, krito s skodlami. Vhod je bil skozi zvonik. Podrta je bila po 1947. |<ref>{{RKD sklic|1-02803}}</ref> |- | |[[kapela sv. Urha, Starološki Grič|Urh]] |[[Starološki Grič]] |{{hs|1914}} pred 1914 |Kapela{{efn|name=klasifikacija}} je bila zgrajena v 16. stoletju v gotskem slogu iz lehnjaka. Imela je petosminski prezbiterij. Opuščena konec 19. stoletja s preostankom naselja zaradi izseljevanja v ZDA. |<ref>{{RKD sklic|1-18401}}</ref> |- | |Uršula |Anhovo (domnevno) |{{neznano}} |Omenjena samo v vizitacijskem dnevniku leta 1651 med [[cerkev sv. Ahaca, Prilesje|prileško]], [[cerkev sv. Jedrti, Vrtača|vrtaško]] in [[cerkev sv. Jakoba, Debenje|debenjsko]] cerkvijo. Neznana. |{{sfn|Höfler|2016|p=56}} |- |{{Slika d|Q140038357}} |[[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] |[[Stari Breg]] |1960. |Podružnična cerkev iz 2. polovice 18. stoletja je bila močno poškodovana leta 1943 in odstranjena v 60. letih 20. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|2314}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Uršule, Hieronima in Osvalda, Jagršče|Uršula, Hieronim in Osvald]] |[[Jagršče]] |1787 |Gotska cerkev iz leta 1492 je bila opuščena po letu 1787 z izgradnjo [[Cerkev sv. Uršule, Jagršče|cerkve sv. Uršule]] nižje v vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-28021}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Valentina, Dolnja Briga|Valentin]] |[[Dolnja Briga]] |{{hs|1954}}{{c.}} 1954 |Pokopališka cerkev je stala na robu vasi. |<ref>{{RKD sklic|1-01648}}</ref> |- |{{Slika d|Q130564953}} |[[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] |[[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]]<br/>[[Sabotin]] |{{Hs|1782}}opuščena 1782 |Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom 1. svetovne vojne. Danes znotraj ruševin posvečen manjši oltar. |<ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[cerkev sv. Valentina, Zajčje Polje|Valentin]] |[[Zajčje Polje]] |1950. |Stala je na severozahodnemu delu vasi, nastala je s prizidavo pravokotne ladje na šestkoten prezbiterij kapele na mestu nekdanje [[cerkev sv. Andreja, Zajčje Polje|cerkve sv. Andreja]]. Porušena po drugi svetovni vojni. |<ref name="zajčje_polje" /> |- | |[[Cerkev sv. Vida, Mavrc|Vid]] |[[Mavrc]] |19. stoletje |Podružnična cerkev iz leta 1632 je imela kvadratno ladjo ter petstrani prezbiterij. Opuščena je bila s koncem 19. stoletja. Vidne ruševine. |<ref>{{RKD sklic|1-02786}}</ref>{{sfn|Ferenc|Zupan|2012|p=71}} |- | |[[cerkev sv. Vida, Solkan|Vid]] |[[Solkan]]<br/>Ščedne |{{neznano}} |Cerkev iz 13. stoletja, omenjena je v več urbarjih in popisih. Močno poškodovana med boji prve svetovne vojne.<!--ni jasno, ali je bila porušena tekom WWI ali že prej --> |<ref>{{RKD sklic|1-21220}}</ref>{{sfn|Höfler|2016|p=64}} |- |[[Slika:Cerkev sv. Vida, Dolnja Topla Reber, 1937 (cropped).jpg|150px|brezokvirja]] |[[cerkev sv. Vida, Topla Reber|Vid]] |[[Dolnja Topla Reber]] |1968 |Cerkev je bila zgrajena {{c.}} leta 1700. Imela je kvadratno ladjo, nizek prezbiterij in zvonik s piramidasto streho. Leta 1942 je bila požgana, 1968 odstranjena. |<ref>{{RKD sklic|1-02570}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vsi sveti]] |[[Koper]] |{{neznano}} |1. novembra 1340 jo je posvetil škof [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[cerkev Vseh svetih, Ptuj|Vsi sveti]] |[[Ptuj]] |1787 |Sezidana leta 1380 po naročilu Ulrika in Bernarda Ptujskega, blagoslovljena leta 1513 po salzburškem knezoškofu Leonhardu. Prodana 1787, tedaj opuščeno nekatoliško pokopališče, leta 1840 preurejena v stanovanje. Stala na območju današnje Jadranske ulice 9. |<!--predlog, glej pogovorno stran--> |- | |[[cerkev Žalostne Matere Božje, Zdihovo|Žalostna Mati Božja]] |[[Zdihovo]] |1954 |Podružnična romarska cerkev je bila zgrajena leta 1702. Imela je pravokotno ladjo, na jugu k njej prislonjen zvonik, prezbiterij je bil tristrano zaključen. Porušena leta 1954. |<ref>{{RKD sklic|1-02819}}</ref> |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] |[[Brje pri Koprivi]] | | | |- |{{Slika d|Q19933066}} |[[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] |[[Maribor]] |{{Hs|1941-04-31}} april 1941 |Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na [[Trg generala Maistra, Maribor|Trgu generala Maistra]] in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. |<ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] |[[Paunoviči]] | | |<ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- |{{Slika d|Q13567595}} |[[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] |[[Celje]] |{{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- |{{Slika d|}} |[[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] |[[Marindol]] | | |<ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" !Slika !Cerkev !Naselje !Leto<br>propada !Opis !Vir |- |{{Slika d|Q60352064}} |[[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] |[[Arja vas]] (Govče) |{{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 |Rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600. |<ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- |{{Slika d|Q105622655}} |[[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] |[[Celje]] |{{Hs|1964-12-31}} 1964 |Neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja. |<ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- |{{Slika d|Q105622649}} |[[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] |[[Radlje ob Dravi]] | |Zgrajena leta 1905, porušena po 2. svetovni vojni. |<ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Opombe == {{sklici|group=lower-alpha}} == Sklici == <references responsive="1"></references> == Viri == *{{navedi revijo|first=Avguštin|last=Cene|title=Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki (Poročilo o izkopavanjih v l. 1954)|magazine=Loški razgledi|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDJJKE2V|publisher=Muzejsko društvo Škofja Loka|year=1954|issue=1|volume=1|cobiss=7211522}} * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} *{{navedi knjigo|first=Alojz|last=Demšar|title=Nekdanja župna cerkev sv. Martina v Žireh|publisher=Muzejsko društvo Žiri|year=2024|series=Knjižnica Žirovskega občasnika|url=https://www.mojaobcina.si/prenosi/novice/ziri/608230_cerkev-ok_barvna.pdf|isbn=978-961-92275-5-8|cobiss=213537283}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2012|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=2 (K–P)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} *{{navedi knjigo|last1=Ferenc|first1=Mitja|first2=Gojko|last2=Zupan|year=2013|title=Izgubljene kočevske vasi|volume=3 (R–Ž)|location=Ljubljana|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi revijo|title=Bogoslužne stavbe na Slovenskem po drugi svetovni vojni|first=Martin|last=Kavčič|first2=Vladimir|last2=Brezar|year=2009|issue=2|magazine=AR. Arhitektura, raziskave|cobiss=251864064|publisher=Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R3PPBOM2}} * {{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264}} * {{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} * {{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} *{{navedi revijo|first=Bor|last=Zavrl|title=Duhovna oskrba bolnikov: Bolniška cerkev in kapele na področju današnjega Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana|magazine=Retrospektive|year=2025|issue=8/1|doi=10.64651/8-1-3|url=https://sistory.si/publication/72029|publisher=Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij}} *{{navedi revijo|last=Mlinarič|first=Jože|year=1973|issue=1|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|publisher=Založba nova obzorja |location=Maribor|title=Beneficiji v mestu Maribor do konca 16. stoletja|url=https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/6001-7000/6994/1973_1_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|pages=60–91}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] mdedvybmo7zzljalitqho7k90ult3gj 0 205572 6758593 6755434 2026-09-30T08:16:42Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758593 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba | birthname = <!-- WD --> | birthdate = {{Birth date and age|mf=yes|1983|8|14}} | birthplace = <!-- WD --> | image = Mila Kunis 2018 -2.jpg | caption = Mila Kunis julija 2018 | birth_name = Milena Markovna Kunis | hometown = [[Los Angeles]], [[Kalifornija]] | occupation = igralka | yearsactive = 1994–danes | almamater = Univerza Loyola Marymount | partner = [[Macaulay Culkin]] (2002–2010) | spouse = [[Ashton Kutcher]] (2015–) | children = 1 | awards = '''[[Beneški filmski festival|Nagrade beneškega filmskega festivala]]'''<br /> 2010 - ''Nagrada Marcella Mastroiannija za najboljšo mlado igralko'' (''Črni labod'')<br /> '''Guys Choice Awards'''<br /> 2009 - ''Najprivlačnejše dekle''<br /> 2011 - ''Najprivlačnejše dekle''<br /> 2011 - ''Najboljši prizor deklet med mečkanjem'' (''Črni labod'')<br /> '''Oklahoma Film Critics Circle Awards'''<br /> 2010 - ''Najboljša stranska igralka'' (''Črni labod'')<br /> '''Saturn Awards'''<br /> 2010 - ''Najboljša stranska igralka'' (''Črni labod'')<br /> '''Young Hollywood Awards'''<br /> 2002 - ''Vredno ogleda - Ženska'' (''Oh, ta sedemdeseta'')<br /> '''YoungStar Awards'''<br /> 1999 - ''Najboljši nastop mlade igralke v komični televizijski seriji'' (''Oh, ta sedemdeseta'')<br /> 2000 - ''Najboljši nastop mlade igralke v komični televizijski seriji'' (''Oh, ta sedemdeseta'') }} '''Milena Markovna »Mila« Kunis''' ({{jezik-ru|Миле́на Ма́рковна Ку́нис}};<ref name=name>Oboje, ruščina in ukrajinščina sta bili v Sovjetski zvezi neuradna jezika (Vir:[http://books.google.nl/books?id=Nn3xDTiL0PQC&pg=PA1&dq=official+languages+Soviet+Union&client=firefox-a&cd=6#v=onepage&q=%22official%20language%22&f=false Jezikovna politika v Sovjetski zvezi organizacije L.A. Grenoble] {{ikona en}}), a ruščina je prevladovala tudi med ukrajinskimi Judi (Vir:[http://books.google.nl/books?id=nd9WzIkTJrAC&pg=PA60&dq=Jews+in+Ukraine+spoke+Russian&lr=&client=firefox-a&cd=2#v=onepage&q=Jews%20in%20Ukraine%20spoke%20Russian&f=false Žetev obupa: Življenje in smrt v Ukrajini pod vodstvom nacistov] Karela C. Berkhoffa {{ikona en}})</ref> {{jezik-uk|Міле́на Ма́рківна Ку́ніс}}<ref name=name/>), [[Američani|ameriška]] [[filmski igralec|filmska]] in [[televizijski igralec|televizijska]] [[igralec (umetnik)|igralka]] [[Ukrajinci|ukrajinsko]]-[[Judje|judovskega]] rodu, * [[14. avgust]] [[1983]], [[Črnovice]], [[Črnoviška oblast]], [[Ukrajinska Sovjetska Socialistična Republika|Ukrajinska SSR]], [[Sovjetska zveza]] (sedaj [[Ukrajina]]). Njeno delo vključuje igranje Jackie Burkhart v televizijski seriji ''[[Oh, ta sedemdeseta]]'' ter Meg Griffin v [[animacija|animirani]] televizijski seriji ''Family Guy''. Zaigrala je tudi Rachel Jansen v [[film]]u ''[[Pozabi Saro]]'' (2008), Mono Sax v filmu ''[[Max Payne (film)|Max Payne]]'' (2008), Solaro v filmu ''[[Knjiga odrešitve]]'' (2010) in Jamie v filmu ''[[Prijatelja samo za seks]]'' (2011). Leta 2010 je prejela nagrado Marcello Mastroianni Award v kategoriji za »najboljšega mladega igralca ali igralko« na [[beneški filmski festival|67. beneškem filmskem festivalu]] za svojo upodobitev Lily v filmu ''[[Črni labod (film)|Črni labod]]'' (2010). Nominirana je bila tudi za [[zlati globus]] v kategoriji za »najboljšo stransko igralko« ter za nagrado [[Screen Actors Guild Award]] v kategoriji za »izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi« za isto vlogo. Leta 2002 je pričela s strani medijev večkrat komentiranim razmerjem z bivšim otroškim zvezdnikom [[Macaulay Culkin|Macaulayjem Culkinom]]. Razmerje se je končalo pozno leta 2010. == Zgodnje življenje == {{quote box|width=30%|quote=»Rodila sem se v Rusiji. Nisem smela biti verna. Vsa moja družina je bila na nek način vpletena v holokavst. Moji stari starši so preminili in veliko jih ni preživelo. Po holokavstu v Rusiji nismo smeli biti verni. A moji starši so mi dali vedeti, da sem Judinja. Vedela sem, kdo sem na znotraj. A tega mi ni treba razglašati vsem na svetu. Verjameš, v kar verjameš in to je edino pomembno. Tako so me vzgajali moji starši. Govorili so mi: 'Judovstvo imaš v krvi.' Praznovali smo hanuko, a ne po pravilih. To smo delali po svoje, saj smo bili v Rusiji. Nismo smeli prirejati bar micev. Ko sem bila v šoli, sem še vedno nosila protireligiozne znake. [...] Moji starši so me vzgajali judovsko kolikor so lahko in se nato preselili v Ameriko. Obožujem svojo vero. Je lepa vera, a sama upoštevam samo dele, ki mi ugajajo. Ni mi treba odhajati v templje. Nekega dne bom odšla, a to se mi ne zdi potrebno.«|source=Mila Kunis o svojih judovskih koreninah<ref name="imdb">IMDb.com {{ikona en}}</ref>}} Milena Kunis se je rodila v Ukrajini v [[Črnovice|Črnovicah]], tedaj delu [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]].<ref>[http://gazeta.ua/index.php?id=303824 Міла Куніс зіграє у трилері »Чорний лебідь«], Gazeta.ua (13. avgust 2009) (v ukrajinščini)</ref><ref name="JVibeInterview">{{navedi novice|url=http://www.jvibe.com/Pop_culture/MilaKunis.php|publisher=JVibe Magazine|author=Caroline Kepnes|title=Klepetanje z Milo Kunis |date=}} {{ikona en}}</ref> Njena mama Elvira je bila učiteljica [[fizika|fizike]] in vodja lekarne, njen oče Mark pa je bil strojni inženir in vodja taksi službe. Ima starejšega brata, Michaela.<ref name="Spines, Christine 2" /> Njena družina se je leta 1991, ko je imela sedem let, preselila v [[Los Angeles]], [[Kalifornija]]. Mila Kunis je [[Judje|Judinja]] in dejala je, da je bil [[antisemitizem]] v nekdanji Sovjetski zvezi eden izmed razlogov za to, da se je njena družina preselila v [[Združene države Amerike]].<ref name="JVibeInterview" /><ref>{{navedi splet|url=http://www.musicrooms.net/showbiz/3872-Mila-Kunis-Family-Moved-Escape-Jewish-Persecution.html|title=Družina Mile Kunis se je preselila zaradi predsodkov do Judov|publisher=MusicRooms.net|accessdate=2011-08-29|archive-date=2011-09-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20110929135950/http://www.musicrooms.net/showbiz/3872-Mila-Kunis-Family-Moved-Escape-Jewish-Persecution.html|url-status=dead |language=en}}</ref><ref name="moviehole">{{navedi splet |url = http://www.moviehole.net/200816125-exclusive-interview-mila-kunis |title = Ekskluzivni intervju : Mila Kunis |publisher = Moviehole.net |accessdate = 2011-08-29 |archive-date = 2015-11-02 |archive-url = https://web.archive.org/web/20151102064805/http://www.moviehole.net/200816125-exclusive-interview-mila-kunis |url-status = dead |language=en}}</ref><ref>[http://www.obsessedwithfilm.com/interviews/interview-mila-kunis-on-black-swan-kissing-natalie-portman-her-russian-heritage-more.php Intervju: Mila Kunis o ''ČRNEM LABODU'', Natalie Portman, njenih ruskih koreninah & več!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110528043555/http://www.obsessedwithfilm.com/interviews/interview-mila-kunis-on-black-swan-kissing-natalie-portman-her-russian-heritage-more.php |date=2011-05-28 }}, ''Obsessed With Film'' (20. januar 2011) {{ikona en}}</ref> Dejala je, da so jo njeni starši »vzgajali v judovskem duhu vsaj toliko, kolikor so lahko«, saj so v Sovjetski zvezi zatirali judovstvo.<ref name="JVibeInterview"/> Mila Kunis je dejala, da se je njena družina lahko preselila v ZDA zahvaljujoč zadetkom na loteriji: »Trajalo je kakih pet let. Če so te izbrali že prvič, si odšel še do Moskve, kjer so te morda izbrali še drugič. In potem smo se lahko preselili v Združene države.« Po drugem dnevu v Los Angelesu, ko se je vpisala na osnovno šolo Rosewood, ni znala niti malo angleščine. »Sedmi razred sem si izbrisala iz spomina,« je povedala. »Tega se sicer ne spominjam, a moja mama mi pravi, da sem vsak dan prišla domov in jokala. Nisem bila travmatizirana. Bila sem samo v šoku.«<ref>{{navedi splet| url =http://www.lamag.com/article.aspx?id=19030&page=2| title=Težke reči | work=Los Angeles Magazine |author=Dougherty, Margot | date=September 2009 |accessdate = 21. marec 2010 }} {{ikona en}}</ref> Mila Kunis je dodala: »Nisem razumela kulture. Nisem razumela ljudi. Nisem razumela jezika. Prvi stavek v mojem eseju za vpis na kolidž je bil: 'Predstavljajte si, kako je biti slep in gluh pri sedmih.' In tako sem se počutila, ko smo se preselili v Združene države.«<ref name="Lytal, Cristy">{{navedi novice| url = http://articles.latimes.com/2008/oct/16/entertainment/et-mila16 | title = Bila sem dober otrok |work=Los Angeles Times |author=Lytal, Cristy | date=16. oktober 2008|accessdate = 30. junij 2010 }} {{ikona en}}</ref> V Los Angelesu je obiskovala srednjo šolo Huberta Howea Bancrofta. Večji del srednješolske izobrazbe je pridobila od svojega mentorja med snemanjem televizijske serije ''[[Oh, ta sedemdeseta]]''.<ref>{{navedi splet | url=http://www.people.com/people/archive/article/0,,20134018,00.html | title=High Roller | work=People | author=Espinoza, Galina | date=2. april 2001 | accessdate=17. marec 2011 | archive-date=2012-10-19 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121019042006/http://www.people.com/people/archive/article/0,,20134018,00.html | url-status=dead |language=en}}</ref> Ko ni bila na snemanju, je obiskovala srednjo šolo Fairfax, ki jo je končala leta 2001.<ref name="moviehole"/> Za kratek čas je obiskovala univerzi [[UCLA]] in Loyola Marymount v Los Angelesu.<ref name="Spines, Christine 2">{{navedi splet| url =http://www.womenshealthmag.com/life/mila-kunis-interview?page=2/| title=Mila Kunis ostane na tleh | work=Women's Health |author=Spines, Christine | date=September 2009 |accessdate = 26. februar 2010 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.torontosun.com/entertainment/movies/2009/09/01/10697476-sun.html |title=Oh, tisto zaposleno dekle iz sedemdesetih |work=Toronto Sun |author=Jim Slotek |date=1. september 2009 |accessdate=26. junij 2010 }} {{ikona en}}</ref> == Kariera == === 1992–1997: Začetki === {{quote box|width=30%|quote=»Igrati sem pričela pri devetih, za hobij, saj je bilo zabavno in sem lahko odšla iz šole. Nikoli si nisem mislila, da bo to postalo moj poklic, ker sploh nisem vedela, kako dobiti igralsko službo.«|source=Mila Kunis o začetku kariere<ref name="imdb"/>}} Pri devetih letih se je Mila Kunis leta 1992 vpisala v igralski krožek njenega očeta<ref name=independent>[http://www.independent.co.uk/arts-entertainment/films/features/mila-kunis-the-other-black-swan-finds-her-feet-2189037.html Mila Kunis: Drugi črni labod najde svoje noge], independent.co.uk (20. januar 2011) {{ikona en}}</ref> v studijih v Beverly Hillsu, kjer je spoznala svojo prvo in zaenkrat edino menedžerko, Susan Curtis. O njej je povedala: »Moji starši so ji povedali: 'Poslušaj, ne moreva si privoščiti fotografij; ničesar si ne moreva privoščiti. Ne moreva je peljati na avdicije, saj imava službo.' ... [Susan Curtis] pa mi je dejala: 'Ne skrbi. Vse bom uredila.' In res je. Nazadnje sem dobila prvo vlogo, za katero sem se potegovala: vlogo v reklami za Barbike. Moji starši pa so mi rekli samo: 'Počni, kar hočeš, samo da ostaneš v šoli in še naprej dobivaš petice.'«<ref name="Scotch, Allison">{{navedi splet | url=http://www.americanwaymag.com/mila-kunis-halloween-max-payne-united-states-food | title=Ameriško sanjsko dekle | work=Americanway Magazine | author=Scoth, Allison | date=15. oktober 2008 | accessdate=24. julij 2010 | archive-date=2010-08-21 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100821203418/http://www.americanwaymag.com/mila-kunis-halloween-max-payne-united-states-food | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Mila Kunis se je pričela pojavljati v raznih oglasih, katalogih in televizijskih reklamah za otroške izdelke, kot so izdelki Lise Frank, Mattelove Barbike in čevlji znamke Payless. Bila je tudi del kampanje oblačil znamke Guess. Njena prva televizijska vloga je bila vloga Hope Williams v epizodi telenovele ''Days of our Lives''.<ref name="Yahoo Movies">{{navedi splet|title=Mila Kunis: Življenjepis |url=http://movies.yahoo.com/movie/contributor/1800281432/bio|publisher=Yahoo! Movies|accessdate=23. julij 2010 }} {{ikona en}}</ref> Nato je dobila manjšo vlogo v televizijski seriji ''[[Sedma nebesa]]'' in stranski vlogi v televizijskih serijah ''Santa with Muscles'' in ''Honey, We Shrunk Ourselves''. === 1998–2006: ''Oh, ta sedemdeseta'' in začetek filmske kariere === Mila Kunis je leta 1998 zaigrala mlado [[Gia Carangi|Gio Carangi]] ([[Angelina Jolie]]) v filmu ''[[Gia]]''. Istega leta so jo izbrali za igranje Jackie Burkhart v [[Fox]]ovi televizijski seriji ''[[Oh, ta sedemdeseta]]''. Vsi, ki so se udeležili avdicije, so morali biti stari vsaj osemnajst let, Mila Kunis pa jih je takrat imela le štirinajst; režiserju je dejala, da bo stara osemnajst let, ni pa povedala, kdaj. Čeprav so nazadnje ugotovili, da še ni polnoletna, so producenti še vedno menili, da je najbolj primerna za to vlogo.<ref name="JVibeInterview" /><ref name="Scotch, Allison" /> Serijo ''Oh, ta sedemdeseta'' so vrteli osem sezon.<ref>{{navedi novice|url=http://www.nytimes.com/2006/02/12/arts/television/12hoch.html|title=Celo tisti otroci iz sedemdesetih bi to morali predvideti |date=12. februar 2006 |accessdate=9. februar 2009 |work=[[The New York Times]] |author=Hochman, David }} {{ikona en}}</ref> Z njo so poleg Mile Kunis zasloveli še njeni soigralci, kot so [[Topher Grace]], [[Ashton Kutcher]] in [[Danny Masterson]]. Mila Kunis je dejala, da jo je dejstvo, da so serijo snemali osem let, nekoliko motilo. »Osem let snemanja ene in iste [serije] je bilo, kot da bi mi vse ušlo izpod nadzora,« je dejala, a hitro dodala: »Kot epifanija. Svoje kariere nisem želela jemati tako resno, nisem želela, da bi postala svoje delo. Želela sem si samo, da bi bila srečna in zadovoljna s svojim življenjem.«<ref name="Spines, Christine 2" /> {{quote box|width=30%|quote=»Kar je Mila Kunis dodala k svojemu [liku] je veliko, mislim, da je celo boljše za lik. Vedno sem govoril, da je [[Lacey Chabert|Lacey [Chabert]]] opravila fenomenalno delo, a Mila je imela nekaj&nbsp;– nekaj zelo naravnega. Ko smo pričeli s snemanjem, je bila stara petnajst let, torej smo poslušali petnajstletnico. [...] Imela je zelo naravno kvaliteto, zaradi česar je pri upodabljanju Meg opravila fantastično delo.«|source=Seth MacFarlane o nastopu Mile Kunis v seriji ''Family Guy''<ref>{{navedi splet|url=http://movies.ign.com/articles/429/429628p6.html|title=Intervju s Sethom MacFarlaneom |publisher = IGN |accessdate=17. december 2009 }} {{ikona en}}</ref>}} Leta 1999 je Mila Kunis nadomestila [[Lacey Chabert]] pri igranju Meg Griffin v [[animacija|animirani]] seriji ''Family Guy'',<ref>{{navedi splet |url=http://www.ew.com/ew/article/0,,84363,00.html |title=Težko življenje |date=9. maj 1999 |accessdate=11. februar 2010 |work=Entertainment Weekly |archive-date=2012-09-04 |archive-url=https://archive.today/20120904/http://www.ew.com/ew/article/0,,84363,00.html |url-status=dead |language=en}}</ref> ki jo je Seth MacFarlane ustvaril za Fox. V seriji so igrali Seth MacFarlane, [[Alex Borstein]], [[Seth Green]] in [[Mike Henry]]. Vlogo je Mila Kunis dobila po avdiciji in deloma tudi zaradi svojega nastopa v seriji ''Oh, ta sedemdeseta''. Vlogo so zanjo rahlo spremenili in Seth MacFarlane jo je po prvi avdiciji poklical nazaj na avdicijo in ji naročil, naj govori počasneje, nato pa ji je dejal, naj se vrne kdaj drugič in naj bo bolj neposredna. Mila Kunis je kasneje Meg upodobila tudi v [[film]]u ''Stewie Griffin: The Untold Story'' (2005) ter v [[videoigra|videoigri]] ''Family Guy!'', izdani leta 2006. Svoj lik je opisala kot »grešnega kozla«.<ref>{{navedi splet|url=http://www.buddytv.com/articles/family-guy/milas-kunis-talks-about-workin-11435.aspx |title=Mila Kunis govori o svojem delu pri seriji ''Family Guy'' in njenem prihajajočem filmu |publisher = BuddyTV |last=De Leon |first=Kris |date=25. september 2007 |accessdate=3. september 2009 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2001 je Mila Kunis zaigrala manjšo vlogo v filmu ''[[Pozabi me!]]'' poleg [[Kirsten Dunst]]. Nato je že naslednjega leta ob [[William Shatner|Williamu Shatnerju]] zaigrala glavno vlogo v nadaljevanju kultne grozljivke ''[[Ameriški psiho (film)|Ameriški psiho]]'' (2000), ''[[Ameriški psiho 2]]''. Film je s strani kritikov prejel izredno slabe ocene<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/american_psycho_2/|title=Fotografije in ocene filma ''Ameriški psiho'' |accessdate=11. februar 2009 |publisher=Rotten Tomatoes }} {{ikona en}}</ref> in kasneje je celo Mila Kunis priznala, da je bila zaradi filma osramočena.<ref>{{navedi splet |url=http://www.mtv.com/movies/news/articles/1501371/story.jhtml |title=Kariera Mile Kunis se dvigne kljub »psihu« iz preteklosti |date=6. maj 2005 |accessdate=11. februar 2010 |publisher=MTV |author=Harris, Chris |archive-date=2012-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121106015707/http://www.mtv.com/news/articles/1501371/mila-kunis-survives-hulk-hogan-psycho.jhtml |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Leta 2005 je pričela igrati razne vloge v animirani televizijski seriji ''Robot Chicken'', kjer igra še danes. Zaenkrat je posnela deset epizod. V naslednjih letih je posnela še več filmov, ki pa so izšli nekaj let kasneje. === 2007–2009: Manjši filmski projekti === [[Slika:Mila Kunis 2008.jpg|thumb|upright|Mila Kunis na [[premiera (dogodek)|premieri]] [[film]]a ''[[Max Payne (film)|Max Payne]]'', 2008.]] Leta 2007 je bila Mila Kunis za svoje delo pri seriji ''Family Guy'' nominirana za nagrado Annie Award v kategoriji za »glasovno igranje v animirani televizijski seriji«.<ref name="kunisnom">{{navedi splet|url= http://www.imdb.com/name/nm0005109/awards |title=Mila Kunis&nbsp;– Nagrade |accessdate=22. oktober 2009 |date=22. oktober 2009 |publisher=[[Internet Movie Database]] }} {{ikona en}}</ref> Istega leta je izdala štiri filme. Prvega, naslovljenega ''Tony n' Tina's Wedding'', je posnela že leta 2004.<ref>{{navedi novice| url = http://www.variety.com/review/VE1117923770.html | title=''Tony n Tina's Wedding'' |work=Variety |author=Scheib, Ronnie | date=5. maj 2004 |accessdate = 29. junij 2010 }} {{ikona en}}</ref> Film, v katerem je zaigrala poleg [[Joey McIntyre|Joeyja McIntyrea]], je bil posnet po istoimenskem romanu. Večini kritikov film ni bil všeč; na spletni strani Rotten Tomatoes je prejel le 25% pozitivnih ocen.<ref>{{navedi splet| url =http://www.rottentomatoes.com/m/tony_and_tinas_wedding/| title=''Tony N' Tina's Wedding'' | publisher=Rotten Tomatoes | accessdate = 29. junij 2010 }} {{ikona en}}</ref> Novinar revije ''DVD Talk'' je, na primer, v svoji oceni filma napisal, da bi bili oboževalci »veliko bolj zadovoljni, če bi se pretvarjali, da se vse skupaj nikoli ni zgodilo«.<ref>{{navedi splet| url = http://www.dvdtalk.com/reviews/34335/tony-n-tinas-wedding-the-movie/| title=Ocena filma ''Tony n Tina'' | author=Cornelius, David | date=18. avgust 2008 |accessdate = 29. junij 2010 }} {{ikona en}}</ref> V drugem filmu, [[komedija|komični]] [[Dramski film|drami]] ''After Sex'', je zaigrala poleg [[Jane Seymour (igralka)|Jane Seymour]], [[Marc Blucas|Marca Blucasa]], svoje soigralke iz filma ''Pozabi me!'', [[Zoe Saldana]] in Taryn Manning.<ref>{{navedi novice | url=http://www.variety.com/article/VR1117928198.html | title=''After Sex'' | work=Variety | author=Chang, Justin | date=28. avgust 2005 | accessdate=29. junij 2010 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Tretji film, ''Moving McAllister'', je skupaj z [[Jon Heder|Jonom Hederjem]] posnela leta 2005.<ref>{{navedi splet | url=http://www.mtv.com/news/articles/1507276/20050809/story.jhtml | title=Jon Heder ima v načrtu še šest filmov | author=Tecson, Brandee | date=9. avgust 2005 | accessdate=29. junij 2010 }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Tudi temu filmu so kritiki dodelili v glavnem negativne ocene in v kinematografih so ga vrteli samo dva tedna.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=movingmcallister.htm|title=''Moving McAllister'' |publisher=Box Office Mojo | accessdate=29. junij 2010}} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet| url = http://www.movingmcallisterthemovie.com/pdf/Press_Notes_MM_082007.pdf| title=Vprašanja in odgovori z Benom Gourleyjem | publisher = movingmcallisterthemovie.com | date=September 2007|accessdate = 29. junij 2010 }} {{ikona en}}</ref> Četrti film, ''Boot Camp'' (v originalu naslovljen kot ''Straight Edge''),<ref>{{navedi novice | url=http://www.variety.com/article/VR1117950636.html | title=''Straight Edge'' | work=Variety | author=McNary, Dave | date=24. september 2006 | accessdate=29. junij 2010 }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> je pričela snemati oktobra 2006. Čeprav je film izšel samo na televiziji in ne v kinematografih, so ga dve leti po izidu, 25. avgusta 2009 izdali na [[DVD]]-ju.<ref>{{navedi splet | url=http://www.dvdtown.com/news/mila-kunis-seeks-escape-from-an-isolated-island-boot-camp-on-dvd-aug-25-/6910 | title=Blue Ray in DVD - Novice | publisher=DVDtown.com | author=Kane, Mondo | date=9. avgust 2009 | accessdate=29. junij 2010 | archive-date=2009-08-13 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090813081756/http://www.dvdtown.com/news/mila-kunis-seeks-escape-from-an-isolated-island-boot-camp-on-dvd-aug-25-/6910 | url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2008 je Mila Kunis zaigrala Rachel Jansen v [[komedija|komediji]] [[Judd Apatow|Judda Apatowa]] ''[[Pozabi Saro]]''. Pri upodabljanju vloge, ki jo je dobila po neuspešni avdiciji za film ''[[Napumpana]]'',<ref name="sentinel"/> se je zanašala na improvizacijo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.reelzchannel.com/article/572/exclusive-mila-kunis-interview|title=Ekskluzivni intervju z Milo Kunis|publisher=ReelzChannel|author=Otto, Jeff|accessdate=5. marec 2010|archive-date=2012-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20120820125337/http://www.reelz.com/article/572/exclusive-mila-kunis-interview/|url-status=dead |language=en}}</ref> Film je prejel v glavnem pozitivne ocene s strani kritikov,<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/forgetting_sarah_marshall/ |title=Fotografije in ocene filma ''Pozabi Saro'' |accessdate=9. februar 2010 |publisher=Rotten Tomatoes }} {{ikona en}}</ref> užival je v velikem komercialnem uspehu in zaslužil več kot 105 milijonov [[$]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.the-numbers.com/movies/2008/FSMAR.php |title=''Pozabi Saro'' |accessdate=2. avgust 2008 |publisher=The Numbers |archive-date=2014-09-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140906231638/http://www.the-numbers.com/movies/2008/FSMAR.php |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Tudi nastop Mile Kunis so v glavnem hvalili; Joe Morgenstern iz revije ''The Wall Street Journal'' je, na primer, pohvalil njeno »svežo, čudovito in osredotočeno energijo«,<ref>{{navedi novice|url=http://online.wsj.com/article/SB120847468724024687.html |title=Film ''Pozabi Saro'' nima veliko umetnine, ima pa veliko humorja |accessdate=9. februar 2010 |work=The Wall Street Journal |author=Morgenstern, Joe | date=18. april 2008 }} {{ikona en}}</ref> James Berardinelli pa je napisal, da je »spretna ob svojem nastopanju in razume koncept komedije.«<ref>{{navedi splet|url=http://www.reelviews.net/php_review_template.php?identifier=691 |title=''Pozabi Saro'' |accessdate=9. februar 2010 |publisher = Reelviews|author=Berardinelli, James }} {{ikona en}}</ref> Za svoj nastop v tem filmu je bila nominirana za nagrado Teen Choice Award.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theinsider.com/news/1110599_2008_Teen_Choice_Award_Winners |title=Zmagovalci na podelitvi nagrad Teen Choice Awards leta 2008 |accessdate=9. februar 2010 |archive-date=2010-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100108014310/http://www.theinsider.com/news/1110599_2008_Teen_Choice_Award_Winners |url-status=dead |language=en}}</ref> V nekem intervjuju kasneje je Mila Kunis dejala, da ji je Jude Apatow pomagal njeno kariero razširiti izven serije ''Oh, ta sedemdeseta''.<ref name="sentinel">{{navedi splet|url =http://blogs.orlandosentinel.com/entertainment_movies_blog/2009/08/mila-kunis-on-taking-ballet-lessons-at-26-for-black-swan.html/ | title= Mila Kunis je pripravljena delati piruete za film ''Črni labod'' | work=Orlando Sentinel | date = 27. avgust 2009 }} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Family Guy panel at Comic Con 2009 by Gage Skidmore.jpg|thumb|250px|right|Od leve proti desni: Mila Kunis, [[Seth Green]], [[Alex Borstein]], [[Kara Vallow]] in [[Seth MacFarlane]] med promocijo serije ''Family Guy'' na Comic Conu v [[San Diego|San Diegu]], 2009]] Istega leta je upodobila Mono Sax, rusko asistentko lika [[Mark Wahlberg|Marka Wahlberga]] v akcijskem filmu ''[[Max Payne (film)|Max Payne]]'', ki je temeljil na istoimenski videoigri. Mila Kunis je za vlogo trenirala streljanje, boks in borilne veščine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.moviehole.net/200816125-exclusive-interview-mila-kunis|title=Exclusive Interview : Mila Kunis|publisher=Moviehole.net|accessdate=13. marec 2010|archive-date=2015-11-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20151102064805/http://www.moviehole.net/200816125-exclusive-interview-mila-kunis|url-status=dead}}</ref><ref name="20th Century Fox">{{navedi splet | url=http://www.visualhollywood.com/movies_2008/max_payne/notes.pdf | title=''Max Payne'' production notes | publisher=visualhollywood.com | date=2010-07-10 | accessdate=2023-11-23 | archive-date=2012-08-08 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120808183557/http://www.visualhollywood.com/movies_2008/max_payne/notes.pdf | url-status=dead |language=en}}</ref> Film ''Max Payne'' je zaslužil relativno veliko denarja, več kot 85 milijonov $ po svetu,<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=maxpayne.htm|title=''Max Payne'' (2008) |publisher=Box Office Mojo |accessdate=9. februar 2010 }} {{ikona en}}</ref> a kritiki so mu dodeljevali negativne ocene,<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/max_payne/ |title=Fotografije in ocene filma ''Max Payne'' |accessdate=9. februar 2009 |publisher=Rotten Tomatoes }} {{ikona en}}</ref> veliko pa jih je menilo, da Mila Kunis ni bila primerna za svojo vlogo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.orlandosentinel.com/entertainment/orl-movie-review-max-payne,0,1552695.story|title=Ocena filma: ''Max Payne''&nbsp;– 2 zvezdici od 5 |date=15. februar 2008 |accessdate=9. februar 2010 |work=Orlando Sentinel |author=Moore, Roger }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.boiseweekly.com/boise/max-payne/Content?oid=1013882 |title=''Max Payne'' |date=28. januar 2009 |accessdate=9. februar 2010 |work=Boise Weekly |author=Estvold, Travis |archive-date=2012-04-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407050030/http://www.boiseweekly.com/boise/max-payne/Content?oid=1013882 |url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.connectsavannah.com/news/archive/10540/ |title=Novi filmi: ''W.'', ''Max Payne'' |date=21. oktober 2008 |accessdate=9. februar 2010 |work=Connect Savannah|author=Brunson, Matt }} {{ikona en}}</ref> Režiser [[John Moore]] je branil svojo izbiro igralke za vlogo Mone Sax: »Mila nas je osupnila ... Ni bila očitna izbira, a Mona ji pristaja. Potrebovali smo nekoga, ki ne bi bil samo Maxov dodatek ali folija; potrebovali smo nekoga, ki je ta lik in ki zna izraziti svojo agendo. Mislim, da je Mila opravila odlično delo.«<ref name="20th Century Fox"/> Ponovno je bila nominirana za nagrado Teen Choice Award za svoj nastop v tem filmu.<ref>{{navedi splet |url=http://www.theinsider.com/news/2281219_Complete_list_of_Teen_Choice_Awards_nominees_Movies |title=Celoten seznam nominirancev za nagrade Teen Choice Awards: Filmi |accessdate=9. februar 2010 |archive-date=2010-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100403045340/http://www.theinsider.com/news/2281219_Complete_list_of_Teen_Choice_Awards_nominees_Movies |url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2009 je Mila Kunis poleg [[Ben Affleck|Bena Afflecka]] in [[Jason Bateman|Jasona Batemana]] zaigrala v filmu ''Extract''. Film je s strani kritikov prejel v glavnem pozitivne ocene,<ref>{{navedi splet|url =http://www.rottentomatoes.com/m/1211183-extract/ | title = ''Extract'' (2009) | publisher=Rotten Tomatoes | accessdate = 16. februar 2010 }} {{ikona en}}</ref> zaslužil pa je več kot 10,8 milijonov $.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=extract.htm|title=''Extract'' (2009) |publisher=Box Office Mojo |accessdate=15. marec 2010 }} {{ikona en}}</ref> Roger Ebert, ki je film sam sicer kritiziral, je napisal, da Mila Kunis »svoji vlogi doda veliko kredibilnosti«.<ref>{{navedi splet |url=http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=%2F20090902%2FREVIEWS%2F909029997%2F1023 |title=Extract |date=2. september 2009 |accessdate=9. februar 2010 |work=Chicago Sun-Times |author=Ebert, Roger |authorlink=Roger Ebert |archive-date=2012-07-17 |archive-url=https://archive.today/20120717/http://rogerebert.suntimes.com/apps/pbcs.dll/article?AID=/20090902/REVIEWS/909029997/1023 |url-status=dead |language=en}}</ref> Režiser filma, [[Mike Judge]], je bil presenečen nad njeno zmožnostjo oponašanja likov iz kultnega animiranega filma ''Rejected''. Dejal je: »Ker je Mila tako lepa, je težko verjeti, da lahko vzpostavi vez tudi z resničnim svetom.«<ref>{{navedi splet|url =http://www.details.com/celebrities-entertainment/women/200907/sexy-extract-actress-mila-kunis | title=Mila Kunis | work=Details Magazine |author=Gordinier, Jeff| date=September 2009 |accessdate = 18. februar 2010 }} {{ikona en}}</ref> Potem, ko je videl njen nastop v filmu ''Pozabi Saro'', ji je Mike Judge želel dodeliti vlogo Cindy v filmu ''Extract'': »Mislil sem si: 'Vau, to dekle je popolno.' In film si je resnično želela posneti, kar je bilo fantastično.« Mila Kunis je kasneje povedala: »Sem velika oboževalka filma ''Office Space'' Mika Judgea, zato sem si, ko mi je ponudil vlogo, rekla: 'Okej, to je zelo lahka odločitev.' Povedala sem jim, da si zelo želim biti del tega projekta&nbsp;– te umetnine ali, če želite reči tako, igranja.«<ref>{{navedi splet | url = http://www.wildaboutmovies.com/behind_the_scenes/Extract-BEHINDTHESCENES.php | title = ''Extract'': Za kamerami | publisher = wildaboutmovies.com | author = Nasson, Tim | date = 13. avgust 2009 | accessdate = 18. julij 2010 | archive-date = 2012-04-19 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120419051703/http://www.wildaboutmovies.com/behind_the_scenes/Extract-BEHINDTHESCENES.php | url-status = dead |language=en}}</ref> === 2010–danes: ''Črni labod'' in zdajšnji projekti === Leta 2010 je poleg [[Denzel Washington|Denzela Washingtona]] zaigrala v filmu ''[[Knjiga odrešitve]]''. Čeprav je film s strani kritikov prejemal mešane ocene,<ref>{{navedi splet| url =http://www.rottentomatoes.com/m/10010488-book_of_eli/| title = ''Knjiga odrešitve'' (2010) | publisher=Rotten Tomatoes | accessdate = 6. februar 2010 }} {{ikona en}}</ref> je zaslužil 157 milijonov $ po svetu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=bookofeli.htm|title=''Knjiga odrešitve'' (2010) |publisher=Box Office Mojo |accessdate=6. april 2010 }} {{ikona en}}</ref> Filmski kritik Richard Roeper je pohvalil njen nastop, saj naj bi opravila »posebej močno delo«.<ref>{{navedi splet | url = http://www.richardroeper.com/reviews/popup.aspx?ReviewId=160 | title = ''Knjiga odrešitve'' | publisher = richardroeper.com | author = Roeper, Richard | authorlink = Richard Roeper | accessdate = 16. februar 2010 | archive-date = 2012-03-18 | archive-url = https://web.archive.org/web/20120318184205/http://www.richardroeper.com/reviews/popup.aspx?ReviewId=160 | url-status = dead |language=en}}</ref> Tudi drugi filmski kritiki so njenemu nastopu dodelili v glavnem pozitivne ocene. Pete Hammond iz revije ''Boxoffice'' je, na primer, napisal, da je bila »idealna izbira za glavno žensko vlogo v filmu«.<ref>{{navedi splet|url=http://boxoffice.com/reviews/2010/01/the-book-of-eli.php|title=''Knjiga odreštve'' |date=14. januar 2010 |accessdate=9. februar 2010 |work=Boxoffice |author=Hammond, Pete }} {{ikona en}}</ref> Tudi kritiki, ki jim film ni bil všeč, so pohvalili njen nastop. James Berardinelli je, na primer, napisal, da »zahtevna vloga dokaže, koliko lahko doseže, kar je zelo presenetljivo, saj je zaenkrat igrala samo lahke vloge,«<ref>{{navedi splet|url=http://www.reelviews.net/php_review_template.php?identifier=1978|title=''Knjiga odrešitve'' |accessdate=9. februar 2010 |work=Reelviews|author=Berardinelli, James }} {{ikona en}}</ref> Colin Covert iz revije ''Star Tribune'' je napisal, da je »ustvarila iskro in je odločena, da svoj lik upodobi kot neodvisno žensko, ki ne potrebuje nekoga, da bi jo rešil.«<ref>{{navedi splet | url =http://www.startribune.com/entertainment/movies/81526697.html?page=2&c=y | title =''Knjiga odrešitve'' | work =Star Tribune | author =Covert, Colin | accessdate =16. februar 2010 | archive-date =2014-11-11 | archive-url =https://web.archive.org/web/20141111170040/http://www.startribune.com/entertainment/movies/81526697.html?page=2 | url-status =dead }} {{ikona en}}</ref> Nekateri kritiki pa so vseeno menili, da ni prava za vlogo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.avclub.com/articles/the-book-of-eli,37086/|title=The Book of Eli|date=14. januar 2010|accessdate=9. februar 2010|work=[[The A.V. Club]]|author=Tobias, Scott|archive-date=2011-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20110910061720/http://www.avclub.com/articles/the-book-of-eli,37086/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.villagevoice.com/2010-01-12/film/the-book-of-eli-kicking-ass-for-jesus/|title=The Book of Eli: Kicking Ass for Jesus|date=12. januar 2010|accessdate=9. februar 2010|work=[[The Village Voice]]|author=Pinkerton, Nick|archive-date=2012-09-16|archive-url=https://archive.today/20120916/http://www.villagevoice.com/2010-01-12/film/the-book-of-eli-kicking-ass-for-jesus/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.usatoday.com/life/movies/reviews/2010-01-15-bookofeli15_ST_N.htm|title=''Knjiga odrešitve'': Konec sveta, tokrat z Denzelom |date=17. januar 2010 |accessdate=9. februar 2010 |work=USA Today |author=Puig, Claudia }} {{ikona en}}</ref> Milo Kunis so ponovno nominirali za nagrado Teen Choice Award za svoj nastop v tem filmu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.gossipcenter.com/miley-cyrus/2010-teen-choice-awards-nominees-375877 | title=Podelitev nagrad Teen Choice Awards leta 2010 | publisher=Gossipcenter.com | date=14. junij 2010 | accessdate=14. junij 2010 | archive-date=2012-10-18 | archive-url=https://web.archive.org/web/20121018222116/http://www.gossipcenter.com/miley-cyrus/2010-teen-choice-awards-nominees-375877 | url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.thecia.com.au/reviews/b/images/book-of-eli-production-notes.pdf |title=Opombe produkcije filma ''Knjiga odrešitve'' |publisher=thecia.com.au |date=20. maj 2010 |accessdate=3. julij 2010 |archive-date=2012-08-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808183610/http://static.thecia.com.au/reviews/b/book-of-eli-production-notes.pdf |url-status=dead |language=en}}</ref> Milo Kunis so izbrali za manjšo vlogo v filmu ''[[Zmenek (film)|Zmenek]]'' (2010) ob [[Tina Fey|Tini Fey]] in [[Steve Carell|Steveu Carellu]].<ref>{{navedi novice |url=http://uk.reuters.com/article/oilNews/idUKTRE54D0U220090514 |title=''Zmenek'', Liotta, Ruffalo |agency=Reuters |author=Fernandez, Jay A. |date=14. maj 2009 |accessdate=2011-08-29 |archive-date=2012-07-16 |archive-url=https://archive.today/20120716/http://uk.reuters.com/article/oilNews/idUKTRE54D0U220090514 |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Za svoj nastop v tem filmu je prejela v glavnem pozitivne ocene.<ref>{{navedi splet |url=http://www.chicagotribune.com/news/sc-mov-0406-date-night-20100408,0,3174262.column |title=Carell in Feyjeva si zaslužita boljši zmenek |date=8. april 2010 |accessdate=8. april 2010 |work=Chicago Tribune |author=Phillips, Michael |archiveurl=https://archive.today/20120724155611/http://articles.chicagotribune.com/2010-04-08/news/sc-mov-0406-date-night-20100408_1_carell-and-fey-tina-fey-date-night |archivedate=2012-07-24 |url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.philly.com/philly/entertainment/movies/20100409_The_Steve_Carell_Tina_Fey_way_to_revive_a_marriage.html|title=Kako Steve Carell in Tina Fey začneta z zakonom |date=8. april 2010 |accessdate=8. april 2010 |work=Philadelphia Inquirer |author=Rickey, Carrie }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://blogs.orlandosentinel.com/entertainment_movies_blog/2010/04/11354.html|title=''Zmenek'' |date=8. april 2010 |accessdate=8. april 2010 |work=Orlando Sentinel |author=Moore, Roger }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.hollywoodreporter.com/review/date-night-film-review-29463|title=''Zmenek''&nbsp;– Ocena filma |work=The Hollywood Reporter |author=Scheck, Frank|date=5. april 2010 |accessdate=9. april 2010 |date=Oktober 2010 }} {{ikona en}}</ref> [[Slika:Black Swan press 2010.jpg|thumb|right|250px|Od leve proti desni: [[Scott Franklin]], Mila Kunis, [[Vincent Cassel]] in [[Darren Aronofsky]] na [[london]]ski tiskovni konferenci filma ''[[Črni labod]]'', oktober 2010]] Ob [[Natalie Portman]] je leta 2010 zaigrala [[balet|balerino]] in antagonistko filma [[Darren Aronofsky|Darrena Aronofskyja]], ''[[Črni labod]]''. Za vlogo so jo izbrali zaradi njenega nastopa v filmu ''Pozabi Saro'' in zato, ker jo je pohvalila njena soigralka, Natalie Portman.<ref>{{navedi novice | url=http://www.mtv.com/news/articles/1646763/20100830/story.jhtml | title=Režiser filma ''Črni labod'' o baletu | publisher=MTV | author=Ditzian, Eric | date=30. avgust 2010 | accessdate=30. avgust 2010 | archive-date=2010-12-24 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101224014800/http://www.mtv.com/news/articles/1646763/20100830/story.jhtml | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Še pred začetkom snemanja je opravljala kardiovaskularno vadbo ter začela z dieto, v sklopu katere je vsak dan smela zaužiti samo 1.200 kalorij (do konca snemanja je izgubila skoraj deset kilogramov) in štiri ure na dan, sedem dni na teden, trenirala balet.<ref name="blackbook">{{navedi splet | url=http://www.blackbookmag.com/article/mila-kunis-cover-girl/13512/P2 | title=Mila Kunis: Na vrhu filmskega zvezdništva - Stran 2 | work=Black Book Magazine | author=Barna, Ben | date=1. december 2009 | accessdate=16. februar 2010 | archive-date=2011-08-09 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110809063027/http://www.blackbookmag.com/article/mila-kunis-cover-girl/13512/P2 | url-status=dead |language=en}}</ref><ref>{{navedi splet| url = http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/mila-kunis-drama-queen/story-e6frewyr-1225853748930 | title=Mila Kunis, kraljica drame | work=The Daily Telegraph (Avstralija) |author=Fenton, Andrew | date=14. april 2010 |accessdate = 14. april 2010 }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://online.wsj.com/article/SB10001424052748704638304575636842502298562.html |title=Shizofrenijska »labodja« pesem |work=The Wall Street Journal |author=Dollar, Steve|date=26. november 2010 |accessdate=26. november 2010 }} {{ikona en}}</ref> Med težkim snemanjem se je večkrat poškodovala; med drugim si je izpahnila ramo in si pretegnila kito.<ref name="Hirschberg, Lynn">{{navedi splet | url=http://www.wmagazine.com/celebrities/2011/03/mila_kunis_black_swan?currentPage=1 | title=Venus de Mila | work=W | author=Hirschberg, Lynn | date=11. februar 2011 | accessdate=11. februar 2011 | archive-date=2012-03-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120329075755/http://www.wmagazine.com/celebrities/2011/03/mila_kunis_black_swan?currentPage=1 | url-status=dead |language=en}}</ref> Film ''Črni labod'' je prejel veliko pohval s strani kritikov<ref>{{navedi splet|url=http://www.rottentomatoes.com/m/black_swan_2010/ |title=Fotografije in ocene filma ''Črni labod'' |publisher=Rotten Tomatoes |accessdate=1. februar 2011 }} {{ikona en}}</ref> in bil je nominiran za pet [[oskar (filmska nagrada)|oskarjev]], tudi za najboljši film.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oscars.org/awards/academyawards/83/nominees.html|title=Nominiranci na 83. podelitvi oskarjev |publisher=oscars.org |accessdate=1. februar 2011 }} {{ikona en}}</ref> Film do danes ostaja njen finančno najuspešnejši film. Je njen prvi film, ki je samo v Združenih državah in Kanadi zaslužil več kot 100 milijonov $ (106,8 milijonov $),<ref>{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/people/chart/?view=Actor&id=milakunis.htm|title=Zaslužki filmov Mile Kunis |publisher=Box Office Mojo |accessdate=6. april 2011 }} {{ikona en}}</ref> vsega skupaj pa je film zaslužil 328 milijonov $.<ref name="boxofficemojo">{{navedi splet|url=http://www.boxofficemojo.com/movies/?id=blackswan.htm|title=''Črni labod'' (2010) |publisher=Box Office Mojo |accessdate=6. april 2011 }} {{ikona en}}</ref> Filmski kritiki so pozitivno oceno dodelili tudi nastopu Mile Kunis;<ref>{{navedi splet |url=http://www.washingtonpost.com/gog/movies/black-swan,1169493/critic-review.html |title=''Črni labod'' |date=3. december 2010 |accessdate=15. december 2010 |work=The Washington Post |author=Hornaday, Ann |archive-date=2012-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120307185427/http://www.washingtonpost.com/gog/movies/black-swan,1169493/critic-review.html |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.reelviews.net/php_review_template.php?identifier=2223|title=''Črni labod'' |date=1. december 2010 |accessdate=15. december 2010 |work=Reelviews |author=Berardinelli, James }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2010/12/03/MVPA1GJG6L.DTL |title=Ocena filma ''Črni labod'': Pleše po robu |date=3. december 2010 |accessdate=15. december 2010 |work=San Francisco Chronicle |author=LaSalle, Mick |archive-date=2012-09-14 |archive-url=https://archive.today/20120914/http://www.sfgate.com/cgi-bin/article.cgi?f=/c/a/2010/12/03/MVPA1GJG6L.DTL |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Kirk Honeycutt iz revije ''The Hollywood Reporter'' je, na primer, napisal: »Mila Kunis je popolna alternativna Natalie Portman, saj je enako gibčna in temačna, a tudi vesela in samozavestna s popolnoma odprtimi očmi brez strahu.«<ref>{{navedi splet|url= http://www.hollywoodreporter.com/review/black-swan-film-review-29918|title=''Črni labod'': Ocena filma |date=1. september 2010 |accessdate=2. september 2010 |work=The Hollywood Reporter |author=Honeycutt, Kirk }} {{ikona en}}</ref> Tudi Guy Lodge iz revije ''In Contention'' jo je pohvalil: »Presenečenje filma je enkratna Mila Kunis s strašljivim glasom, preseneti nas z inteligentnim in odsevanjem svoje soigralke, saj za razliko od negotove Nine njen lik ni tako naiven.«<ref>{{navedi splet|url= http://gceae.th8.us/ |title=Ocena: ''Črni labod'' |date=1. september 2010 |accessdate=2. september 2010 |work=In Contention |author=Lodge, Guy }} {{ikona en}}</ref> Za svoj nastop v filmu je prejela nagrado Marcella Mastroiannija za najboljšega mladega igralca ali igralko na [[beneški filmski festival|67. beneškem filmskem festivalu]],<ref>{{navedi splet |url=http://www.newsinfilm.com/2010/09/11/sofia-coppolas-somewhere-wins-golden-lion/ |title=Film ''Somewhere'' Sofie Coppole prejme zlatega leva |date=11. september 2010 |accessdate=12. september 2010 |publisher=newsinfilm.com |archive-date=2012-07-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120731111328/http://www.newsinfilm.com/2010/09/11/sofia-coppolas-somewhere-wins-golden-lion/ |url-status=dead |language=en}}</ref> prislužila pa si je tudi nominaciji za [[zlati globus]] in [[Screen Actors Guild Award]] v kategoriji za »najboljšo stransko igralko«. Na 37. podelitvi nagrad Saturn Awards je prejela nagrado v kategoriji za »najboljšo stransko igralko« za svoj nastop.<ref>{{navedi splet|url= http://www.saturnawards.org/|title=Prejemniki nagrad na 37. podelitvi nagrad Saturn Award |date=23. junij 2011 |accessdate=23. junij 2011 |publisher = Saturnawards.org }} {{ikona en}}</ref> Mila Kunis je poleg [[Justin Timberlake|Justina Timberlakea]] leta 2011 zaigrala v [[romantika|romantični]] [[komedija|komediji]] ''[[Prijatelja samo za seks]]'', ki so od julija do septembra 2010 snemali v [[New York City]]ju in [[Los Angeles]]u.<ref>{{navedi splet | url=http://www.onlocationvacations.com/2010/07/12/friends-with-benefits-first-filming-location-in-nyc/ | title=Film ''Prijatelja samo za seks'' so najprej snemali v New York Cityju | publisher=Onlocationsvacations.com | date=12. julij 2010 | accessdate=30. avgust 2010 | archive-date=2012-07-23 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120723144953/http://www.onlocationvacations.com/2010/07/12/friends-with-benefits-first-filming-location-in-nyc/ | url-status=dead |language=en}}</ref> Režiser filma, [[Will Gluck]], je dejal, da je zgodbo ustvaril z njima v mislih. »Je precej igralcev, s katerimi nameravam delati, a to sem napisal za Justina Timberlakea in Milo Kunis. Želel sem si posneti odrasel film o seksu, med drugim, pa tudi o razmerju.«<ref name="Yamato, Jen">{{navedi splet|url= http://blog.moviefone.com/2010/09/18/easy-a-will-gluck-interview/| title=Režiser filma ''Lahka punca'', Will Gluck, o najstniškem seksu in sanjskih fantih iz osemdesetih | publisher = Moviefone.com|author=Yamato, Jen | date=18. september 2010 | accessdate = 18. september 2010 }} {{ikona en}}</ref> Film ''Prijatelja samo za seks'' je s strani kritikov prejel večinoma pozitivne ocene in večkrat so pohvalili kemijo med Milo Kunis in Justinom Timberlakeom.<ref>{{navedi splet|url= http://www.rottentomatoes.com/m/friends_with_benefits/ | title=''Prijatelja samo za seks'' (2011) | publisher = Rotten Tomatoes | accessdate = 24. julij 2011 }} {{ikona en}}</ref> Manohla Dargis iz revije ''[[The New York Times]]'' je napisal: »Gdč. Kunis je dokazala, da je dar za romantične komedije.« Pohvalil je tudi »njeno energijo, ki je zgovorna in poživljajoča in njena prisotnost je tako vibrantna, da kar zapolni ekrane.«<ref>{{navedi novice|url= http://movies.nytimes.com/2011/07/22/movies/justin-timberlake-in-friends-with-benefits-review.html |title=To je samo seks. Sva samo prijatelja. Saj poznate pravila. Itd., itd. |date=21. julij 2011 |accessdate=24. julij 2011 |work=[[The New York Times]]|author=Dargis, Manohla }} {{ikona en}}</ref> Mila Kunis je potrdila, da bo v svojem naslednjem filmskem projektu, filmu z naslovom ''Ted'', zaigrala poleg [[Mark Wahlberg|Marka Wahlberga]]. Film bo napisal in režiral ustvarjalec serije ''Family Guy'', [[Seth MacFarlane]].<ref>{{navedi splet | url = http://fashionista.com/2011/03/mila-kunis-on-miu-miu-black-swans-costume-drama-and-her-next-projects/?utm_source=feedburner&utm_medium=twitter&utm_campaign=Feed%3A+fashionistacom+%28Fashionista%29 | title = Mila Kunis o podjetju Miu Miu, drami s kostumi v filmu ''Črni labod'' in njenih prihajajočih projektih | publisher = Fashionista.com | author = Chernikoff, Leah | date = 10. marec 2011 | accessdate = 13. marec 2011 }}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Poleg tega bo zaigrala v [[Walt Disney Studios|Disneyjevem]] filmu ''Oz: The Great and Powerful'', kjer bo poleg [[James Franco|Jamesa Franca]] zaigrala Theodoro, najmlajšo od treh čarovnic.<ref>{{navedi splet|url= http://www.variety.com/article/VR1118034445| title=Mila Kunis bo zaigrala v filmski upodobitvi ''Čarovnika z Oza'' |work=Variety |author=Graser, Marc | date = 25. marec 2011 |accessdate = 25. marec 2011 }} {{ikona en}}</ref> == Javna podoba == Mila Kunis je leta 2002 zasedla štiriinpetdeseto mesto na seznamu »102 najprivlačnejših žensk na svetu« revije ''Stuff'', leta 2006 pa sedeminštirideseto mesto na lestvici »100 najprivlačnejših« revije ''Maxim''.<ref>{{navedi splet |url=http://www.maxim.com/humor/stupid-fun/77459/2006-hot-100-list.html |title=100 najprivlačnejših leta 2006 |work=Maxim |accessdate=18. februar 2010 |archive-date=2010-10-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101022084402/http://www.maxim.com/humor/stupid-fun/77459/2006-hot-100-list.html |url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2008 je zasedla enainosemdeseto mesto na seznamu »100 najprivlačnejših« revije ''Maxim''. Istega leta je zasedla enainosemdeseto mesto tudi na ''FHM-jevem'' seznamu »100 najprivlačnejših žensk na svetu«. Leta 2008 jo je spletna stran Wired.com označila za »najprivlačnejšo piflarko« zaradi njene v medijih večkrat omenjene afinitete za ''[[World of Warcraft]]''.<ref>{{navedi splet|url= http://blog.wired.com/underwire/2008/12/sexiest-geeks-o.html|title=Najprivlačnejši piflarji leta 2008 po mnenju bralcev spletne revije Wired.com |work=Wired |author=Wallace, Lewis }} {{ikona en}}</ref> Istega leta se je pojavila na naslovnici oktobrske naslovnice revije ''Complex Magazine''.<ref>{{navedi splet | url=http://www.complex.com/GIRLS/Cover-Girls/MILA-KUNIS | title=Smisel Mile | work=Complex | date=Oktober 2008 | accessdate=23. februar 2010 | archive-date=2010-12-29 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101229132118/http://www.complex.com/GIRLS/Cover-Girls/MILA-KUNIS | url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2007 je Mila Kunis skupaj z Jamesom Francom posnela posnetek za spletno stran ''Funny or Die''. Posnetek je bila parodija na [[MTV]]-jev [[resničnostni šov]] ''[[Hollywoodski griči]]'' in bil je zelo uspešen, saj si ga je na spletni strani ogledalo več kot en milijon ljudi.<ref>{{navedi splet | url=http://www.funnyordie.com/videos/56c2d6a703/the-hills-with-james-franco-and-mila-kunis-from-james-franco-and-judd-apatow | title=''Hollywoodski griči'' z Jamesom Francom in Milo Kunis | work=Funny or Die | date=November 2007 | accessdate=8. april 2010 | archive-date=2012-09-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120912022711/http://www.funnyordie.com/videos/56c2d6a703/the-hills-with-james-franco-and-mila-kunis-from-james-franco-and-judd-apatow | url-status=dead |language=en}}</ref> Shawn Levy, režiser filma ''Zmenek'', je dejal, da se je zato, da je za igranje v filmu izbral tako Milo Kunis kot Jamesa Franca odločil tudi zaradi njunega posnetka na spletni strani.<ref>{{navedi splet | url=http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=64723 | title=Ekskluzivno: Režiser filma ''Zmenek'', Shawn Levy | publisher=CraveOnline | author=Newgen, Heather | date=5. april 2010 | accessdate=8. april 2010 | archive-date=2010-04-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100407222112/http://www.comingsoon.net/news/movienews.php?id=64723 | url-status=dead |language=en}}</ref> Decembra 2010 je bila vključena v Gapovo božično kampanjo »Shine Your Own Star« z drugimi slavnimi osebnostmi, kot so [[Jennifer Hudson]], [[Jason Bateman]], [[Mary-Louise Parker]] in [[Jon Heder]].<ref>{{navedi splet|url= http://blog.zap2it.com/thedishrag/2008/11/despite-family.html|title= Jennifer Hudson se kljub tragediji še naprej smehlja|publisher= Zap2it.com|author= Snead, Elizabeth|accessdate= 2011-08-29|archive-date= 2012-10-05|archive-url= https://web.archive.org/web/20121005000521/http://blog.zap2it.com/pop2it/2008/11/despite-family.html|url-status= dead}} {{ikona en}}</ref> Leta 2009 je zasedla peto mesto na ''Maximovem'' seznamu »najprivlačnejših 100«.<ref>{{navedi splet|url= http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#96|title= The 2009 Hot 100 List|work= Maxim|accessdate= 27. februar 2010|archive-date= 2010-11-04|archive-url= https://web.archive.org/web/20101104094839/http://www.maxim.com/girls/hot-100/79081/2009-hot-100-100-91.html#96|url-status= dead}}</ref> Poleg tega je dobila nagrado Spike Guys' Choice Award v kategoriji za »najprivlačnejše dekle«, pri čemer je premagala [[Milla Jovovich|Millo Jovovich]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.spike.com/blog/spike-announces-2009/80967|title = ''Spike'' oznani prejemnike nagrad Guys Choice Awards leta 2009 |work=Spike TV|accessdate=20. februar 2010 }} {{ikona en}}</ref> Še istega leta ji je spletna stran Premiere.com dodelila naslov najprivlačnejše ženske v Hollywoodu.<ref>{{navedi splet | url=http://www.premiere.com/Feature/The-40-Most-Beautiful-Hollywood-Women-Right-Now | title=40 trenutno najprivlačnejših žensk v Hollywoodu | publisher=Premiere.com | date=17. julij 2009 | accessdate=23. februar 2010 | archive-date=2011-01-31 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110131225919/http://www.premiere.com/Feature/The-40-Most-Beautiful-Hollywood-Women-Right-Now | url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2010 je bila vključena v članek »Ženske, ki jih obožujemo« revije ''Esquire''.<ref>{{navedi splet|url= http://www.esquire.com/the-side/feature/mila-kunis-gallery?click=main_sr|title = 12 dejstev o Mili Kunis, ki jih niste vedeli |work=Esquire |accessdate=20. februar 2010 }}</ref> Leta 2010 je zasedla dvaindvajseto mesto na ''Maximovem'' seznamu »najprivlačnejših 100«<ref>{{navedi splet |url=http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html |title=Seznam »najprivlačnejših 100« leta 2010 |work=Maxim |accessdate=10. maj 2010 |archive-date=2010-08-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100813180816/http://www.maxim.com/girls/articles/90539/2010-hot-100.html |url-status=dead |language=en}}</ref> ter sedemnajsto mesto na ''FHM-jevem'' seznamu »najprivlačnejših 100«.<ref>{{navedi splet|url= http://www.fhmonline.com/site/content/article.aspx?ID=43767|title= Seznam »najprivlačnejših 100« leta 2010|publisher= FHMonline.com|accessdate= 31. maj 2010|archive-date= 2010-06-03|archive-url= https://web.archive.org/web/20100603031101/http://www.fhmonline.com/site/content/article.aspx?ID=43767|url-status= dead |language=en}}</ref> Mila Kunis ne želi, da bi tovrstna pozornost medijev vplivala na njeno kariero: »Svojo kariero moraš graditi na nečem drugem kot na tem, da si zasedel prvo mesto na ''FHM-jevem'' seznamu 100 najlepših. Nekega dne ne bom več tako lepa in kaj bom takrat imela?«<ref name="Lytal, Cristy" /> Leta 2010 je Mila Kunis skupaj z [[Randy Jackson|Randyjem Jacksonom]] vodila 9. dobrodelno prireditev ''Chrysalis Foundation Benefit''. Organizacija Chrysalis Foundation je losangeleška neprofitna organizacija, ki pomaga ekonomsko prikrajšanim in brezdomnim individualcem, da bi z zaposlitvijo postali samozadostni.<ref>{{navedi splet|url= http://www.changelives.org/butterfly/ |title=9th Annual Chrysalis Butterfly Ball | date=7. junij 2010|accessdate=7. junij 2010 |publisher = ChangeLives.org }}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.fadedyouthblog.com/190154/chrysalis-butterfly-ball-brings-out-the-stars |title=Chrysalisov ples zvezdnikov |date=7. junij 2010 |accessdate=7. junij 2010 |publisher = Faded Youth Blog }}</ref> Oktobra 2010 je bila ob 25. obletnici revije ''Elle'' vključena v članek ljudi, ki so uspeli v zelo mladih letih. Poleg tega so na spletni strani revije objavili serijo fotografij in posnetek.<ref>{{navedi splet | url=http://www.elle.com/Fashion/Fashion-Spotlight/The-Quarterbacks-Our-Favorite-25-Somethings/(imageIndex)/3/(play)/false | title=Naše četrtine: Naši najljubši 25-nekaj | work=Elle | date=8. september 2010 | accessdate=22. september 2010 | archive-date=2010-09-12 | archive-url=https://web.archive.org/web/20100912132517/http://www.elle.com/Fashion/Fashion-Spotlight/The-Quarterbacks-Our-Favorite-25-Somethings/(imageIndex)/3/(play)/false | url-status=dead |language=en}}</ref> Mila Kunis je bila ena izmed mnogih žensk, ki jih je fotografiral kanadski pevec in tekstopisec [[Bryan Adams]] za kolekcijo z naslovom »ameriške ženske leta 2010« [[Calvin Klein|Calvina Kleina]]. Ves dobiček od fotografij so donirali newyorškim organizacijam za boj proti [[AIDS]]-u.<ref>{{navedi splet | url=http://www.vogue.co.uk/news/daily/101124-bryan-adams-for-calvin-klein-americ.aspx | title=Ameriške ženske | work=Vogue | author=Milligan, Lauren | date=25. november 2010 | accessdate=29. november 2010 | archive-date=2010-11-28 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101128214416/http://www.vogue.co.uk/news/daily/101124-bryan-adams-for-calvin-klein-americ.aspx | url-status=dead |language=en}}</ref> Istega leta so jo vključili na decembrsko naslovnico revije ''Nylon''.<ref>{{navedi splet|url= http://www.nylonmag.com/?section=article&parid=5493| title=Dekle z naslovnice: Mila Kunis | work=Nylon | date=29. november 2010 |accessdate = 29. november 2010 }} {{ikona en}}</ref> Leta 2011 se je Mila Kunis pojavila na februarski naslovnici revije ''Cosmopolitan''<ref>{{navedi splet|url= http://www.cosmopolitan.com/celebrity/exclusive/mila-kunis-cosmo?click=cos_new |title=Mila Kunis je februarsko dekle z naslovnice | date=10. januar 2011 |accessdate=10. januar 2011 |work=Cosmopolitan }} {{ikona en}}</ref> in marčevski naslovnici revije ''W''.<ref name="Hirschberg, Lynn "/> Ob 17. obletnici revije ''Vanity Fair'' se je z mnogimi drugimi igralci pojavila na naslovnici revije.<ref>{{navedi splet |url=http://www.vanityfair.com/online/daily/2011/02/the-2011-hollywood-issue-cover.html |title=Predogled naslovnice: Hollywoodska verzija leta 2011 |date=31. januar 2011 |accessdate=1. februar 2011 |work=Vanity Fair |archive-date=2011-07-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723232829/http://www.vanityfair.com/online/daily/2011/02/the-2011-hollywood-issue-cover.html |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Leta 2011 je pristala na drugem mestu seznama »99 najprivlačnejših žensk« spletne strani Askmen.com.<ref>{{navedi splet|url= http://www.askmen.com/specials/2011_top_99/2-mila-kunis.html|title=99 najprivlačnejših žensk leta 2011 | date=1. februar 2011 |accessdate=1. februar 2011 |publisher = Askmen.com }} {{ikona en}}</ref> Istega leta je zasedla peto mesto na seznamu »100 najprivlačnejših« revije ''Maxim''.<ref>{{navedi splet | url=http://blog.zap2it.com/pop2it/2011/05/maxim-hot-100-rosie-huntington-whiteley-kate-middleton-and-more.html | title=''Maximovih'' 100 najprivlačnejših leta 2011: Rosie Huntington-Whiteley, Kate Middleton in več | publisher=zap2it.com | date=3. maj 2011 | accessdate=3. maj 2011 | archive-date=2011-09-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110903114229/http://blog.zap2it.com/pop2it/2011/05/maxim-hot-100-rosie-huntington-whiteley-kate-middleton-and-more.html | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Leta 2011 je prejela nagrado Spike Guys' Choice Awards v kategoriji za »najprivlačnejše dekle«, kjer je premagala [[Minka Kelly]].<ref>{{navedi splet|url= http://www.prnewswire.com/news-releases/spike-tv-announces-2011-guys-choice-winners-123176273.html|title = Revija ''Spike'' oznani prejemnike nagrade »Guys Choice Awards« leta 2011 |work=Spike TV|accessdate=5. junij 2011 }} {{ikona en}}</ref> Med promocijo filma ''Prijatelja samo za seks'' je pristala na naslovnicah revij ''GQ'' in ''Elle''.<ref>{{navedi splet|url= http://www.gq.com/entertainment/movies-and-tv/201108/mila-kunis-gq-august-2011-cover-story|title=In tudi zabavna je: Vprašanja in odgovori z Milo Kunis |date=12. julij 2011 |accessdate=12. julij 2011 |work=GQ }} {{ikona en}}</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.elle.com/Pop-Culture/Cover-Shoots/Lust-In-Translation-Justin-Timberlake-and-Mila-Kunis|title=Izgubljeno pri prevajanju: Justin Timberlake in Mila Kunis|date=7. julij 2011 |accessdate=12. julij 2011 |work=Elle |author=Millea, Holly }} {{ikona en}}</ref> Leta 2013 jo je revija FHM po podatkih njihove ankete proglasila za najboly seksi žensko na planetu. == Zasebno življenje == [[Slika:Mila Kunis, 2011.jpg|thumb|right|upright|Mila Kunis, 2011]] Mila Kunis je o svojih starših vedno govorila z naklonjenostjo in dejala je, da so nanjo vplivali zelo pozitivno in da so jo spominjali na to, kar je pomembno v življenju. »Vzgajali so me normalno in hodila sem v javno šolo,« je dejala. »Če sem kdaj samo za sekundo postala domišljava, so me postavili nazaj na trdna tla. Zaradi svojih staršev sem tako prizemljena.«<ref name="Spines, Christine 2" /> Mila Kunis je leta 2002 pričela hoditi z igralcem [[Macaulay Culkin|Macaulayjem Culkinom]].<ref>{{navedi novice |url=http://www.foxnews.com/story/0,2933,60843,00.html |title=Srečen konec Macaulayja Culkina |publisher=Fox News.com |author=Friedman, Roger |date=20. avgust 2002 |accessdate=21. februar 2010 |archive-date=2012-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120204164514/http://www.foxnews.com/story/0,2933,60843,00.html |url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Ko so se pojavile govorice o tem, da se par namerava poročiti, jih je Mila Kunis zanikala in dejala: {{Navedek|Bila sem zaročena. Mislim, da sem bila že poročena. In prepričana sem, da imam nekje otroka. Čakam na nekaj drugega. Ne, nisem poročena. In ne, nisem zaročena. In ne, tudi otroka nimam. Izgleda, da nihče ne posluša. In naslednji teden bom spet zaročena. Mislim, da so nekoč na naslovnici objavili: 'Videli so jo nakupovati zaročne prstane v Beverly Hillsu.' V resnici smo bili na snemanju na Japonskem. Kaj je narobe s temi ljudmi? Za polovico stvari lahko rečem, da si jih narobe razlagajo. A pogosto si stvari samo izmišljujejo.<ref>{{navedi novice|url= http://www.foxnews.com/story/0,2933,300445,00.html|title=Igralka Mila Kunis se šali o svojem fantu Macaulayju Culkinu |publisher = Fox News |date=9. november 2007 |accessdate=13. oktober 2008 }} {{ikona en}}</ref>}} V intervjuju z revijo ''BlackBook Magazine'' je Mila Kunis dejala, da je zakon »nekaj, kar se mi ne zdi pomembno«.<ref>{{navedi splet | url=http://www.blackbookmag.com/article/mila-kunis-cover-girl/13512/P3 | title=Mila Kunis: Na robu filmskega zvezdništva - Stran 3 | work=Black Book Magazine | author=Barna, Ben | date=1. december 2009 | accessdate=18. februar 2010 | archive-date=2012-08-07 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120807084234/http://www.blackbookmag.com/fashion/mila-kunis-cover-girl-1.33318 | url-status=dead |language=en}}</ref> Povedala je tudi, da želi zaščititi svojo zasebnost in zasebnost Macaulayja Culkina: »O najinem razmerju ne govoriva z mediji. Tako ali tako se pojavljava v medijih večkrat, kot bi si želela.«<ref>{{navedi splet | url=http://backseatcuddler.com/2008/10/05/mila-kunis-covers-ocean-drive/ | title=Mila Kunis o oceanu | publisher=Back Seat Cuddler | date=Oktober 2008 | accessdate=26. junij 2010 | archive-date=2010-12-25 | archive-url=https://web.archive.org/web/20101225085339/http://backseatcuddler.com/2008/10/05/mila-kunis-covers-ocean-drive/ | url-status=dead |language=en}}</ref> Ko so jo vprašali, če je težko ostati anonimen za tabloide, je Mila Kunis dejala: »Svoje zasebno življenje obdržim tako zasebno, kot ga fizično in mentalno pač lahko.« Ko so jo vprašali, če ji to dela kakšne težave, je dejala: »V bistvu mi je za to vseeno. Trudila se bom do smrti. Je težko, a naredila bom vse, kar lahko. Ne bom se pojavljala v člankih z naslovom: 'Dogaja se!'«<ref>{{navedi splet|url= http://www.azcentral.com/thingstodo/movies/articles/2010/01/13/20100113eli0115kunis.html| title=Vprašanja in odgovori z Milo Kunis | work=The Arizona Republic |author=Goodykoontz, Bill | date=13. januar 2010 |accessdate = 23. februar 2010 }} {{ikona en}}</ref> 3. januarja 2011 je tiskovni predstavnik Mile Kunis potrdil, da sta z Macaulayjem Culkinom končala njuno razmerje: »Razhod je bil sporazumen in ostajata prijatelja.«<ref>{{navedi splet | url=http://www.cbsnews.com/8301-31749_162-20026954-10391698.html | title=Mila Kunis in Macaulay Culkin se razideta | publisher=CBS News | author=Jessica Derschowitz | date=3. januar 2011 | accessdate=3. januar 2011 | archiveurl=https://archive.today/20120721123836/http://www.cbsnews.com/8301-31749_162-20026954-10391698.html | archivedate=2012-07-21 | url-status=live |language=en}}</ref> V mnogih intervjujih je Mila Kunis povedala, da je velika oboževalka računalniške igre ''[[World of Warcraft]]'' in zaradi tega je prejela veliko pozornosti s strani oboževalcev igre. Nikoli ni razkrila imena svojega serverja, a je povedala, da je prijateljica z uporabnikom po imenu Alliance.<ref>{{navedi splet|url= http://www.uproxx.com/gammasquad/2011/08/mila-kunis-loves-world-of-warcraft/|title=Mila Kunis govori o igri ''World of Warcraft'' v oddaji ''Jimmy Kimmel Live'', 17.8.2010 |date=17. avgust 2008 |accessdate=21. avgust 2008 }} {{ikona en}}</ref> V intervjuju z [[Jimmy Kimmel|Jimmyjem Kimmelom]] je dejala, da na spletni klepetalnici ne uporablja lastnega glasu, saj jo je eden izmed uporabnikov prepoznal.<ref>{{navedi splet|url= http://www.nothingbutsoftware.com/blog/2008/10/mila-kunis-and-her-wow-confession/|title=Mila Kunis in njena priznanja o igri ''WoW'' }} {{ikona en}}</ref> Čeprav je Mila Kunis samo sebe opisala kot »računalniško piflarko« nima računov na [[Myspace]]u, [[Facebook]]u ali [[Twitter]]ju.<ref name="Marks, Lisa">{{navedi splet | url=http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/mila-is-living-the-dream/story-e6frewyr-1225852220500 | title=Mila živi svoje sanje | work=The Daily Telegraph (Avstralija) | author=Marks, Lisa | date=10. april 2010 | accessdate=10. april 2010 | archive-date=2012-09-14 | archive-url=https://archive.today/20120914/http://www.dailytelegraph.com.au/entertainment/mila-is-living-the-dream/story-e6frewyr-1225852220500 | url-status=dead |language=en}}</ref> Dejala je, da tovrstnih računov ni ustvarila zato, da bi zaščitila svojo zasebnost. »Zakaj bi si želela svoje življenje deliti s svetom, če ga že tako ali tako delim brez pravega privoljenja? Edina težava tega, da nimam tovrstnih računov, so računi, pri katerih se drugi pretvarjajo, da so jaz.«<ref>{{navedi splet|url= http://www.usatoday.com/life/people/2011-07-18-mila-kunis-friends-with-benefits_n.htm| title=Mila Kunis o svoji poti do zvezdništva | work = USA Today |author=Gardner, Elysa| date=19. julij 2011 |accessdate = 19. julij 2011 }} {{ikona en}}</ref> V intervjuju z revijo ''H Magazine'' je Mila Kunis dejala, da igri ''World of Warcraft'' ne posveča več toliko časa, temveč uživa ob druženju s svojimi prijatelji. »Ko organiziramo 'noč prijateljev', se zberemo skupaj in igramo igre, kot je ''[[Naseljenci otoka Catan]]''.« Omenila je tudi, da uživa, kadar gredo s prijatelji na potovanje za reševanje umorov; takrat naj bi se z avtomobilom peljali po Los Angelesu in obiskali mesta, povezana s slavnimi umori.<ref>{{navedi splet | url=http://www.hmonthly.com/2010/01/05/book-mila-mila-kunis/ | title=Knjiga Mile | work=H Magazine | author=Yates, Devoe | date=December 2009 | accessdate=18. februar 2010 | archive-url=https://web.archive.org/web/20110806015658/http://www.hmonthly.com/2010/01/05/book-mila-mila-kunis/ | archive-date=2011-08-06 | url-status=dead }} {{ikona en}}</ref> Mila Kunis naj bi uživala tudi ob potovanju in pogosto naj bi odšla na potovanja s svojim starejšim bratom Michaelom. Med drugim naj bi odšla na potovanja po [[Fidži]]ju in [[Koreja|Koreji]]. »Potovanja so mi všeč,« sem dejala. »Moj brat zagrabi zemljevid in mi reče: 'Zdaj pa pojdiva,' in odpraviva se raziskovat.«<ref name="Spines, Christine 2" /> Ko so jo vprašali, kako bi opisala svoj popoln dan, je odvrnila: »Začel bi se s plavanjem, nadaljevala bi z lenarjenjem po hiši, igranjem s svojimi kužki, pitjem piva, gledanjem kanala TiVo, obedovanjem, kozarcem vina in nazadnje z vpitjem v noč.«<ref name="Marks, Lisa" /> V nekem intervjuju je dejala: »Obožujem druženje s svojimi prijatelji. ... Obožujem sedenje na kavču doma v pižami in gledanje kanala TiVo. To me osreči. To je vse. Je tiho in mirno.«<ref>{{navedi splet|url= http://living.scotsman.com/movies/Interview-Mila-Kunis.6684494.jp?articlepage=5| title=Intervju: Mila Kunis |work=The Scotsman |location=Velika Britanija |author=Black, Claire | date=10. januar 2011 |accessdate = 14. januar 2011 }} {{ikona en}}</ref> Januarja 2011 je javnosti prvič razkrila, da se bori z boleznijo očesa, imenovano kroničen iritis, zaradi česar je slepa na eno oko. Kakorkoli že, nekaj mesecev kasneje je razkrila, da je težavo odpravila z operacijo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.celebrityhealthfitness.com/3134/mila-kunis-reveals-long-struggle-with-chronic-eye-illness |title=Mila Kunis razkrije, da se bori s težavami z očmi |date=10. januar 2011 |accessdate=10. januar 2011 |publisher=Celebrity Heathfitness.com |archive-date=2011-01-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110113130705/http://www.celebrityhealthfitness.com/3134/mila-kunis-reveals-long-struggle-with-chronic-eye-illness/ |url-status=dead |language=en}}</ref> Leta 2022 je po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]] Kunisova z možem začela kampanjo zbiranja sredstev na platformi ''GoFundMe'', s katerimi je pomagala beguncem, ki so bežali pred Rusi. V manj kot dveh tednih sta zbrala več kot 30 milijonov dolarjev, kar je bil cilj kampanje. Obljubila sta, da bosta dodala še 3 milijone dolarjev svojih sredstev.<ref>{{navedi splet|url=https://variety.com/2022/digital/news/mila-kunis-ashton-kutcher-ukraine-fundraiser-30-million-1235209088/|title=Mila Kunis, Ashton Kutcher Ukraine Fundraiser Tops $30 Million Goal|last=Spangler|first=Todd|date=March 18, 2022|website=[[Variety (magazine)|Variety]]|publisher=|access-date=May 26, 2022|quote=|archive-date=May 26, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220526162855/https://variety.com/2022/digital/news/mila-kunis-ashton-kutcher-ukraine-fundraiser-30-million-1235209088/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|first=Li|last=Cohen|language=en|url=https://www.cbsnews.com/news/mila-kunis-ashton-kutcher-3-million-donation-match-ukrainian-refugees/|title=Mila Kunis and Ashton Kutcher vow to match $3 million in donations to help Ukrainian refugees|publisher=CBS News|date=March 4, 2022|accessdate=March 8, 2022|archive-date=March 7, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220307201545/https://www.cbsnews.com/news/mila-kunis-ashton-kutcher-3-million-donation-match-ukrainian-refugees/|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|first=Adela|last=Suliman|language=en|url=https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/05/mila-kunis-ashton-kutcher-ukraine-refugee-fundraiser/|title=Ukraine-born Mila Kunis and husband Ashton Kutcher pledge to match $3 million in aid donations|newspaper=The Washington Post|date=March 5, 2022|accessdate=March 8, 2022|archive-date=March 6, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220306141055/https://www.washingtonpost.com/world/2022/03/05/mila-kunis-ashton-kutcher-ukraine-refugee-fundraiser/|url-status=live}}</ref> == Filmografija == === Filmi === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 1995 | ''Make a Wish, Molly'' | Melinda | |- | 1995 | ''[[Piranha (film, 1995)|Piranha]]'' | Susie Grogan | Televizijski film |- | 1996 | ''Santa with Muscles'' | Sarah | |- | 1997 | ''Honey, We Shrunk Ourselves'' | Jill, gostja na zabavi | Televizijski film |- | 1998 | ''[[Gia]]'' | Gia pri enajstih | Televizijski film |- | 1998 | ''Krippendorf's Tribe'' | Abbey Tournquist | |- | 1998 | ''Milo'' | Martice | Nedokončano |- | 2001 | ''[[Pozabi me! (film)|Pozabi me!]]'' | Basin | |- | 2002 | ''[[Ameriški psiho 2]]'' | Rachael | Televizijski film |- | 2004 | ''Tony n' Tina's Wedding'' | Tina | |- | 2005 | ''Tom 51'' | Majhni fantek Matson | Poznan tudi pod naslovom ''Tom Cool'' |- | 2005 | ''Stewie Griffin: The Untold Story'' | Meg Griffin (glas) | Televizijski film |- | 2007 | ''After Sex'' | Nikki | |- | 2007 | ''Moving McAllister'' | Michelle | |- | 2007 | ''Boot Camp'' | Sophie | |- | 2008 | ''[[Pozabi Saro]]'' | Rachel Jansen | |- | 2008 | ''[[Max Payne (film)|Max Payne]]'' | Mona Sax | |- | 2009 | ''Extract'' | Cindy | |- | 2010 | ''[[Knjiga odrešitve]]'' | Solara | |- | 2010 | ''[[Zmenek]]'' | Whippit | |- | 2010 | ''[[Črni labod (film)|Črni labod]]'' | Lily | |- | 2011 | ''[[Prijatelja samo za seks]]'' | Jamie | |- | 2011 | ''The Muppets'' | | Cameo vloga<ref>{{navedi splet|url= http://www.bleedingcool.com/2011/01/19/new-muppet-movie-brings-back-mahna-mahna-with-mila-kunis-set-pics-included/|title=Novi film ''Muppet'' bo vključeval tudi Milo Kunis |publisher = bleedingcoo.com|date=19. januar 2011 |accessdate=19. januar 2011 }} {{ikona en}}</ref> |- | 2012 | ''Ted'' | Lori | [[Post-produkcija]] |- | 2013 | ''Oz: The Great and Powerful'' | Theodora | |- |2018 |''The spy who dumpt me'' |Audrey | |} === Televizija === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga ! class="unsortable" | Opombe |- | 1994–1995 | ''[[Obalna straža]]'' | Anne<br />Bonnie | Epizode: »Aftershock«<br />»Hot Stuff« |- | 1995 | ''The John Larroquette Show'' | Lucy | 1 epizoda |- | 1995 | ''Hudson Street'' | Devon | 1 epizoda |- | 1996 | ''Unhappily Ever After'' | Chloe | 1 epizoda |- | 1996–1997 | ''Nick Freno: Licensed Teacher'' | Anna-Maria Del Bono | 5 epizod |- | 1996–1997 | ''[[Sedma nebesa]]'' | Ashley | 4 epizode |- | 1997 | ''[[Teksaški mož postave]]'' | Pepper | Epizoda: »Last Hope« |- | 1998 | ''Pensacola: Wings of Gold'' | Jessie Kerwood | 1 epizoda |- | 1998–2006 | ''[[Oh, ta sedemdeseta]]'' | Jackie Burkhart | 200 epizod |- | 2002 | ''Get Real'' | Taylor Vaughn | 2 epizodi |- | 2002 | ''MADtv'' | Daisy | 1 epizoda |- | 2004 | ''[[Sami doma]]'' | Lana | Epizode: »Space Camp Oddity«<br />»The Policy of Truth« |- | 2000–danes | ''Family Guy'' | Meg Griffin (glas) | 139 epizod |- | 2005–danes | ''Robot Chicken'' | Več vlog (glas) | 10 epizod |- | 2009 | ''The Cleveland Show'' | Meg Griffin (glas) | Epizoda: »Pilot« |} === Videospoti === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Glasbenik |- | 1999 | »In The Street« | [[Cheap Trick]] |- | 2000 | »[[The Itch (pesem, Vitamin C)|The Itch]]« | [[Vitamin C (glasbenik)|Vitamin C]] |- | 2001 | »Rock and Roll All Nite« | [[Kiss (glasbena skupina)|KISS]] |- | 2001 | »[[Jaded (pesem, Aerosmith)|Jaded]]« | [[Aerosmith]] |- | 2003 | »The End Has No End« | [[The Strokes]] |- | 2008 | »LA Girls« | Mams Taylor skupaj z [[Joel Madden|Joelom Maddenom]] |} === Videoigre === {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Naslov ! Vloga |- | 2006 | ''Saints Row'' | Tanya Winters (glas) |- | 2006 | ''Family Guy Video Game!'' | Meg Griffin (glas) |} == Nagrade in nominacije == [[Slika:Mila Kunis 2012.jpg|thumb|right|upright|Mila Kunis na 69. podelitvi [[zlati globus|zlatih globusov]], 2012]] {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Naslov dela ! Osvojila? |- | 1999 | Young Artist Award | Najboljši nastop v televizijski seriji&nbsp;– Mlada igralska zasedba | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 1999 | YoungStar Award | Najboljši nastop mlade igralke v komični televizijski seriji | ''Oh, ta sedemdeseta'' | {{award-won |align=left}} |- | 2000 | Teen Choice Award | TV&nbsp;– Izbira igralke | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2000 | Young Artist Award | Najboljši nastop v televizijski seriji&nbsp;– Mlada igralska zasedba | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2000 | YoungStar Award | Najboljša mlada igralka/Nastop v komični televizijski seriji | ''Oh, ta sedemdeseta'' | {{award-won |align=left}} |- | 2001 | Teen Choice Award | TV&nbsp;– Izbira igralke | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2001 | Young Artist Award | Najboljši nastop v komični televizijski seriji&nbsp;– Glavna mlada igralka | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2002 | Teen Choice Award | TV&nbsp;– Izbira igralke | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2002 | Young Hollywood Award | Vredno ogleda&nbsp;– Ženska | ''Oh, ta sedemdeseta'' | {{award-won |align=left}} |- | 2003 | Teen Choice Award | Izbira TV igralke&nbsp;– Komedija | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2004 | Teen Choice Award | Izbira TV igralke&nbsp;– Komedija | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2005 | Teen Choice Award | Izbira&nbsp;– TV igralke: Komedija | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2006 | Teen Choice Award | TV&nbsp;– Izbira igralke: Komedija | ''Oh, ta sedemdeseta'' | Ne |- | 2007 | Annie Award | Najboljše glasovno igranje v animacijski produkciji | ''Family Guy'' | Ne |- | 2008 | Teen Choice Award | Izbira filmskega preboja - Ženska | ''[[Pozabi Saro]]'' | Ne |- | 2009 | Guys Choice Award | Najprivlačnejše dekle | N/A | {{award-won |align=left}} |- | 2009 | Teen Choice Award | Izbira filmske igralke: Akcijska avantura | ''[[Max Payne (film)|Max Payne]]'' | Ne |- | 2010 | Teen Choice Award | Izbira filmske igralke: Akcijska avantura | ''[[Knjiga odrešitve]]'' | Ne |- | 2010 | Scream Awards | Najboljša igralka v znanstveno-fantastičnem filmu | ''Knjiga odrešitve'' | Ne |- | 2010 | [[beneški filmski festival|Nagrada beneškega filmskega festivala]] | Nagrada Marcello Mastroianni za najboljšega mladega igralca ali igralko | ''[[Črni labod (film)|Črni labod]]'' | {{award-won |align=left}} |- | 2010 | [[Zlati globus]] | [[Zlati globus|Najboljša stranska igralka]] | ''Črni labod'' | Ne |- | 2010 | [[Screen Actors Guild Award]] | Izstopajoči nastop ženske igralke v stranski vlogi | ''Črni labod'' | Ne |- | 2010 | Screen Actors Guild Award | Izstopajoči nastop igralske zasedbe v filmu | ''Črni labod'' | Ne |- | 2010 | Broadcast Film Critics Association Award | Najboljša stranska igralka | ''Črni labod'' | Ne |- | 2010 | Dallas-Fort Worth Film Critics Association Award | Najboljša stranska igralka | ''Črni labod'' | Ne |- | 2010 | Oklahoma Film Critics Circle Award | Najboljša stranska igralka | ''Črni labod'' | {{award-won |align=left}} |- | 2010 | Las Vegas Film Critics Society Award | Najboljša stranska igralka | ''Črni labod'' | Ne |- | 2010 | Utah Film Critics Association Award | Najboljša stranska igralka | ''Črni labod'' | Ne |- | 2010 | Online Film Critics Society Award | Najboljša stranska igralka | ''Črni labod'' | Ne |- | 2011 | Saturn Award | Najboljša stranska igralka | ''Črni labod'' | {{award-won |align=left}} |- | 2011 | [[MTV Movie Award]] | Najboljši poljub (skupaj z Natalie Portman) | ''Črni labod'' | Ne |- | 2011 | Guys Choice Award | Najprivlačnejše dekle | / | {{award-won |align=left}} |- | 2011 | Guys Choice Award | Najboljši prizor deklet med mečkanjem (skupaj z [[Natalie Portman]]) | ''Črni labod'' | {{award-won |align=left}} |- | 2011 | Teen Choice Award | Izbira filma: Šminka | ''Črni labod'' | Ne |- | 2011 | Teen Choice Award | Izbira filma: Ženska kradljiva scen | ''Črni labod'' | Ne |- | 2011 | Teen Choice Award | Izbira najprivlačnejše ženske | / | Ne |- | 2011 | Teen Choice Award | Izbira poletne filmske zvezde: Ženska | ''[[Prijatelja samo za seks]]'' | Ne |} == Glej tudi == * [[seznam judovskih Američanov]] * [[seznam ameriških igralcev (K)]] == Sklici == {{sklici|4}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * {{imdb name|5109}} {{ikona en}} * [http://www.rottentomatoes.com/celebrity/mila_kunis/ Mila Kunis] na Rotten Tomatoes {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kunis, Mila}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški filmski igralci]] [[Kategorija:Ameriški televizijski igralci]] [[Kategorija:Ukrajinski igralci]] [[Kategorija:Naturalizirani državljani Združenih držav Amerike]] [[Kategorija:Ameriški Judje]] [[Kategorija:Ukrajinski Američani]] 10taqyg9genwk0pa83dqzo5uft3qsq0 0 215002 6758354 5961909 2026-09-29T14:36:09Z CaLuca80 201938 Posodobitev poklicne poti po koncu Gigodesigna ter dodani viri za Business Genome, Sito in Monoform. 6758354 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Matevž Medja''', [[Slovenci|slovenski]] [[oblikovalec]], * [[1966]], [[Kranj]] SSamostojno oblikovalsko pot je začel leta 1989, štiri leta pozneje pa je bil soustanovitelj oblikovalskega studia Medja & Karlson. Leta 2000 je soustanovil oblikovalsko agencijo Gigodesign, v kateri je deloval kot kreativni direktor in vodja oddelka za vizualne komunikacije. Od leta 2003 je član uprave Fundacije Brumen. Leta 2022 je Gigodesign prenehal poslovati v dotedanji obliki. Njegovi ekipi sta delo nadaljevali v podjetjih Sito in Business Genome, katerega vodenje je prevzel Medja.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/novice/6384/kako-se-bo-nadaljevalo-izrocilo-gigodesigna/novice |title=Kako se bo nadaljevalo izročilo Gigodesigna? |author=Tina Guček |date=17. maj 2022 |work=Marketing Magazin |accessdate=29. september 2026 }}</ref> Novembra 2023 je Medja z ekipo oblikovalskih strategov, ki je pred tem delovala v Gigodesignu in nato v podjetju Business Genome, ustanovil samostojno oblikovalsko podjetje Monoform.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.marketingmagazin.si/aktualno/novice/6594/ekipa-nekdanjega-gigodesigna-ustanovila-oblikovalsko-podjetje-monoform/novice |title=Ekipa nekdanjega Gigodesigna ustanovila oblikovalsko podjetje Monoform |date=27. november 2023 |work=Marketing Magazin |accessdate=29. september 2026 }}</ref> Dobil je več domačih in mednarodnih nagrad s področja oglaševanja in oblikovanja (Red Dot, Designpreis Deutschland, itd.) ter nagradi zlata ptica in [[Prešernov sklad|nagrade Prešernovega sklada]] za izjemne dosežke v kulturi. == Sklici == <references />{{PrejemnikiNagradePresernovegaSklada}} {{normativna kontrola}} {{Artist-stub}} {{DEFAULTSORT:Medja, Matevž}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Nagrajenci Prešernovega sklada]] [[Kategorija:Slovenski grafični oblikovalci]] [[Kategorija:Manjka datum rojstva (živeči ljudje)|Medja, Matevž]] [[Kategorija:Živeči ljudje|Medja, Matevž]] kmg6n1pjs7hkptkn9siqwm4hxvb5i78 0 215187 6758417 6717295 2026-09-29T16:41:31Z MaksiKavsek 244409 komentar, sklic 6758417 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Ožbalt Gutsman''' (tudi '''Oswald Gutsmann''', '''Oswaldus Gutsmann'''), [[Slovenci|slovenski]] [[družba Jezusova|jezuit]], [[filologija|filolog]], nabožni [[pisatelj]], [[prevajalec]] in [[slovničar]], * [[4. avgust]] [[1727]], [[Grabštanj]] (Grafenstein), [[Vojvodina Koroška|Koroška]],<!-- V mrliški knjigi je zapisano, da je umrl pri 66. letih, torej bi bil rojen ok. l. 1724 --> † [[14. maj]] [[1790]], [[Celovec]].<ref>{{Navedi splet |title=Sterbbuch I - K13_059-1 {{!}} Klagenfurt-Dom {{!}} Kärnten: Rk. Diözese Gurk {{!}} Österreich {{!}} Matricula Online |url=https://data.matricula-online.eu/sl/oesterreich/gurk/klagenfurt-dom/K13_059-1/?pg=145 |access-date=2026-09-29 |website=data.matricula-online.eu}}</ref> == Življenjepis == [[File:Ozbalt gutsman d-w-wö 1789 00a.jpg|thumb|250px|Gutsmanov slovar]] [[Slika:Ozbalt gutsman d-w-wö 1789 074.jpg|thumb|250px|Gutsmanov slovar]] Gutsman se je šolal v [[Krems]]u, [[Leoben|Leobnu]] na [[Dunaj]]u, v [[Zvolen]]u na [[Slovaška|Slovaškem]] in v [[Gradec|Gradcu]]. Po končanih [[teologija|teološkem]] študiju se je okoli leta [[1760]] kot jezuit in potujoči [[misijonar]] vrnil v Celovec. == Delo == Gutsman je okoli 30 let aktivno posegal v jezikovno-knjižno delovanje na Koroškem. Sestavil in prevedel je več nabožnih spisov v koroški različici slovenskega jezika in se pri tem opiral na »kranjsko« knjižno izročilo. Leta 1777 je izdal metodološko dovršeno slovensko [[slovnica|slovnico]] ''Windische Sprachlehre'', leta 1789 pa [[slovar]] ''Deutsch-windisches Wörterbuch''. Slovnica, ki je tretja slovenska slovnica, sloni na koroških narečjih. Doživela je šest izdaj; zadnjo, ki jo je priredil [[Urban Jarnik]] 1829. Gutsman je v slovenščini pravilno sestavil šest sklonov, njegov slovar pa je v besedni zaklad slovenskega knjižnega jezika prispeval obilico lepih koroških besed, novih tvorb in izposojenk. == Bibliografija == '''Nabožni teksti''' * ''Christianske resnize'' {{COBISS|ID=54149888}} * ''Molitoune bukvize'' {{COBISS|ID=81406464}} * ''Evangelie inu branje'' {{COBISS|ID=82291456}} '''Strokovna dela''' * ''Deutsch-windisches Wörterbuch'' {{COBISS|ID=13950727}} * ''Windische Sprachlehre'' {{COBISS|ID=1573933}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih filologov]] == Viri == * Enciklopedija Slovenije; knjiga 3, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1989 * Janež, Stanko, Pregled Slovenske književnosti, Založba Obzorja Maribor, 1978 == Zunanje povezave == * {{SloBio|id=220945|avtor=Kidrič Francè|ime=Gutsman Ožbalt|vir=SBL}} {{literat-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gutsman, Ožbalt}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski filologi]] [[Kategorija:Slovenski jezuiti]] [[Kategorija:Koroški Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski misijonarji]] [[Kategorija:Slovenski nabožni pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski rimskokatoliški duhovniki]] <references /> [[Kategorija:Slovenski slovničarji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] tdp8dniez5ys31bboldckjgn14pouit 0 215253 6758548 6612955 2026-09-30T05:08:48Z Yerpo 8417 /* Značilnosti proze Karla Grabeljška */ razločitev 6758548 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Karel Grabeljšek | image = Karel Grabeljšek.jpg | caption =Karel Grabeljšek - Gaber | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = Gaber | known_for = pisatelj | occupation = <!-- WD --> }} '''Karel Grabeljšek - Gaber''', [[Slovenci|slovenski]] [[pisatelj]], [[novinar]] in [[urednik]], * [[18. oktober]] [[1906]], [[Vrhnika]], † [[18. april]] [[1985]], [[Ljubljana]]. == Življenje == Rodil se je v proletarski družini, bil je sin usnjarja in dninarice. Oče je odšel na delo v [[Amerika|Ameriko]], po vrnitvi domov je padel v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. Karel je odraščal v revščini in že zgodaj občutil socialno krivičnost, kar se odseva v njegovih delih. Po [[osnovna šola|osnovni šoli]] je odšel na učiteljišče v [[Ljubljana|Ljubljano]]. Poučeval je na osnovni šoli v [[Artiče|Artičah]], kjer je spoznal svojo ženo. Leta 1935 se je vpisal na Višjo pedagoško šolo v [[Zagreb|Zagrebu]], kjer je študiral [[biologija|biologijo]], [[kemija|kemijo]] in [[geografija|geografijo]], zaključil jo je leta 1938. Kot predmetni učitelj je učil v meščanski šoli v [[Trbovlje|Trbovljah]], nato v [[Brežice|Brežicah]] do leta 1941. Ko se je pričela [[druga svetovna vojna]], se je z družino umaknil na [[Vrhnika|Vrhniko]]. Tu je bil med ustanovitelji [[osvobodilna fronta|OF]], leta 1942 pa se je pridružil [[partizani|partizanom]]. Ves vojni čas je povezoval [[politika|politično]] delovanje s [[kultura|kulturnim]]. Bil je [[Komunistična partija Slovenije|partijski]] funkcionar 2. bataljona [[Dolomitski odred|Dolomitskega odreda]], leta 1944 je vodil partijske tečaje na [[Babno polje|Babnem polju]] in v gozdovih blizu Račne Gore. Po opravljenem višjem partijskem tečaju v Rogu je leta 1945 postal urednik ''Novic'', glasila OF za [[Dolenjska|Dolenjsko]] in [[Notranjska|Notranjsko]]. V obdobju, ki ga je preživel med partizani, je urejal več glasil, npr. ''[[Notranjski glas (časopis)|Notranjski glas]]''. To so bili začetki njegovega aktivnega ukvarjanja z [[novinarstvo]]m. Po vojni je poldrugo leto urejal rubriko ''[[Slovenski poročevalec|Slovenskega poročevalca]]'', nato je delal kot gospodarski [[urednik]] ''[[Ljudska pravica (časopis)|Ljudske pravice]]'', leta 1949 pa je postal glavni urednik časopisa ''[[Kmečki glas]]'', kjer je ostal do [[upokojitev|upokojitve]] leta 1962. Po upokojitvi je do leta 1964 deloval v uredniškemu odboru revije ''[[Kurirček (revija)|Kurirček]]''. Pokopan je v partizanski grobnici na Drči nad Vrhniko. V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je stalna razstava njegovih prvih [[knjiga|knjig]]. == Delo == Leta 1933 je napisal prvo socialno [[povest]] ''Štrajk'', vendar je zaradi leve politične usmerjenosti težko dobil [[založnik|založnika]]. Da ne bi bil [[cenzura|cenzuriran]], je naslov spremenil ter se skril za psevdonimom A. Rožmanc. Prvotni naslov je spremenil v ''Sirene tulijo'', delo je izšlo pri Cankarjevi družbi leta 1933. Delo je bilo politično sporno, saj opisuje veliki štrajk v tovarni Pollak na Vrhniki. Med vojno je pisal politične članke in uvodnike. Pravo spodbudo za pisanje je dobil med [[Narodnoosvobodilni boj|NOB]]. Njegovo ime je postalo bolj znano šele po drugi svetovni vojni. Posegel je v problematiko partizanstva, vendar ni želel prikazati zgolj tega, ampak tudi psihološko orisati življenje [[ljudstvo|ljudstva]] v zaledju. Preizkusil se je v pisanju [[črtica|črtic]] in [[Novela (književnost)|novel]], ki so izhajale v revijah ''[[Novi svet (revija)|Novi svet]]'', ''[[Ljudska pravica (revija)|Ljudska pravica]]'' ter ''[[Kmečki glas]]'', pozneje pa so izšle zbrane v knjigah ''Za svobodo in kruh'' (1947), ''V novi svet'' (1950) ter ''Žive brazgotine'' (1973). Najizrazitejša je črtica Balada o starem Korenu in njegovem sinu (1947). Prvi roman z naslovom ''Dolomiti se krušijo'' je izšel leta 1955 pri Slovenskem knjižnem zavodu. Naslednja dva romana ''Pomlad brez lastovk'' (1957) ter ''Most'' (1959) imata s prvim skupno tematiko partizanstva in zaledja in z njim sestavljata [[trilogija|trilogijo]]. Zadnji roman ''[[Nioba (roman)|Nioba]]'' (1977) je posvetil materi. Ljubeča slovenska mati kljub [[ideologija|ideološki]] razdeljenosti in nesoglasju sinov ostaja obema v oporo. Njegovo izbrano delo je izdala založba Partizanska knjiga leta 1975. Za mladino je napisal več krajših povesti, npr. ''Zgodbe kurirja Tinčka'' (1969) ter ''Moja partizanska oprema'' (1974), ki je bila deležna ugodnih ocen. Dve leti pred smrtjo se je lotil domoznanske tematike z delom ''Cerkveni maček'' (1938), kjer je popisan utrip [[Vrhnika|Vrhnike]] na začetku [[20. stoletje|20. stoletja]]. Roman ''Nioba'' je preveden v [[srbščina|srbščino]] ter [[ruščina|ruščino]], povest ''Moja partizanska oprema'' ter roman ''[[Med strahom in dolžnostjo]]'' v [[hrvaščina|hrvaščino]], roman ''Dolomiti se krušijo'' v [[češčina|češčino]] ter roman ''Bolečina'' v [[madžarščina|madžarščino]]. === Značilnosti proze Karla Grabeljška === Pisal je [[proza|prozo]] s socialno in aktivistično tematiko z dogajanjem pred vojno, med vojno in po njej. Grabeljšek je vojno tematiko združeval s temami iz [[življenje|življenja]] [[Notranjska|Notranjske]] in njenega [[kmet|kmeta]], ki je občutljiv, včasih tudi trmast. V središču dogajanja so preprosti ljudje, navezani na zemljo in [[družina|družino]], njihov svet se zamaja z nastopom [[vojna|vojne]]. [[Krivica]] in krivda spremljata trpljenje teh [[družina|družin]] in posameznikov. V osrednjih romanih ''Dolomiti se krušijo'', ''Pomlad brez lastovk'' ter ''Most'', v katerih opisuje partizanski boj v [[Dolomiti|Dolomitih]], se vojna prepleta z družinskimi usodami. Posameznikovo življenje določajo partizansko bojevanje, [[Fronta (vojaštvo)|fronta]], kasneje pa predvsem propadanje kmetij ter s tem povezane družinske nesreče. [[psihologija|Psihološko]] poglobljeno je delo ''Med strahom in dolžnostjo'' (1967), ki nosi pomenljiv podnaslov Kronika osamele domačije. V njem odpira bolečo tematiko propadanja domačij. Človek po vojni ostane zdvomljeni, nove spremembe v življenju le s težavo prenese. Roman je po besedah Jožeta Snoja (''Ubijanje zemlje: Revolucija na Slovenskem v prozi Karla Grabeljška'', 1987) tiha polemika s [[Edvard Kocbek|Kocbekovim]] ''[[Strah in pogum|Strahom in pogumom]]'' (1951). Po romanu je bil leta 1975 posnet [[Med strahom in dolžnostjo (film)|istoimenski film]] v režiji [[Vojko Duletić|Vojka Duletiča]]. Najizrazitejša značilnost Grabeljškovih pripovedi postane notranji monolog [[literarna oseba|literarnih oseb]], ki prikaže močna čustvena nasprotja, dopolnjena z dvomom, negotovostjo, sovraštvom, pohlepom in maščevanjem. === Značilnosti mladinske proze === Ta obsega največji del njegovega literarnega ustvarjanja, v ospredju je partizanska tematika. [[Otrok]]om in mladini na hudomušen in razigran način približal tematiko vojne. Zgodbe so kratke in zabavne, ilustrirali so jih [[Božo Kos]], [[Jelka Godec Schmidt]] idr. == Bibliografija == {{stolpci|2| ==== Kratka proza ==== *''Sirene tulijo'' (Cankarjeva družba, 1933) {{COBISS|ID=276083}} *''Balada o starem Korenu in njegovem sinu'' (Slovenski knjižni zavod, 1947) {{COBISS|ID=30241025}} *''Za svobodo in kruh'' (Slovenski knjižni zavod, 1947) {{COBISS|ID=31482625}} *''Iz partizanskih let: izbor proze'' (Slovenski knjižni zavod, 1947) {{COBISS|ID=189039}} *''V novi svet: novele'' (Slovenski knjižni zavod, 1950) {{COBISS|ID=965687}} *''Žive brazgotine'' (Lipa, 1955) {{COBISS|ID=33818113}} *''Velika vera'', črtice – novele – odlomek iz romana (Mladinska knjiga, 1973) {{COBISS|ID=2811137}} ==== Romani ==== *''[[Dolomiti se krušijo]]'' (1955) {{COBISS|ID=2110090}} *''Pomlad brez lastovk'' (1957) {{COBISS|ID=3151413}} *''Most'' (1959) {{COBISS|ID=1795848}} *''[[Med strahom in dolžnostjo]]: Kronika osamele domačije'' (1967) {{COBISS|ID=1022750}} *''[[Ti drobni otroški koraki]]'' (1968) {{COBISS|ID=1914142}} *''[[Bolečina (roman)|Bolečina]]'' (1973) {{COBISS|ID=90654}} *''Nioba'' (1977) {{COBISS|ID=750878}} ==== Mladinska proza ==== *''SOS s TV: povest za mladino'' (1962) {{COBISS|ID=7629625}} *''Trije in ena'' (1963) {{COBISS|ID=31772929}} *''Zgodbe kurirja Tinčka'' (1969) {{COBISS|ID=5491001}} *''Partizanski obrazi'' (1972) {{COBISS|ID=136502}} *''Najmlajši partizan'' (1973) {{COBISS|ID=7814457}} *''Moja partizanska oprema'' (1974) {{COBISS|ID=402462}} *''Peter in njegov konj'' (1975) {{COBISS|ID=137014}} *''Moje akcije'' (1976) {{COBISS|ID=68661}} *''Kuharji'' (1979) {{COBISS|ID=14748167}} *''Prijatelja: pripovedovanje o dveh mladih partizanih'' (1979) {{COBISS|ID=14661639}} *''Tonijev partizan'' (1979) {{COBISS|ID=655415}} *''Najmlajši kurir'' (1980) {{COBISS|ID=16485120}} *''Učiteljica: mladinski roman'' (1980) {{COBISS|ID=16495616}} *''Hude preizkušnje'', izbrano mladinsko delo, 1. knjiga (1981) {{COBISS|ID=16484352}} *''Partizanski obrazi'', izbrano mladinsko delo, 2. knjiga (1981) {{COBISS|ID=16495104}} *''Moje akcije'' (1981) {{COBISS|ID=16484864}} *''Naš črni muc'' (1981) {{COBISS|ID=16485632}} *''Deklica in partizan'' (1982) {{COBISS|ID=14048513}} *''Cerkveni maček: utrinki iz otroštva'' (1983) {{COBISS|ID=14048513}} *''Kako smo partizani stanovali'' (1984) {{COBISS|ID=14036231}} *''Bojan'' (1985) {{COBISS|ID=664072}} *''Srnjaček'' (1985) {{COBISS|ID=5490489}} *''Češnje'' (1987) {{COBISS|ID=308277}} ==== Dokumentarna proza ==== *''Vrhnika in okolica v boju za svobodo'' (1968) {{COBISS|ID=489545}} }} == Nagrade in priznanja== *[[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] je prejel dvakrat, leta 1948 za zbirko ''Za svobodo in kruh'' ter leta 1976 za zbrano pisateljsko delo *[[Partizanska spomenica 1941|Spomenica 1941]] == Glej tudi == * [[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam prejemnikov Prešernove nagrade]] * [[seznam slovenskih novinarjev]] == Viri == * Rozalija Čeh: ''Grabeljškovi romani'' [Diplomsko delo]. Ljubljana, 1960. * Helga Glušič: ''Sto slovenskih pripovednikov''. Ljubljana: Prešernova družba, 1996. {{COBISS|ID=63410432}} * Suzana Potočnik: 100. obletnica rojstva Karla Grabeljška - Gabra. ''Vrhniški razgledi''. Vrhnika: Vrhniško Muzejsko društvo, 2006. Letn. 7, str. 84–90. {{COBISS|ID=64269568}} * Karel Grabeljšek: Da bomo lahko rekli – »Tako je bilo res«. ''Delo'' 12. jan. 1984; ponatis v Jože Snoj, ''Ubijanje zenlje''. 163–77. * Jože Snoj: ''Ubijanje zemlje'': Revolucija na Slovenskem v prozi Karla Grabeljška. Maribor: Založba Obzorja, 1987. {{COBISS|ID=3669760}} * Marjeta Žebovec: ''Slovenski književniki: rojeni od leta 1900 do 1919''. Ljubljana: Karantanija, 2006. {{COBISS|ID=229438976}} == Zunanje povezave == * [http://www.visitvrhnika.si/si/o-vrhniki/znani-vrhnicani/karel-grabeljsek Visit Vrhnika - Karel Grabeljšek] * [http://www.vrhnika.si/?m=pages&id=63 Karel Grabeljšek - Občina Vrhnika] * [http://www.ckv.si/vsebina.php?vid=20080825152418898 Karel Grabeljšek Gaber - Cankarjeva knjižnica Vrhnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160111064545/http://ckv.si/vsebina.php?vid=20080825152418898 |date=2016-01-11 }} * [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:139_x499072_y112072_s9_b4 Grabeljškov doprsni kip] Geopedia.si * [http://geopedia.si/#T105_F411:16250864_x445724.275_y91209.28_s20_b4 Trg Karla Grabeljška, Vrhnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210206010934/http://geopedia.si/#T105_F411:16250864_x445724.275_y91209.28_s20_b4 |date=2021-02-06 }} Geopedia.si {{PrejemnikiPresernoveNagrade}} {{:Portal:Literatura/povezava}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grabeljšek, Karel}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Prešernovi nagrajenci]] [[Kategorija:Vrhnika]] [[Kategorija:Karel Grabeljšek‎| ]] [[Kategorija:Kajuhovi nagrajenci]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] 86pr45sr3uz88b14krgk9uh7nbumgxq 0 226218 6758371 6400946 2026-09-29T14:57:57Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Prave raže]]; dodal [[Kategorija:Raža]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758371 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka | name = Trnjevka | image = Raja clavata (juv).jpg | status = LR/nt | status_system = iucn2.3 | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) | superordo = [[Batoidea]] (skati) | ordo = [[Rajiformes]] (pravi skati) | familia = [[Rajidae]] (prave raže) | genus = ''[[Raja (rod)|Raja]]'' | species = '''''R. clavata''''' | binomial = ''Raja clavata'' | binomial_authority = [[Carolus Linnaeus|Linnaeus]], 1758 }} '''Trnjevka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Raja clavata''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[prave raže|pravih raž]]. == Opis == Trnjevka je svoje ime dobila po trnastih izrastkih, ki jih ima po telesu. Trnjevka je, kot vsi skati, sploščena [[ribe|riba]] [[hrustančnice|hrustančnica]], ki ima obliko [[romb]]a. Prsne [[plavut]]i so od glave do repa široko prirasle na telo. Rep trnjevke je dolg in bičast, ribi pa ne pomaga pri plavanju<ref>"Morpholgy" in [http://filaman.ifm-geomar.de/Summary/SpeciesSummary.php?id=2059] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070930140357/http://filaman.ifm-geomar.de/Summary/SpeciesSummary.php?id=2059 |date=2007-09-30 }}</ref>. [[Oči]] ima trnjevka na hrbtu, [[usta]] pa na spodnji strani telesa. Po hrbtu je trnjevka rumeno rjava ali sivo zelena (odvisno od podlage na kateri živi) in je posuta s pegami, po trebuhu pa je okrasto bele barve s sivkastim pridihom. Odrasle ribe lahko dosežejo 1 m v dolžino, običajno pa dosežejo le okoli 85 cm. Tehtajo od 2 do 4 kg<ref name="Animal">{{navedi knjigo |last1=Burnie |first1= David|last2=Wilson|first2=Don E. |year=2001|title=Animal |url=https://archive.org/details/animaldefinitive00unse |location=New York City |publisher=DK Publishing |isbn=0-7894-7764-5}}</ref>. == Razširjenost in uporabnost == Trnjevke živijo na blatnem ali peščenem dnu, v katerega se lahko tudi delno zakopljejo, ko čakajo na [[plen]]. To je riba srednjih globin, ki se zadržuje v globinah med 10 in 80 metrov. Mlade ribe se hranijo pretežno z mahnimi rakci in rakovicami, odrasle pa k temu dodajo še manjše ribe. Razširjene so v obalnih vodah vzhodnega [[Atlantski ocean|Atlantika]], njihov atlantski habitat pa seže vse do [[Namibija|Namibije]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]]. Razširjena je tudi v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]] in [[Jadransko morje|Jadranu]]. Samice ležejo velika [[jajce|jajca]] v velikih rjavih lupinah. Trnjevke lovijo od pomladi do poznega poletja, najpogosteje na [[parangal]], neredko pa se znajdejo tudi v mrežah vlečnicah. [[Meso]] trnjevk je mehko, belo in rahlo kiselkastega [[okus]]a, sodi pa med najboljše med vsemi hrustančnicami. Najpogosteje jo pripravljajo v [[brodet]]u, pa tudi kuhano. Kulinarično sodi med drugo ali tretjerazredne ribe. ==Viri in reference== <references/> * Ellis, J. & Walker, P. 2000. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/39399/all Raja clavata]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 3. avgusta 2007. * Picton, B.E. & Morrow, C.C., 2005. [In] Encyclopedia of Marine Life of Britain and Ireland http://www.habitas.org.uk/marinelife/species.asp?item=ZF1360 * {{navedi knjigo |author=Zei, M. |title=Morski ribji trg |year=1983 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} {{Wikispecies|Raja clavata}} [[Kategorija:Raža]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] {{normativna kontrola}} 73hq3hdkdhmzhqdbwhrfsl0blchg3yk 6758379 6758371 2026-09-29T15:08:02Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6758379 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | name = Trnjevka | image = Raja clavata (juv).jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 15 November 2021">{{cite iucn |author=Ellis, J. |date=2016 |title=''Raja clavata'' |volume=2016 |article-number=e.T39399A103110667 |doi=10.2305/IUCN.UK.2016-3.RLTS.T39399A103110667.en |access-date=15 November 2021}}</ref> | taxon = Raja clavata | authority = [[Carl Linnaeus|Linnaeus]], [[10. izdaja Systema Naturae|1758]] }} '''Trnjevka''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Raja clavata''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravih skatov|pravih skati]] (Rajidae). == Opis == Trnjevka je svoje ime dobila po trnastih izrastkih, ki jih ima po telesu. Trnjevka je, kot vsi skati, sploščena [[ribe|riba]] [[hrustančnice|hrustančnica]], ki ima obliko [[romb]]a. Prsne [[plavut]]i so od glave do repa široko prirasle na telo. Rep trnjevke je dolg in bičast, ribi pa ne pomaga pri plavanju<ref>"Morpholgy" in [http://filaman.ifm-geomar.de/Summary/SpeciesSummary.php?id=2059] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070930140357/http://filaman.ifm-geomar.de/Summary/SpeciesSummary.php?id=2059 |date=2007-09-30 }}</ref>. [[Oči]] ima trnjevka na hrbtu, [[usta]] pa na spodnji strani telesa. Po hrbtu je trnjevka rumeno rjava ali sivo zelena (odvisno od podlage na kateri živi) in je posuta s pegami, po trebuhu pa je okrasto bele barve s sivkastim pridihom. Odrasle ribe lahko dosežejo 1 m v dolžino, običajno pa dosežejo le okoli 85 cm. Tehtajo od 2 do 4 kg<ref name="Animal">{{navedi knjigo |last1=Burnie |first1= David|last2=Wilson|first2=Don E. |year=2001|title=Animal |url=https://archive.org/details/animaldefinitive00unse |location=New York City |publisher=DK Publishing |isbn=0-7894-7764-5}}</ref>. == Razširjenost in uporabnost == Trnjevke živijo na blatnem ali peščenem dnu, v katerega se lahko tudi delno zakopljejo, ko čakajo na [[plen]]. To je riba srednjih globin, ki se zadržuje v globinah med 10 in 80 metrov. Mlade ribe se hranijo pretežno z mahnimi rakci in rakovicami, odrasle pa k temu dodajo še manjše ribe. Razširjene so v obalnih vodah vzhodnega [[Atlantski ocean|Atlantika]], njihov atlantski habitat pa seže vse do [[Namibija|Namibije]] in [[Južna Afrika|Južne Afrike]]. Razširjena je tudi v [[Sredozemsko morje|Sredozemlju]] in [[Jadransko morje|Jadranu]]. Samice ležejo velika [[jajce|jajca]] v velikih rjavih lupinah. Trnjevke lovijo od pomladi do poznega poletja, najpogosteje na [[parangal]], neredko pa se znajdejo tudi v mrežah vlečnicah. [[Meso]] trnjevk je mehko, belo in rahlo kiselkastega [[okus]]a, sodi pa med najboljše med vsemi hrustančnicami. Najpogosteje jo pripravljajo v [[brodet]]u, pa tudi kuhano. Kulinarično sodi med drugo ali tretjerazredne ribe. ==Sklici== {{Reflist|25em}} == Viri == * Ellis, J. & Walker, P. 2000. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/39399/all Raja clavata]. 2006 IUCN Red List of Threatened Species. Dostopano 3. avgusta 2007. * Picton, B.E. & Morrow, C.C., 2005. [In] Encyclopedia of Marine Life of Britain and Ireland * http://www.habitas.org.uk/marinelife/species.asp?item=ZF1360 * {{navedi knjigo |author=Zei, M. |title=Morski ribji trg |year=1983 |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana}} ==Zunanje povezave== * {{Wikispecies-inline|Raja clavata}} *[http://www.fishbase.org/summary/2059 Fishbase.org Database: ''Raja clavata''] *[http://www.iucnredlist.org IUCN Red List of all current Threatened Species] * {{SealifePhotos|105883}} {{Taxonbar|from=Q641642}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Raža]] [[Kategorija:Ribe Jadranskega morja]] [[Kategorija:Ribe Sredozemskega morja]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]] 63ew2dsxzm6ey203q1j6dpwv3iasy9f 0 226219 6758380 2044931 2026-09-29T15:08:41Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6758380 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Trnjevka]] {{R from scientific name|fish}} md2i9p61epamu11t2ejbgyyf716kt61 0 230526 6758273 6714341 2026-09-29T12:01:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758273 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snookerja |name = John Pulman |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Died = <!-- Wikidata --> | Deathplace = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{Flagcountry|Anglija}} | Nickname = | Professional = 1946–1982 | High ranking = 7 ([[Svetovna snukerska lestvica 1977/1978|1977/78]]) | Current rank = | Prize money = £11.401<ref name="cuetracker.net">http://www.cuetracker.net/Players/John-Pulman/Career-Total-Statistics {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | High break = 130 (1975 Canadian Open)<ref name="cuetracker.net"/> | Century break = 9<ref name="cuetracker.net"/> | Best finish = Polfinale ([[Svetovno prvenstvo v snukerju 1977 |Svetovno prvenstvo v snukerju 1977]]) | Major wins = 11 | World champ = 1957–1968 (8 krat) }} '''John Pulman''', [[angleži|angleški]] [[snukerist]], * [[12. december]] [[1923]], [[Devon (grofija)|Devon]], † [[25. december]] [[1998]], [[Northampton]]. Pulman je dominiral šport v [[1960.|60. letih]]. ==Kariera== Pulman se je leta [[World Matchplay 1955 (snuker)|1955]] prvič prebil v finale [[World Matchplay (snuker)|World Matchplaya]], kjer je moral priznati premoč [[Fred Davis (snuker)|Fredu Davisu]]. Davis ga je v finalu premagal tudi [[World Matchplay 1956 (snuker)|naslednje leto]], po Davisovi upokojitvi pa je leta [[World Matchplay 1957 (snuker)|1957]] Pulman le osvojil World Matchplay, ki so ga tedaj priredili zadnjič. Leta 1964 so nato znova uvedli [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovno prvenstvo]] in Pulman je slavil že prvo leto vnovične uvedbe. Naslov je nato ubranil šestkrat zapored (dobil je vseh sedem dvobojev proti izzivalcem, kajti prvenstva tedaj de facto ni bilo), zadnjič je bil svetovni prvak leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1964-68|1968]]. Leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1969|1969]] so nato spremenili sistem tekmovanja in Svetovno prvenstvo je postalo turnir na izpadanje, kar se danes splošno obravnava za začetek moderne dobe v zgodovini športa. Pulmanu ni uspelo ubraniti naslova, saj je prvo prvenstvo na izpadanje dobil [[John Spencer (snuker)|John Spencer]], ki je v četrtfinalu izločil tudi Pulmana. Naslednje leto, [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1970|1970]], je svetovni prvak prvič postal Valižan [[Ray Reardon]], ki je v finalu porazil Pulmana z izidom 37-33. Pulman je tedaj še zadnjič nastopil v finalu Svetovnega prvenstva. Pulman je svojo poklicno pot končal leta 1982 in se pridružil britanski televizijski hiši [[British Broadcasting Corporation|BBC]] kot komentator prenosov snukerja. Približno v času upokojitve pa je postal tudi sodelavec televizijske hiše [[ITV]], na kateri se je pridružil ostalim komentatorjem snukerja : [[Dennis Taylor|Dennisu Taylorju]], [[Mark Wildman|Marku Wildmanu]], [[Ray Edmonds]] in [[Jim Meadowcroft|Jimu Meadowcroftu]]. Na mestu vodilnega komentatorja za ITV je ostal do leta 1992, ko so šport izključili iz televizijskega programa. Pulman je umrl leta 1998. ==Osvojeni turnirji== *[[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovno prvenstvo]] - 1964 (dvakrat), 1965 (trikrat), 1966, 1968 *[[News of the World Championship|''News of the World'' Championship]] - 1954, 1957 *[[World Matchplay (snuker)|World Matchplay]] - 1957 == Sklici == {{sklici|1}} {{DEFAULTSORT:Pulman, John}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] [[Kategorija:Svetovni prvaki v snukerju]] a1rtjgtvpb4ymmvhucvt77k9cysdc7t 0 230528 6758277 6733741 2026-09-29T12:15:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758277 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Jordan Brown}} {{Infopolje Igralec snukerja |name = Jordan Brown |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Severna Irska}} | Nickname = | Professional = 2009/10 | High ranking = 90 (2009/2010) | Prize money = £4.581<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Jordan Brown – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Jordan-Brown/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=11 October 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822222611/http://cuetracker.net/players/jordan-brown/career-total-statistics|archive-date=2017-08-22|url-status=dead}}</ref> | High break = 136 <small>([[Players Tour Championship 2010/2011 – Event 1|2010 PTC – Event 1]])</small><ref name="cuetracker" /> | Century break = 9<ref name="cuetracker" /> | Best finish = Last 64 ([[Northern Ireland Open 2016|Northern Irish Open 2016]]) | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Jordan Brown''', [[Severni Irci|severnoirski]] [[snukerist]], * [[9. oktober]] [[1987]]. ==Kariera== Brown se je v svetovni karavani prvič pojavil v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]]. Na prvih dveh jakostnih turnirjih sezone je obstal v prvem krogu kvalifikacij, tako na [[Shanghai Masters 2009|Shanghai Mastersu]] kot na [[Grand Prix 2009 (snuker)|Grand Prixju]] je svoj uvodni dvoboj izgubil z rezultatom 4-5. ==Osvojeni turnirji== ===Amaterski turnirji=== * Prvenstvo Severne Irske - 2008, 2009 == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.worldsnooker.com/player_list-10051.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://prosnookerblog.com/players/jordan-brown/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Brown, Jordan}} [[Kategorija:Severnoirski igralci snukerja]] nw0u2uhyzxbvy81pq3vvn3m1u44kfmk 0 230530 6758488 6718284 2026-09-29T20:25:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758488 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Kuldesh Johal |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Anglija}} | Nickname = | Professional = 2008/2009, 2010/2011 | High ranking = 80 (2008/2009) | Prize money = £21.008<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Kuldesh-Johal/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151004015640/http://cuetracker.net/Players/Kuldesh-Johal/Career-Total-Statistics |archive-date=2015-10-04 |url-status=dead}}</ref> | High break = 127 ([[Prvenstvo Bahrajna 2008]], kvalifikacije) <ref name="johal">[http://prosnookerblog.com/players/kuldesh-johal/ Johalov življenjepis] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100104121053/http://prosnookerblog.com/players/kuldesh-johal/ |date=2010-01-04 }} {{ikona en}}</ref> | Century break = 17 | Best finish = Last 64 ([[UK Championship 2008 (snuker)|UK Championship 2008]], [[China Open 2009 (snuker)|China Open 2009]]) | Other wins = 3 | World champ = }} '''Kuldesh Johal''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[25. september]] [[1980]], [[Huddersfield]], [[Anglija]]. ==Kariera== Johal si je priboril mesto v poklicni snuker karavani [[World Snooker]], potem ko je zanesljivo zasedel prvo mesto na seriji turnirjev Pontins International Open, kjer je osvojil rekordnih 1070 točk na samo osmih turnirjih, od katerih je na dveh tudi zmagal. Drugouvrščenega v seriji, [[Peter Lines|Petra Linesa]], je pustil za sabo za 210 točk. <ref name="johal" /> V sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] pa nato ni uspel pokazati iger, s katerimi je osvojil serijo PIOS, in v celotni sezoni na nobenem od turnirjev jakostne lestvice ni uspel priti dlje od tretjega kroga kvalifikacij. <ref name="johal" /> ==Sklici== {{sklici}} {{Škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Johal, Kuldesh}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] mxpg4a1ndjdji99hn8twvfp4twnalqc 0 230531 6758500 6721345 2026-09-29T21:38:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758500 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Lee Page |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Anglija}} | Nickname = | Professional = 2006/07, 2009/10, <br /> 2013–2015 | High ranking = 91 <small>(junij–julij 2014)</small><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the 2014 Wuxi Classic |date=30 June 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] | url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/96/c2/0,,13165~180886,00.pdf |format=PDF |accessdate=1 July 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140701181005/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/96/c2/0%2C%2C13165~180886%2C00.pdf |archivedate= 1 July 2014 |df= }}</ref> | Prize money = [[funt šterling|£]]11.901<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Lee Page – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Lee-Page/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822221728/http://cuetracker.net/players/lee-page/career-total-statistics|archive-date=2017-08-22|url-status=dead}}</ref> | High break = 121 <small>([[World Snooker Tour#Q School|Q School]] 2013 Event 1)</small><ref>{{navedi splet|title=2013 Q School – Event 1 – Centuries|url=http://www.cuetracker.net/Tournaments/Q-School-Event-1/2013/748/Centuries|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=12 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822221339/http://cuetracker.net/tournaments/q-school-event-1/2013/748/centuries|archive-date=2017-08-22|url-status=dead}}</ref> | Century break = 6<ref name="cuetracker" /> | Best finish = Last 64 <small>([[Wuxi Classic 2014]])</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Lee Page''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[11. junij]] [[1987]], [[Redditch]], [[Anglija]]. ==Kariera== Page se je prvič pridružil karavani v sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]], a je nato v njej dosegal preskromne rezultate, zato je iz karavane za naslednjo sezono izpadel. Vnovič se je kvalificiral vanjo za sezono [[Snuker 2009/10|2009/10]]. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/player_list-9877.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/lee-page/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} *[http://www.global-snooker.com/Lee-Page.asp Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120902090539/http://www.global-snooker.com/Lee-Page.asp |date=2012-09-02 }} {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Page, Lee}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] qbjyskodrgu78x6xie02wn4l909jf8m 0 230533 6758501 6733871 2026-09-29T21:43:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 3 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758501 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Lee Walker |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{WAL}} | Nickname = The Budget Potter | Professional = 1994–2006, 2007–2008, 2014– | High ranking = 46 <small>([[Svetovna snuker lestvica 1999/2000|1999/2000]])</small> | Prize money = 277.918 [[funt šterling|GBP]]<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Lee Walker - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Lee-Walker/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=19 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20180310200831/http://cuetracker.net/players/lee-walker/career-total-statistics|archive-date=2018-03-10|url-status=dead}}</ref> | High break = 140 <small>([[European Open 2004 (snuker)|European Open 2004 kvalifikacije]], [[World Snooker Tour#Q School|Q School]] 2011 Event 3)</small><ref>{{navedi splet|title=2004 European Open - Centuries|url=http://www.cuetracker.net/Tournaments/European-Open/2004/229/Centuries|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=14 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170829165116/http://cuetracker.net/tournaments/european-open/2004/229/centuries|archive-date=2017-08-29|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title=2011 Q School - Event 3 - Centuries|url=http://www.cuetracker.net/Tournaments/Q-School-Event-3/2011/47/Centuries|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=14 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822180506/http://cuetracker.net/tournaments/q-school-event-3/2011/47/centuries|archive-date=2017-08-22|url-status=dead}}</ref> | Century break = 38<ref name="cuetracker"/> | Best finish = Četrtfinale <small>([[Svetovno prvenstvo v snukerju 1997|Svetovno prvenstvo 1997]])</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Lee Walker''', [[valižani|valižanski]] igralec [[snuker]]ja, * [[11. februar]] [[1976]], [[Abergwesyn]], [[Wales]]. ==Kariera== Walker se je uvrstil v četrtfinale [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1997|Svetovnega prvenstva 1997]], potem ko je izločil [[Dave Harold|Dava Harolda]] (10-7) in [[Alan McManus|Alana McManusa]] (13-10). V četrtfinalu ga je nato premagal Kanadčan [[Alain Robidoux]] (8-13), ki pa je nato izpadel že v naslednjem krogu, v polfinalu proti kasnejšemu prvaku [[Ken Doherty|Kenu Dohertyju]]. Dosežka nikoli ni uspel ponoviti, čeprav se mu je na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2004|Svetovnem prvenstvu 2004]] precej približal, tedaj si je z zmago nad [[Stephen Lee|Stephenom Leejem]] z 10-7 priigral mesto v osmini finala, kjer je priznal premoč [[David Gray (snuker)|Davidu Grayu]], ki je bil boljši z izidom 13-5. Po sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]] je izpadel iz svetovne karavane, a se je že naslednjo sezono vrnil, potem ko je si je mesto v njej povrnil z dobrimi igrami na seriji turnirjev PIOS (Pontin’s International Open Series). ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_Welsh/wales_lee_walker.htm Profil na Global Snooker] {{ikona en}} *[http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8143 Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Walker, Lee}} [[Kategorija:Valižanski igralci snukerja]] 6a3n5ud5umegv1a4hade5bzl6l0klh2 0 230534 6758512 6733749 2026-09-29T22:40:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758512 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Li Hang |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{CHN}} | Nickname = | Professional = 2008–2010, 2013– | High ranking = 46 | Prize money = 142.719 [[funt šterling|GBP]]<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Li Hang – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Li-Hang/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=25 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170822222514/http://cuetracker.net/players/li-hang/career-total-statistics|archive-date=2017-08-22|url-status=dead}}</ref> | High break = 141 <small>([[Šanghaj Masters 2014 (snuker)|Šanghaj Masters 2014]])</small> | Century break = 46<ref name="cuetracker" /> | Best finish = polfinale <small>([[China Championship 2017 (snuker)|China Championship 2017]] | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Li Hang''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 李行; [[pinjin]]: ''Lǐ Háng''), [[kitajci|kitajski]] igralec [[snuker]]ja, * [[4. oktober]] [[1990]], [[Džindžou]], [[Liaoning]], [[Ljudska republika Kitajska]]. ==Kariera== Hang je debitiral med profesionalci v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]]. V poklicno snuker karavano se je uvrstil po zmagi na Azijskem prvenstvu do 21 let v Rangunu, kjer je v finalu premagal rojaka [[Li Juan (snuker)|Li Juana]] 6-1. Sodeloval je tudi na turnirju [[Jiangsu Classic|Džjangsu Classic]] leta [[Jiangsu Classic 2008|2008]], kjer je resda končal kot zadnji v svoji skupini, a mu je zato uspelo premagati finalista [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovnega prvenstva 2008]] [[Allister Carter|Allisterja Carterja]] 2-0. V svoji prvi poklicni sezoni je prikazoval solidne igre, s katerimi je brez težav ubranil svoje mesto v karavani. V svojem prvem kvalifikacijskem dvoboju za nastop na [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnem prvenstvu]] je moral priznati premoč [[Daniel Wells (snuker)|Danielu Wellsu]], ki ga je izločil z izidom 10-9. Decembra 2022 je zveza WPBSA suspendirala Lija s poklicne turneje med preiskavo nameščanja dvobojev.<ref>{{navedi novice |title=UK Championship winner Zhao latest to be suspended |language=en-GB |work=BBC Sport |url=https://www.bbc.com/sport/snooker/64152359 |access-date=2023-01-03}}</ref> Januarja 2023 je bil obtožen nameščanja dvoboja, oviranja preiskave in polaganja stav na izid dvobojev. Na zasedanju neodvisne disciplinske komisije sta z rojakom [[Liang Wengbo|Liangom Wenbojem]] prejela doživljenjsko prepoved tekmovanja, prvi tak primer v zgodovini snukerja.<ref>{{navedi splet |last=Huart |first=Matt |date=2023-01-18 |title=WPBSA Statement {{!}} 18 January 2023 |url=https://wpbsa.com/wpbsa-statement-18-january-2023/ |access-date=2023-01-18 |website=WPBSA |language=en-GB}}</ref> == Skici== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat}} * [http://www.worldsnooker.com/page/PlayersAlphabeticalArticle/0,,13165~3222669,00.html Profil na World Snooker] {{en}} * [http://prosnookerblog.com/players/li-hang/ Profil na Pro Snooker] {{en}} * [http://www.global-snooker.com/Li-Hang.asp Profil na global-snooker.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100101200101/http://global-snooker.com/Li-Hang.asp |date=2010-01-01 }} {{en}} {{škrbina-snuker}} [[Kategorija:Kitajski igralci snukerja]] [[Kategorija:Športniki, kaznovani zaradi nameščanja tekem]] [[Kategorija:Doživljenjsko kaznovani športniki]] 5hhildefmw9xkmiguu6s2mzefape1hx 0 230555 6758527 6733811 2026-09-30T03:31:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758527 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Marcus Campbell | Nickname = The Dumbarton Destroyer |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{SCO}} | Professional = 1991–2015 | High ranking = 20 <small>(april–maj 2012)</small><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Bank of Beijing China Open 2012 |date=2 April 2012 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/95/a7/0,,13165~173973,00.pdf|work=World Snooker|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|format=PDF|accessdate=1 January 2013}}</ref> | Prize money = 609.844 [[funt šterling|GBP]]<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Marcus Campbell - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Marcus-Campbell/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=14 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170831222114/http://cuetracker.net/players/marcus-campbell/career-total-statistics|archive-date=2017-08-31|url-status=dead}}</ref> | High break = [[Niz 147 točk|147]] <small>([[Prvenstvo Bahrajna 2008]])</small> | Century break = 59<ref name="cuetracker"/> | Best finish = Polfinale <small>([[Wuxi Classic 2012]])</small> | Minor wins = 1 | Other wins = 1 | World champ = }} '''Marcus Campbell''', [[škoti|škotski]] igralec [[snuker]]ja, * [[22. september]] [[1972]], [[Drylaw]], [[Edinburgh]], [[Škotska]]. ==Kariera== Campbell živi v [[Erskine|Erskinu]]. Profesionalec je od leta 1991, devet zaporednih sezon že drži mesto med najboljšimi 64 igralci sveta po svetovni jakostni lestvici. Campbella se poznavalci športa morebiti najbolje spominjajo po tem, da je na turnirju [[UK Snooker Championship 1998]] ponižal sedemkratnega svetovnega prvaka [[Stephen Hendry|Stephena Hendryja]] z izidom 9-0. Ta izid imajo poznavalci tudi za enega najpresenetljivejših rezultatov v zgodovini športa. Po Hendryju je premagal še [[Quinten Hann|Quintena Hanna]] z 9-6, a nato v osmini finala izgubil proti [[Steve Davis|Stevu Davisu]] s 6-9. V tej sezoni je dosegel tudi svojo najboljšo uvrstitev na katerem od jakostnih turnirjev, to je bila uvrstitev v četrtfinale turnirja [[Scottish Open 1999 (snuker)|Scottish Open 1999]]. Sezono [[Snuker 2007/08|2007/08]] je začel z uvrstitvijo v osmino finala turnirja [[Grand Prix (snuker)|Grand Prix]], potem ko je izločil dva vrhunska igralca, [[Graeme Dott|Graema Dotta]] in [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthonyja Hamiltona]]. Njegovo pot na turnirju je nato končal [[Joe Swail]], izid je bil 2-5. Zatem se je uvrstil v šestnajstino finala turnirja [[Welsh Open (snuker)|Welsh Open]], na katerem je premagal [[Lee Spick|Leeja Spicka]], [[Ricky Walden|Rickyja Waldena]] in [[Gerard Greene|Gerarda Greena]]. Naposled je z rezultatom 4-5 tesno izgubil proti Kitajcu [[Ding Junhui|Dingu Junhuiju]]. Na [[Prvenstvo Bahrajna 2008|Prvenstvu Bahrajna 2008]] je v wildcard krogu dosegel [[niz 147 točk]]. V prvem krogu glavnega dela turnirja ga je nato z izidom 5-4 izločil [[Neil Robertson (snuker)|Neil Robertson]]. Campbell trenira v Q Clubu v Glasgowu, njegova trening partnerja sta [[Alan McManus]] in [[Stephen Maguire]]. Njegov trenutni trener je Steven Sillars. Pred kratkim je povil sina. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Marcus Campbell}} *[http://www.worldsnooker.com/player_list-7518.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Campbell, Marcus}} [[Kategorija:Škotski igralci snukerja]] 48ee3nbv8g9t3fwikc02kf5kmddpqrk 0 230556 6758529 6733776 2026-09-30T04:02:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758529 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Mark Boyle |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{SCO}} | Nickname = | Professional = 2006/2007, 2009/2010 | High ranking = 88 (2009/2010) | Current rank = | Prize money = 110.000 [[funt šterling|GBP]]<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/Players/Mark-Boyle/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151007152106/http://cuetracker.net/Players/Mark-Boyle/Career-Total-Statistics |archive-date=2015-10-07 |url-status=dead}}</ref> | High break = 147 (Red Triangle Pro-Am) | Century break = 114 | Best finish = Last 80 (3 krat) | Other wins = | World champ = }} {{zaa|[[škoti|škotskega]] umetnika|Mark Boyle}} '''Mark Boyle''', [[škoti|škotski]] igralec [[snuker]]ja, * [[19. februar]] [[1981]]. ==Kariera== Boyle se je prvič pridružil svetovni karavani v sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]]. ==Osvojeni turnirji== ===Amaterski turnirji=== * Škotsko prvenstvo v blijardu - 2003 * Home Internationals (s Škotsko) - 2005 * Škotsko državno amatersko prvenstvo v snukerju - 2009 ==Zasebno življenje== Boyle dela kot pismonoša v [[Glasgow]]u. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/player_list-9055.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://www.global-snooker.com/Mark-Boyle.asp?tf=1 Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090808002936/http://www.global-snooker.com/Mark-Boyle.asp?tf=1 |date=2009-08-08 }} {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/mark-boyle/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Boyle, Mark}} [[Kategorija:Škotski igralci snukerja]] e33d8zg5jcx5atjuch1uwd147t55gqf 0 230557 6758528 6733737 2026-09-30T03:59:22Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758528 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Mark Allen}} {{Infopolje Igralec snukerja |name = Mark Allen |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | Nickname = "All-in" <br /> "The Pistol" (''"Pištola"'') | Sport country = {{flagicon|NIR}} [[Severna Irska]] | Professional = 2005– | High ranking = 6 <small>(marec–maj in junij 2013, november 2014–januar 2015, avgust–september 2016)</small><ref>{{navedi splet|title=Issued after the PTC Grand Final 2013 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/82/bb/0,,13165~179074,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=18 March 2013 |accessdate=19 March 2013 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103171457/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/82/bb/0%2C%2C13165~179074%2C00.pdf |archivedate=3 November 2014 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the China Open 2013 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/b2/bb/0,,13165~179122,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=2 April 2013 |accessdate=29 April 2013 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20130421032929/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/b2/bb/0%2C%2C13165~179122%2C00.pdf |archivedate=21 April 2013 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|title=Issued after the Bugarian Open 2013 (ET1) |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/47/bd/0,,13165~179527,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=12 June 2013 |accessdate=13 June 2013 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://www.webcitation.org/6HYqT7XIU?url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/47/bd/0%2C%2C13165~179527%2C00.pdf |archivedate=22 June 2013 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the International Championship 2014 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/28/c4/0,,13165~181288,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=3 November 2014 |accessdate=3 November 2014 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103163447/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/28/c4/0%2C%2C13165~181288%2C00.pdf |archivedate=3 November 2014 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Ruhr Open 2014 (ET4) |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/66/c4/0,,13165~181350,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=24 November 2014 |accessdate=26 November 2014 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141125165841/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/66/c4/0%2C%2C13165~181350%2C00.pdf |archivedate=25 November 2014 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Coral UK Championship 2014 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/2/c5/0,,13165~181506,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=8 December 2014 |accessdate=11 December 2014 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141214182426/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/2/c5/0%2C%2C13165~181506%2C00.pdf |archivedate=14 December 2014 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Kreativ Dental Lisbon Open 2014 (ET5) |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/3e/c5/0,,13165~181566,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=15 December 2014 |accessdate=15 December 2014 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141230170631/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/3e/c5/0%2C%2C13165~181566%2C00.pdf |archivedate=30 December 2014 |df= }}</ref> | Prize money = 1.803.110 [[funt šterling|GBP]]<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/players/mark-allen/career-total-statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150708032348/http://www.cuetracker.net/Players/Mark-Allen/Career-Total-Statistics |archive-date=2015-07-08 |url-status=dead}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] <small>([[UK Championship 2016]])</small><ref name="Mark Allen hits first 147 in York">{{navedi splet|title=Mark Allen|url=http://www.bbc.co.uk/sport/snooker/38124944}}</ref> | Century break = 320<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=2 December 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 3 | Minor wins = 5 | Other wins = 1 | World champ = }} '''Mark Allen''', [[severni Irci|severnoirski]] igralec [[snuker]]ja, * [[22. februar]] [[1986]], [[Antrim]], [[grofija Antrim|Antrim]], [[Severna Irska]]. Allen je leta 2004 osvojil Svetovno amatersko prvenstvo<ref name="World Amateur">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/4068769.stm "Allen v žep pospravil svetovni amaterski naslov"] BBC Sport. Pridobljeno 8. junija 2009. {{ikona en}}</ref>, profesionalec je postal v sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]]. V sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]] zaseda na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] 11. mesto. Doslej se je trikrat uvrstil v polfinale jakostnih turnirjev, kar so tudi njegovi najboljši dosežki kariere. To mu je uspelo na turnirjih [[Northern Ireland Trophy 2007]], [[Prvenstvo Bahrajna 2008|Prvenstvu Bahrajna 2008]] in [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnem prvenstvu 2009]]. Junija 2009 je osvojil svoj prvi poklicni turnir, ko je slavil na nejakostnem povabilnem turnirju [[Jiangsu Classic 2009|Jiangsu Classic]]. <ref name="First Title">[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8087785.stm "Allen prekrižaril do prvega poklicnega naslova"], BBC Sport. Pridobljeno 7. junija 2009 {{ikona en}}</ref> Allen je levičar, njegov najvišji niz znaša 146 točk, dosegel ga je v kvalifikacijah turnirja [[UK Snooker Championship 2007|UK Championship 2007]]. Njegov stil igranja je zelo ustvarjalen in nagnjen k ustvarjanju visokih nizov. Od ostalih igralcev se malce razlikuje po tem, da redko razbije kup rdečih krogel zgodaj v framu in raje najprej pospravi proste rdeče krogle, da si tako hitro zagotovi vodstvo. ==Kariera== Med poklicne igralce se je podal v sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]], ko je bila za njim odlična amaterska kariera. Osvojil je namreč Prvenstvo Severne Irske do 19 let in Evropsko prvenstvo 2004 v Avstriji, na katerem je v finalu premagal Maltežana [[Alex Borg|Alexa Borga]]. Temu je dodal še zmagi na IBSF Svetovnem amaterskem prvenstvu (v finalu je porazil [[Steve Mifsud|Steva Mifsuda]] z 11-6)<ref name="world-snooker">[http://www.worldsnooker.com/player_list-8231.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}}</ref> in Svetovnem prvenstvu do 19 let, obe lovoriki je osvojil leta 2005. <ref name="pro-blog">[http://prosnookerblog.com/2009/01/25/spotlight-on-mark-allen/ Profil na Pro Snooker Blog] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100104133749/http://prosnookerblog.com/2009/01/25/spotlight-on-mark-allen/ |date=2010-01-04 }} {{ikona en}}</ref> Istega leta je zmagal tudi na Evropskem prvenstvu do 19 let, v finalu je izločil [[Chris Norbury|Chrisa Norburyja]] s 6-5. <ref name="world-snooker"/> Pred tem je osvojil še dva naslova prvaka Severne Irske (do 16 in do 14 let). Allenovo zgodnjo kariero sta v največji meri sponzorirala njegova starša, saj sta prodala hišo, da bi sinu omogočila nadaljnjo kariero. Na samem začetku ga je poleg staršev finančno podprla tudi [[Narodna loterija (Združeno kraljestvo)|Narodna loterija]]. <ref>[http://www.lotteryfunding.org.uk/uk/lottery-funders-listing/sports-council-ni/sni-mark-allan-case-study.htm "Narodna loterija - Mark Allan"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110724103324/http://www.lotteryfunding.org.uk/uk/lottery-funders-listing/sports-council-ni/sni-mark-allan-case-study.htm |date=2011-07-24 }}, Narodna loterija. Pridobljeno 26. aprila 2009. {{ikona en}}</ref> V krstni sezoni [[Snuker 2005/06|2005/06]] se je Allenu uspelo prebiti v dve osmini finala jakostnih turnirjev – [[UK Snooker Championship 2005|UK Championshipa]] in [[Welsh Open 2005|Welsh Opena]]. Na UK Championshipu je v osmina finala izgubil proti [[Steve Davis|Stevu Davisu]] s 7-9, na Welsh Openu pa proti [[Shaun Murphy (snuker)|Shaunu Murphyju]] z 2-5, čeprav je že vodil z 2-0. V sezoni 2005/06 se je Allenu uspelo uvrstiti še v zadnji krog kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2006|Svetovno prvenstvo]]. Po zmagah nad [[Adam Davies (snuker)|Adamom Daviesom]] (10-7), [[Justin Astley|Justinom Astleyem]] (10-3) in [[Patrick Wallace|Patrickom Wallacom]] (10-6) ga je nato izločil [[Andy Hicks]] z 10-7. Allen je proti Hicksu sicer vodil že s 7-4. Allenu se je odprlo tudi na domačem turnirju [[Northern Ireland Trophy]], ki v sezoni 2005/06 še ni štel za jakostno lestvico. Na turnir se je sicer uvrstil s pomočjo wildcard vstopnice, a je nato svoje mesto na turnirju upravičil, tako da je premagal najprej Steva Davisa (4-0), nato pa še [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]] (4-1). V četrtfinalu ga je izločil [[Stephen Hendry]] s 5-1. <ref>[http://www.smart-web.cz/danny/ronnie/index.php?nid=1380&lid=CZ&oid=154095 Northern Ireland Trophy 2005], WWW Snooker, 25. avgust 2008. Pridobljeno 26. aprila 2009. {{ikona en}}</ref> Naslednja sezona se je izkazala za še uspešnejšo, saj se je marca 2007 kvalificiral za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovno prvenstvo]]. Tam je nanizal tri zaporedne zmage, nad [[Lee Spick|Leejem Spickom]] (10-5), [[Rod Lawler|Rodom Lawlerjem]] (10-5) in [[Robert Milkins|Robertom Milkinsom]] (10-4). Na glavnem turnirju je v prvem krogu šokiral svetovnega prvaka iz leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1997|1997]] [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]] in zmagal z 10-7. <ref>[http://www.guardian.co.uk/sport/2007/apr/25/snooker.sport Doherty senzacionalno izpadel proti Allenu]" The Guardian, 25. april 2007. Pridobljeno 26. aprila 2009. {{ikona en}}</ref> V drugem krogu je Allena odpravil [[Matthew Stevens]] s 13-9. Allen si je s tem zagotovil mesto med najboljšo dvaintrideseterico na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]], zasedel je 29. mesto. Na [[Grand Prix 2007 (snuker)|Grand Prixu 2007]] je Allen povzročil manjši škandal med dvobojem proti Kenu Dohertyju. Ker je bil Allen nezadovoljen s črno žogo, ki se ni vrnila na želeno mesto, je Allen udaril po robu mize s pestjo. Sodnik mu je povedal, da ga bo opozoril, če to stori še enkrat. Allen ni prejel opozorila in na koncu dvoboj dobil s 4-3. Doherty je napadel Allena z besedami: ''»On je bil sramoten. Za dokaj mladega igralca med profesionalci ima resen problem z odnosom do igre.«'' Allen je kasneje komentiral: ''»Bila je izključno moja krivda. Če bodo sledile sankcije, potem bodi tako.«'' <ref>[http://www.independent.ie/sport/other-sports/doherty-appalled-by-allens-poor-behaviour-1198878.html Doherty šokiran nad Allenovim obnašanjem]", ''The Independent'', 18. oktober 2007. Pridobljeno 27. aprila 2009. {{ikona en}}</ref> Allenu se nato ni uspelo prebiti v končnico turnirja, v skupini F je zasedel tretje mesto, medtem ko je Doherty zasedel šele peto mesto v skupini. Na domačem turnirju [[Northern Ireland Trophy 2007]] je nato Allen dosegel velik uspeh, saj se je ob podpori občinstva uvrstil v polfinale. Za to je potreboval zmage nad [[Rod Lawler|Rodom Lawlerjem]] (5-1), [[Graeme Dott|Graemom Dottom]] (5-3), [[Ryan Day|Ryanom Dayem]] (5-3) in [[Gerard Greene|Gerardom Greenom]] (5-3). V polfinalu ga je odpravil [[Fergal O'Brien]] s 6-3. <ref name="pro-blog"/> Na [[UK Snooker Championship 2007|UK Championshipu 2007]] je Allenu uspel velikanski podvig, saj se je prebil v četrtfinale po zmagi nad otroškim vzornikom [[Stephen Hendry|Stephenom Hendryjem]] z 9-4. V drugem krogu je bil od njega boljši [[Mark J. Williams|Mark Williams]] z 9-5. Tudi proti Williamsu se je Allen dobro boril, dvoboj je odprl z dvema nizoma vsaj 100 točk v prvih treh framih in si kmalu nagrabil vodstvo 5-1. Williams pa se je vrnil in zmagal z 9-5. Na [[China Open 2008 (snuker)|China Openu]] se je Allen po zmagah nad [[Neil Robertson (snuker)|Neilom Robertsonom]] (5-2) in [[Allister Carter|Allisterjem Carterjem]] (5-3) uvrstil v četrtfinale, kjer je nato izpadel proti [[Shaun Murphy (snuker)|Shaunu Murphyju]], izid je bil 3-5. Na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovnem prvenstvu 2008]] je Allen izpadel že v prvem krogu, izločil ga je Stephen Hendry z 10-9. Ta dvoboj bi se lahko drugače obrnil, saj je Allen vodil že s 6-3 in 9-7. Kljub porazu v prvem krogu Svetovnega prvenstva pa si je Allen zagotovil mesto med elitno šestnajsterico svetovne jakostne lestvice za sezono [[Snuker 2008/09|2008/09]]. Za to se lahko zahvali ostalim tekmecem za mesto v šestnajsterici, ki so prav tako vsi izpadli v prvem krogu – [[Matthew Stevens|Matthewu Stevensu]], [[Ken Doherty|Kenu Dohertyju]] in [[Jamie Cope|Jamieju Copeu]]. V sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] se je Allenu uspelo uvrstiti v četrtfinale [[Northern Ireland Trophy 2008|Northern Ireland Trophyja]]. Do četrtfinala je premagal [[Dominic Dale|Dominica Dala]] (5-4) in Marka Williamsa (5-3), zanj usoden pa je bil Allister Carter s 5-2. Allen je napravil izjemen dosežek na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnem prvenstvu 2009]], na katerem je v osmini finala senzacionalno prebil obrambo [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]] in slavil uvrstitev v četrtfinale z izidom 13-11. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8015260.stm Božanski Allen presenetil O'Sullivana]", BBC Sport, 25. april 2009. Pridobljeno 26. aprila 2009. {{ikona en}}</ref> Z istim izidom je izločil še [[Ryan Day|Ryana Daya]]<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8025657.stm Allen poslal domov Daya], BBC Sport, 29. april 2009. Pridobljeno 2. maja 2009. {{ikona en}}</ref> in se prvič v karieri prebil v polfinale Svetovnega prvenstva, kjer je klonil proti kasnejšemu prvaku [[John Higgins (snuker)|Johnu Higginsu]]. Higgins si je hitro nagrabil vodstvo s 13-3, kar pa Allenu ni preprečilo, da bi se s silovitim finišem vsaj približal tekmecu na častno razliko, končni izid je bil 13-17. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8027621.stm Higgins odpravil Allena za mesto v finalu], BBC Sport, 2. maj 2009. Pridobljeno 2. maja 2009. {{ikona en}}</ref> Kmalu po prvenstvu je nastopil na nejakostnem povabilnem turnirju [[Jiangsu Classic 2009|Jiangsu Classic]] in si priboril svojo prvo poklicno zmago, v finalu je namreč z izidom 6-0 odpravil [[Ding Junhui|Dinga Junhuija]]. <ref name="Allen cruises to first pro win">{{navedi splet | url = http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8087785.stm | title = Allenova prva poklicna zmaga | publisher = BBC Sport | date = 2009-06-07 | accessdate = 2009-07-06 }} {{ikona en}}</ref> ==Osebno življenje== Allen je poročen s številko 1 na svetovni jakostni lestvici ženskih igralk [[Reanne Evans|Reanno Evans]], za katero pravi, da ga je premagala le enkrat med vajo. Maja 2006 se jima je rodila hčerka Lauren. <ref name="world-snooker"/> <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/6572385.stm Markov fan club] {{ikona en}}</ref> Allen je zmago na IBSF Svetovnem amaterskem prvenstvu posvetil svojim staršem, ki so nekaj let prej prodali hišo, da bi mu pomagali pri njegovi karieri. <ref name="world-snooker"/> Allen je odraščal v Antrimu, kjer je obiskoval srednjo klasično šolo v Antrimu. <ref name="world-snooker"/> Allen je priložnostni [[golf]]ist in privrženec nogometnega kluba [[Manchester United F.C.|Manchester United]]. <ref name="world-snooker"/> Allen podobno kot nekateri ostali igralci, npr. [[Mark J. Williams|Mark Williams]] in [[Steve Davis]], trpi za [[barvna slepota|barvno slepoto]], zaradi katere ima občasno težave pri prepoznavanju rjave krogle, še posebej če se nahaja v bližini rdečih krogel. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8021498.stm Allen igra proti nasprotnikom in barvni slepoti], BBC Sport, 27. april 2000. Pridobljeno 27. aprila 2009. {{ikona en}}</ref> ==Osvojeni turnirji== ===Nejakostni turnirji=== * [[Jiangsu Classic]] - [[Jiangsu Classic 2009|2009]] ===Amaterski turnirji=== * IBSF svetovno amatersko prvenstvo - 2004 * EBSA evropsko prvenstvo - 2004 * EBSA evropsko prvenstvo do 19 let - 2005 ==Sklici== {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== *[http://prosnookerblog.com/players/mark-allen/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} *[http://www.110sport.com/110clients/snooker/markallen.php Profil na 110sport.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080818232725/http://www.110sport.com/110clients/snooker/markallen.php |date=2008-08-18 }} {{ikona en}} *[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Results/2006-7/2007-888-crucible.htm Global Snooker Centre: 2006-07 888.com Svetovno prvenstvo, izidi] {{ikona en}} *[http://www.uk8ball.com/viewtopic.php?forum=37&topic=27509 UK8Ball Top-16 Forum] {{ikona en}} {{-}} {{Top sixteen male snooker players}} {{DEFAULTSORT:Allen, Mark}} [[Kategorija:Severnoirski igralci snukerja]] tfntmxz95vaq624eekh69ttu8r83izz 0 230558 6758530 6736462 2026-09-30T04:04:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758530 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Mark Davis |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Professional = 1991– | High ranking = 12 {{small|(junij 2013 in marec–maj 2014)}}<ref>{{navedi splet|title=Issued after the Bugarian Open 2013 (ET1) |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/47/bd/0,,13165~179527,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |date=12 June 2013 |accessdate=13 June 2013 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=http://www.webcitation.org/6HYqT7XIU?url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/47/bd/0%2C%2C13165~179527%2C00.pdf |archivedate=22 June 2013 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet|title=The World Professional Billiards & Snooker Association Official World Rankings after the Haikou World Open 2014|url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/de/c0/0,,13165~180446,00.pdf|work=worldsnooker.com|publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|date=17 March 2014|accessdate=19 April 2014|format=PDF}}</ref><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the Players Championship 2014 |date=31 March 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/fe/c0/0,,13165~180478,00.pdf |format=PDF |accessdate=10 April 2014 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140406152537/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/fe/c0/0%2C%2C13165~180478%2C00.pdf |archivedate=6 April 2014 |df= }}</ref><ref>{{navedi splet |title=World Rankings after the China Open 2014 |date=7 April 2014 |work=World Snooker |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/1c/c1/0,,13165~180508,00.pdf |format=PDF |accessdate=17 April 2014 }}</ref> | Prize money = [[funt šterling|£]]1.198.715<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/players/mark-davis/career-total-statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150319101925/http://www.cuetracker.net/Players/Mark-Davis/Career-Total-Statistics |archive-date=2015-03-19 |url-status=dead}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] {{small|(2 krat)}} | Century break = 221<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=6 October 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Best finish = polfinale {{small|(x4)}} | Ranking wins = | Other wins = 5 | World champ = }} {{drugipomeni|Mark Davis}} '''Mark Davis''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[12. avgust]] [[1972]]. Davis prihaja iz [[St Leonards-on-Sea|St. Leonards]]a, [[Sussex]], [[Anglija]]. Vrhunec njegove dosedanje kariere je bila zmaga na turnirju [[Benson & Hedges Championship]] leta 2002, s katero si je prislužil nastop na prestižnem turnirju [[Masters (snuker)|Masters]]. == Kariera == Davis je prvič opozoril nase leta 1995, ko je v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1995|Svetovnega prvenstva]] izločil [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]] z 10-7. V drugem krogu ga je nato domov poslal [[Peter Ebdon]] (7-13), Irec Doherty pa se je Davisu oddolžil dve leti kasneje, ko sta se znova srečala v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1997|Svetovnega prvenstva]]. Izid je bil 10-8 v korist Dohertyja, ki je nato osvojil tudi prvenstvo in s tem edinkrat v karieri postal svetovni prvak. Poleg omenjenih dveh nastopov je Davis v prvem krogu Svetovnega prvenstva igral še v letih [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1994|1994]], [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2001|2001]] in [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|2008]]. Nazadnje, leta 2008, se je prebil čez dve kvalifikacijski oviri ([[Leo Fernandez]] 10-9 in [[Gerard Greene]] 10-2) in nato izgubil v prvem krogu proti [[Mark J. Williams|Marku Williamsu]], izid je bil 3-10. Davis je bil blizu izpada iz svetovne karavane ob prelomu tisočletja, a se je nato po prelomu pobral in se vrnil med najboljših 48 igralcev na svetovni jakostni lestvici. Leta 2001 je dosegel četrtfinale turnirja [[Scottish Open 2001 (snuker)|Scottish Open]] (porazil ga je Ken Doherty s 5-3), ki pa je bil njegov drugi četrtfinale na katerem od jakostnih turnirjev. Prvič je v četrtfinalu jakostnega turnirja igral leta 1996 na turnirju [[German Open 1996 (snuker)|German Open]], tedaj je bil od njega boljši [[Nigel Bond]] s 5-1. V prvi krog glavnega del Svetovnega prvenstva leta 2008 se je prebil po dveh skromnih sezonah, v katerih je padel na 58. mesto jakostne lestvice. Sezono [[Snuker 2008/09|2008/09]] je začel odlično, saj je na turnirju [[Northern Ireland Trophy 2008]] v prvem krogu premagal lokalnega upa [[Joe Swail|Joeja Swaila]] (5-4) in nato v drugem krogu še Kitajca [[Ding Junhui|Dinga Junhuija]] (5-4). Njegovo zmago proti Kitajcu Dingu so sploh dostikrat že označili za eno najboljših zmag njegove kariere. Zmage pa ni uspel prenesti naprej v osmino finala, saj ga je tam odpravil [[Ali Carter]] z izidom 5-2. Dobro formo je prikazal še na dveh turnirjih sezone, [[Prvenstvo Bahrajna 2008|Prvenstvu Bahrajna]] in [[UK Snooker Championship 2008|UK Championshipu]], na obeh se je prebil skozi sito kvalifikacij, a se je na obeh poslovil že v prvem krogu glavnega dela turnirja, na turnirju UK Championship je sicer dvoboj proti [[Joe Perry (snuker)|Joeju Perryju]] izgubil zaradi težav z želodcem. <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snuker/7781545.stm O'Sullivan preživel McLeodov napad]{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{en}}</ref> Tako je že po petih od osmih jakostnih turnirjev sezone presegel dosežene točke za jakostno lestvico iz celotne sezone [[Snuker 2007/08|2007/08]]. Davis je v karieri do oktobra 2008 ustvaril 88 nizov vsaj 100 točk, s čimer je prehitel nekatere svoje po rezultatih uspešnejše sodobnike, npr. Joeja Swaila, [[Mark King (snuker)|Marka Kinga]] in [[David Roe|Davida Roeja]]. <ref name="Chris Turners TOP CENTURY MAKERS">{{navedi splet | url = http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Centuries.htm | title = Snooker arhiv Chrisa Turnerja: Ustvarjalci nizov | publisher = | date = 2008 | accessdate = 2008-08-30 | archive-date = 2013-02-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20130210111241/http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Centuries.htm | url-status = dead }} {{en}}</ref> ==Zasebno življenje== Davis ima brata Steva, ki pa razen enakega imena ni v nikakršni povezavi s šestkratnim svetovnim prvakom [[Steve Davis|Stevom Davisom]]. == Osvojeni turnirji == === Nejakostni turnirji === * [[Masters Qualifiers|Benson & Hedges Championship]] - 2002 ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Mark Davis}} * [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-7542.htm Profil na World Snooker] {{en}} * [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-7542.htm Profil na World Snooker] {{en}} {{DEFAULTSORT:Davis, Mark}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] ognm2h61jid77yyse1j9z44fmaaw7f2 0 230559 6758531 6718302 2026-09-30T04:07:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758531 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Mark Joyce |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 2006– | High ranking = 31 <small>(november 2014)</small><ref>{{navedi splet|title=World Rankings after the International Championship 2014 |url=http://www.worldsnooker.com/staticFiles/28/c4/0,,13165~181288,00.pdf |work=worldsnooker.com |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]] | date=3 November 2014 |accessdate=3 November 2014 |format=PDF |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20141103163447/http://www.worldsnooker.com/staticFiles/28/c4/0%2C%2C13165~181288%2C00.pdf |archivedate=3 November 2014 |df= }}</ref> | Prize money = [[funt šterling|£]]299.016<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Mark Joyce – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Mark-Joyce/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=5 February 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20190331201156/https://cuetracker.net/players/mark-joyce/career-total-statistics|archive-date=2019-03-31|url-status=dead}}</ref> | High break = 143 <small>([[UK Championship 2010 (snuker)#Century breaks|UK Championship 2010]])</small> | Century break = 82<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=8 November 2015|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Best finish = Četrtfinale <small>(4 krat)</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Mark Joyce''', [[angleži|angleški]] [[snukerist]], * [[11. avgust]] [[1983]]. ==Kariera== Joyce prebiva v [[Walsall]]u. Po mnenju poznavalcev je pred njim svetla prihodnost v športu snukerja. Nase je sicer opozoril že kot amater, ko je leta 2001 osvojil Evropsko prvenstvo do 19 let, leta 2005 turnir English Open in leta 2006 Amatersko prvenstvo Anglije, kjer je v finalu z 8-3 premagal [[Martin O’Donnell|Martina O'Donnella]]. Serijo turnirjev Pontin’s International Open Series v sezoni 2005/06 je Joyce končal na petem mestu, od osmih turnirjev v sezoni je zmagal drugega, skupna uvrstitev na seriji pa mu je omogočila preboj v svetovno karavano. V njej še ni dosegel vidnejšega rezultata, še najboljši je bil leta 2009 na turnirju [[Grand Prix (snuker)|Grand Prix]], na katerem se je uvrstil med najboljših 32 igralcev. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/player_list-9294.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Joyce, Mark}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] ssryjp2qakee725j3cfbidj1mcc83am 0 230560 6758532 6718325 2026-09-30T04:10:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758532 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Mark King |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = The Romford Battler<br>The Royal King | Professional = 1991– | High ranking = 11 ([[Svetovna snuker lestvica 2002/03|2002/03]]) | Prize money = [[funt šterling|£]]1.421.407<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Mark King – Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Mark-King/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=18 December 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20170831221515/http://cuetracker.net/players/mark-king/career-total-statistics|archive-date=2017-08-31|url-status=dead}}</ref> | High break = 146 <small>([[UK Championship 2006 (snuker)#Televised stage centuries|UK Championship 2006]])</small> | Century break = 128<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=23 November 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Ranking wins = 1 | Other wins = | World champ = }} {{drugipomeni|Mark King}} '''Mark King''', [[angleži|angleški]] igralec [[Snuker|snukerja]], * [[28. marec]] [[1974]]. King še ni osvojil nobenega jakostnega turnirja, a se je dvakrat prebil v finale in obakrat izgubil. Prvič je bilo to na turnirju [[Welsh Open 1997 (snuker)|Welsh Open 1997]], na katerem ga je premagal [[Stephen Hendry]] z 9-2,<ref name="WWW Snooker Regal Welsh 1997">{{navedi splet | url = http://www.snooker.org/trn/9697/wo_res.shtml | title = WWW Snooker: Regal Welsh Open 1997 | publisher = | date = 1997 | accessdate = 2008-07-12}} {{ikona en}}</ref> na turnirju [[Irish Masters 2004]] pa je bil v finalu z 10-7 od njega boljši [[Peter Ebdon]].<ref name="2005 Irish Masters Preview">{{navedi splet | url = http://www.snookerclub.com/irish-masters/irish-masters-snooker.shtml | title = Irish Masters 2005 | publisher = snookerclub.com | date = | accessdate = | archive-date = 2019-04-10 | archive-url = https://web.archive.org/web/20190410194714/http://www.snookerclub.com/irish-masters/irish-masters-snooker.shtml | url-status = dead |language=en}}</ref> Doslej je 5 sezon zasedal mesto med najboljšimi 16 igralci na svetovni jakostni lestvici, v trenutni sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]] drži 16. mesto. ==Kariera== Poznan je po tekočih udarcih, ki jih spretno dopolnjuje z zanesljivo taktično igro. Nekateri strokovnjaki dejstvo, da še ni osvojil nobenega jakostnega turnirja, pripsujejo njegovi glavni slabosti, občasni izgubi nadzora nad belo kroglo, ki ga pogosto pahne v situacijo, ko je prisiljen izpeljati obrambni udarec in posledično igro predati nasprotniku. King je svojo veljavo in ugled že dokazal v številnih dvobojih, dostikrat pa so ga že ožigosali, da ima obrambno mentaliteto, ki naj bi bila ovira njegovi igri. 26. aprila 2009 je na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnem prvenstvu]] igral najdaljši frame v zgodovini prvenstva, to je bilo v drugem krogu proti [[Stephen Maguire|Stephenu Maguireju]]. Nasprotnika sta tedaj en sam frame igrala 45 minut in 58 sekund. Če so njegov značaj pogosto označili za slabost, pa mu je trener [[Terry Griffiths]] pomagal zbrusiti to plat igre, zaradi česar je tudi v zadnjih sezonah vse višje na svetovni jakostni lestvici. King je poznan kot eden najbarvitejših igralcev v karavani, ki uživa v boju za snuker mizo, pa če je dvoboj že izgubljen ali če je čisto iz forme. Ob [[Marco Fu|Marcu Fuju]] in [[John Higgins (snuker)|Johnu Higginsu]] je edini igralec, ki ima proti [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieju O'Sullivanu]] pozitivno bilanco, saj vodi s 6-5 v dvobojih. Profesionalec je postal leta 1991 in se premo vzpenjal po jakostni lestvici, tako da je do leta 1996 že zasedel mesto med najboljšimi 48 igralci na lestvici. Nastop v finalu jakostnega turnirja [[Welsh Open 1997 (snuker)|Welsh Open 1997]] mu je ob koncu sezone prinesel mesto med najboljšimi 32 igralci lestvice, dosežek pa je še izboljšal in leto kasneje že držal mesto med 16 igralci sveta po jakostni lestvici. Na turnirju [[Grand Prix 1997 (snuker)|Grand Prix 1997]] se je King neslavno zapisal v zgodovino z dvobojem osmine finala proti [[John Higgins (snuker)|Johnu Higginsu]]. Izid dvoboja je bila gladka zmaga Higginsa s 5-0, King pa je celo v celotnem dvoboju vknjižil le 11 točk, kar je še danes rekord katerega koli po televiziji prenašanega dvoboja.<ref name="Chris Turner's SNOOKER ARCHIVE - Records">{{navedi splet| url = http://www.cajt.pwp.blueyonder.co.uk/Records.html | title = Snooker arhiv Chrisa Turnerja: Rekordi | publisher = | date = 2008 | accessdate = 2008-08-07}} {{ikona en}}</ref> Čeprav se na jakostnih turnirjih nobenkrat ni uvrstil v četrtfinale, je po naslednji sezoni zadržal mesto med elitno šestnajsterico, a je nato leto pozneje iz nje le izpadel. V sezoni [[Snuker 2000/01|2000/01]] se je takoj vrnil vanjo in se povzpel na zanj rekordno 11. mesto na svetovni jakostni lestvici. Zaradi skromne sezone [[Snuker 2002/03|2002/03]], ki jo je zaključil z izpadom v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2003|Svetovnega prvenstva]] proti [[Drew Henry|Drewu Henryju]], izid je bil 5-10. V intervjuju po dvoboju je King namignil, da je izgubil potrpljenje za ta šport in da bo končal kariero, ker »imam zlobno ženo, ki je nikoli ne vidim, ker tukaj igram to neumno igro.«<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/2963141.stm King napovedal upokojitev!] {{ikona en}}</ref> Kasneje je svojo izjavo preklical in se vrnil v naslednji sezoni. V sezoni [[Snuker 2003/04|2003/04]] je Kingu uspelo ponoviti svoj najboljši dosežek na jakostnih turnirjih - uvrstitev v finale. To mu je uspelo še drugič v karieri, in sicer na turnirju [[Irish Masters 2004]], na katerem so mu zmage proti [[Stephen Hendry|Stephenu Hendryju]] (5-4), [[Jimmy White|Jimmyju Whitu]] (5-3), [[Graeme Dott|Graemu Dottu]] (6-2) in [[Ken Doherty|Kenu Dohertyju]] (6-2) omogočile nastop v finalu. Tam se je pomeril s [[Peter Ebdon|Petrom Ebdonom]] in sredi dvoboja še držal ugoden izid 5-5, a nato dovolil Ebdonu, da se odlepi in si priigra 3 frame prednosti, ki jih nato King ni mogel več nadoknaditi. Končni izid finala je bil 7-10 v korist Ebdona. Po [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2004|Svetovnem prvenstvu 2004]] se je King zapletel v manjšo afero, potem ko je njegov prijatelj [[Andy Hicks]] v izenačenem dvoboju izločil Avstralca [[Quinten Hann|Quintena Hanna]]. Hann je med dvobojem kazal provokativne geste in po koncu dvoboja sta se igralca zapletla v prepir. Kinga je Hannovo vedenje vznemirilo, zato ga je izzval na boksarski dvoboj.<ref>[http://www.boards.ie/vbulletin/showthread.php?t=157276 Boksarski dvoboj dveh igralcev snukerja?] {{ikona en}}</ref> Kinga so zavoljo te poteze pogosto kritizirali, pod plazi kritik pa se je že dosti prej, še pred prvenstvom, zaradi nešportnega obnašanja znašel tudi Hann. Kakorkoli, do boksarskega dvoboja je naposled le prišlo, King ga je izgubil po sumljivi odločitvi sodnikov, ki so več točk namenili Avstralcu. Decembra 2004 je King izločil [[Mark J. Williams|Marka Williamsa]], [[Alan McManus|Alana McManusa]] in [[John Parrott|Johna Parrotta]] ter se prebil v polfinale jakostnega turnirja [[UK Snooker Championship 2004|UK Championship 2004]]. V polfinalu ga je nato porazil kasnejši zmagovalec [[Stephen Maguire]], ki je Angleža odpravil z izidom 9-4. Pri izidi 8-3 v dvoboju je med občinstvom zazvonil telefon, kar je King izkoristil za duhovito pripombo: »Če je to moja gospa, ji povejte, da zgodaj doma.« Leta 2005 je King, prav tako na turnirju [[UK Snooker Championship|UK Championship]], z izidom 9-8 izločil [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]], potem ko je že zaostajal s 3-5. V osmini finala je King moral priznati premoč [[Joe Perry (snuker)|Joeju Perryju]] (6-9), a je med dvobojem vseeno prikazal niz 146 točk, kar je njegov rekord kariere, kar se tiče profesionalnih tekmovalnih turnirjev. Poraz v kvalifikacijah za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2005|Svetovno prvenstvo 2005]] (z 10-9 je bil boljši [[Neil Robertson (snuker)|Neil Robertson]], čeprav je Kingu uspel povratek po zaostanku z 2-7) mu je preprečil vnovično vrnitev v šestnajsterico svetovne jakostne lestvice. Povratek v šestnajsterico pa mu je nato uspel sezono kasneje, ko je po žilavi igri izgubil v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2006|Svetovnega prvenstva 2006]] proti Stephenu Maguireju z rezultatom 6-10. Leta 2007 se Kingu znova ni uspelo uvrstiti na glavni del turnirja [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovnega prvenstva]], saj ga je v kvalifikacijah z 10-6 izločil [[David Gilbert (snuker)|David Gilbert]]. Na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|Svetovno prvenstvo 2008]] se je uvrstil z zmagov kvalifikacijah proti [[Jimmy White|Jimmyju Whitu]] in nato na glavnem delu prvenstva šokantno domov poslal [[Mark Selby|Marka Selbyja]], finalista leto poprej. Proti Selbyju je že zaostajal s 3-5, a ga je nato nočno spanje (3-5 je bil izid po koncu večerne serije) prebudilo, tako da je na koncu zmagal z izidom 10-8. Ko je zadel odločilno kroglo, ki je pomenila napredovanje v naslednji krog, je svoje zadovoljstvo pokazal s krikom: »Pojdi notri!«<ref name="King sends Selby packing">{{navedi splet | url = http://www.skysports.com/story/0,19528,12243_3460006,00.html | title = King šokiral Selbyja | publisher = Sky Sports | date = | accessdate = }} {{ikona en}}</ref> V osmini finala je King nato priznal premoč [[Peter Ebdon|Petru Ebdonu]], njegov dosežek pa je vendarle zadostoval za vrnitev v šestnajsterico svetovne jakostne lestvice, sezono [[Snuker 2008/09|2008/09]] je tako začel na 15. mestu.<ref name="Ebdon through to quarter-finals of Snooker's World Championship and Hendry threatens to join him">{{navedi splet| url = http://www.dailymail.co.uk/pages/live/articles/sport/othersports.html?in_article_id=562176&in_page_id=1781 | title = Ebdon v četrtfinalu | publisher = Daily Mail | date = | accessdate = }} {{ikona en}}</ref> King se je šestkrat doslej uvrstil v osmino finala [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]] (1998, 1999, 2001, 2002, 2008 in 2009), a mu nobenkrat ni uspelo napredovati v četrtfinale. V teh šestih letih je tudi držal mesto med najboljšimi 16 igralci sveta na svetovni lestvici. Konstantne predstave v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] so Kingu omogočile, da je mesto med šestnajsterico zadržal tudi za naslednjo sezono. [[File:Mark King at Snooker German Masters (DerHexer) 2015-02-04 04.jpg|thumb|Mark King, 2015]] Na turnirju [[Grand Prix 2009 (snuker)|Grand Prix 2009]] je King čudežno uspel doseči tri [[Snuker (snuker)|snukerje]] v odločilnem framu proti [[Ricky Walden|Rickyju Waldenu]]. Zavoljo teh treh snukerjev je nato dvoboj po zadeti zadnji črni krogli tudi dobil, izid je bil 5-4. V naslednjem krogu je nato izgubil proti [[Robert Milkins|Robertu Milkinsu]]. ==Zasebno življenje== King je poročen in ima dva otroka. Njegovo mater so leta 2003 obsodili na doživljenjsko ječo zaradi umora sestrične.<ref>"[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/3575475.stm King v finalu Irish Mastersa]", ''BBC'', 27. marec 2004. URL pridboljeno dne 13. novembra 2006. {{ikona en}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.110sport.com/110clients/snooker/markking.php Profil na 110sport.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080528072320/http://www.110sport.com/110clients/snooker/markking.php |date=2008-05-28 }} {{ikona en}} *[http://www.worldsnooker.com/player_list-7651.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://www.globalsnookercentre.co.uk/files/Players/Global_Europe/Global_England/eng_mark_king.htm Profil na Global Snooker] {{ikona en}} {{-}} {{Top sixteen male snooker players}} {{DEFAULTSORT:King, Mark}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] 4dhe2smol2qx1rfas37w6lqfse4wmzj 0 230563 6758573 6733233 2026-09-30T06:26:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758573 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Mei Šiven |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Nickname = | Professional = 2009/10, 2016– | High ranking = 70 <small>(junij 2017)</small> | Prize money = £38.012<ref>{{navedi splet | url=http://cuetracker.net/Players/Mei-Xiwen/Career-Total-Statistics | title=Career-total Statistics for Mei Xiwen – Professional Results | publisher=Cue Tracker | accessdate=27 September 2016 | archive-url=https://web.archive.org/web/20160922230621/http://cuetracker.net/Players/mei-xiwen/Career-Total-Statistics | archive-date=2016-09-22 | url-status=dead}}</ref> | High break = 133 [[European Masters 2016]] | Century break = 12<ref>{{Navedi splet |url=http://cuetracker.net/players/mei-xiwen/career-total-statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160922230621/http://cuetracker.net/Players/mei-xiwen/Career-Total-Statistics |archive-date=2016-09-22 |url-status=dead}}</ref> | Best finish = Last 16 <small>([[Shanghai Masters 2016]])</small> | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Mei Šiven''' (pinjin: ''Mei Xiwen''), [[kitajci|kitajski]] igralec [[snuker]]ja, * [[8. oktober]] [[1982]], [[Ljudska republika Kitajska]]. ==Kariera== Mei je v svetovni karavani debitiral v sezoni [[Snuker 2009/10|2009/10]], potem ko ga je Azijska zveza nominirala za mesto v njej. == Sklici == {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== * [http://www.worldsnooker.com/player_list-10110.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} * [http://www.global-snooker.com/Mei-Xiwen.asp Profil na Global Snooker] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131220070949/http://www.global-snooker.com/Mei-Xiwen.asp |date=2013-12-20 }} {{ikona en}} * [http://prosnookerblog.com/players/mei-xiwen/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} [[Kategorija:Kitajski igralci snukerja]] srcj2tyfx1alx6euwq3gupuqmx8pcvn 0 230564 6758585 6718278 2026-09-30T07:44:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758585 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Michael Holt |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = The Hitman | Professional = 1996/1997, 1998– | High ranking = 20 <small>(november 2013–april 2014)</small> | Prize money = [[funt šterling|£]]959.639<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Michael Holt - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Michael-Holt/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=9 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170831215147/http://cuetracker.net/players/michael-holt/career-total-statistics|archive-date=2017-08-31|url-status=dead}}</ref> | High break = 145 <small>([[2005 UK Championship (snuker)#Televised stage centuries|2005 UK Championship]])</small> | Century break = 179<ref name="centurybreaks">{{navedi splet|title=Centuries|url=http://www.prosnookerblog.com/centuries/|publisher=Pro Snooker Blog|accessdate=9 January 2016|archive-date=2019-05-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20190517130241/http://www.prosnookerblog.com/centuries/|url-status=dead}}</ref> | Best finish = Finale <small>([[Riga Masters 2016]])</small> | Ranking wins = | Other wins = 1 | Minor wins = 2 | World champ = }} {{drugipomeni|Michael Holt}} '''Michael Holt''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[7. avgust]] [[1978]], [[Nottingham]], [[Anglija]]. Holt se je v karieri trikrat prebil v četrtfinale jakostnih turnirjev, [[UK Snooker Championship 1999|UK Championshipa 1999]], [[Grand Prix 2003 (snuker)|LG Cupa 2003]] in [[Grand Prix 2005 (snuker)|Grand Prixa 2005]]. ==Kariera== Holt je tako leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2001|2001]] kot [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2002|2002]] izpadel v zadnjem krogu kvalifikacij za [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovno prvenstvo]]. Zatem se je skoraj uvrstil na prvenstvo leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2004|2004]], saj je v zadnjem krogu kvalifikacij že vodil z 9-5 proti [[Anthony Hamilton (snuker)|Anthonyju Hamiltonu]], a nato izgubil vseh naslednjih pet framov in dvoboj izgubil z izidom 9-10. Na prvenstvu je naposled le debitiral leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2005|2005]] in v prvem krogu premagal prijatelja [[Paul Hunter|Paula Hunterja]] z 10-8. V drugem krogu se je pomeril s [[Steve Davis|Stevom Davisom]] in navkljub vodstvu že z 8-2 izpadel, končni izid je bil 10-13. Holt je pred prvenstvom preko priljubljene spletne strani [[eBay]] objavil dražbo za oglaševalski prostor na svojem telovniku.<ref name="dražba-napoved">[http://newsalerts.bbc.co.uk/sport1/low/other_sports/snooker/4392619.stm Holta ponižal nevarni Davis]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Največ je ponudil nottinghamski nočni lokal Cabaret.<ref name="španski blog">[http://snooker147blog.com/2009/09/15/michael-holt/ Profil na El Blog de snooker en español] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091207042358/http://snooker147blog.com/2009/09/15/michael-holt/ |date=2009-12-07 }} {{ikona es}}</ref> Kvalificiral se je tudi za [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2006|Svetovno prvenstvo 2006]] in že v prvem krogu izgubil proti kasnejšemu finalistu [[Peter Ebdon|Petru Ebdonu]] z 8-10. Holt si je z dobro igro prislužil Ebdonov aplavz. Leta 2006 je po zmagi v finalu nad [[Barry Hawkins|Barryjem Hawkinsom]] (4-2) osvojil nejakostni turnir [[German Open (snuker)|German Open]], leto poprej pa je v finalu izgubil proti [[Mark King (snuker)|Marku Kingu]] z 2-4. Na turnirju [[Malta Cup 2007]] je prvič v karieri, po štirih prehodnih neuspehih, premagal [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]], izid je bil 5-3. Po zmagi nad O'Sullivanom je moral nato v osmini finala priznati premoč Marku Kingu. Na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2007|Svetovnem prvenstvu 2007]] mu je žreb naklonil težkega nasprotnika že v prvem krogu, kasnejši prvak [[John Higgins (snuker)|John Higgins]] je bil namreč boljši z 10-4.<ref>[http://www.bbc.co.uk/nottingham/content/articles/2007/04/19/michael_holt_crucible_preview_2007_feature.shtml BBC Nottingham: Holt v Sheffieldu na težki preizkušnji] {{ikona en}}</ref> Preostanek leta 2007 je bil za Holta bled, čeprav je osvojil nejakostni turnir [[Dutch Open (snuker)|Dutch Open]], na katerem pa je nastopilo le 7 igralcev iz najboljše dvaintrideseterice po [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]].<ref>[http://www.worldsnooker.com/news_editorial-19092.htm Novice World Snooker] {{ikona en}}</ref> Na poti do zmage je porazil [[Nigel Bond|Nigela Bonda]] in [[Barry Pinches|Barryja Pinchesa]]. Leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2008|2008]] se ni uspel uvrstiti na Svetovno prvenstvo, potem ko ga je v zadnjem krogu kvalifikacij izločil [[Michael Judge]]. Neuspeh v kvalifikacijah je za Holta pomenil tudi izpad iz najboljše dvaintrideseterice na svetovni jakostni lestvici, potem ko se v celotni sezoni niti enkrat ni uspel prebiti v osmino finala katerega od jakostnih turnirjev. [[File:Michael Holt and Maike Kesseler at Snooker German Masters (DerHexer) 2015-02-04 05.jpg|thumb|Michael Holt, 2015]] Holtove igre so se izboljšale v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]]. Uvrstil se je v osmino finala turnirja [[Grand Prix 2008 (snuker)|Grand Prix 2008]], na katerem je premagal [[Mark Allen (snuker)|Marka Allena]] s 5-1, a nato izpadel proti [[Ding Junhui|Dingu Junhuiju]], ki je slavil z izidom 5-2. Na naslednjem jakostnem turnirju v sezoni, [[Prvenstvo Bahrajna 2008|Prvenstvu Bahrajna]], je Holt v prvem krogu ponižal [[David Morris (snuker)|Davida Morrisa]] s 5-0. Irski igralec pa ni doživel poloma zgolj sodeč po končnem izidu, temveč tudi po točkovni beri, saj je Morris v celotnem dvoboju dosegel le 10 točk, kar je bilo najnižje število doseženih točk poraženca v katerem koli jakostnem dvoboju do 5 framov od leta 1992.<ref>[http://www.worldsnooker.com/bahrain_championship_qualifying_news-8828.htm?tid=136 World Snooker: Walden slavil sredi Bahrajna] {{ikona en}}</ref> Po zmagi nad [[Jamie Cope|Jamiejem Copom]] se je uvrstil v osmino finala in za [[British Broadcasting Corporation|BBC]] celo komentiral, da igra v življenjski formi.<ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/7718857.stm BBC Sport: Nosilci izpadli iz bahrajnskega dogodka]</ref> V osmini finala je nato izgubil proti [[Robert Milkins|Robertu Milkinsu]] s 4-5, čeprav je vodil že s 4-0. Z zmagama v kvalifikacijah proti [[Mark Davis (snuker)|Marku Davisu]] in [[Dominic Dale|Dominicu Dalu]] se je uvrstil na zaključni turnir [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2009|Svetovnega prvenstva 2009]], s čimer si je zagotovil vrnitev v najboljšo dvaintrideseterico svetovne jakostne lestvice. V prvem krogu je znova naletel na kasnejšega prvaka [[John Higgins (snuker)|Johna Higginsa]] in izgubil s 5-10. Spremembo v svoji igri in opazen vzpon je sam komentiral z besedami: »To leto so me ljudje morali premagovati. Sam dvobojev nisem zapravljal.« <ref>[http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/other_sports/snooker/8004314.stm Holt želi doseči svoj maksimum] {{ikona en}}</ref> ==Osebnost== Analiza Holtove telesne govorice na Svetovnem prvenstvu 2006 je razkrila nekaj očitnih slabosti v njegovem odnosu in temperamentu.<ref name="analiza">{{Navedi splet |url=http://www.betfinder.co.uk/articles/world-snooker-2007-players.asp |title=Bet Finder: Analiza Holtove igre |accessdate=2010-01-02 |archive-date=2013-06-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130625030353/http://www.betfinder.co.uk/articles/world-snooker-2007-players.asp |url-status=dead }}</ref> Holt se po slabo odigranem udarcu težko ponovno zbere, zaradi česar lahko njegova forma pade za nekaj framov, kar je pogosto voda na mlin njegovih nasprotnikov.<ref name="analiza"/> Očitno potrebuje samozavest za doseganje svojih najboljših rezultatov.<ref name="analiza"/> Kljub zelo pogostemu izgubljanju dvobojev v odločilnih framih pa je Holt izjavil, da ni psihološko slabo pripravljen, da mu le zmanjka koncentracije.<ref name="analiza"/> Holta so v karieri že kaznovali z odvzemom framov zaradi preklinjanja, v sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]] pa so ga enkrat kaznovali, ker je med dvobojem v zrak vrgel čokolado.<ref name="analiza"/> Holt je znan tudi po neslavnem pripetljaju, ko je na turnirju [[China Open 2005 (snuker)|China Open 2005]] pri izidu 4-4 sredi odločilnega frama predal dvoboj proti [[Joe Perry (snuker)|Joeju Perryju]], čeprav je bilo na mizi še 13 rdečih krogel.<ref name="analiza"/> Vzdevek »The Hitman« si je prislužil zavoljo svoje strasti za udarjanje mize v jezi, po katerem si je nekoč celo zlomil prstni členek.<ref name="analiza"/> Holt po koncu sezone ljubiteljsko meša glasbo v Grčiji, ima pa tudi kompetence za delo osebnega trenerja. ==Osvojeni turnirji== ===Nejakostni turnirji=== * [[German Open (snuker)|German Open]] - [[German Open 2006 (snuker)|2006]] * [[Dutch Open (snuker)|Dutch Open]] - 2007 * WLBSA svetovno prvenstvo v mešanih dvojicah (z [[Reanne Evans]]) - 2009 ==Sklici== {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commonscat|Michael Holt}} * [http://prosnookerblog.com/players/michael-holt/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} * [http://www.worldsnooker.com/players_head_to_head-8270.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} {{DEFAULTSORT:Holt, Michael}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] o8743g6uoebz27uzmc3nzy3mumlvgjb 0 230565 6758591 6755425 2026-09-30T08:05:36Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758591 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja |name = Mike Dunn |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname = | Professional = 1991–1997, 1998– | High ranking = 32 {{Smaller|(oktober 2010)}}<ref>{{navedi splet |work=worldsnooker.com |title=World rankings after EPTC2 |publisher=[[World Professional Billiards and Snooker Association]]|url=http://www.worldsnooker.com/site_files/Rankings%20after%20EPTC2.xlsx.pdf |format=PDF |accessdate=1 January 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101011184643/http://www.worldsnooker.com/site_files/Rankings%20after%20EPTC2.xlsx.pdf|archivedate=11 October 2010 }}</ref> | Prize money = [[Funt šterling|£]]492.897<ref name="cuetracker">{{navedi splet|title=Career-total Statistics for Mike Dunn - Professional|url=http://www.cuetracker.net/Players/Mike-Dunn/Career-Total-Statistics|publisher=CueTracker Snooker Results & Statistics Database|accessdate=27 August 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20180309182745/http://cuetracker.net/players/mike-dunn/career-total-statistics|archive-date=2018-03-09|url-status=dead}}</ref> | High break = [[Maximum break|147]] {{Smaller|([[German Masters 2012|German Masters 2012 kvalifikacije]])}} | Century break = 53<ref name="cuetracker"/> | Best finish = Polfinale {{Smaller|([[China Open 2014 (snuker)|China Open 2014]])}} | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} {{zaa|ameriškega igralca [[bejzbol]]a|Mike Dunn (bejzbolist)}} '''Mike Dunn''', [[angleži|angleški]] igralec [[snuker]]ja, * [[20. november]] [[1971]], [[Lincoln]], [[Lincolnshire]], [[Anglija]]. ==Kariera== Dunn trenutno prebiva v [[Redcar]]ju. Profesionalec je postal leta 1991. Njegov najboljši dosežek na jakostnih turnirjih je bila uvrstitev v osmino finala na turnirju [[Malta Cup 2005]], na katerem je izločil [[Marco Fu|Marca Fuja]] in [[David Gray (snuker)|Davida Grayja]], dokler ga ni premagal [[Matthew Stevens]] z izidom 5-3. Leta 2002 je uresničil življenjske sanje, potem ko se je uvrstil na glavni del turnirja [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]]. Na prvenstvu je nastopal kot 72. postavljeni igralec in še enkrat izpadel proti Stevensu, rezultat je bil 6-10. <ref>[http://www.independent.co.uk/sport/general/snooker-contenders-wait-on-osullivans-shoulder-657796.html Nasprotniki čakajo na O'Sullivanovo napako] {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{ikona en}}</ref> Leta 2001 se je kvalificiral na glavni del turnirja [[Thailand Masters]], kar je bil njegov prvi nastop na glavnem delu turnirja katerega od jakostnih turnirjev na drugih celinah. <ref>[http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_20010311/ai_n14521828 Kralj Mark tretji?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110616203351/http://findarticles.com/p/articles/mi_qn4161/is_20010311/ai_n14521828/ |date=2011-06-16 }} {{ikona en}}</ref> V sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]] se je uvrstil med najboljših 32 igralcev na dveh turnirjih: [[Northern Ireland Trophy 2006|Northern Ireland Trophyju 2006]] in [[UK Snooker Championship 2006|UK Snooker Championshipu 2006]]. Na turnir [[Shanghai Masters]], prvi turnir sezone [[Snuker 2007/08|2007/08]], se je uvrstil po kvalifikacijah, a ga je nato čakal še wildcard krog, v katerem je izgubil proti domačinu [[Yu Delu|Yu Deluju]]. <ref>[http://www.skysports.com/story/0,19528,12243_2643760,00.html Shanghai Masters 2007] {{ikona en}}</ref> V tisti sezoni je bil blizu tudi uvrstitvi na glavni del turnirja [[Welsh Open 2008 (snuker)|Welsh Open 2008]], v kvalifikacijah ga je zadnja ovira, Anglež [[John Parrott]], tesno premagala s 5-4. <ref>[http://www.liverpooldailypost.co.uk/sport/community-sport/2008/01/29/snooker-liverpool-potter-beats-white-64375-20405691/ White izpadel] {{ikona en}}</ref> Sezona [[Snuker 2009/10|2009/10]] je bila zanj že osma sezona zapored, v kateri je zasedal mesto med 64 najboljšimi igralci sveta po svetovni jakostni lestvici. Na tej je bil doslej najbolje uvrščen prav v trenutni sezoni, na njej v tej sezoni drži 38. mesto. Dunn vadi v snuker centru The Hartlepool Snooker Centre v [[Hartlepool]]u. Njegov najvišji niz v karieri znaša 138 točk. Dunna za promocijsko delo pogosto uporabljajo tudi na Svetovni snuker zvezi, med drugim je sodeloval pri predstavitveni zabavi turnirja [[UK Snooker Championship 2007]]. ==Sklici== {{sklici}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Dunn, Mike}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] rldooixf4jc59r9fppk3zrumfxivx49 0 232289 6758588 6721348 2026-09-30T07:53:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758588 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Mick Price |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{ENG}} | Nickname= The Postman<ref name="Snooker Scene Blog (2009, Mick Price)">Snooker Scene Blog. 2009. ''Past Masters #3''. [Online] (Updated 2009) Available at: [http://snookerscene.blogspot.com/2009/06/past-masters3.html http://snookerscene.blogspot.com/2009/06/past-masters3.html][Accessed 5 December 2010]. Archived at</ref> | Professional= 1988-2001 | High ranking= 21 (1995/1996) | Best finish= Polfinale <small>([[Malta Cup|European Open]] 1993)</small> | Prize money= £258.499<ref name="#1">{{Navedi splet |url=http://www.cuetracker.net/Players/Mick-Price/Career-Total-Statistics |title=arhivska kopija |access-date=2017-09-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170902185325/http://cuetracker.net/players/mick-price/career-total-statistics |archive-date=2017-09-02 |url-status=dead}}</ref> | High break= 141 (Benson & Hedges Championship 1994) | Century break= 29<ref name="#1"/> }} '''Mick Price''', [[angleži|anglešk]]i igralec [[snuker]]ja, * [[2. junij]] [[1966]]. Price je najbolj poznan po tem, da je bil nasprotnik [[Ronnie O'Sullivan|Ronnieja O'Sullivana]] v prvem krogu [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1997|Svetovnega prvenstva 1997]], saj je O'Sullivan med njunim dvobojem dosegel najhitrejši [[niz 147 točk]] v zgodovini.<ref name="BBC 2001">{{navedi splet|url=http://news.bbc.co.uk/sport1/hi/in_depth/2001/world_snooker_championship/1307439.stm|title=Ta grenak občutek|date=2001-05-01|publisher=BBC Sport|accessdate=2008-04-30}} {{ikona en}}</ref> Za niz je potreboval le 5 minut in 20 sekund, kar pomeni, da si je O'Sullivan za vsak udarec v povprečju vzel 9 sekund. Price se je uvrstil tudi na [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1992|Svetovni prvenstvi leta 1992]] in [[Svetovno prvenstvo v snukerju 1996|leta 1996]]. Leta 1992 je v prvem krogu premagal [[Dennis Taylor|Dennisa Taylorja]] z 10-6<ref name="Times 1992">{{navedi novice|title=Price utišal Taylorja|date=1992-04-02|publisher=[[The Times]]|pages=25|accessdate=2008-04-30}} {{ikona en}}</ref> in se v drugem krogu pomeril z [[Alan McManus|Alanom McManusom]] in izgubil z 10-13. Leta 1996 pa je izpadel že v prvem krogu, tedaj je moral vnovič priznati premoč Alanu McManusu, izid je bil 8-10. Na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] je bil najvišje v sezoni [[Snuker 1995/96|1995/96]], ko je držal 21. mesto. {{navedi vir}} V najboljši dvaintrideseterici jakostne lestvice je ostal do izpada leta 1999.<ref name="Coventry 1992">{{navedi splet|url=http://www.highbeam.com/doc/1G1-60488380.html|title=Čas se mi izteka|date=1999-01-11|publisher=Coventry Evening Telegraph|accessdate=2008-04-30|archive-date=2012-10-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20121019171609/http://www.highbeam.com/doc/1G1-60488380.html|url-status=dead |language=en}}</ref> Od upokojitve dalje je zaposlen na Trening kolidžu Arthurja Ranka v [[Kenilworth]]u. ==Sklici== {{sklici}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Price, Mick}} [[Kategorija:Angleški igralci snukerja]] 4ygrrv3pzq67ysj9ug4958578s2djmo 0 233585 6758586 6731962 2026-09-30T07:47:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758586 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Igralec snukerja | name = Michael Judge |image = <!-- Wikidata --> |birth_date = <!-- Wikidata --> |birth_place = <!-- Wikidata --> | death_date = <!-- Wikidata --> | death_place = <!-- Wikidata --> | Sport country = {{flagcountry|Irska}} | Nickname = | Professional = 1992–2011 | High ranking = 24 ([[Svetovna snuker lestvica 2002/03|2002/03]]) | Prize money = [[funt šterling|£]]457,438<ref>{{navedi splet|url=http://cuetracker.net/players/michael-judge/prize-money/per-season|title=Michael Judge - Prize Money Per Season|website=cuetracker.net|access-date=2017-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729054304/http://cuetracker.net/players/michael-judge/prize-money/per-season|archive-date=2017-07-29|url-status=dead}}</ref> | High break = 144 ([[European Open 2004]], kvalifikacije) | Century break = 64<ref>{{navedi splet|url=http://cuetracker.net/players/michael-judge/centuries/per-season|title=Michael Judge - Centuries Per Season|website=cuetracker.net|access-date=2017-09-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170729054214/http://cuetracker.net/players/michael-judge/centuries/per-season|archive-date=2017-07-29|url-status=dead}}</ref> | Best finish = Polfinale:<br>[[Grand Prix 2004 (snuker)|Grand Prix 2004]] | Ranking wins = | Other wins = | World champ = }} '''Michael Judge''', [[irci|irski]] igralec [[snuker]]ja, * [[12. januar]] [[1975]]. Judge za razliko od uspešnejših rojakov [[Ken Doherty|Kena Dohertyja]] in [[Fergal O'Brien|Fergala O'Briena]] še ni osvojil nobenega jakostnega turnirja v svoji karieri. Najbližje temu je bil na turnirju [[Grand Prix 2004 (snuker)|Grand Prix 2004]], na katerem se je prebil v polfinale, kjer je moral priznati premoč [[Ian McCulloch (snuker)|Ianu McCullochu]], ki je bil boljši z izidom 6-1. Na zaključni turnir [[Svetovno prvenstvo v snukerju|Svetovnega prvenstva]] se je doslej kvalificiral trikrat, najuspešnejši je bil leta [[Svetovno prvenstvo v snukerju 2001|2001]], ko je v drugem krogu izpadel proti rojaku Kenu Dohertyju s 7-13. Judge je doslej kar sedemkrat izpadel v zadnjem krogu kvalifikacij za Svetovno prvenstvo. V sezoni [[Snuker 2006/07|2006/07]] je doživel dvig forme in na [[svetovna jakostna snuker lestvica|svetovni jakostni lestvici]] napredoval za 10 mest, na 34. mesto. Najvišje na lestvici je bil sicer v sezoni [[Snuker 2002/03|2002/03]], tedaj je držal 24. mesto. Po sezoni 2002/03 je nato zabeležil pet zaporednih padcev po lestvici navzdol in šele dobre predstave v sezoni 2006/07 so mu preobrnile ta negativni trend. V sezoni [[Snuker 2007/08|2007/08]] je nato nadgradil predstave iz sezone poprej in si s tremi nastopi v osmini finala jakostnih turnirjev omogočil ponoven vstop v dvaintrideseterico svetovne jakostne lestvice. Vendar nato so se v sezoni [[Snuker 2008/09|2008/09]] nadaljevale njegove blede igre, zaradi katerih je znova izpadel iz dvaintrideseterice. V celotni sezoni se namreč na nobenem jakostnem turnirju ni uspel uvrstiti v osmino finala. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.worldsnooker.com/player_list-8793.htm Profil na World Snooker] {{ikona en}} *[http://prosnookerblog.com/players/michael-judge/ Profil na Pro Snooker Blog] {{ikona en}} {{škrbina-snuker}} {{DEFAULTSORT:Judge, Michael}} [[Kategorija:Irski igralci snukerja]] 41yaflvhruualf8z4p6upm856kbijia 0 242257 6758406 6617316 2026-09-29T16:16:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758406 wikitext text/x-wiki {{short description|Vrsta plazilca}} {{speciesbox | image = Kinyongia magomberae June07.jpg | status = EN | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn status 19 November 2021">{{cite iucn |author=Tolley, K. |author2=Menegon, M. |author3=Plumptre, A. |date=2014 |title=''Kinyongia magomberae'' |volume=2014 |article-number=e.T172538A1344662 |doi=10.2305/IUCN.UK.2014-3.RLTS.T172538A1344662.en |access-date=19 November 2021}}</ref> | genus = Kinyongia | species = magomberae | authority = Menegon ''et al''., 2009<ref name="Menegon2009">{{cite journal |last1= Menegon |first1= M.|last2= Tolley |first2= K. |last3= Jones |first3= T. |last4= Rovero |first4= F. |last5= Marshall |first5= A.R. |last6= Tilbury |first6= C.R. |date= 2009 |title= A new species of chameleon (Sauria: Chamaeleonidae: Kinyongia) from the Magombera forest and the Udzungwa Mountains National Park, Tanzania.|url= http://www.york.ac.uk/depts/eeem/people/marshall/MenegonEtAl2009_Kinyongia_magomberae_final.pd|journal= African Journal of Herpetology |volume= 58 |issue= 2 |pages= 59–70 |doi= 10.1080/21564574.2009.9650026|s2cid= 84999463|access-date=7 February 2015|url-access= subscription }}</ref> | range_map = Kinyongia magomberae distribution.png }} '''''Kinyongia magomberae''''' je [[vrsta (biologija)|vrsta]] [[kameleoni|kameleonov]], ki so jo odkrili leta 2009 v [[Tanzanija|Tanzaniji]]. [[Holotip]] vrste je [[znanstvenik]] [[Andrew Marshall]] iz [[Univerza v Yorku|Univerze v Yorku]] našel po naključju. Med raziskovanjem v [[gozd]]u [[Magombera]] je prestrašil drevesno [[kača|kačo]], ki je iz ust izpustila kameleona, za katerega se je kasneje izkazalo, da je povsem nova vrsta.<ref>{{navedi revijo |author1=Menegon, M. |author2=Tolley, K. |author3=Jones, T. |author4=Rovero, F. |author5=Marshall, A.R. |author6=Tilbury, C.R. |year=2009 |title=A new species of chameleon (Sauria: Chamaeleonidae: Kinyongia) from the Magombera forest and the Udzungwa Mountains National Park, Tanzania |journal=African Journal of Herpetology |volume=58 |issue=2 |pages=59-70 |url=http://www.york.ac.uk/depts/eeem/people/marshall/MenegonEtAl2009_Kinyongia_magomberae_final.pdf }}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prvi primerek ob odkritju ni bil živ, kasneje pa so raziskovalci našli še enega živega.<ref>[http://blogs.nature.com/news/thegreatbeyond/2009/11/from_the_mouths_of_snakes.html From the mouths of snakes] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091127153146/http://blogs.nature.com/news/thegreatbeyond/2009/11/from_the_mouths_of_snakes.html |date=2009-11-27 }}, Nature, 24. november 2009</ref> ==Sklici== {{sklici}} {{Taxonbar|from=Q1766923}} {{reptile-stub}} [[Kategorija:Kameleoni]] [[Kategorija:Plazilci Afrike]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 2009]] kxpr0tu1spekagc6q0jvhdl15slhlkw 0 260151 6758410 6393117 2026-09-29T16:19:18Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o poplavah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758410 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Gospodar prstanov: Stolpa | image =Lord of the Rings - The Two Towers.jpg | director = [[Peter Jackson]] | producer = Peter Jackson<br />[[Barrie M. Osborne]]<br />[[Fran Walsh]] | writer = | narrator = | starring = [[Elijah Wood]]<br />[[Ian McKellen]]<br />[[Viggo Mortensen]]<br />[[Andy Serkis]]<br />[[Sean Astin]]<br />[[Orlando Bloom]]<br />[[John Rhys-Davies]]<br />[[Bernard Hill]]<br />[[Billy Boyd]]<br />[[Dominic Monaghan]]<br />[[Christopher Lee]]<br />[[Miranda Otto]]<br />[[Karl-Heinz Urban]]<br />[[Hugo Weaving]]<br />[[Liv Tyler]]<br />[[Cate Blanchett]]<br />[[David Wenham]]<br />[[Brad Dourif]]<br />[[Sala Baker]]<br />[[Sean Bean]]<br />[[John Noble]]<br />[[Bruce Hopkins]] | music = [[Howard Shore]] | cinematography = [[Andrew Lesnie]] | editing = [[Michael J. Horton]]<br />[[Jabez Olssen]] | distributor = [[New Line Cinema]] | released = 5. 12. 2002 (NYC)<br />18. 12. 2002 (ZDA)<br />19. 12. 2002 (NZ) | runtime = Verzije:<br />'''Kinematografska''':<br />179 min<br />'''Razširjena''':<br />223 min | country = | language = [[Angleščina|angleški]] | budget = 94 milijonov dolarjev }} '''Gospodar prstanov: Stolpa''' (prvotno angleško '''''The Lord of the Rings: The Two Towers''''') je drugi del filmske trilogije [[Gospodar prstanov (filmska trilogija)|Gospodar prstanov]] režiserja [[Peter Jackson|Petra Jacksona]]. Film, ki temelji na [[Stolpa|knjigi]] pisatelja [[J. R. R. Tolkien]]a, je izšel leta 2002. Film je prejel dva [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]]: za najboljšo montažo zvoka in za posebne učinke. Skupni zaslužek filma je bil 900 milijonov dolarjev, s čimer je presegel [[Gospodar prstanov: Bratovščina prstana|prvi del trilogije]] in se uvrstil na 13. mesto med filmi z najvišjim zaslužkom vseh časov.<ref>{{navedi splet |url=http://www.boxofficemojo.com/alltime/world/ |title=All Time Worldwide Box Office Grosses |accessdate=3. 2. 2011}}</ref> == Vsebina == [[Hobit]]a [[Frodo Bisagin|Frodo]] in [[Samoglav Gamgi|Samo]] se na poti proti [[Mordor]]ju skušata prebiti skozi gorovje [[Emyn Muil]], kjer pa se izgubita. Čez čas ju tam dohiti in napade [[Gollum]], majhno bitje, ki je dolga leta posedovalo [[Prstan Mogote|Prstan]]. Hobita ga ujameta, ta pa jima obljubi, da ju bo odpeljal v Mordor, čemur Samo sicer nasprotuje. Odpelje ju iz Emyn Muila v [[Mrtve močvare]]. Frodo mu sčasoma vedno bolj zaupa, saj razume, kako močna in težavna je Prstanova volja, ki je Golluma tako dolgo obvladovala. Le-ta pa se sam pri sebi ne more odločiti, ali naj hobita skuša ubiti, ali naj jima pomaga. Enkrat pa ga Frodo pokliče po njegovem starem imenu - Smeagol, kakor se je imenoval, preden je ubil svojega bratranca [[Deagola]] zaradi Prstana. Takrat začne Frodu zaupati in ju varno popelje preko močvirja. Na poti opazijo četo [[Harad]]cev, ki so na poti v Mordor, kjer se bodo pridružili Sauronu. Četo napade [[Faramir]] s svojimi lokostrelci, v zmedi Gollum pobegne, Froda in Sama pa zajamejo. Odpeljejo ju v njihovo skrivališče, kjer Gollum lovi ribe v prepovedanem tolmunu, kar se kaznuje s smrtjo. Frodo Faramirja prepriča, naj Golluma ne ubije, temveč ga ujame, kar pa uspe le tako, da Frodo Golluma ukane. To poruši vso zaupanje, ki ga je slednji pridobil do hobita. Faramir želi Frodu vzeti Prstan, vendar mu Samo pove, kaj se je zgodilo [[Boromir]]ju. Odpeljejo ju v [[Osgiliath]], kjer jih napade [[Nazgul]] in Frodo se mu pod vplivom Prstana skoraj vda, kar mu Samo komaj prepreči. Ko Faramir vidi, kako Prstan vpliva nanj, se odloči, da ju bo izpustil, ter s tem tvegal srd svojega očeta, [[Gondor|gondorskega]] kraljevega namestnika, [[Denethor]]ja. Medtem [[Aragorn]], [[Gimli]] in [[Legolas]] zasledujejo skupino [[Saruman]]ovih [[Orki v Tolkienovi mitologiji|orkov]], ki so zajeli [[Peregrin Tuk|Pippina]] in [[Merjadok Brendivinski|Merjadoka]]. Saruman namreč misli, da ima eden od njiju pri sebi Prstan Mogote. A orke napade skupine jezdecev iz [[Rohan (J. R. R. Tolkien)|Rohana]], po katerem se prebijajo na poti v [[Orthanc]]. Merjadok in Pipin v zmedi bitke pobegneta v gozd [[Fangorn]], kjer ju ujame [[ent]] [[Bradodrev]] in ju odpelje do [[Gandalf]]a, ki se je po bitki z [[Balrog]]om vrnil kot Gandalf Beli. Ent postane njun varuh, Gandalf pa poišče Aragorna, Legolasa in Gimlija. Skupaj odpotujejo v [[Edoras]], kjer prebiva Rohanski kralj [[Theoden]]. Tega je Saruman s pomočjo svojega sluge [[Grima Kačjeust|Grime]] začaral, Gandalf pa urok razbije in Theoden svoje ljudi odpelje v utrdbo [[Helmov brezen]], saj pričakuje napad Sarumanovih orkov. Na poti jih napadejo jezdeci [[varg]]ov in Aragorn pade čez pečino. Izmučenega ga najde njegov konj, [[Brego]], ki ga odpelje v Helmov brezen. Tam se je branilcem pridružila skupina [[vilin]]skih bojevnikov, ki jih vodi [[Haldir]]. Trdnjava na začetku bitke izgleda nepremagljiva, a orki uporabijo [[razstrelivo]], ki ga je izumil Saruman, da uničijo zunanji zid in vdrejo v trdnjavo. Vsi vilini so ubiti, branilci pa se zatekajo vedno globlje v trdnjavo. Pred zoro že vse izgleda izgubljeno, takrat pa Aragorn prepriča Theodena, da skupaj odjezdijo ven. Vtem prijezdi Gandalf, ki je pripeljal celotno rohansko vojsko jezdecev, ki orke prežene. Medtem Merjadok in Pipin skušata prepričati ente, naj napadejo Orthanc. Enti pa so bitja, ki se ne zmenijo dosti za druge rase, zato hobita prepričata Drevobrada, naj ju odnese na jug in tam izpusti. Pot jih popelje mimo Orthanca, kjer Drevobrad vidi obširne gozdove, ki jih je dal Saruman posekati. S tem so pridobili dovolj lesa, da so oborožili ogromno vojsko orkov, ki napadajo Rohan. To uničenje Drevobrada spodbudi, da skliče vse ente in skupaj napadejo preostanek orkov, ki varujejo Orthanc. Enti porušijo [[jez]], ki zalije jame, v katerih so izdelovali orkovsko [[orožje]]. Veliko entov se nato odpravi proti Helmovemu breznu, kjer pobijejo vse orke, ki pobegnejo pred rohansko vojsko. == Razlike med filmom in izvirnikom == Stolpa v začetku ni bil mišljen kot posamezen film. Deli zgodbe naj bi bili vključeni v ''Bratovščino prstana'' prvega izmed dveh filmov iz serije Gospodar prstanov, kakor so to načrtovali v [[Miramax]]u.<ref>{{navedi splet |url=http://members.tripod.com/peter_jackson_online/lotr/articles/20_questions2.htm |title=20 More Questions with Peter J |accessdate=5. 2. 2011}}</ref> Ko pa je v studiu [[New Line Cinema]] serija postala trilogija, so Jackson, [[Fran Walsh]] in [[Phillipa Boyens]] temeljito preuredili scenarije. Najbolj opazna razlika je v strukturi zgodbe. Tolkienova knjiga ''Stolpa'' je razdeljena na dva dela: eden opisuje pot Froda in Sama v Mordor, drugi pa se osredotoča na vojno v Rohanu. Dela sta povsem ločena, najprej je v celoti napisan eden, potem pa drugi, v filmu pa sta oba dela prepletena. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{Peter Jackson}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 2002]] [[Kategorija:Gospodar prstanov (filmska trilogija)]] [[Kategorija:Filmi New Line Cinema]] [[Kategorija:Ameriška nadaljevanja filmov]] [[Kategorija:Filmi v režiji Petra Jacksona]] [[Kategorija:Filmi WingNut Films]] [[Kategorija:Filmi o obleganju]] [[Kategorija:Filmi o vstajenju od mrtvih]] [[Kategorija:Filmi, posneti z zajemom gibanja]] [[Kategorija:Filmi o poplavah]] qc6zu9c82gm2ug6s45an60mx2h9zgtl 0 265500 6758350 6750293 2026-09-29T14:27:48Z Andrejj 94 je bila 6758350 wikitext text/x-wiki {{Infopolje_univerza |name = Univerza v Novem mestu |image=University of Novo Mesto 2.jpg |native_name = |established = [[2017]] | closed = {{end date|2026}} |rector = [[Marjan Blažič]] |vice_chancellor = |students = 1080 |city = [[Novo mesto]] |country = [[Slovenija]] |website = https://uni-nm.si }} '''Univerza v Novem mestu''' je bila zasebna [[univerza]] v [[Novo mesto|Novem mestu]]. Prvo akreditacijo je univerza dobila septembra 2017. <ref>{{Navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/novo-mesto-dobilo-6-slovensko-univerzo.html |title=arhivska kopija |access-date=2018-02-03 |archive-date=2018-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180204000538/https://www.delo.si/novice/slovenija/novo-mesto-dobilo-6-slovensko-univerzo.html |url-status=dead }}</ref> V šolskem letu 2022/2023 je bilo vpisanih 1080 študentov (559 rednih in 521 izrednih). Število diplomantov leta 2022 je bilo 188.<ref>https://uni-nm.si/uploads/_custom/UNM_Letno_poroilo_2022_-_splet.pdf</ref> S šolskim letom 2026/27 se je pridružila novo ustanovljeni javni [[Univerza v Novem mestu|Univerzi v Novem mestu]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2026-02-10-poslanci-potrdili-predlog-odloka-o-ustanovitvi-univerze-v-novem-mestu/|title=Poslanci potrdili predlog odloka o ustanovitvi Univerze v Novem mestu|date=10 februar 2026|accessdate=13 maj 2026|website=gov.si}}</ref> == Članice univerze == * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za ekonomijo in informatiko|Fakulteta za ekonomijo in informatiko]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede|Univerza v Novem mestu Fakulteta za poslovne in upravne vede]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za strojništvo|Fakulteta za poslovne in upravne vede]] * [[Univerza v Novem mestu Fakulteta za zdravstvene vede|Fakulteta za zdravstvene vede]] == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Univerza v Novem mestu]] (javna) == Zunanje povezave == * [https://uni-nm.si/ Uni-nm.si], uradna stran {{Univerze v Sloveniji}} {{normativna kontrola}} {{school-stub}} [[Kategorija:Univerza v Novem mestu| ]] [[Kategorija:Univerze v Sloveniji|Novo mesto]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Novem mestu]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 2017]] [[Kategorija:Ukinitve leta 2026]] 9bhdy40ofi2lwdadvd75m0jrknjwwvo 0 271063 6758547 6613149 2026-09-30T05:06:30Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758547 wikitext text/x-wiki '''Matrika preslikave''' (tudi '''transformacijska matrika''' ali matrika prehoda) je [[matrika]], ki predstavlja [[linearna transformacija|linearno transformacijo]] iz <math> R^n \,</math> v <math> R^m \,</math> tako, da velja :<math>T( \vec x ) = \mathbf{A} \vec x</math> kjer je * <math> A \,</math> transformacijska matrika z razsežnostjo <math> m \times n \,</math> * <math> \vec x \,</math> [[stolpični vektor]] z <math> n \,</math> elementi * <math> T \,</math> preslikava [[Vektor (matematika)|vektorja]] Matrika pomeni prehod med dvema končno razsežnima [[vektorski prostor|vektorskima prostoroma]]. To je prehod iz [[baza (linearna algebra)|baze]] z vektorji <math> \vec a_1, \cdots, \vec a_n \,</math> v bazo <math> \vec b_1, \cdots, \vec b_n \,</math> Včasih prikažejo transformacijsko matriko tudi z uporabo [[vrstični vektor|vrstičnega vektorja]] == Zgledi v dvorazsežni grafiki == Najbolj pogoste geometrijske preslikave obdržijo stalno izhodišče. Med te preslikave prištevamo vrtenje, povečevanje in zmanjševanje, striženje, zrcaljenje in pravokotno projekcijo. === Vrtenje === Vrtenje za kot <math> \theta \,</math> v smeri, ki je nasprotna gibanju urinih kazalcev (glede na izhodišče) zapišemo v matrični obliki kot : <math> \begin{bmatrix} x' \\ y' \end{bmatrix} = \begin{bmatrix} \cos \theta & -\sin\theta \\ \sin \theta & \cos \theta \end{bmatrix} \begin{bmatrix} x \\ y \end{bmatrix} </math> Primer matrike za vrtenje 90 stopinj v nasprotni smeri urinih kazalcev: : <math> \begin{bmatrix} 0 & -1 \\ 1 & 0 \end{bmatrix} </math> kjer je * <math> x' \,</math> koordinata x po vrtenju * <math> x \,</math> koordinata x pred vrtenjem * <math> \theta \,</math> kot za katerega zavrtimo Podobno je pri vrtenju v smeri gibanja urinih kazalcev : <math> \begin{bmatrix} x' \\ y' \end{bmatrix} = \begin{bmatrix} \cos \theta & \sin\theta \\ -\sin \theta & \cos \theta \end{bmatrix} \begin{bmatrix} x \\ y \end{bmatrix} </math> Primer matrike za vrtenje 90 stopinj v smeri urinih kazalcev: : <math> \begin{bmatrix} 0 & 1 \\ -1 & 0 \end{bmatrix} </math> === Povečevanje in zmanjševanje === Povečevanje in zmanjševanje pomeni spremembo [[merilo|merila]] v katerem prikazujemo sliko. Če označimo z <math> x' \,</math> in <math> y' \,</math> nove koordinate, potem velja <math>x' = s_x \cdot x</math> in <math>y' = s_y \cdot y</math> Matrika transformacije je :<math> \begin{bmatrix} x' \\ y' \end{bmatrix} = \begin{bmatrix} s_x & 0 \\ 0 & s_y \end{bmatrix} \begin{bmatrix} x \\ y \end{bmatrix} </math> Kadar velja tudi <math> s_x s_y = 1 \,</math> predstavlja matrika [[stiskanje (preslikava)|stiskanje]] (pri tem se ohranja površina). Nekateri povečevanje in zmanjševanje imenujejo tudi [[skaliranje (geometrija)|skaliranje]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www2.lecad.si/vaje/resitve/4.30/porocilo.html#Transformacijska%20matrika |title=Transformacijska matrika |access-date=2011-01-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210507193702/http://www2.lecad.si/vaje/resitve/4.30/porocilo.html#Transformacijska%20matrika |archive-date=2021-05-07 |url-status=dead}}</ref>. === Striženje === [[Strig (geometrija)|Strig]] je podoben nagibanju slike. Možni sta dve obliki: Strig vzdolž [[ordinatna os|osi-y]] tako, da so nove koordinate <math> x' = x + ky \,</math> in <math> y' = y \,</math>. Pri tem je [[strižna matrika]] za [[stolpični vektor]] enaka : <math> \begin{bmatrix} x' \\ y' \end{bmatrix} = \begin{bmatrix} 1 & k \\ 0 & 1 \end{bmatrix} \begin{bmatrix} x \\ y \end{bmatrix} </math> Druga oblika pa je striženje vzdolž [[abscisna os|osi-x]]. Pri tem so nove koordinate <math> x' = x \,</math> in <math> y' = y + kx \,</math>. Matrika pa ima obliko :<math> \begin{bmatrix} x' \\ y' \end{bmatrix} = \begin{bmatrix} 1 & 0 \\ k & 1 \end{bmatrix} \begin{bmatrix} x \\ y \end{bmatrix} </math> === Zrcaljenje === Če zrcalimo preko [[premica|premice]], ki teče preko izhodišča in ima smer vektorja <math> \vec l = (l_x, l_y) \,</math>, potem zrcaljenje opisuje matrika : <math> \mathbf{A} = \begin{bmatrix} 1 - 2 a^2 & - 2 a b & - 2 a c \\ - 2 a b & 1 - 2 b^2 & - 2 b c \\ - 2 a c & - 2 b c & 1 - 2c^2 \end{bmatrix} </math> === Pravokotna projekcija === Če hočemo izvesti projekcijo vektorja na premico, ki teče skozi izhodišče, naj bo <math> \vec u = (u_x, u_y) \,</math>, potem je transformacijska matrika :<math> \mathbf{A} = \frac{1}{\lVert\vec{u}\rVert^2} \begin{bmatrix} u_x^2 & u_x u_y \\ u_x u_y & u_y^2 \end{bmatrix} </math> == Glej tudi == * [[seznam vrst matrik]] == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [http://mathworld.wolfram.com/RotationMatrix.html Transformacijska matrika na Mathworld] {{ikona en}} * [http://www2.lecad.si/vaje/resitve/4.30/porocilo.html#Transformacijska%20matrika Transformacijska matrika] {{ikona sl}} * [http://graph-srv.uni-mb.si/cgai/slo/RG_dokumenti/RA-Geometrijske%20transformacije.pdf Računalniška grafika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304224639/http://graph-srv.uni-mb.si/cgai/slo/RG_dokumenti/RA-Geometrijske%20transformacije.pdf |date=2016-03-04 }} {{ikona sl}} {{linearna algebra}} {{razredi matrik}} [[Kategorija:Linearna algebra]] [[Kategorija:Matrike]] [[Kategorija:Računalniška grafika]] ahuhbv5vs4ccyvkky85flnm1238wam7 0 286814 6758338 5926182 2026-09-29T13:46:09Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6758338 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=André-Marie-Martial d&#39;Anselme |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1911–1952 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''André-Marie-Martial d'Anselme''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[30. november]] [[1891]], † [[8. junij]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/d%27Anselme/Andr%C3%A9-Marie-Martial/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Anselme, André-Marie-Martial}} [[Kategorija:Rojeni leta 1891]] [[Kategorija:Umrli leta 1957]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] b1u19ft0v27c57a40f4siser8kthhfu 6758340 6758338 2026-09-29T13:49:06Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758340 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=André-Marie-Martial d&#39;Anselme |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=1911–1952 |rank=[[Armadni general (Francija)|Armadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''André-Marie-Martial d'Anselme''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[30. november]] [[1891]], † [[8. junij]] [[1957]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/d%27Anselme/Andr%C3%A9-Marie-Martial/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Anselme, André-Marie-Martial}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1914–1918]] [[Kategorija:Nosilci Croix de guerre 1939–1945]] [[Kategorija:Nosilci legije za zasluge]] [[Kategorija:Diplomiranci École spéciale militaire de Saint-Cyr]] gn0nfif0ugs380y9itzb1daqkbk3pps 0 286815 6758626 5927149 2026-09-30T11:01:52Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6758626 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Henri-Paul d&#39;Arbonneau |lived= |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles-Henri-Paul d'Arbonneau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. april]] [[1878]], † [[18. maj]] [[1974]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/d%27Arbonneau/Charles-Henri-Paul/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Arbonneau, Charles-Henri-Paul}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] sk6l2gujjph3so1g2u9cwqv7ehryte7 6758627 6758626 2026-09-30T11:03:03Z Engelbert 76895 dodal [[Kategorija:Nosilci legije časti]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758627 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Charles-Henri-Paul d&#39;Arbonneau |lived= |image=<!-- WD --> |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Charles-Henri-Paul d'Arbonneau''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[21. april]] [[1878]], † [[18. maj]] [[1974]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/d%27Arbonneau/Charles-Henri-Paul/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Arbonneau, Charles-Henri-Paul}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Francoski vojaški atašeji]] [[Kategorija:Francoski vojaški diplomati]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] ix7wn10512rklkkw56ouywqglna4lsn 0 286816 6758632 5930582 2026-09-30T11:06:52Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6758632 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jacques-Marie-Toussaint d&#39;Arras |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jacques-Marie-Toussaint d'Arras''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. november]] [[1881]], † [[2. september]] [[1972]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/d%27Arras/Jacques-Marie-Toussaint/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Arras, Jacques-Marie-Toussaint}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1972]] [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 712wfwbh6ydg43sfh3gkryhhym3wtkw 6758633 6758632 2026-09-30T11:07:25Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1881]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1972]]; +[[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758633 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Jacques-Marie-Toussaint d&#39;Arras |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1945 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Jacques-Marie-Toussaint d'Arras''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[1. november]] [[1881]], † [[2. september]] [[1972]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/d%27Arras/Jacques-Marie-Toussaint/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Arras, Jacques-Marie-Toussaint}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Vojni ujetniki druge svetovne vojne]] qk3gennbkkxcvnak63am2rrzwomudde 0 286818 6758635 5926928 2026-09-30T11:11:07Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice, nk 6758635 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Calixte-Marie-Paul d&#39;Aurelle de Montmorin de Saint-Hérem |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears= |rank=[[Brigadni general (Francija)|Brigadni general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Calixte-Marie-Paul d'Aurelle de Montmorin de Saint-Hérem''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[13. november]] [[1881]], † [[28. december]] [[1941]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Montmorin_de_Saint-H%C3%A9rem/Calixte-Marie-Paul_d%27Aurelle_de/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Aurelle de Montmorin de Saint-Hérem, Calixte-Marie-Paul}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 98t8r1sybxmk2sjwucodmmo7k1bz1r5 0 286820 6758639 5928601 2026-09-30T11:21:05Z Engelbert 76895 pp 6758639 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Gaspard-Henri-Marie-Gaston d&#39;Humieres |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance=[[Slika:Flag of France.svg|25px|Francija]] [[Francija]] |branch= |serviceyears=?–1938<br>1939–1940 |rank=[[Divizijski general (Francija)|Divizijski general]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Gaspard-Henri-Marie-Gaston d'Humieres''', [[Francozi|francoski]] [[general]], * [[4. december]] [[1876]], † [[30. september]] [[1956]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam francoskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/d%27Humieres/Gaspard-Henri-Marie-Gaston/France.html Generals.dk] {{ikona en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:d'Humieres, Gaspard-Henri-Marie-Gaston}} [[Kategorija:Francoski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] mot99s9olg8k858dcoz5faux2s4s71i 0 290223 6758300 6669751 2026-09-29T12:35:08Z ~2026-52389-32 266532 /* */ 6758300 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka |name = Asimina |image = Asimina_triloba3.jpg |image_caption = Sadeži asimine |regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |ordo = [[Magnoliales]] (magnolijevci) |familia = [[anonovke]] (anonovke) |genus = ''[[Asimina]]'' |species = '''''A. triloba''''' |binomial = ''Asimina triloba'' |binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]]) [[Michel Félix Dunal]] |range_map = Asimina triloba range map 1.png |}} '''Asimina''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Asimina triloba''''') je listopadna [[trajnica]], ki izvira iz [[Severna Amerika|Sever­ne Ame­ri­ke]]. Ime­nu­je­jo jo tudi indi­jan­ska ba­na­na ali paw-paw. Je zdravilna [[rastline|rastlina]]. V naravi raste na humusnih tleh, dobro prenaša tudi apnena tla. Vzgojene vrste (npr. ''Asimina triloba »sunflower«'') rastejo kot grm do višine 2,5 m ali kot drevo do višine 5m. Prvi dve leti raste počasi, vzpenja se ob opori. Mraz in pozebo dobro prenaša, prve plodove rodi v tretjem letu. Večina [[sorta|sort]] asimin je samoneoplodnih. V naravnem okolju jo najdemo v severni Ameriki, zlasti v državi [[Ohio]]. Okus ima pa Union pivi in viskiju Jack Daniels-u. == Plodovi asimine == [[Plod]]ovi asimine so nekaj posebnega, kot da bi sestavili [[mangovec|mango]], [[Ananas|ananas]] in [[bananovec|banano]] v en sadež. Plodovi so zdravilni, bogati z [[ogljikovi hidrati|ogljikovimi hidrati]], [[vitamin]]i in [[Mineral|minerali]], ki jih imajo kar sedemkrat več kot ostalo sadje. == Naravni škodljivci asimine == Naravni škodljivec asimine v ZDA je črno-beli metulj ''[[Zebra swallotail]]''. Škodo povzročajo predvsem ličinke, katere objedajo listje rastline, vendar nikdar ne napadejo vseh rastlin. Semena plodov te rastline običajno ekološki kmetovalci uporabljajo tudi kot naravni insekticid. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Asimina triloba}} *[http://www.efloras.org/florataxon.aspx?flora_id=1&taxon_id=220001231 Flora severne Amerike] [[Kategorija:Anonovke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] d1xdkcm0zyy54k8a3o38owl7fu2xjif 6758303 6758300 2026-09-29T12:38:39Z ~2026-52389-32 266532 /* */ 6758303 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka |name = Asimina |image = Asimina_triloba3.jpg |image_caption = Sadeži asimine |regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |ordo = [[Magnoliales]] (magnolijevci) |familia = [[anonovke]] (anonovke) |genus = ''[[Asimina]]'' |species = '''''A. triloba''''' |binomial = ''Asimina triloba'' |binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]]) [[Michel Félix Dunal]] |range_map = Asimina triloba range map 1.png |}} '''Asimina''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Asimina triloba''''') je listopadna [[trajnica]], ki izvira iz [[Severna Amerika|Sever­ne Ame­ri­ke]]. Ime­nu­je­jo jo tudi indi­jan­ska ba­na­na ali paw-paw. Je zdravilna [[rastline|rastlina]]. V naravi raste na humusnih tleh, dobro prenaša tudi apnena tla. Vzgojene vrste (npr. ''Asimina triloba »sunflower«'') rastejo kot grm do višine 2,5 m ali kot drevo do višine 5m. Prvi dve leti raste počasi, vzpenja se ob opori. Mraz in pozebo dobro prenaša, prve plodove rodi v tretjem letu. Večina [[sorta|sort]] asimin je samoneoplodnih. V naravnem okolju jo najdemo v severni Ameriki, zlasti v državi [[Ohio]]. == Plodovi asimine == [[Plod]]ovi asimine so nekaj posebnega, kot da bi sestavili [[mangovec|mango]], [[Ananas|ananas]] in [[bananovec|banano]] v en sadež. Plodovi so zdravilni, bogati z [[ogljikovi hidrati|ogljikovimi hidrati]], [[vitamin]]i in [[Mineral|minerali]], ki jih imajo kar sedemkrat več kot ostalo sadje. Mama Živka jih je danes dala za probat. Njam njam kako so dobri. == Naravni škodljivci asimine == Naravni škodljivec asimine v ZDA je črno-beli metulj ''[[Zebra swallotail]]''. Škodo povzročajo predvsem ličinke, katere objedajo listje rastline, vendar nikdar ne napadejo vseh rastlin. Semena plodov te rastline običajno ekološki kmetovalci uporabljajo tudi kot naravni insekticid. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Asimina triloba}} *[http://www.efloras.org/florataxon.aspx?flora_id=1&taxon_id=220001231 Flora severne Amerike] [[Kategorija:Anonovke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] 7wi2b15c4adz04sqidecn8mkr855r9k 6758305 6758303 2026-09-29T12:41:40Z ~2026-52389-32 266532 /* Plodovi asimine */ 6758305 wikitext text/x-wiki {{Taksonomka |name = Asimina |image = Asimina_triloba3.jpg |image_caption = Sadeži asimine |regnum = [[Rastline|Plantae]] (rastline) | divisio = [[Kritosemenke|Magnoliophyta]] (kritosemenke) | classis = [[Dvokaličnice|Magnoliopsida]] (dvokaličnice) |ordo = [[Magnoliales]] (magnolijevci) |familia = [[anonovke]] (anonovke) |genus = ''[[Asimina]]'' |species = '''''A. triloba''''' |binomial = ''Asimina triloba'' |binomial_authority = ([[Carl Linnaeus|Linnaeus]]) [[Michel Félix Dunal]] |range_map = Asimina triloba range map 1.png |}} '''Asimina''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Asimina triloba''''') je listopadna [[trajnica]], ki izvira iz [[Severna Amerika|Sever­ne Ame­ri­ke]]. Ime­nu­je­jo jo tudi indi­jan­ska ba­na­na ali paw-paw. Je zdravilna [[rastline|rastlina]]. V naravi raste na humusnih tleh, dobro prenaša tudi apnena tla. Vzgojene vrste (npr. ''Asimina triloba »sunflower«'') rastejo kot grm do višine 2,5 m ali kot drevo do višine 5m. Prvi dve leti raste počasi, vzpenja se ob opori. Mraz in pozebo dobro prenaša, prve plodove rodi v tretjem letu. Večina [[sorta|sort]] asimin je samoneoplodnih. V naravnem okolju jo najdemo v severni Ameriki, zlasti v državi [[Ohio]]. == Plodovi asimine == [[Plod]]ovi asimine so nekaj posebnega, kot da bi sestavili [[mangovec|mango]], [[Ananas|ananas]] in [[bananovec|banano]] v en sadež. Plodovi so zdravilni, bogati z [[ogljikovi hidrati|ogljikovimi hidrati]], [[vitamin]]i in [[Mineral|minerali]], ki jih imajo kar sedemkrat več kot ostalo sadje. == Naravni škodljivci asimine == Naravni škodljivec asimine v ZDA je črno-beli metulj ''[[Zebra swallotail]]''. Škodo povzročajo predvsem ličinke, katere objedajo listje rastline, vendar nikdar ne napadejo vseh rastlin. Semena plodov te rastline običajno ekološki kmetovalci uporabljajo tudi kot naravni insekticid. == Zunanje povezave == {{Zbirka|Asimina triloba}} *[http://www.efloras.org/florataxon.aspx?flora_id=1&taxon_id=220001231 Flora severne Amerike] [[Kategorija:Anonovke]] [[Kategorija:Zdravilne rastline]] [[Kategorija:Flora Severne Amerike]] 0iqwh2amwt5e549pxhxgf39hdisq8uk 0 292061 6758604 6715688 2026-09-30T09:25:17Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758604 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=mestoma nerodni prevodi iz angleščine}} [[Slika:Extinction intensity.svg|thumb|400px|Na navpični osi je odstotek izumrtja [[rod (biologija)|rodov]], na vodoravni pa čas v milijonih let]] '''Množično izumrtje''' je nagel padec [[biotska raznovrstnost|raznovrstnosti]] in številčnosti flore in favne. Zgodi se, ko naraste stopnja izumiranja napram stopnji [[Evolucija#Specacija|speciacije]]. Ker je večina [[biomasa|biomase]] na Zemlji mikrobna in jo je zaradi tega težko opazovati, so zabeležena izumiranja povezana samo z makrobiotskim življenjem, ki je laže merljivo.<ref>{{cite journal |last=Nee |first=Sean |year=2004 |title=Extinction, Slime, and Bottoms |journal=[[PLoS Biology]] |volume=2 |issue=8 |pages=e272 |doi=10.1371/journal.pbio.0020272}}</ref> Preko 99% zbeleženih vrst je sedaj izumrlih, <ref>{{navedi knjigo|last=Fichter|first=George S.|title=Endangered Animals|url=https://archive.org/details/endangeredanimal00fich|year=1995|publisher=Golden Books Publishing Company|location=USA|isbn=1-58238-138-0|pages=[https://archive.org/details/endangeredanimal00fich/page/5 5]}}</ref> vendar izumiranje ni linearno, ampak naključno. Glede na fosile izumre od 2 do 5 družin vodnih vretenčarjev in nevretenčarjev vsakih milijon let. Vodni fosili se uporabljajo za meritev stopnje izumiranja zaradi večjega števila in globalne razporejenosti. Od začetka življenja je nekaj večjih dogodkov izumrtja preseglo povprečno stopnjo izumiranja. Nam najbližji, [[Kredno-terciarno izumrtje]] se je zgodil pred 65,5 mio leti in je pomenil izginotje flore in favne v geološko kratkem času. V zadnjih 540 mio letih je bilo kar 5-20 večjih dogodkov (odvisno od pojmovanja ''večji dogodek'' in načina merjenja), kjer je izumrlo več kot 50% vseh živalskih vrst. Verjetno so bila večja izumiranja tudi v [[arhaik]]u in [[proterozoik]]u, vendar takrat še niso obstajale živali s tršimi telesnimi deli, ki bi pustili pomembnejše fosile. ==Večja izumrtja== Kot mejnik je objava leta 1982, ko sta Jack Sepkoski in David M. Raup identificirala 5 masovnih izumrtij: # '''[[Kredno-terciarno izumrtje]]''' (K-T oz. K-Pg izumrtje) – 65,5 mio let. Okoli 17% vseh družin, 50% vseh rodov<ref name="ucr" /> in 75% vrst je izumrlo.<ref name="Raup">{{cite pmid|17788674}}</ref> V morjih je izumrlo 33% vseh pritrjenih živali. Dogodek je povzročil prevlado sesalcev in ptičev. # '''[[Triasno-jursko izumrtje]]'''– 205 mio let. Okoli 23% vseh družin in 48% vseh rodov (20% morskih družin in 55% morskih rodov) je izumrlo. <ref name="ucr" /> Večina nedinozavrskih archosaurov, therapsidov (predhodnikov sesalcev) in večjih amfibij je izumrla. Kot posledica so dinozavri ostali brez konkurence na kopnem. V morjih so archosauri še naprej prevladovali. # '''[[Permsko-triasno izumrtje]]''' – 251 mio let. Največje izumrtje je povzročilo izgubo 57 % vseh družin in 83% vseh rodov<ref name="ucr" /> (53 % morskih družin, 84 % morskih rodov, okoli 96 % vseh morskih vrst in 70 % kopenskih vrst, vključno z žuželkami.<ref name="Labandeira"> {{cite journal |author1=Labandeira CC |author2=Sepkoski JJ |title=Insect diversity in the fossil record |url=https://archive.org/details/sim_science_1993-07-16_261_5119/page/310 |journal=[[Science]] |volume=261 |issue=5119 |pages=310–5 |year=1993 |pmid=11536548 |doi= 10.1126/science.11536548 }} </ref> Izumiranje rastlin ni popolnoma jasno.<ref name=McElwain2007>{{cite journal | author1 = McElwain, J.C. |author2 = Punyasena, S.W. | year = 2007 | title = Mass extinction events and the plant fossil record | url = https://archive.org/details/sim_trends-in-ecology-evolution_2007-10_22_10/page/548 | journal = Trends in Ecology & Evolution | volume = 22 | issue = 10 | pages = 548–557 | doi=10.1016/j.tree.2007.09.003 | pmid = 17919771 }}</ref> ''Veliko umiranje'' je končalo primat synapsidov (sesalcem podobnih plazilcev). Repopulacija vretenčarjev je trajala dlje kot pri drugih dogodkih, kar 30 mio let. <ref>{{cite journal| author1=Sahney S |author2=Benton MJ| year=2008| title=Recovery from the most profound mass extinction of all time| journal=Proceedings of the Royal Society: Biological| volume=275|issue=759}}</ref> Izpraznjen prostor je pomenil priložnost za archosaure. # '''[[Devonsko izumrtje]]''' – 360–375 mio let. Konec devona je serija zaporednih izumrtij povročila izgubo 19% vseh družin, 50% vseh rodov<ref name="ucr" /> in 70% vseh vrst. Izumiranje je verjetno trajalo 20 mio let. # '''[[Ordovicijsko-silursko izumrtje]]''' (O-S izumrtje) – 440–450 mio let. Dva zaporedna dogodka sta povzročila izgubo 27% vseh družin in 57% vseh rodov <ref name="ucr">{{navedi splet|url=http://math.ucr.edu/home/baez/extinction |title=extinction |publisher=Math.ucr.edu |date= |accessdate=2008-11-09}}</ref> Starejši kot je fosil, teže je razbrati koristne podatke: * Starejše fosile je teže najti, ker so zakopani znatno globoko v kamnu. * Datiranje starejših fosilov je težje. * Produktivne fosilna ležišča so bolje raziskana kot neproduktivna. Tako ostajajo celotne periode neraziskane. * Določene prazgodovinske motnje lahko zmotijo proces nalaganja usedlin. * Ohranitev fosilov na kopnem variira, toda morski fosili so bolje ohranjeni. <ref name="sole">Sole, R.V.; Newman, M. (2002). "Extinctions and Biodiversity in the Fossil Record – Volume Two, The Earth system: biological and ecological dimensions of global environment change. V: ''Encyclopedia of Global Environmental Change'', John Wiley & Sons, str. 297–391.</ref> </blockquote> ==Manjša izumrtja== Manjša izumrtja:<ref>Partial list from [[:Image:Extinction Intensity.png]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Perioda !! Začetek dogodka !! Ime !! Konec dogodka !! Vzrok |- | || || [[Kvartarno izumrtje]] ||50000 let do danes||Človek in/ali klimatske spremembe (ledena doba,…) |- |[[Neogen]] || 23,03 mio let || [[Miocensko izumrtje]] || 14,5 mio let|| Padec kometa (Nördlinger Riesova depresija v Afriki) |- | || || [[Eocen]]–[[Oligocen]] ||33,9 mio let||Vulkani ? Padec kometa v Chesapeake Bay in Popigai krater? |- |[[Kreda]] || 145,5 mio let || [[Aptiansko izumrtje]]||117 mio let|| Vulkanske aktivnosti v Rahjamalu, Bengalija? |- | || || Izumrtje konec jure ||145,5 mio let|| |- |[[Jura]] || 199,6 mio let || Toarcianski dogodek || 183 mio let|| |- |[[Perm]] || 299 mio let || [[Olsonovo izumrtje]] ||270 mio let|| |- |[[Karbon]] || 359,2 mio let || [[Kolaps karbonskega deževnega pragozda]]||318 mio let|| |- | || || Konec [[Silur]]ja ||416 mio let|| |- | || || [[Laujev dogodek]] ||420 mio let|| |- | || || [[Muldejev dogodek]] ||424 mio let||Globalni padec nivoja morja? |- |[[Silur]] ||443,7 mio let|| [[Irevikenski dogodek]] ||428 mio let||Globokomorska anoksija? |- | || || [[Kambrijsko-Ordovovicijsko izumiranje]] ||488 mio let||Glaciacija oz. pomanjkanje kisika v morski vodi? |- | || || [[Dresbachiansko izumrtje]] ||502 mio let|| |- |[[Kambrij]] || 542 mio let || [[Botomianski dogodek]] ||517 mio let|| |- |[[Predkambrij]] || 4567,17 mio let|| [[Izumrtje konec ediacarana]] ||542 mio let||Morksa anoksija? |} ==Evolucijska pomembnost dogodka== Množična izumrtja so včasih pospešila [[evolucija|evolucijo]] življenja na Zemlji. Ko neka skupina prevzame prevlado, se zelo redko to zgodi zato, ker bi bila nova skupina superiorna v primerjavi s prejšnjo, ampak zato, ker stara skupina izumre in naredi prostor za novo.<ref>{{navedi knjigo | last=Benton | first=M.J. | title=Vertebrate Palaeontology | publisher=Blackwell | year=2004 | chapter=6. Reptiles Of The Triassic | url=http://www.blackwellpublishing.com/book.asp?ref=0632056371 | isbn=0045660026 | archive-url=https://web.archive.org/web/20081212023723/http://www.blackwellpublishing.com/book.asp?ref=0632056371 | archive-date=2008-12-12 | access-date=2011-06-10 | url-status=dead}}</ref><ref>{{cite journal | last=Van Valkenburgh | first=B. | year=1999 | url=http://arjournals.annualreviews.org/doi/abs/10.1146/annurev.earth.27.1.463 | title=Major patterns in the history of carnivorous mammals | journal=Annual Review of Earth and Planetary Sciences | volume=26 | pages=463–493 | doi=10.1146/annurev.earth.27.1.463 | access-date=2011-06-10 | archive-date=2021-02-17 | archive-url=https://web.archive.org/web/20210217201207/https://www.annualreviews.org/doi/abs/10.1146/annurev.earth.27.1.463 | url-status=dead }}</ref> Npr. sesalci in sesalcem podobne živali so obstajale skozi prevlado dinozavrov vse do [[Kredno-terciarno izumrtje|kredno-terciarnega izumrtja]], ko je ta dogodek izbrisal vse neleteče dinozavre in naredil prostor za sesalce, da se razvijejo v dominantno skupino. Ironično so dinozavri postali prevladujoči na osnovi [[Triasno-jursko izumrtje|triasno-jurskega izumrtja]]. == Sklici in opombe == {{sklici|2}} == Viri == * Benton, Michael J. (2003). ''When Life Nearly Died — The Greatest Mass Extinction of All Time''. Thames & Hudson Ltd, London, ISBN 978-0-500-28573-2 * Cowen, R. (1999). ''The History of Life''. Blackwell Science. Poglavje o izumrtjih je dostopno na [http://www.ucmp.berkeley.edu/education/events/cowen1a.html] * [[Richard Leakey|Leakey, Richard]] & Lewin, Roger (1996). ''The Sixth Extinction : Patterns of Life and the Future of Humankind'', Anchor, ISBN 0-385-46809-1. Izvleček: [http://www.well.com/user/davidu/sixthextinction.html The Sixth Extinction] * Wilson, E.O. (2002). ''The Future of Life'', Vintage (pb), ISBN 0-679-76811-4 * {{navedi revijo |author1=Raup, D. |author2=Sepkoski, J. |journal=Science|volume=231|pages=833–836 |year=1986|title=Periodic extinction of families and genera|url=https://archive.org/details/sim_science_1986-02-21_231_4740/page/832 |doi=10.1126/science.11542060|issue=4740|pmid=11542060}} * {{navedi revijo |author1=Rohde, R.A. |author2=Muller, R.A. |year=2005 |title=Cycles in fossil diversity |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_2005-03-10_434_7030/page/208 |journal=Nature |volume=434 |pages=209–210 |doi=10.1038/nature03339|issue=7030|pmid=15758998}} * {{navedi splet|url=http://www.well.com/user/davidu/extinction.html |title=The Current Mass Extinction Event}} * [http://muller.lbl.gov/pages/lbl-nem.htm Nemesis – Raup and Sepkoski] * Muller, Richard A. (1988). ''Nemesis'', Weidenfeld & Nicolson, ISBN 1-55584-173-2 * Sawyer, Robert J. (2000). ''Calculating God'', TOR, ISBN 0-8125-8035-4 * {{navedi dokument |contribution = Patterns of Phanerozoic extinction: a perspective from global data bases |editors = O.H. Walliser |title = Global Events and Event Stratigraphy |volume = |pages = 35–51 |publisher = Springer |place = Berlin |year = 1996 |contribution-url = |author = Sepkoski, J.J.}} * Ward, P.D. (2000). ''Rivers In Time: The Search for Clues to Earth's Mass Extinctions'' * Ward, P.D. (2007). ''Under a Green Sky: Global Warming, the Mass Extinctions of the Past, and What They Can Tell Us About Our Future'' (2007) ISBN 978-0-06-113792-1 * {{navedi splet |last=Berardelli |first=Phil |date=1.8.2007 |url=http://sciencenow.sciencemag.org/cgi/content/full/2007/801/1 |title=Of Cosmic Rays and Dangerous Days |work=[[ScienceNOW]] |accessdate=2011-06-07 |archive-date=2009-08-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090802210506/http://sciencenow.sciencemag.org/cgi/content/full/2007/801/1 |url-status=dead }} * Stojanowski, J.S., 2008, ''The Gravity Theory Of Mass Extinction: A new unified theory of mass extinction explains the rise and fall of the dinosaurs'', ISBN 978-0-9819221-0-2 * {{navedi revijo |year=2005 |title=Volcanism, impact and mass extinctions: incredible or credible coincidences |journal=Lithos |volume=79 |issue=3–4|pages=299–316 |doi= 10.1016/j.lithos.2004.09.016 |author1= White, R.V. |author2=Saunders, A.D.}} ==Zunanje povezave== * [http://www.lpl.arizona.edu/impacteffects/ Calculate the effects of an Impact] * [http://www.well.com/user/davidu/extinction.html The Current Mass Extinction Event] * [http://www.speciesalliance.com Species Alliance (nonprofit organization producing a documentary about Mass Extinction titled "Call of Life: Facing the Mass Extinction)] * [http://www.amnh.org/museum/press/feature/biofact.html American Museum of Natural History official statement on the current mass extinction] * [http://www.space.com/scienceastronomy/050503_mass_extinctions.html Interstellar Dust Cloud-induced Extinction Theory] * [https://web.archive.org/web/20091027095316/http://geocities.com/abe_karnik/ELE.htm Extinction Level Event in short] * [http://extinct.petermaas.nl The Extinction Website] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111013123736/http://extinct.petermaas.nl/ |date=2011-10-13 }} * [http://neo.jpl.nasa.gov/ Nasa's Near Earth Object Program] * [http://www.livescience.com/animalworld/060831_KT_biodiversity.html Fossils Suggest Chaotic Recovery from Mass Extinction] – LiveScience.com * [http://strata.geology.wisc.edu/jack Sepkoski's Global Genus Database of Marine Animals] – Calculate extinction rates for yourself! [[Kategorija:Izumrtje]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovinska geologija]] [[Kategorija:Naravne katastrofe]] [[Kategorija:Evolucijska biologija]] bihfswwa3icgz8rjj674icqdeboq8pt 0 295959 6758575 6747777 2026-09-30T07:06:51Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6758575 wikitext text/x-wiki [[Slika:Robov vodnjak (1).jpg|thumb|200px|desno|Del originalnega Robbovega vodnjaka v vhodni avli Narodne galerije v Ljubljani]] '''Kulturni spomenik''' je [[objekt]], lahko pa tudi območje, ki ima izjemno [[Kultura|kulturno]] vrednost bodisi na državnem ali na lokalnem nivoju. Taki objekti morajo biti najprej ovrednoteni kot kulturna dediščina in vpisani v [[Register nepremične kulturne dediščine]]. Razglasi pa se jih z [[Dokument|akti]] o razglasitvi, ki jih sprejme pristojni organ države (vlada) oziroma lokalne skupnosti. Ti akti se objavijo v [[Uradni list RS|Uradnem listu RS]] ali glasilu lokalne skupnosti (za lokalne spomenike). Kulturni spomeniki predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti oziroma ključne ali redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja in jih kot take varuje strog varstveni [[režim]], ki se nanaša na lastnosti, zaradi katerih je enota dediščine razglašena ali predlagana za razglasitev za kulturni spomenik in varuje spomenik kot celoto. Razglasitev ne vpliva na lastništvo. ==Kulturni spomenik državnega pomena Slovenije== Kulturni spomeniki državnega pomena so najpomembnejši spomeniki v Sloveniji. Imajo nacionalni pomen. Z aktom o razglasitvi vlade dobijo status spomenikov državnega pomena. Vpisani so v Register nepremične kulturne dediščine in za tem razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih sprejme [[Vlada Republike Slovenije]] in so objavljeni v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu Republike Slovenije]].<ref name="zvkds">{{navedi splet |url=http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dediscina/ |title=Kaj je kulturna dediščina? |accessdate=14. maj 2013 |publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije |format= |work= |archive-date=2013-06-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618052024/http://www.zvkds.si/sl/zvkds/varstvo-kulturne-dediscine/o-kulturni-dediscini/kaj-je-kulturna-dediscina/ |url-status=dead }}</ref> Redki izbrani spomeniki lahko kandidirajo še za [[Znak evropske dediščine]] (''European Heritage Label'') ali za uvrstitev na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove kulturne dediščine]] človeštva. ==Kulturni spomenik lokalnega pomena == Kulturni spomeniki lokalnega pomena so območja ali objekti, ki imajo izjemno kulturno vrednost, predstavljajo vrhunske dosežke ustvarjalnosti oziroma ključne ali redko ohranjene dokumente nekega razvojnega obdobja na lokalnem nivoju. Vpisani so v Register nepremične kulturne dediščine in razglašeni z akti o razglasitvi, ki jih na predlog strokovnjakov, to so konservatorji Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, sprejme pristojni organ lokalne skupnosti in so objavljeni v Uradnem listu RS ali v uradnem glasilu lokalne skupnosti.<ref name="zvkds" /> ==Živa mojstrovina== Živa mojstrovina je [[nesnovna kulturna dediščina|nesnovna dediščina]], ki je razglašena za kulturni spomenik. Žive mojstrovine razglasi Vlada Republike Slovenije. Razglasitev nesnovne kulturne dediščine ovrednoti pomen nesnovne dediščine in njene nosilce. Strokovni predlog pripravijo strokovnjaki koordinatorja; to je v Sloveniji Slovenski etnografski muzej. Potrjene primere nesnovne kulturne dediščine Ministrstvo za kulturo vpiše v register nesnovne kulturne dediščine. Prav tako se zabeležijo ljudje ali skupine, ki so nosilci nesnovne dediščine. Kasneje lahko izbrane mojstrovine, ob izpolnjevanju strogih mednarodnih kriterijev, kandidirajo za vpis na [[Unesco]]v seznam nesnovne kulturne dediščine.<ref>{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= |title=Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), 20. člen |journal=Uradni list RS 16/2008 z dne 15. 2. 2008 |volume= |issue= |pages= |publisher= |doi= |url= }}</ref> Slovenija je na seznam svetovne nesnovne dediščine uvrstila Škofjeloški pasijon. ==Sklici== {{sklici|1}} ==Glej tudi== * [[Kulturna dediščina]] * [[Znak Evropske dediščine|Znak evropske dediščine]] * [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada|Haaška konvencija]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Cultural monuments of Slovenia}} * [https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ Register kulturne dediščine], GOV.SI * [http://www.zvkds.si/sl/zvkds/nasveti-za-lastnike/kulturna-dediscina/ ZVKDS - Kulturna dediščina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140717092714/http://www.zvkds.si/sl/zvkds/nasveti-za-lastnike/kulturna-dediscina/ |date=2014-07-17 }} {{Kulturni spomeniki dp SLO}} [[Kategorija:Kulturni spomeniki Slovenije| ]] {{law-stub}} 5o9l71z1nyc92ta9km2e2dc7xmupbaz 0 296352 6758425 6739392 2026-09-29T17:31:03Z Archaeodontosaurus 47628 6758425 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Jean Auguste Dominique Ingres''' (tudi Jean-Dominique Ingres), [[Francozi|francoski]] [[neoklasicizem|neoklasicistični]] [[slikar]], * [[29. avgust]] [[1780]] [[Montauban]], † [[14. januar]] [[1867]], [[Pariz]]. Na Ingresa so močno vplivala pretekla umetniška izročila, zato si je prizadeval, da bi postal varuh akademske pravovernosti pred prevladujočim romantičnim slogom. Čeprav je veljal za slikarja zgodovine v tradiciji [[Nicolas Poussin|Nicolasa Poussina]] in [[Jacques-Louis David|Jacques-Louisa Davida]], so njegovi portreti, naslikani in narisani, prepoznani kot njegova največja zapuščina. Njegova izrazna popačenja oblike in prostora so ga naredila za pomembnega predhodnika moderne umetnosti in vplivala na [[Pablo Picasso |Picassa]], [[Henri Matisse |Matissa]] in druge moderniste. Rodil se je v skromni družini v [[Montauban]]u in odpotoval v Pariz na študij v Davidov atelje. Leta 1802 je debitiral na [[Pariški salon|Salonu]] in za sliko ''[[Ahil sprejema Agamemnonove odposlance]]'' (''Achille recevant les envoyés d'Agamemnon'') osvojil [[Prix de Rome]]. V času, ko se je leta 1806 odpravil v [[Rim]], je bil njegov slog - ki razkriva tesno preučevanje italijanskih in flamskih renesančnih mojstrov - v celoti razvit in se je do konca življenja le malo spremenil. Medtem ko je od leta 1806 do 1824 deloval v Rimu in pozneje v Firencah, je redno pošiljal slike na Pariški salon, kjer so se kritiki zgražali češ, da je njegov slog bizaren in starinski. V tem obdobju je dobil nekaj naročil za zgodovinske slike, ki si jih je želel slikati, vendar je sebe in ženo lahko preživljal kot portretni slikar in risar. Dokončno je bil priznan na Salonu leta 1824, ko je bila njegova rafaelovska slika ''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' Sprejeta z odobravanjem in Ingres je bil priznan za vodjo neoklasicistične šole v Franciji. Čeprav mu je dohodek od naročil za zgodovinske slike omogočil, da je slikal manj portretov, je njegov ''[[Portret gospoda Bertina]]'' (''Portrait de monsieur Bertin'') zaznamoval njegov naslednji uspeh leta 1833. Naslednje leto je njegovo ogorčenje zaradi ostrih kritik njegove ambiciozne kompozicije ''[[Mučeništvo svetega Simforijana]]'' (''Le Martyre de saint Symphorien'') povzročilo, da se je vrnil v Italijo, kjer je leta 1835 prevzel direktorsko mesto Francoske akademije v Rimu. V Pariz se je za vedno vrnil leta 1841. V poznejših letih je naslikal nove različice številnih svojih prejšnjih slik, vrsto zasnov za [[vitraj]]e, več pomembnih portretov žensk in ''[[Turška kopel]]'' (''Le Bain turc''), zadnjo od njegovih več [[orientalizem|orientalističnih]] slik golih žensk, ki jo je dokončal v starosti 83 let. == Zgodnja leta: Montauban in Toulouse == Ingres se je rodil v [[Montauban]]u, departmaju [[Tarn-et-Garonne]] v Franciji kot prvi od sedmih otrok (od katerih jih je pet preživelo otroštvo) Jean-Marie-Josephu Ingresu (1755–1814) in njegovi ženi Anne Moulet (1758–1817). Njegov oče je bil v umetnosti uspešna ''deklica za vse'', slikar [[Miniatura (umetnost)|miniatur]], [[kipar]], dekorativni [[Kamnoseštvo|kamnosek]] in ljubiteljski glasbenik; njegova mati je bila skoraj nepismena hči mojstrskega izdelovalca lasulj. Od svojega očeta je mladi Ingres zgodaj dobil spodbudo in pouk risanja in glasbe; njegova prva znana risba, študija antične skupine, pa je bila narejena leta 1789<ref name="Arikha 1986, p. 103">Arikha 1986, p. 103.</ref>. Leta 1786 je začel obiskovati lokalno šolo ''École des Frères de l'Éducation Chrétienne'', vendar je njegovo šolanje motil nemir [[francoska revolucija|francoske revolucije]]. Zaprtje šole leta 1791 je pomenilo konec njegovega običajnega šolanja. Pomanjkanje šolanja je zanj vedno ostal vir negotovosti<ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, pp. 25, 280.</ref>. Leta 1791 je Joseph Ingres svojega sina odpeljal v [[Toulouse]], kjer je mladega Jean-Auguste-Dominiqua vpisal v ''Académie Royale de Peinture, Sculpture et Architecture''. Tam je študiral pri kiparju Jean-Pierru Viganu, krajinskem slikarju Jeanu Briantu in neoklasicističnem slikarju Guillaume-Josefu Roquesesu. Roquesovo čaščenje [[Raffaello Santi|Rafaela]] je odločilno vplivalo na mladega umetnika<ref>Prat 2004, p. 15.</ref>. Ingres je osvojil nagrade v več disciplinah, kot so kompozicija, ''figura in antika'' in študije življenja. Njegov glasbeni talent se je razvil pod nadzorom violinista Lejeuneja in od trinajstega do šestnajstega leta je igral drugo violino v ''Orchester du Capitole de Toulouse''. Že od malih nog je bil določen za slikarja zgodovine, ki je, v hierarhiji umetnikov ustanovljena Kraljeva akademije za slikarstvo in kiparstvo pod Ludvikom XIV. in se nadaljevala v 19. stoletju, veljala za najvišjo slikarsko raven. Ni hotel preprosto narediti [[portret]]ov ali ilustracij iz resničnega življenja, kakršen je bil njegov oče; želel je predstavljati junake religije, zgodovine in mitologije, jih idealizirati in prikazati na načine, ki so razlagali njihova dejanja, tekmujoč z najboljšimi deli iz literature in filozofije.<ref> Jover, Manuel (2005). Ingres (in French). Paris: Terrail/Édigroup. ISBN 2-87939-287-X., str. 16</ref> == V Parizu (1797–1806) == [[File:Ingres - estudo de nu - 1801.jpg|thumb|right|200px|''Moški torzo'' (1800), Montauban, Musée Ingres]] Marca 1797 je Akademija Ingresu podelila prvo nagrado za risanje, avgusta pa je odpotoval v [[Pariz]], da bi se v revolucionarnem obdobju izobraževal v ateljeju [[Jacques-Louis David|Jacquesa-Louisa Davida]], vodilnega francoskega in evropskega slikarja. V njegovem ateljeju je ostal štiri leta. Ingres je sledil neoklasicističnemu vzoru svojega mojstra <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 31.</ref>. Leta 1797 je David delal na svoji veliki mojstrovini ''Poseg Sabink'' in svoj slog postopoma spreminjal od rimskih modelov strogega realizma do idealov čistosti, vrline in preprostosti v grški umetnosti. Eden izmed Davidovih študentov, Étienne-Jean Delécluze, ki je kasneje postal umetnostni kritik, je Ingresa opisal kot študenta: <blockquote> »Odlikovala ga je ne le odkritost njegovega značaja in nagnjenost k samostojnemu delovanju ... bil je eden najbolj marljivih ... malo je sodeloval pri burnih norčijah okrog sebe in se učil z večjo vztrajnostjo kot večina njegovih sošolcev ... Vse lastnosti, ki danes zaznamujejo nadarjenost tega umetnika, finost konture, resnično in globoko čustvo oblike ter modeliranje z izjemno korektnostjo in čvrstostjo, je bilo že mogoče videti v njegovih zgodnjih študijah. Medtem ko je več njegovih kolegov in David sam, kazal nagnjenost k pretiravanju v študijah, so bili vsi navdušeni nad njegovimi velikimi kompozicijami in prepoznali njegov talent.<ref>Delécluze, Étienne-Jean, ''Louis David, son école et son temps'' (1863)«.</ref></blockquote> Oktobra 1799 so ga sprejeli v slikarski oddelek ''École des Beaux-Arts''. Leta 1800 in 1801 je za slike figur moškega torza osvojil glavno nagrado. Leta 1800 in 1801 se je potegoval tudi za ''Prix de Rome'', najvišjo nagrado Akademije, ki je zmagovalcu podelila štiriletno prebivanje na ''Académie de France'' v Rimu. Uspel je leta 1801 s sliko ''Ahil sprejema Agamemnonove odposlance'' in dobil glavno nagrado. Liki odposlancev na sliki desno so mišičasti in trdni kot kipi, v slogu, ki ga je poučeval David, vendar sta dve glavni figuri na levi, Ahil in Patrokel, v gibanju, živahna in graciozna, kot figure v občutljivem bas-reliefu. [[Image:The Envoys of Agamemnon by Ingres.jpg|thumb|left|300px|''Ahil sprejema Agamemnonove odposlance'', 1801, olje na platnu, École des Beaux Arts, Pariz]] Njegovo bivanje v Rimu je bilo zaradi pomanjkanja državnih sredstev prestavljeno v leto 1806. Vmes je delal v Parizu skupaj z več Davidovimi študenti v studiu, ki ga je zagotavljala država in nadalje razvil slog, ki je poudarjal čistost konture. Navdih je našel v delih Rafaela, v [[Etruščani|etruščanskem]] vaznem slikarstvu in v orisnih gravurah angleškega umetnika Johna Flaxmana. Njegove risbe ''Hermafrodit'' in ''Nimfa Salmacis'' so pokazale nov stiliziran ideal ženske lepote, ki se bo znova pojavil v njegovih slikah ''Jupiter in Tetis'' in znamenitih aktih. Leta 1802 je debitiral na [[Pariški salon|Salonu]] s sliko ''Portret ženske'' (trenutno ni znano kje je). Med letoma 1804 in 1806 je slikal vrsto portretov, ki so presenetljivi s svojo izjemno natančnostjo, zlasti v bogastvu njihovih tkanin in drobnih podrobnosti. Sem spadajo ''Portret Philipberta Riviere'' (1805), ''Portret Sabine Rivière'' (1805–06), ''Portret gospe Aymon'' (znan tudi kot ''La Belle Zélie''; 1806) in ''Portret Caroline Rivière'' (1805–06). Ženski obrazi sploh niso bili podrobni, bili so zmehčani in značilni po velikih ovalnih očeh in nežnih barvah kože in precej sanjskih izrazih. Njegovi portreti so navadno imeli preprosto temno ozadje ali svetle barve ali nebo. To je bil začetek niza, ki ga je uvrstil med najslavnejše portretne umetnike 19. stoletja. Medtem ko je Ingres čakal na odhod v Rim, ga je njegov prijatelj Lorenzo Bartolini seznanil z italijanskimi renesančnimi slikami, zlasti z deli [[Bronzino|Bronzina]] in [[Pontormo|Pontorma]], ki jih je Napoleon prinesel iz svojega pohoda v Italiji in jih postavil v Louvre. Ingres je njihovo jasnost in monumentalnost asimiliral v svoj portretni slog. V Louvru so bile tudi mojstrovine flamske umetnosti, med njimi ''[[Gentski oltar]]'' [[Jan van Eyck|Jana Van Eycka]], ki jo je francoska vojska zasegla med osvojitvijo Flandrije. Natančnost renesančne flamske umetnosti je postala del Ingresovega sloga. Ingresov eklekticizem je predstavljal novo težnjo v umetnosti. Louvre, na novo napolnjen s plenom, ki ga je Napoleon zajel v svojih pohodih v Italiji in [[Nizozemske dežele|Nizozemskih deželah]], je francoskim umetnikom zgodnjega 19. stoletja omogočil izjemno priložnost za študij, primerjavo in kopiranje mojstrskih del antike in celotne zgodovine evropskega slikarstva.<ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 27.</ref>. Kot je zapisala umetnostna zgodovinarka Marjorie Cohn: »Takrat je bila umetnostna zgodovina kot znanstvena smer povsem nova. Umetniki in kritiki so v svojih poskusih prepoznavanja, interpretacije in izkoriščanja tistega, kar so šele začeli dojemati kot zgodovinski slog, prehitevali drug drugega«.<ref name="Condon et al. 1983, p. 13">Condon et al. 1983, p. 13.</ref> Od začetka svoje kariere se je Ingres svobodno učil od zgodnejše umetnosti, pri čemer je prevzel zgodovinski slog, primeren njegovemu predmetu, zato so ga kritiki obtožili, da je plenil preteklost. [[Image:Ingres, Napoleon on his Imperial throne.jpg|thumb|200px|''Napoleon I na njegovem cesarskem prestolu'', 1806, olje na platnu, 260 x 163 cm, Musée de l'Armée, Pariz]] Leta 1803 je prejel prestižno naročilo, saj je bil eden od petih umetnikov, ki so bili izbrani (skupaj z Jean-Baptistom Greuzejem, Robertom Lefèvrejem, Charlesom Meynierjem in Marie-Guillemine Benoist) za slikanje celopostavnega portreta [[Napoleon Bonaparte|Napoleona Bonaparta]] kot prvega konzula. Ti naj bi bili razdeljeni v prefekture mest [[Liège]], [[Antwerpen]], [[Dunkerque]], [[Bruselj]] in [[Gent]], ki so bila na novo pridobljena za [[Francija|Francijo]] po Lunévilleski pogodbi leta 1801. Ni znano, da bi Napoleon umetnikom poziral, a ker je Ingres natančno naslikal portret Bonaparta se zdi, da je delal po vzoru slike, ki jo je naslikal Antoine-Jean Gros leta 1802. Poleti 1806 se je Ingres pred odhodom v Rim septembra zaročil s slikarko in glasbenico Marie-Anne-Julie Forestier. Čeprav je upal, da bo v Parizu ostal dovolj dolgo, da bi bil priča odprtju Salona, na katerem naj bi prikazal več del, se je le nekaj dni pred odprtjem nevoljno odpravil v Italijo.<ref>Cohn and Siegfried 1980, p. 22.</ref> Ingres je naslikal nov ''Portret Napoleona'' za predstavitev na Salonu 1806, na njem pa je Napoleon prikazan na cesarskem prestolu za njegovo kronanje. Ta slika se je zelo razlikovala od prejšnjega portreta Napoleona kot prvega konzula; skoraj v celoti se je osredotočil na razkošno cesarsko oblačilo, ki ga je izbral Napoleon in simbole moči, ki jo je imel. Žezlo [[Karel V. Francoski|Karla V.]], meč [[Karel Veliki|Karla Velikega]], bogate tkanine, krzno in ogrinjalo, krona iz zlatih listov, zlate verige in emblemi so bili predstavljeni zelo natančno; cesarjev obraz in roke so se skoraj izgubili v veličastnem kostumu. Na Salonu so bile Ingresove slike – ''Avtoportret'', portreti družine Rivière in ''[[Napoleon I. na cesarskem prestolu]]'' - deležne zelo hladnega sprejema. David je izrekel ostro sodbo, kritiki so bili sovražni. Chaussard (''Le Pausanias Français'', 1806) je pohvalil »finost Ingresovega čopiča in zaključek«, vendar je Ingresov slog obsodil kot gotiko in vprašal: <blockquote> »Kako je Ingres s toliko talenta, tako brezhiben, s pozornostjo do detajlov uspel naslikati slabo sliko? Odgovor je, da je želel narediti nekaj edinstvenega, nekaj izjemnega ... Ingresov namen ni bil nič drugega, kot da umetnost vrne za štiri stoletja, da nas vrne nazaj v otroštvo in oživi način [[Jan van Eyck |Jeana de Brugesa]]«.<ref>Quoted and translated in Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 70.</ref></blockquote> == Rim in Francoska akademija (1806–1814) == [[File:Jean-Auguste-Dominique Ingres - La Baigneuse Valpinçon.jpg|thumb|right|250px|''[[Kopalka (Ingres)|Kopalka]]''' (''La Grande Baigneuse'' - 1808), Louvre]] Ko je prispel v Rim je Ingres z ogorčenjem prebral neusmiljeno negativne tiskovne izrezke, ki so mu jih iz Pariza poslali prijatelji. V pismih svojemu bodočemu tastu se je na kritike odzval z ogorčenjem: »Torej je Salon prizorišče moje sramote; ... Lopovi, čakali so, dokler nisem odšel, da bi ubili moj ugled ... še nikoli nisem bil tako nesrečen .... Vedel sem, da imam veliko sovražnikov, z njimi se nikoli nisem strinjal in se tudi nikoli ne bom. Moja največja želja bi bila, da bi priletel v salon in jih zmedel s svojimi deli, ki v ničemer ne spominjajo na njihove; in bolj ko bom napredoval, manj bo njihovo delo podobno mojemu.« Zaobljubil se je, da ne bo več razstavljal na Salonu, njegova zavrnitev vrnitve v Pariz pa je povzročila prekinitev njegovih pogodb. <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 546.</ref> Julie Forestier je na vprašanja leta pozneje, zakaj se ni nikoli poročila, odgovorila: »Ko ima človek čast, da se zaroči z Ingresom, se ne poroči«.<ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 75.</ref> 23. novembra 1806 je pisal Jeanu Forestierju, očetu svoje nekdanje zaročenke, »da, umetnost bo treba reformirati in nameravam biti ta revolucionar«. Značilno je, da je našel studio na podlagi Vile Medici proč od drugih umetnikov, ki jih je našel v studiu in besno slikal. Številne risbe spomenikov v Rimu iz tega časa pripisujejo Ingresu, vendar pa iz novejših raziskav izhaja, da so dejansko delo njegovih sodelavcev, zlasti njegovega prijatelja, krajinskega umetnika Françoisa-Mariusa Graneta. Kot so zahtevali od vsakega dobitnika nagrade, je v rednih presledkih pošiljal dela v Pariz, da so lahko ocenili njegov napredek. Umetniki so tradicionalno pošiljali slike moških grških ali rimskih junakov, vendar je Ingres kot svoje prve primere poslal ''Baigneuse à mi-corps'' (1807), sliko hrbta mlade ženske, ki se kopa, na podlagi gravure antične vaze in ''La Grande Bagneuse'' (''[[Kopalka (Ingres)|Kopalka]]'') (1808), večjo sliko hrbtnega dela gole kopalke in prvi Ingresov model, ki je nosil turban, detajl, ki si ga je iz Fornarine izposodil njegov najljubši slikar Rafael. Da bi zadovoljil akademijo v Parizu, je poslal tudi sliko ''Ojdip in sfinga'', da bi pokazal svoje mojstrstvo moškega akta. Razsodba akademikov v Parizu je bila, da figure niso bile dovolj idealizirane. V poznejših letih je Ingres naslikal več variant teh kompozicij; še en akt v začetku leta 1807, ''Venera Anadomene'', je desetletja ostala nedokončana, dokončana štirideset let pozneje in končno razstavljena leta 1855. [[File:Jean Auguste Dominique Ingres - Oedipus and the Sphynx - WGA11843.jpg|thumb|left|200px|''Ojdip in Sfinga'' (1808), Louvre]] Med svojim rimskim obdobjem je ustvaril tudi številne portrete: ''Madame Duvauçay'', ''François-Marius Granet'', ''Edme-François-Joseph Bochet'', ''madame Panckoucke'' in ''Madame la Comtesse de Tournon'', mati prefekta oddelka Tiber. Leta 1810 se je domovanje Ingresa v Vili Medici končalo, vendar se je odločil ostati v Rimu in poiskati pokroviteljstvo pri francoski okupacijski vladi. Leta 1811 je Ingres končal svojo zadnjo študentsko vajo, sliko ''[[Jupiter in Tetis]]'', prizor iz Homerjeve ''Iliade'': boginja morja, Tetis, se pri Zevsu zavzema v korist svojega sina Ahila. Obraz vodne nimfe Salmacis, ki ga je narisal leta prej, se je ponovno pojavil kot Tetis. Ingres je z navdušenjem zapisal, da je nameraval to temo naslikati že od leta 1806 in »vse razkošje umetnosti umestiti v njeno lepoto« <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 104.</ref>. Ingresa je zbodlo; javnost je bila ravnodušna in strogi klasicisti med kolegi umetniki so nanj gledali kot na odpadnika. Samo [[Eugène Delacroix]] in drugi učenci Pierre-Narcissa Guérina - voditelji tistega romantičnega gibanja, nad katerim je Ingres v življenju vedno izražal najgloblje ogorčenje - so, kot kaže, prepoznali njegove zasluge. Čeprav se je leta 1813 soočal z negotovo prihodnostjo, se je Ingres leta 1813 poročil z mlado žensko Madeleine Chapelle, ki so mu jo priporočili prijatelji v Rimu. Po dvorjenju, opravljenem z dopisovanjem, je predlagal, da bi jo spoznal in je privolila. Njun zakon je bil srečen; vera gospe Ingres je bila neomajna. Nadaljevale so se omalovažujoče ocene, saj so leta 1814 slike ''Don Pedro iz Toleda poljublja meč Henrika IV.'', ''Rafael in Fornarina'' (Muzej umetnosti Fogg, Univerza Harvard), več portretov in notranjost Sikstinske kapele, na Pariškem salonu naletele na splošno sovražen kritičen odziv. == Rim po Akademiji in Firence (1814–1824) == [[File:Jean-auguste-dominique ingres, romolo, vincitore di acron, porta il bottino nel tempio di giano, 1812, 00.jpg|thumb|right|300px|''Romulova zmaga nad Acronom'' (1811), Louvre]] Potem ko je zapustil Akademijo, je dobil nekaj pomembnih naročil. Francoski guverner Rima, general Miollis, bogat podpornik umetnosti, ga je prosil, naj okrasi sobe palače Monte Cavallo, nekdanje papeške rezidence, za pričakovan Napoleonov obisk. Ingres je cesaričin salon naslikal obsežno sliko ''Romul zmaga nad Akronom'' (1811) in za cesarjevo spalnico ''Ossianove sanje'' (1813), obje na osnovi knjige pesmi, ki jo je Napoleon občudoval. General Miollis je za lastno rezidenco, vilo Aldobrandini, Ingresu tudi naročil, da je naslikal ''Vergilij bere Eneido'' (1812). Slika prikazuje trenutek, ko je [[Vergilij]] napovedal Livijinega sina Marcella, zaradi česar je Livia omedlela. Notranjost je bila natančno upodobljena po arheoloških najdbah v [[Pompeji]]h. Kot običajno je Ingres naredil več različic istega prizora: fragment treh figur, izrezan iz opuščene različice, je v [[Kraljevi muzeji lepih umetnosti Belgije |Kraljevih muzejih lepih umetnosti Belgije]] v [[Bruselj|Bruslju]], leta 1832 pa je naredil risbo v navpični obliki kot model za reprodukcijo gravure za Pradierja. Različico generala Miollisa je Ingres odkupil v 1830-ih, predelali so jo pomočniki po Ingresovih smernicah in je nikoli dokončali; ''Ossianove sanje'' so bile prav tako odkupljene, spremenjene, vendar so ostale nedokončane. Spomladi 1814 je odpotoval v [[Neapelj]], da bi naslikal ''kraljico Caroline Murat''. [[Joachim Murat]], neapeljski kralj, je prej kupil ''Dormeuse de Naples'', speči akt (original je izgubljen, obstaja pa več risb in Ingres je to temo ponovno obudil v ''L'Odalisque à l'esclave'' – ''[[Odaliska s sužnjem]]''). Murat je naročil tudi dve zgodovinski sliki, ''Raphael et la Fornarina'' in ''Paolo et Francesca'', ki je kasneje postalo eno najslavnejših Ingresovih del, ''La Grande Odalisque'' (''[[Velika odaliska]]''), ki je spremljala ''Dormeuse de Naples''. Ingres nikoli ni dobil plačila zaradi propada Muratovega režima in usmrtitve Joachima Murata leta 1815 <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, pp. 147, 547.</ref>. S padcem Napoleonove dinastije je v Rimu obtičal brez pokroviteljstva. [[File:Jean-Auguste-Dominique INGRES - Tu Marcellus Eris - Musée des Augustins - RO 124.jpg|thumb|left|200px|''Vergil bere Eneido pred Avgustom, Oktavijo in Livijo'' (1812, pozneje predelana), Toulouse, Musée des Augustins]] Nadaljeval je z izdelavo mojstrskih portretov, tako v svinčniku kot v oljih, skoraj fotografske natančnosti; toda z odhodom francoske uprave so bile slikarska naročila redka. V obdobju svoje kariere je Ingres povečal svoj dohodek tako, da je risal portrete številnih bogatih turistov, zlasti Angležev, ki so se vozili skozi povojni Rim. Za umetnika, ki si je prizadeval za sloves zgodovinskega slikarja, se je to zdelo nepomembno delo; obiskovalcem, ki so potrkali na njegova vrata in vprašali: »Ali tu živi človek, ki nariše majhen portret?« je odgovoril razdražljivo »Ne, človek, ki živi tukaj, je slikar!« Portretne risbe, ki jih je izdelal v tem obdobju se danes uvrščajo med njegova najbolj občudovana dela <ref>Mongan and Naef 1967, p. xvii.</ref>. Ocenjujejo, da je naredil približno petsto portretnih risb, vključno s portreti njegovih znanih prijateljev. Njegovi prijatelji so bili glasbeniki, vključno [[Niccolò Paganini]] in redno je igral violino z drugimi, ki so delili svoje navdušenje nad [[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozartom]], [[Joseph Haydn| Haydnom]], [[Christoph Willibald Gluck| Gluckom]] in [[Ludwig van Beethoven |Beethovnom]] <ref name="Arikha104">Arikha 1986, p. 104.</ref>. Naredil je tudi vrsto majhnih slik v trubadurskem slogu, idealizirane upodobitve dogodkov v srednjem veku in renesansi. Leta 1815 je naslikal sliko ''Aretina in veleposlanik Karla V.'', pa tudi ''Aretina in Tintoretto'', anekdotično sliko, katere predmet je slikar, ki vihti pištolo pri svojem kritiku, je morda še posebej zadovoljevala obleganega Ingresa. Druge slike v istem slogu so bile tudi ''Henrik IV. se igra s svojimi otroki'' (1817) in ''Leonardova smrt''. [[File:Ingres Roger delivrant Angelique National Gallery.jpg|thumb|right|250px|''Roger osvobaja Angeliko'' (1819), Louvre]] Leta 1816 je Ingres ustvaril edino jedkanico, portret francoskega veleposlanika v Rimu, monsinjorja Gabriela Cortoisa de Pressignyja. Edini drugi odtisi, ki so znani, da jih je izvedel, sta dve litografiji: ''Štirje sodniki iz Besançona'', narejeni kot ilustracija za barona Taylorja ''Voyages pittoresques et romantiques dans l'ancienne France'' in kopija ''La Grande Odalisque'', obe leta 1825.<ref>Cohn and Siegfried 1980, p. 90.</ref> Leta 1817 je grof Blacas, ki je bil francoski veleposlanik pri Svetem sedežu, Ingresu od leta 1814 priskrbel prvo uradno naročilo za sliko ''Kristus daje ključe Petru''. Dokončano leta 1820 je bilo to impozantno delo dobro sprejeto v Rimu, vendar na umetnikovo žalost cerkvene oblasti tam niso dovolile, da bi ga poslal v Pariz na razstavo. Leta 1816 ali 1817 je naročilo potomcev Fernanda Álvareza de Toleda, vojvode Alve, prispevalo za sliko vojvode, ki je prejel papeške časti za zatiranje protestantske reformacije. Ingres je sovražil temo - vojvodo je smatral za enega izmed brutalnih v zgodovini - in se trudil, da bi zadovoljil tako naročilo kot svojo vest. Po revizijah, ki so vojvodo na koncu zmanjšale na majhen lik v ozadju, je Ingres delo pustil nedokončano. V svoj dnevnik je vpisal: »J'etais forcé par la needité de peindre un pareil tableau; Dieu a voulu qu'il reste en ebauche«. ('Prisilila me je potreba, da sem poslikal takšno sliko; Bog je hotel, da ostane skica.').<ref>Delaborde 1870, p. 229.</ref> [[File:Jean Auguste Dominique Ingres - The Grand Odalisque - WGA11841.jpg|thumb|left|300px|''[[Velika odaliska]]'' (1814), Louvre]] Še naprej je pošiljal dela na salon v Pariz v upanju, da se bo prebil. Leta 1819 je poslal svoj predelan akt ''La Grande Odalisque'', poleg zgodovinske slike ''Filip V. in maršal Berwick'' ter ''Roger osvobaja Angeliko'' na osnovi pesmi ''Orlando Furioso'', ki jo je napisal Ariosto v 16. stoletju, vendar so njegovo delo kritiki še enkrat obsodili kot gotsko in nenaravno <ref>Cohn and Siegfried 1980, pp. 22–23.</ref>. Kritik Kératy se je pritožil, da so bila na hrbtu ''La Grande Odalisque'' tri vretenca predolga. Kritik Charles Landon je zapisal: »Po trenutku pozornosti človek opazi, da na tej sliki ni kosti, mišic, krvi, življenja, reliefa in ničesar, kar predstavlja imitacijo .... očitno je, da se je umetnik namerno zmotil, da je hotel to storiti slabo, da verjame v oživitev čistega in primitivnega načina slikarjev antike, vendar je za svoj model vzel nekaj drobcev iz prejšnjih obdobij in povsem izgubil svojo pot«. Leta 1820 se je, na pobudo florentinskega kiparja Lorenza Bartolinija, starega prijatelja iz njegovih let v Parizu, Ingres s soprogo preselil v [[Firence]]. Za dohodek je bil še vedno odvisen od svojih portretov in risb, vendar se je njegova sreča začela spreminjati. Njegova zgodovinska slika ''Roger osvobaja Angeliko'' je bila kupljena za zasebno zbirko Ludvika XVIII., obešena pa je bila v muzeju Musée du Luxembourg v Parizu, ki je bil na novo posvečen delu živih umetnikov. To je bilo prvo Ingresovo delo, ki je vstopilo v muzej. [[File:Jean-Auguste-Dominique Ingres, Self-Portrait, 1822, NGA 93063.jpg|thumb| ''Avtoportret'', 1822, National Gallery of Art]] Leta 1821 je dokončal sliko, ki jo je naročil prijatelj iz otroštva, monsieur de Pastoret, ''Vstop Douphina, prihodnjega Karla V. v Pariz''; de Pastoret je naročil tudi svoj portret in versko delo (''Devica z modro tančico''). Avgusta 1820 je s pomočjo de Pastoreta dobil naročilo za veliko versko poslikavo za [[Montaubanska stolnica |stolnico v Montaubanu]]. Tema je bila ponovna vzpostavitev vezi med cerkvijo in državo. Ingresova slika ''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' (1824), ki jo je navdihnil Rafael, je bila izključno v renesančnem slogu in je upodobila kralja Ludvika XIII. Francoskega To je bilo popolnoma v skladu z doktrino nove obnove vlade. Štiri leta je delal na velikem platnu in ga oktobra 1824 odnesel na Pariški salon; postal je ključ, ki je končno odprl vrata pariškega umetniškega kroga in njegove kariere kot uradnega slikarja. == Vrnitev v Pariz in nazaj v Rim (1824–1834) == [[File:(Montauban) 'Le vœu de Louis XIII', par Ingres.jpg|thumb|left|''[[Zaobljuba Ludvika XIII.]]'' (1824), stolnica v Montaubanu]] ''Zaobljuba Ludvika XIII.'' na Salonu leta 1824 je končno prinesla Ingresu uspeh kritikov. Januarja 1825 so mu podelili [[Red legije časti|Légion d'honneur]], junija 1825 pa je bil izvoljen v Inštitut. Njegova slava se je leta 1826 še razširila z objavo Sudrejeve [[litografija|litografije]] ''La Grande Odalisque'', ki je, tako prezirana leta 1819, zdaj postala široko priljubljena. Salon je leta 1824 sprožil tudi nasprotni tok Ingresovemu neoklasicizmu: [[Eugène Delacroix]] je razstavil ''Les Massacres de Scio'' (''[[Pokol na Hiosu (Delacroix)|Pokol na Hiosu]]''), v romantičnem slogu, ki je zelo drugačen od Ingresa. Uspeh Ingresove slike je leta 1826 pripeljal do velikega novega naročila, ''[[Homerjeva Apoteoza]]'', velikansko platno, ki je slavilo vse velike umetnike zgodovine, ki naj bi krasilo strop ene izmed dvoran muzeja Karla X. v Louvru. Ingres ni mogel pravočasno dokončati dela za Salon 1827, vendar je sliko prikazal v '[[grizaj]]u. Salon leta 1827 je postal soočenje med neoklasicizmom Ingresove ''Apoteoze'' in novim manifestom romantike Delacroixovo, ''Smrt Sardanapala''. Ingres se je z navdušenjem pridružil bitki; Delacroixa je imenoval 'apostola grdote' in prijateljem rekel, da je prepoznal »Delacroixov talent, častitljiv značaj in uglednega duha«, a da »ima težnje, za katere menim, da so nevarne in ki jih moram potisniti nazaj« <ref>Siegfried & Rifkin 2001, p. 78–81.</ref>. [[File:Ingres Martyre Saint-Symphorien.jpg|thumb|right|200px|''Mučeništvo sv. Simforiana'' (1834), stolnica v Autunu]] Kljub precejšnjemu pokroviteljstvu, ki ga je užival pri burbonski vladi, je Ingres pozdravil julijsko revolucijo 1830. Da izid revolucije ni bil republika, ampak ustavna monarhija je zadovoljilo v bistvu konservativnega in pacifističnega umetnika. Njegova kariera ni bila prizadeta, še naprej je prejemal uradna naročila in časti v okviru julijske monarhije. Ingres je razstavljal na Salonu leta 1833, kjer je njegov portret ''Louis-François Bertin'' (1832) doživel poseben uspeh. Javnost je za njegov realizem ugotovila, da je privlačen, čeprav so nekateri kritiki njegov naturalizem razglasili za vulgaren. Leta 1834 je dokončal veliko versko sliko ''Mučeništvo svetega Simforija'', kjer je upodobil prvega svetnika, ki je bil v Galiji mučen. Sliko je leta 1824 naročilo ministrstvo za notranje zadeve za stolnico v [[Autun]]u, ikonografijo na sliki pa je določil škof. Ingres si je sliko zamislil kot povzetek vsega svojega dela in spretnosti, na njej pa je delal deset let, preden jo je prikazal na Salonu leta 1834. Bil je presenečen, šokiran in jezen nad odzivom; sliko so napadli tako neoklasicisti kot romantiki. Ingres je bil obtožen zgodovinske nenatančnosti, barv in ženstvenega videza svetnika, ki je bil videti kot čudovit kip. Ingres je v jezi razglasil, da ne bo več sprejemal javnih naročil in da ne bo več sodeloval na Salonu. Pozneje je sodeloval pri nekaterih pol-javnih razstavah in retrospektivi svojega dela na mednarodni razstavi v Parizu 1855, vendar nikoli več ni sodeloval na Salonu in svojega dela ni dal v javno presojo. Namesto tega se je konec leta 1834 vrnil v Rim, da bi postal direktor Francoske akademije. == Direktor Francoske akademije v Rimu (1834–1841) == [[File:Ingres Odalisque esclave Fogg Art.jpeg|thumb|right|300px|''Odaliska in suženj'' (1839), Fogg Art Museum]] Ingres je v Rimu ostal šest let. Veliko pozornosti je posvetil usposabljanju študentov slikarstva, kot je to kasneje storil na pariški École des Beaux-Arts. Znova je organiziral Akademijo, povečal knjižnico, dodal mnogo kalupov klasičnih kipov v zbirko Akademije in študentom pomagal pri pridobivanju javnih naročil tako v Rimu kot v Parizu. Potoval je v [[Orvieto]] (1835), [[Siena|Sieno]] (1835) ter v [[Ravena|Raveno]] in [[Urbino]], da bi preučeval paleokrščanske mozaike, srednjeveška obzidja in renesančno umetnost. Veliko pozornosti je posvetil glasbi, enemu od predmetov akademije; pozdravil [[Franz Liszt|Franca Liszta]] in Fanny Mendelssohn. Z Lisztom je sklenil prijateljstvo. Skladatelj [[Charles Gounod]], ki je bil takrat upokojenec na Akademiji, je opisal Ingresovo spoštovanje moderne glasbe, vključno z Webrom in Berliozom, ter njegovo oboževanje do Beethovna, Haydna, Mozarta in Glucka. Pridružil se je študentom glasbe in njegovemu prijatelju Niccolòju Paganiniju pri igranju Beethovnovih violinskih del. Ko je Stendhal obiskal Akademijo in omalovaževal Beethovna, se je Ingres obrnil k hišniku, pokazal na Stendahla in mu rekel: »Če ta gospod še kdaj pokliče, nisem tu«. Njegova jeza proti pariški umetniški sceni ni popustila. Leta 1836 je zavrnil veliko naročilo francoskega notranjega ministra Adolpha Thiersa za okrasitev notranjosti cerkve Madeleine v Parizu, ker je bilo naročilo najprej ponujeno tekmecu Paulu Delarocheju, ki ga je zavrnil. [[File:Antiochus et stratonice - Ingres - Musée Condé.jpg|thumb|left|300px| ''Bolni Antioh'' (1840), Musée Condé, Chantilly]] Druga slika, ki jo je poslal leta 1840, je bila ''Bolni Antioh'' (1840; znana tudi kot ''Antioh in Stratonice'') zgodovinska slika na temo ljubezni in žrtvovanja. Naročil jo je duc d'Orleans, sin kralja Ludvika Filipa I.), imela je zelo dovršeno arhitekturno ozadje, ki ga je zasnoval eden izmed študentov akademije Victor Baltard, bodoči arhitekt pariškega trga Les Halles. Osrednja figura je bila ženska v belem, katere kontemplativno poziranje z roko na bradi se pojavlja v nekaterih Ingresovih ženskih portretih. Omenjena slika je bila, kljub majhnosti, le en meter, velik uspeh za Ingresa. Avgusta so jo pokazali v zasebnem stanovanju duca d'Orléansa v paviljonu Marsan Palais des Tuileries. Kralj ga je v Versaillesu osebno pozdravil in mu razkazal palačo. Ponudili so mu naročilo za slikanje portreta vojvode, dediča prestola in še enega duca de Lunyes, da bi ustvaril dve ogromni poslikavi za Château de Dampierre. Aprila 1841 se je dokončno vrnil v Pariz. == Zadnja leta (1841–1867) == [[File:Jean Auguste Dominique Ingres - The Spring - Google Art Project 2.jpg|thumb|left|200px|''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]'' (1856), Musée d'Orsay, Paris]] Eno prvih del, narejenih po vrnitvi v Pariz, je bil portret duca d'Orléansa. Potem ko je bil naslednik prestola nekaj mesecev po končani sliki leta 1842 umorjen, je Ingres dobil naročila za izdelavo dodatnih kopij. Dobil je tudi naročilo za zasnovo sedemnajstih vitražnih oken za kapelo na kraju, kjer se je zgodila nesreča in naročilo za osem dodatnih modelov vitražev za Orléansovo kapelo v Dreuxu. Postal je profesor na pariški šoli Ecole des Beaux-Arts. Svoje študente je pogosto peljal v Louvre, da bi si ogledali klasično in renesančno umetnost in jim naročil, naj gledajo naravnost in se izogibajo Rubensovim delom, za katera je menil, da odstopajo od resničnih vrednot umetnosti. Revolucija leta 1848, ki je odstavila Ludvika Filipa in ustvarila [[druga francoska republika|drugo francosko republiko]], je le malo vplivala na njegovo delo ali njegove ideje. Med revolucijo je dokončal svojo sliko ''Vénera Anadyoméne'', ki jo je začel kot akademski študij leta 1808. Predstavljala je Venero, ki se dviga iz morja, obkrožena s kerubini. Pozdravil je pokroviteljstvo nove vlade Ludvika Napoleona, ki je leta 1852 postal cesar Napoleon III. [[File:Le Bain Turc, by Jean Auguste Dominique Ingres, from C2RMF retouched.jpg|thumb| right| 250px| ''[[Turška kopel]]'' (1862–63), Louvre]] Leta 1843 je Ingres začel krasitev velike dvorane v Château de Dampierre z dvema velikima freskama, ''Zlata doba'' in ''Železna doba'', ki ponazarjata izvor umetnosti. Naredil je več kot petsto pripravljalnih risb in šest let delal na velikanskem projektu. V poskusu posnemanja učinka renesančnih fresk se je odločil za poslikavo sten v olju na omet, kar je povzročilo tehnične težave. Delo ''Železna doba'' ni nikoli napredovalo onkraj arhitekturnega ozadja, ki ga je naslikal asistent. Medtem je naraščajoča množica golih oseb v ''Zlati dobi'' razočarala Ingresovega mecena duca de Luynesa in Ingres leta 1847 prekinil delo na freski. Ingres je bil pretresen zaradi svoje žene, ki je umrla 27. julija 1849 in ni bil sposoben dokončati dela. Julija 1851 je svojemu rojstnemu mestu Montaubanu podaril svoja umetniška dela, oktobra pa odstopil kot profesor na École des Beaux-Arts. Vendar se je leta 1852 Ingres, takrat star enainsedemdeset let, poročil pri triinštiridesetletno Delphine Ramel, sorodnico njegovega prijatelja Marcotta d'Argenteuila. Ingres se je pomladil in dokončal več pomembnih del, med drugimi portret ''Princese Albert de Broglie, née Joséphine-Eléonore-Marie-Pauline de Galard de Brassac de Béarn''. Leta 1853 je za strop dvorane v pariškem Hôtel de Ville začel ''Apoteozo Napoleona I.'' (Uničena je bila maja 1871, ko je pariška komunala stavbo požgala.) S pomočjo pomočnikov je leta 1854 dokončal še eno zgodovinsko sliko ''Ivana Orleanska na kronanju Karla VII.''. Retrospektiva njegovih del je bila predstavljena na pariški univerzalni razstavi leta 1855 in istega leta ga je Napoleon III. odlikoval z ''Légion d'honneur''. Leta 1862 je dobil naslov senatorja in postal član cesarskega sveta za javno poučevanje. Na Londonski mednarodni razstavi <ref>Tinterow, Conisbee et al. 1999, p. 555.</ref> so bila prikazana tri njegova dela, njegov sloves velikega francoskega slikarja pa je bil še enkrat potrjen. [[File:Ingres-autoportrait-1858 Florence.jpg|thumb|right|250px|''Avtoportret'' (1858), Uffizi Gallery, Firence]] Še naprej je predeloval in izpopolnjeval svoje klasične teme. Leta 1856 je dokončal ''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]'', sliko je začel leta 1820 in je tesno povezana z njegovo ''Venero Anadyoméne''. Naslikal je dve različici ''Ludvik XIV. in Molière'' (1857 in 1860) ter ustvaril variantne kopije več njegovih prejšnjih kompozicij. Leta 1862 je dokončal majhno različico ''Zlate dobe''. Zadnje njegove pomembne portretne slike izvirajo iz tega obdobja. Na prošnjo Firenške galerije Uffizi je leta 1858 naredil svoj avtoportret. Edina barva na sliki je rdeča njegova rozeta častne legije. Ob koncu svojega življenja je ustvaril eno svojih najbolj znanih mojstrovin, ''[[Turška kopel]]''. Potem ko je sliko predelal kot tondo, jo je Ingres podpisal in datiral leta 1862, čeprav je leta 1863 naredil dodatne popravke. Sliko je na koncu kupil turški diplomat Khalid Bey, ki je imel v lasti veliko zbirko aktov in erotičnih umetnosti, vključno z več [[Gustave Courbet |Courbet]]ovimi slikami. Slika je povzročala škandal še dolgo po tem, ko je Ingres umrl. Prvotno je bila Louvru ponujena leta 1907, vendar je bila zavrnjena, [87] dana mu je bila leta 1911. Ingres je umrl za pljučnico 14. januarja 1867, v starosti šestinosemdesetih let, v svojem stanovanju v Parizu na Quai Voltaire. Pokopan je na pokopališču Père Lachaise v Parizu z grobnico, ki jo je izdelal njegov študent Jean-Marie Bonnassieux. Vsebino njegovega ateljeja, vključno s številnimi večjimi slikami, več kot 4000 risbami in njegovo violino, je umetnik daroval mestnemu muzeju v Montaubanu, ki je danes znan kot Musée Ingres. == Galerija == <gallery> Slika:Jean Auguste Dominique Ingres, Portrait de Napoléon Bonaparte en premier consul.jpg|''Bonaparte, prvi konzul'' (1804, Grand Curtius, Lüttich) – v ozadju nedotaknjena stolnica, ki je bila v veliki meri uničena Slika:Ingres, Madame Riviere.jpg|Portret Madame Riviere. 1806. Slika:Jean auguste dominique ingres princesse albert de broglie.jpg|Portret Princese Albert de Broglie. 1853.Metropolitan Museum of Art, New York Slika:Jean auguste dominique ingres baronne james de rothschild.jpg|Portret baronese James de Rothschild. 1848. 142 × 101&nbsp;cm. Privatna zbirka Slika:Jean auguste dominique ingres madame paul-sigisbert moitessier.jpg|Madame Paul-Sigisbert Moitessier, rojena Marie-Clotilde-Inès de Foucauld. 1856, 120 × 92&nbsp;cm, National Gallery, London </gallery> <gallery> Slika:Ingre, Grande Odalisque.jpg|''[[Velika odaliska]]''. 1814. 91 × 162&nbsp;cm. Louvre, Pariz Slika:Jean-Paul Flandrin - Odalisque with Slave - Walters 37887.jpg|''[[Odaliska s sužnjem]]''. 1842. Walters Art Museum, Baltimore Slika:Jean Auguste Dominique Ingres - The Spring - Google Art Project 2.jpg|''[[Izvir (Ingres)|Izvir]]''. 1856. 163 × 80&nbsp;cm. Musée d’Orsay, Pariz </gallery> <gallery> Slika:Ingres - Henrietta Harvey and her half-sister, Elizabeth Norton.jpg|''Sestri Harvey''. 1804. Slika:Charles Robert Cockerell 1817.jpg|Charles Robert Cockerell. c. 1813. Slika:Ingres montagu.jpg|Sestri Montagu. 1815. Slika:1818-Famille-Stamaty-Ingres.jpg|Sružina Stamaty. 1818. Slika:François Pouqueville par Ingres.jpg|François Pouqueville. 1834. Slika:Ingres - Mme Victor Baltard & sa fille Paule.jpg|Gospa Victor Baltard (roj. Adeline Lequeu) in njena hči Paule. Rim 1836. Slika:Jean-Auguste-Dominique Ingres, Portrait of Guillaume Guillon Lethière.jpg|Portret Guillaume Guillon-Lethière. </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *French painting 1774–1830: the Age of Revolution. New York; Detroit: The Metropolitan Museum of Art; The Detroit Institute of Arts. 1975. (see index) ==Zunanje povezave== {{commons|Jean Auguste Dominique Ingres}} * [http://www.artble.com/artists/jean_auguste_dominique_ingres Biography, Style and Artworks] * [http://www.thefamousartists.com/dominique-ingres Biography and Selected Works of Dominique Ingres] * [http://www.jeanaugustedominiqueingres.org/ Jean Auguste Dominique Ingres.org] – 200 paintings * [http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=171 Gallery of Ingres Paintings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111216220047/http://www.museumsyndicate.com/artist.php?artist=171 |date=2011-12-16 }} * [https://web.archive.org/web/20081205111846/http://www.louvre.fr/llv/dossiers/detail_oal.jsp?CONTENT%3C%3Ecnt_id=10134198674046752&CURRENT_LLV_OAL%3C%3Ecnt_id=10134198674046752&FOLDER%3C%3Efolder_id=9852723696500955&bmLocale=en ''A Closer Look at the portrait of Louis-François Bertin by Ingres'' (Louvre Museum)] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Ingres, Jean}} [[Kategorija:Rojeni leta 1780]] [[Kategorija:Umrli leta 1867]] [[Kategorija:Francoski slikarji]] [[Kategorija:Pokopani na pokopališču Père-Lachaise]] [[Kategorija:Jean Auguste Dominique Ingres| ]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] b394zp9h2lpqcnhuwli2u4xebnjq2ph 0 298028 6758517 6729243 2026-09-29T23:19:17Z Dostojewskij 124557 /* V */ https://tramvaiiskusstv.ru/29-vyalov-konstantin-aleksandrovich-1900-1976/ 6758517 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Rusi|ruskih]] [[slikar]]jev.''' {{seznami poklicev za narode|Rusov|Rusija|ruskih}} {{CompactTOC2}} == A == {{div col|colwidth=24em}} * [[Semjon Abugov]] (1877 – 1950) *[[Taisija Afonina]] (1913 – 1994) *[[Leonid Afremov]] (1955 – 2019) * [[Afrika]] (pravo ime [[Sergej Bugajev]]) (*1966) * [[Ivan Konstantinovič Ajvazovski]] (1817 – 1900) * Nina Ajzenberg * [[Ivan Akimovič Akimov|Ivan Akimov]] (1754/5 – 1814) *[[Meer Akselrod]] (1902 – 1970) (Belorus) * [[Stepan Aleksandrovski]] (1842 – 1906) * [[Fjodor Aleksejev]] (~1753/5 – 1824) * [[Sergej Alfjorov]] (1951 – 2004) * [[Natan Isajevič Altman|Natan Altman(n)]] (1889 – 1970) * [[Olga Amosova-Bunak]] (1887/8 – 1965/70) *[[Nikolaj Andrejev]] (1873 – 1932) * [[Vjačeslav Andrejev]] (1890 – 1945) * Andrej Andrianov * [[Nikolaj Andronov]] (1929 – 1998) * [[Boris Anisfeld]] (1879 – 1973) * [[Jurij Annenkov]] (1889 – 1974) * [[Nikolaj Anohin]] (*1966) * [[Jevgenija Antipova]] (1917 – 2009) *Aleksej Antonov (*1957) *[[Fjodor Antonov]] (1904 – 1990) * [[Aleksej Antropov]] (1716 – 1795) * N. V. Anzimirova * [[Aleksander Apsit]] (1880 – 1944) * [[Vera Aralova]] (1911 – 2001) * [[Aleksandr Arefiev]] (1931 – 1978) * [[Ivan Argunov]] (1729 – 1802) * [[Abram Arhipov]] (1862 – 1930) * Aleksej Aronov * [[Zaven Aršakuni]] * [[Georgij Artjomov]] (1892 – 1965) *[[Mariam Aslamazian]] (1907 – 2006) (Armenka) * Oleg Averčenkov * [[Aleksander Averin]] (*1952) * [[Mihail Avilov]] (1882 – 1954) *Vasilij Avrorin * [[Zair Azgur]] (1908 – 1995) {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=24em}} *Aleksej Babičev *[[Sergej Babkov]] (1920 – 1993) *[[Auguste Baillayre]] (fr.-gruz.-rus.-moldavsko-romun.) *[[Jevgenija Bajkova]] (1907 – 1997) *[[Léon Bakst]] ([[Lev S. Rozenberg]]) (1866 – 1924) *[[Vasilij Bakšejev]] (1862 – 1958) *[[Albert Bakun]] (*1946) *[[Irina Baldina]] (1922 – 2009) *[[Vladimir Baranov-Rossine]] (1888 – 1944) *Aleksandr Bartov *[[Nikolaj Baskakov]] (1918 – 1993) *[[Marija Baškirceva]] (1858 – 1884) *[[Konstantin Batinkov]] (*1959) *''Sofia Baudouin de Courtenay'' 1889-1967 (rus.-poljska) *[[Vsevolod Baženov]] (1908 – 1986) *Jelena Belašova *[[Sergej Bender]] (*1955) *[[Albert Benois]]/Бенуа́ (1852 – 1936) *[[Aleksander Benois]]/Бенуа́ (1870 – 1960) *[[Nadja Benois]]/Benuá (1896 – 1975) *[[Mihail Berkos]] (1861 – 1919) *[[Leonid Berlin]] (1925 – 2001) *[[Jevgenij Berman]] (1899 – 1972) *[[Mihail Bernštejn]] (1875 – 1960) *M. M. Bespalov *[[Ivan Bilibin]] (1876 – 1942) (ilustrator, slikar, scenograf) *Vasilij Bobrov *[[Olga Bogajevskaja]] (1915 – 2000) *[[Nikolaj Bodarjevski]] (1850 – 1921) *[[Konstantin Bogajevski]] (1872 – 1943) (ukr.-niz.) *[[Ivan Petrovič Bogdanov]] (1855 – 1932) *[[Nikolaj Bogdanov-Belski]] (1868 – 1945) *[[Aleksej Bogoljubov]] (1824 – 1896) *[[Aleksandr Bogomazov]] (1880 – 1930) *[[Gleb Bogomolov]] (1933 – 2016) *[[Ksenija Boguslavskaja|Ksenija Boguslavska]] (1892 – 1972) *[[Mihajlo Bojčuk]] (1882 – 1937) (ukrajinski) *([[Timofij Bojčuk]] 1896–1922; ukrajinski) *Vladimir Stepanovič Boldirjev (1911 - 1993) *[[Sergej Bordačov]] (*1948) * [[Aleksander Aleksejevič Borisov]] (1866 – 1934) *[[Viktor Borisov-Musatov]] (1870 – 1905) *Oleg Borodin *[[Vladimir Borovikovski]] (1757 – 1825) *[[Mihail Botkin]] (1839 – 1914) *[[Dmitri Bouchéne]] (1893 – 1993) *[[Osip Braz]] (1872 – 1936) *[[Vincenzo Brenna]] (1747 – 1820) *[[Aleksander Brjulov]] (1798 – 1877) *[[Karel Brjulov|Karl (Pavlovič) Brjulov]] (1799 – 1852) *[[Pavel Brjulov|Pavel A. Brjulov]] (1840 – 1914) *[[Valerij Brjusov]] ? (1873 – 1924) *[[Nadežda Brjusova]] (1881 – 1951) *[[Isaak Brodski]] (1884 – 1939) *[[Fjodor Bronnikov|Fjodor A. Bronnikov]] (1827 – 1904) *[[Fjodor (Fidelio) Bruni]] (1799 – 1875) *[[Miša Brusilovski]] (1931 – 2016) *[[Griša Bruskin]] (*1945) *[[Aleksandr Bubnov]] (1908 – 1964) *[[Varvara Bubnova]] (1896 – 1983) *[[Pjotr Bučkin]] (1886 – 1965) *<bdi>[[Ivan Bugajevski-Blagodarni]]</bdi>/-datni? (1773 – 1859) *[[Aron Buh]] (1923 – 2006) *[[Erik Bulatov]] (1933 – 2025) *[[David Burljuk]] (1882 – 1967) *[[Nikolaj Burljuk]] (1890 – 1920) *[[Vladimir Burljuk]] (1886 – 1917) *A. K. Burov {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=24em}} * [[Francesco Camporesi]] (1747 – 1831) * [[Louis Caravaque]] (1684 – 1754) * [[Grigorij Cejtlin]] (1911 – 1999) * [[Oleg Celkov]] (1934 – 2021) (francosko-ruski) * [[Zurab Cereteli]] (1934 – 2025) * [[Marc Chagall]] (Mark Šagal) (1887 – 1985) * Mary Chambers (Meri Čembrs) * [[Israel Cvajgenbaum]] (*1961) (rus.-judovsko-amer.) {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ana Čarina]] * [[Nikolaj Čaruhin]] (1934 – 2009) (oblikovalec propagandnih plakatov...) * [[Ilja Časnik]] (1902 – 1929) * [[Sergej Čehonin]] /Tchehonine (1878 – 1936) *[[Nikolaj Čehov]] (1858 – 1889) * [[Vladimir Čekalov]] (1922 – 1992) *[[Pavel Čeliščev]] (''Pavel Tchelitchew'') (1898 – 1957) * Vladimir Čerkasov * Jakov Černihov * [[Pavel Čistjakov (1832|Pavel Čistjakov]] (1832 – 1919) *[[Jevgenij Čubarov]] (1934 – 2012) * [[Semjon Čujkov]] (1902 – 1980) * [[Ivan Čujkov]] (*1935) *[[Fjodor Čumakov]] (1823 – 1899) {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksander Dejneka]] (1899 – 1969) *[[Sonia Delaunay|Sonia Delaunay-Terk]] (1885 – 1979) *[[Olga Della-Vos-Kardovskaja]] (1875 – 1952) *Sergej Demidenko *[[Nikolaj Dmitrijev-Orenburgski]] (1838 – 1898) *V. V. Dmitrijev *[[Mstislav Dobužinski]] (1875 – 1957) *[[Nikolaj Dolgorukov]] (1902 – 1980) *[[Aleksandr Drevin]] (1889 – 1938) *D. A. Dubinski *[[Nikolaj Dubrovskoj]] (1859 – 1918) {{div col end}} == E == {{div col|colwidth=24em}} * [[Aleksandra Ekster]] (1882 – 1949) * [[Nadežda Elskaja]] (Jelskaja?) (1946 – 1980) *[[Boris Ender]] (1893 – 1960) *[[Jurij Ender]] (1898 – 1963) *[[Ksenija Ender]] (1895 – 1955) * [[Marija Ender]] (1897 – 1942) * [[Aleksej Erjomin]] /Jerjomin (1919 – 1998) {{div col end}} == F == {{div col|colwidth=24em}} *[[Robert Falk]] (1886 – 1958) *[[Vladimir Favorski]] (1886 – 1964) *[[Pavel Fedotov]] (1815 – 1852) *[[Mojsej Fejgin]] (1904 – 2008) *[[Nikolaj Fešin]]/Fečin/Fechin (1881 – 1955) (rus.-amer.) *[[Viktor Filipov]] (1930 – 1998) *[[Andrej Filipov]] (*1959) *[[Pavel Filonov]] (1883 – 1941) *[[Konstantin Finogenov]] (1902 – 1989) *[[Peter Fišman]] (*1955) *[[Viktor Fjodorov Letjanin]] (1921 – 2009) *F. F. Fjodorovski *[[Boris Fogel]] (1872 – 1961) *Sergej Fokin (biolog) *[[Vladimir Fomin]] (*1963) *[[Artur Fonvizin]] (1883 – 1973) *[[Rudolf Frentz]] (1831 − 1918) (nemško-ruski) *[[Rudolf R. Frentz]] (Frenc) (1888 – 1956) {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=24em}} *[[Nikolaj Galahov]] (*1928) *[[Aleksej Gan]] (1887/93? –1942) *[[Nikolaj Ge]] (''De Gay'') (1831 – 1894) *[[Robert Genin]] (1884 – 1941) (tudi v tujini) *[[Nina Genke-Meller|Nina Genke]] ([[Nina Henke-Meller]]) (1893 – 1954) *[[Aleksander Mihajlovič Gerasimov]] (1881 – 1963) *[[Andrej Viktorovič Gerasimov]] (*1962) *[[Sergej Gerasimov|Sergej Vasiljevič Gerasimov]] (1885 – 1964) *[[Aleksandr Gerštejn]] (*1938) *[[Irina Getmanskaja]] (*1939) *[[Aleksej Gintovt]] (*1965) *[[Mkrtič Givanjan]] (1848 – 1906) *[[Ilja Glazunov]] (1930 – 2017) *[[Ivan Glazunov]] (*1969) *[[Grigorij Gluckmann]] (1898 – 1973) *Aleksandr Golicin *[[Aleksandr Golovin]] (1863 – 1930) *[[Andrej Gončarov]] (1903 – 1979) *[[Natalija Gončareva|Natalija Gončarova]] (1881 – 1962) *[[Apolinarij Goravski]] (1833 – 1900) *[[Konstantin Gorbatov]] (1876 – 1945) *[[Kirill Gorbunov]] (1822 – 1893) *[[Vladimir Gorski]]/Gorsky (1953 – 2008) (rusko-ameriški) *[[Igor Grabar|Igor E. Grabar]] (1871 – 1960) *[[Mitrofan Grekov]] (1882 – 1934) *Vladimir Gremickih *[[Aleksej Gricaj]] (1914 – 1998) *[[Aleksandr Grigorjev]] (1891 – 1961) *[[Boris Grigorjev]] (1886 – 1939) *[[Nikolaj Grigorjev]] (1880 – 1943) *[[Sergej Grigorjev]] (1910 – 1988) *Olga Grigorjeva-Klimova (1984 -) (Ukrajina) *Nikolaj Grinberg *Grosicki (1934 – 2017) *[[Abram Gruško]] (1918 – 1980) *[[Jelena Guro]] (-''Matjušina'') (1877 – 1913) *[[Dmitrij Gutov]] (*1960) *[[Zinovij Gržebin]] (1877 – 1929) (ilustrator) {{div col end}} == H == {{div col|colwidth=24em}} *[[Lena Hades]] (rus. [[Lena Hejdiz]]) (*1959) *[[Aleksej Hanzen|Aleksej Vasiljevič Hanzen]] (1876 – 1937) (rusko-dubrovniški) *[[Aleksandr Haritonov]] (1932 – 1993) *[[Nikolaj Haritonov]] (1880 – 1944) *Viktor Hartmann (Gartman) (1834 – 1873) *[[Nadja Hodasevič (Grabowski) Léger]] (1904 – 1983) ''Nadia Khodossiévitch-Léger'' (rusko-poljsko-francoska) *[[Nikolaj Hrustačev]] (1883 – 1960) *[[Oleg Hvostov]] (*1972) {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=24em}} * [[Konstantin Iljin]] * [[Boris Ioganson]] (Johanson) (1893 – 1973) * [[Karel Ioganson]] (1890 – 1924) * [[Nikolaj Issajev]] (1891 – 1977) * [[Nikolaj Iscelenov]] (1891 – 1981) * [[Konstantin Isstomin]] (1887 – 1942) * (Denis in) Pavel Istomin * [[Jurij Istratov]] (1928 – 2007) *[[Aleksandr Išin]] (1941 – 2015) * [[Aleksander Andrejevič Ivanov|Aleksandr Ivanov]] (1806 – 1858) * [[Sergej Ivanov (slikar)|Sergej Ivanov]] (1864 – 1910) {{div col end}} == J == {{div col|colwidth=24em}} *[[Tetjana Jablonska]] (1917 – 2005) *[[Valerij Ivanovič Jakobi]] / Jacobi (1834 – 1902) *[[Aleksandr Jakovljev]] (1887 – 1938) *[[Boris Jakovljev]] (1890 – 1972) *[[Mihail Jakovljev]] (1880 – 1942) *[[Vasilij Jakovljev]] (1893 – 1953) *[[Vladimir Jakovljev]] (1934 – 1998) *[[Marija Jakunčikova-Weber]] (1870 – 1902) *A. N. Jar-Kravčenko *[[Jurij Jarkih]] (Jarki) (*1938) *[[Stepan Jarovij]] (1913 – 1988) (Ukrajina) *[[Nikolaj Jarošenko]] (1846 – 1898) *[[Ivan Jazev]] (1914 – 2011) *[[Boris Jefimov]] (1900 – 2008) (politični karikaturist) *[[Aleksej Jegorov]] (~1776 – 1851) *[[Aleksej Javlenski]] (1864 – 1941) *[[Andrej Javlenski]] (1902 – 1984) *[[German Jegošin]] (1931 – 2009) *Nikolaj Jelnov *[[Vera Jermolajeva]] (1893 – 1937) *Irina Jermolova *[[Aleksej Jerjomin]] (1919 – 1998) *[[Nikolaj Jevgrafov]] (1903 – 1941) *[[Solomon Judovin]] (1892 – 1954) *[[Konstantin Juon]] (1875 – 1958) *[[Aleksej Jusupov]] (1889 – 1957) {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=24em}} * Leonid Kabaček * [[Ilja Kabakov]] (1933 – 2023) * [[Viktor Kabanov]] (1924 – 2007) * [[Ilja Kac]] (1908 – 1992) * [[Jevgenij Kacman]] (1890 – 1976) * [[David Kakaradze]] (1889 – 1952) *E. F. Kalin * [[Vjačeslav Kalinin]] (*1939) * [[Nikolaj Kalmakov]] (1873 – 1955) * [[Grigorij Kalmikov]] (1873 – 1942) * [[Lev L. Kamenjev|Lev Lvovič Kamenjev]] (1834 – 1886) * [[Vasilij Kamenski]] (1864/6? – 1944) * [[Vasilij Kandinski]] (1866 – 1944) * [[Mihail Kanejev]] (1923 – 1983) * [[Grigorij Kapustin]] (1865 – 1925) *[[Boris Karafelov]] (*1946) * [[Nikolaj Karazin]] (1842 – 1908) * [[Dmitrij Kardovski]] (1866 – 1943) * [[Nikolaj Kasatkin]] (1859 – 1930) * [[Ivan Kazakov]] (1873 – 1935) * [[Georgij Kibardin]] (1903 – 1963) *E. A. Kibrik * Ilmar Kimm * [[Orest Kiprenski|Orest Adamovič Kiprenski]] (1782 – 1836) * [[Aleksandr Kiprijanov]] (1919 – 1969) * [[Pjotr Kiprijanov]] (1925 – ?) * [[Anatolij Aleksandrovič Kirejev]] (1935 – 2004) * [[Vladimir Kirejev]] (*1944) * Stepan Kirićenko (1911 – 1988) (Ukrajina) * [[Aleksandr Kiseljov]] (1838 – 1911) * [[Konstantin Kitajka]] (1914 – 1962) * [[Aleksej Kivšenko]] (1851 – 1895) * [[Irina Klestova]] (1908 – 1989) * [[Julij Klever]] (1850 – 1924) * [[Natalija Klimova]] 1991? * [[Ivan Kljun]] (Kljunkov) (1873 – 1943) * [[Mihail Clodt|Mihail Klodt]] ([[Clodt von Jürgensburg]]) (1832 – 1902) * [[Pjotr Klodt|Peter/Pjotr Klodt]] (Clodt von Jürgensburg) (1805 – 1867) * [[Gustav Klucis]] (1895 – 1938) * [[Konstantin Kluge]] (1912 – 2003) * [[Stepan Kolesnikov]] (1879 – 1955) * [[Karl Kollmann]] (1786 – 1846) * [[Vitalij Komar]] (*1943) * Boris Komarov * Jelena Komarova * [[Pjotr Končalovski|Pjotr P. Končalovski]] (1876 – 1956) * [[Natta Koniševa]] (*1935) * [[Aleksandr Konovalov|Aleksandra Konovalova]] (1889 – 1952) * [[Maja Kopiceva]] (1924 – 2005) * [[Tatjana Kopnina]] (1921 – 2009) *[[Jevgenij Kropivnicki]] (1893 – 1979) *[[Valentina Koprivnickaja]] (1924 – 2008) * [[Pavel Korin]] (1892 – 1967) * [[Boris Kornjejev]] (1922 – 1973) *Boris Koroljov * [[Konstantin Korovin]] (1861 – 1939) *[[Sergej Korovin]] (1859 – 1908) * [[Aleksander Korovjakov]] (1912 – 1993) * Valentin Korotkov * [[Gelij Koržev-Čuveljov]] (1925 – 2012) * [[Aleksandr Kosolapov]] (*1943) * [[Jelena Kostenko]] (1926 – 2019) *[[Nikolaj Kostrov]] (1901 – 1995) in [[Anna Kostrova]] (1909 – 1994) * [[Valerij Košljakov]] (*1962) * [[Vasilij Kotarbinski]] (1849 – 1921) *[[Pavel Kovalevski]] (1843 – 1903) *[[Georgij Kovenčuk]] (1933 – 2015) *Pavlo Kovžun (1896 – 1939) (Ukrajinec) * [[Mihail Kozell]] (1911 – 1993) * [[Engels Kozlov]] (1926 – 2007) *Aleksandr Kozlovski * [[Marina Kozlovskaja|Marina Kozlovska(ja)]] (1925 – 2019) *Simon Kožin (*1979) *[[Aleksej Kožuhin]] (1835 – 1894) * [[Josif Kračkovski]] (1854 – 1914) *[[Ivan N. Kramskoj]] (1837 – 1887) * [[Dmitrij Krasnopevcev]] (1925 – 1995) * [[Nikolaj Krasovski]] (1840 – 1896) *[[Sergej Kremnjov]] (*1953) * [[Jaroslav Krestovski]] (1925 – 2003) *Fedir Kričevski (1879 - 1947) *[[Porfirij Krilov]] (1902 – 1990) * [[Nikolaj Krimov]] (1884 – 1958) *Anatolij Krivolap (*1946) (Ukrajinec) * [[Konstantin Križicki]] (1858 – 1911) * [[Lev Kropivnicki]] (1922 – 1994) *[[Ivan Kudrjašov]] (1896 – 1972) *[[Oleg Kudrjašov]] (*1932) *[[Jurij Kugač]] (1917 – 2013) * [[Andrei Kugajevski]] (*1958) * [[Arhip Kuindži]] (~1842 – 1910) (grškego-pontskega rodu) * [[Valentina Kulagina]]-Klucis (1902 – 1987) * [[Nikolaj Kulbin]] (1868 – 1917) *Ivan Kulikov (1875 – 1941) * [[Tatjana Kuperwasser]] (1903 – 1972) *N. N. Kuprejanov *[[Mihail Kuprijanov]] (1903 – 1992) * [[Aleksandr Kuprin]] (1880 – 1960) *[[Ivan Kuskov]] (1927 – 1997) * [[Boris Kustodijev]] (1878 – 1927) * [[Nikolaj Kuznjecov]] (1850 – 1929) * [[Pavel Kuznjecov]] (1878 – 1968) * [[Vladimir Kuš]] (*1965) * Isaak Kušnir ? {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksandr Labas]] (1900 – 1983) *[[Aleksandr Laktionov]] (1910 – 1972) *[[Jevgenij Lansere]] (Lanceret/Lanceray) (1875 – 1946) *[[Andrej Lanskoj]] (1902 – 1976) *[[Georgij Lapšin]] (1885 – 1950) *[[Mihail Larionov]] (1881 – 1964) *Sergej Lastočkin *[[Boris Lavrenko]] (1920 – 2001) *[[Klavdij Lebedjev]] (1852 – 1916) *[[Mihail Lebedjev]] (1811 – 1837) *[[Vladimir Lebedjev|Vladimir V. Lebedjev]] (1891 – 1967) *[[Anton Legašov]] (1798 – 1865) *Emilija Lekač *[[Feliks Lemberski]] (1913 – 1970) *[[Kirill Lemoh]] (1841 – 1910) *[[Tamara Lempicka]] (1898 – 1980) *[[Aristarh Lentulov]] (1882 – 1943) *[[Dmitrij Levicki]] (1735 – 1822) *[[Isaak Levitan]] (1860 – 1900) *[[Anatolij Levitin]] (1922 – 2018) *[[Dmitrij Levitin]] (*1950) *[[El Lisicki]] (''Lazar Markovič Lissicki'') (1890 – 1941) *[[Georgij Litičevski]] (*1956) *[[Pjotr Litvinski]] (1927 – 2009) *[[Aleksandr Ljubimov]] (1879 – 1955) *[[Aleksandr Lobanov]] (1924 – 2003) *[[Oleg Lomakin]] (1924 – 2010) *[[Ivan Lubenikov]] (1951 – 2021) *[[Polina Lučanova]] *[[Jevgenija Lurje]] (por. [[Pasternak]]) (1898 – 1966) {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=24em}} * Jevgenija Magaril *[[Dmitrij Majevski]] (1917 – 1992) *[[Ivan Makarov]] (1822 – 1897) Smrt: 9. april 1897 * [[Aleksandr Makovski]] (1869 – 1924) * [[Konstantin Makovski]] (1839 – 1915) * [[Vladimir Makovski]] (1846 – 1920) * [[Vasilij Maksimov]] (1844 – 1911) * [[Kazimir Severinovič Malevič]] (1878 – 1935) * [[Filip Maljavin]] (1869 – 1940) * [[Sergej Maljutin]] (1859 – 1937) *Irina Mamajeva * [[Matvej Manizer]] (1891 – 1966) * [[Pavel Mansurov]] (Mansouroff) (1896 – 1983) *Ivan Marčuk (*1936) (Ukrajinec) * [[Lidija Masterkova]] (1927 – 2008) * [[Ilja Maškov]] (1881 – 1944) * [[Mihail Matjušin]] (1861 – 1934) * [[Andrej Matvejev]] (1701/2 – 1739) * Nikolaj Mazur * [[Igor Medvedjev]] (1931 – 2015) * Konstantin Medunecki * [[Aleksander Melamid]] (*1945) *G. S. Melihov *[[Konstantin Melnikov]] (1890 – 1974) * [[Vadim Meller]] (1884 – 1962) * [[Boris Messerer]] (*1933) * [[Arsenij Meščerski]] (1834 – 1902) * Pavel Meščerjakov * [[Vasilij Meškov]] (1893 – 1953/63?) * Ana Mihajlova * [[Jevgenij Mihnov-Vojtenko]] (1932 – 1988) * [[Nikolaj Milioti]] (1874 – 1962) * [[Andrej Milnikov|Andrej Miljnikov]] (1919 – 2012) * [[Adolf Milman]] (1886 – 1930) *[[Sergej Miloradovič]] (1851 – 1943) * [[Boris Milovidov]] (1902 – 1975) * [[Sergej Mironenko]] (*1959) *Pjotr Miturič (1887 – 1956) * [[Grigorij Mjasojedov]] (1834 – 1911) * [[Ivan Mjasojedov]] (1881 – 1953) *[[Dmitrij Močalski]] (1908 – 1988) *[[Apolon Mokricki]] (1810 – 1870) (ukrajinsko - ruski) *[[Oleg Molčanov]] (*1966) * [[Valentina Monahova]] (1932 – 2016) *[[Aleksander Morozov]] (1835 –1904) * [[Konstantin Morozov]] (1894 – 1990) * [[Nikolaj Muho]] (1913 – 1986) *Oleksandr Muraško (1875 - 1919) (Ukrajinec) {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=24em}} *[[Dmitrij Nalbandjan]] (1906 – 1993) (Armenec) *[[Irina Nahova]] (*1955) *[[Heorhij Narbut|Heorhij (Georgij Ivanovič) Narbut]] (1886—1920) (Ukrajinec) *Narbut *V. Nariškin ? *[[Mihail Natarevič]] (1907 – 1979) *[[Pjotr Nazarov]] (1921 – 1988) *Aleksandra Nedzvetskaja *[[Carl Timoleon von Neff|Timofej Neff]] (1804 – 1877) *[[Vasilij Nemirovič-Dančenko]] (1845 – 1936) *[[Vladimir Nemuhin]] (1925 – 2016) *[[Mihail Nesterov|Mihail Vasiljevič Nesterov]] (1862 – 1942) *[[Natalija Nesterova]] (*1944) *[[Nikolaj Nevrev]] (1830 – 1904) *[[Semjon Nikiforov]] (1877 – 1912) *[[Ivan Nikitin]] (~1688 – 1741) *[[Pavel Nikonov]] (*1930) *Solomon Nikritin *[[Georgij Niski|Georgij Nisski]] (1903 – 1987) *Dmitrij Novicki *[[Timur Novikov]] (1958 – 2002) *[[Amšej Nurenberg]] (1887 – 1979) *[[Lev Nusberg]] (*1937) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=24em}} * Aleksandr Oligerov * [[Lev Orehov]] (1913 – 1992) * [[Viktor Orešnikov]] (1904 – 1987) * [[Boris Orlov]] (1925 – 1981) * [[Vladimir Orlovski]] (1842 – 1914) * [[Nikolaj Osenjev]] (1909 – 1983) * [[Sergej Osipov]] (1915 – 1985) * [[Aleksandr Osmerkin|Aleksandr Osmjorkin]] (1892 – 1953) * [[Anatolij Osmolovski]] (*1969) * [[Ilja Ostrouhov]] (1858 – 1929) * [[Anna Ostroumova-Lebedeva|Anna Ostroumova-Lebedjeva]] (1871—1955) * [[Vladimir Ovčinnikov]] (1941 – 2015) {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksej Pahomov]] (1900 – 1973) *Sergej Panin *Eduard Panov *Ivan Pankov *Konstantin Parhomenko *Vladimir Parošin *[[Leonid Osipovič Pasternak]] (1862 – 1945) *[[Sergej Pavlenko]] (*1953) (rus.-britan.) *[[Jurij Pavlov]] (1935 – 2015) *[[Genrih Pavlovski]] (1907 – 1973) *[[Jurij Mojsejevič Pen|Jurij (Jehuda) Pen]] (1854 – 1937) *[[Varlen Pen]] (1916 – 1990) *[[Vasilij Perepljotčikov]] (1863 – 1918) *[[Vasilij Perov]] (1833/4 – 1882) *[[Konstantin Pervuhin]] (1863 – 1915) *[[Anatol Petricki]] (1895 – 1964) *[[Vasilij Petrov]] (1770 – 1810) *[[Vladimir Petrov]] (*1945) *[[Vladimir Petrov-Gladki]] (1948 – 2017) *[[Kuzma Petrov-Vodkin]] (1878 – 1939) *[[Pjotr Petrovičev]] (1874 – 1947) *[[Antoine Pevsner]] (1886 – 1962) *[[Valerij Pijanov]] (1940 – 2012) *[[Jurij Pimenov]] (1903 – 1977) *[[Mikola Pimonenko|Mikola (Nikolaj) Pimonenko]] (1862 – 1912) *[[Niko Pirosmani]] (P̓irosmanašvili) (1862 – 1918) *[[Konstantin Piskorski]] (1892 – 1992) *L. F. Piščalkin *[[Andrej Piščalkin]] (1809/17 – 1892) *[[Viktor Pivovarov]] (*1937) *[[Vladimir Pjatnicki]] (1936 – 1978) *[[Arkadij Plastov]] (1893 – 1972) *Hariton Platonov *[[Dmitrij Plavinski]] (1937 – 2012) *[[Ivan Pohitonov]] (1850 – 1923)? *[[Vasilij Polenov]] (1844 – 1927) *[[Jelena Polenova]] (1850 – 1898) *[[Valentin Poljakov]] (1915 – 1977) *[[Nikolaj Ponomarjov]] (1918 – 1997) *[[Viktor Popkov]] (1932 – 1974) *[[Lukian Popov]] (1873 – 1914) *[[Oleksandr Andrijovič Popov|Oleksandr Popov]] (1852 – 1919) (Ukrajina) *[[Venjamin Popov]] (1869 – 1945) *[[Ljubov Popova]] (1889 – 1924) *[[Jevgenij Pozdnjakov]] (1923 – 1991) *[[Nikolaj Pozdnjejev]] (1930 – 1978) *[[Genadij Pravdin]] (*1962) *[[Dmitrij Prigov]] (1940 – 2007) *[[Ilarion Prjanišnikov]] (1840 – 1894) *[[Anatolij Proškin]] (1907 – 1986) *[[Mikola Protopopov]] (1876 – 1960) *[[Jaroslav Vasiljovič Pstrak|Jaroslav Pstrak]] (1878 – 1916) (Ukrajinec) *[[Vasilij Pukirjev]] (1832 – 1890) *[[Ivan Puni]] ([[Jean Pugny]]) (1892 – 1956) *[[Aleksandr Pušnin]] (1921 – 1991) *[[Vladimir Putejko]] (Ukrajinec) {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=24em}} * [[Aleksandr Rabin]] (1952–1994/6) (rusko-ameriški) * [[Oskar Rabin]] (1928 – 2018) * [[Ljubov Rabinovič]] (1907 – 2001) * [[Nikolaj Jefimovič Račkov]] (1825 – 1895) * [[Pavel Radimov]] (1887 – 1967) * [[Valentina Rahina]] (1932 – 2013) * R. V. Raspopov * [[Afanasij Razmaricin]] (1844 – 1917) * [[Kliment Red'ko]] (1897 – 1956) * [[Ilja Jefimovič Repin]] (1844 – 1930) * [[Jurij Iljič Repin]] (1877 – 1954) * [[Nikolaj Rerih]] /Roerich (1874 – 1947) *[[Svetoslav Roerich]] (Svjatoslav Rerih) (1904 –1993) (rusko-indijski) * [[Fjodor Rešetnikov|Fjodor P. Rešetnikov]] (1906 – 1988) * [[Arkadij Rilov]] (1870 – 1939) * [[Andrej Rjabuškin]] (1861 – 1904) *[[Georgij Rjazanski]] (1895 – 1952) * [[Aleksander Mihajlovič Rodčenko|Aleksander Rodčenko]] (1891 – 1956) * Igor Rodionov * [[Vera Rohlina - Schlesinger]] (1896 – 1934) * [[Mihail Roginski]] (1931 – 2004) * Oleksandr Rojtburd (1961 – 2021) (Ukrajinec) * [[Andrej Rojter]] (1960 –) * [[Fjodor Rokotov]] (1735/6 – 1808) * [[Nikolaj Romadin]] (1903 – 1987) * [[Semjon Rotninski]] (1915 – 2004) *[[Franz Roubaud]] (1856 – 1928) * [[Olga Rozanova]] (1886 – 1918) *Aleksander Roždestvenski (1901 – 1998) *[[Aleksandr Rubec]] (1953 –) * [[Andrej Rubljov]] (~1360 – 1428) * [[Franz Roubaud]] ([[Franc Rubo]]) (1856 – 1928) * Marija Rudnicka(ja) (1916 – 1983) * [[Jevgenij Ruhin]] (1943 – 1976) *[[Boris Aleksejevič Smirnov-Rusecki]] (1905 − 1993) *[[Lev Rusov]] (1926 – 1987) * [[Nadja Ruševa]] (1952 – 1969) {{div col end}} == S == {{div col|colwidth=24em}} *[[Vladimir Sakson]] (1927 – 1988) *[[Tahir Salahov]] (1928 – 2021) (azerbajdžansko-ruski) *[[Aleksandr Samohvalov]] (1894 – 1971) *Vasilij Samojlov *[[Nikolaj Samokiš]] (1860 – 1944) *[[Jelena Samokiš-Sudkovskaja]] (1863 – 1924) *C. S. Sampilov *[[Nikolaj Sapunov]] (1880 – 1912) *[[Martiros Sarjan]] (1880 – 1972) *[[Ivan Savenkov]] (1924 – 1987) *[[Aleksandr Savinov]] (1881 – 1942) *[[Gleb Savinov]] (1915 – 2000) *[[Konstantin Savicki]] (1844 – 1905) *[[Mihail Savicki]] (1922 – 2010) *[[Vasilij Savinski]] (1859 – 1937) *[[Aleksej Savrasov]] (1830 – 1897) *[[Vladimir Seleznjov]] (1928 – 1991) *[[Aleksandr Semjonov]] (1922 – 1984) *Igor Senkin *[[Zianida Serebrjakova]] (1884 – 1967) *[[Josif Serebrjani]] (1907 – 1979) *[[Valentin Serov]] (1865 – 1911) *[[Vladimir Serov]] (1910 – 1968) *[[Emily Shanks]] ([[Emilija Jakovljevna Šanks|Emilija Šanks]]) (1857 – 1936) *[[Valerij Sidorov]] (1956 –) *[[Fedot Sičkov]] (1870 – 1958) *[[Vladimir Simakov]] (*1951) *[[Vasilij Sitnikov]] (1915 – 1987) *[[Jelena Skuin]] (1908 – 1986) *[[Afanasij Georgijovič Slastion]] (Slastionov) (1854 – 1933) (grafik, Ukrajinec) *[[Fjodor Slavjanski]] (1817 – 1876) *Andrew (Andrej) Smirnov (*1960) *[[Galina Smirnova]] (1929 – 2015) *Ruslan Smorodinov *[[Igor Snegur]] (*1935) *[[Antonina Sofronova]] (1892 – 1966) *[[Leonid Sokov]]/"Juice" (1941 –) *[[Mihail Ksenofontovič Sokolov]] (1885 – 1947) *[[Nikolaj Sokolov]] (1903 – 2000) (Nikolaj Aleksandrovič Sokolov) *[[Pavel Sokolov-Skalja]] (1899 – 1961) *[[Pjotr Sokolov]] (st./ml.) (1791–1848 / 1821–1899) *[[Konstantin Somov]] (1869 – 1939) *[[Savelij Sorin]] (1878 – 1953) *[[Jevgraf Sorokin]] (1821 – 1892) *N. N. Sosunov *[[Nikolaj Vladimirovič Stael von Holstein]] (1914 – 1955) *[[Daniil Stepanov]] (1882 – 1937) *[[Varvara Stepanova]] (1894 – 1958) *[[Vladimir Stožarov]] (1926 – 1973) *[[Sergej (Serge) Sudejkin]] (1882 – 1946) *[[Rufin Sudkovski]] (1850 – 1885) (Ukrajinec) *Sofija Suhovo-Kobilina (19.stol.) *[[Nikolaj Sujetin]] (1897 – 1954) *[[Aleksandr Sulimov]] (1963 –) *[[Vasilij Surikov]] (1848 – 1916) *[[Léopold Survage]] (1879 – 1968) *[[Vladimir Grigorjevič Sutejev|Vladimir Sutejev]] (1903 – 1993) (ilustrator) *[[Chaim Soutine|Haim Sutin]] ([[Chaim Soutine]]) (1893 – 1943) *[[Igor Suvorov]] (1932 –) *[[Olga Suvorova]] (1966 –) *[[Vadim Suvorov]] (Cirkulenko) (1986 –) *[[Vasilij Svarog]] (1883 – 1946) *[[Boris Svešnikov]] (1927 – 1998) *[[Sergej Svetoslavski]] (''Serhij Svjatoslavski'') (1857 – 1931) (Ukrajinec) *[[Sergei Sviatchenko|Sergej Svjatčenko]] (1952 –) (Ukrajina) {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=24em}} * [[Jurij Šabelnikov]] (1959 –) * [[Mark Šagal]] ([[Marc Chagall]]) (1887 – 1985) * Dmitrij Šagin (1957 –) * Olga Šagina * Aleksej Šalajev * [[Boris Šamanov]] (1931 – 2008) * [[Jakov Šapiro]] (1897 – 1972) *[[Semjon Ščedrin]] (1745 – 1804) *[[Silvester Ščedrin]] (1791 – 1830) * [[Aleksandra Ščekatihina-Potockaja|Aleksandra Ščekatihina-Potocka(ja)]] (1892 – 1967) * [[Anatolij Ščerbakov]] (1939 – 2009) * [[Dmitrij Ščerbinovski]] (1867 – 1926) * Ivan Ščupak *[[Grigorij Šegal]] (1889 – 1956) * [[Mihail Šemjakin]] (*1943) * [[Nikolaj Šestakov]] * [[Taras Ševčenko]] (1814 – 1861) (Ukrajinec) * [[Silvestr Ščedrin]] (1791 – 1830) * [[Semjon Ščedrin]] (1745 – 1804) * Aleksandra Ščekatinina-Potockaja * [[Vasilij Šebujev]] (1777 – 1855) *[[Aleksander Ševčenko]] (1883 – 1948) *[[Mihail Šibanov]] (? –) *[[Aleksandr Šilov]] (1943 –) * [[Vladimir Šinkarjev]] (1954 –) * Andej Šiškin (1960?–) * [[Ivan Šiškin]] (1832 – 1898) *[[Iosif Školnik]] (1883 – 1926) *[[Savelij Šlejfer]] (1881 – 1943) *[[Eduard Štejnberg]] (1937 – 2012) * [[Nadežda Štejnmiler|Nadežda Štejnmiller]] (1915 – 1991) * [[Viktor Štemberg|Viktor Štember(g)]] (1863 – 1921) * [[David Šterenberg]] (1881 – 1948) * [[Vasilij Šuhajev]] (1887 – 1973) * [[Nikolaj Šulpinov]] (1885 – 1921) * Pjotr Šumkin (1935 –) {{div col end}} == T == {{div col|colwidth=24em}} *A. A. Tadikin *[[Ivan Tarhanov]] (1780 – 1848) *[[Nikolaj Tarhov]] (1871 – 1930) *[[Aleksandr Tatarenko]] (1925 – 2000) *[[German Tatatrinov]] (1925 – 2006) *[[Vladimir Tatlin]] (1895 – 1956) *[[Konstantin Tereškovič]] (1902 – 1978) (rusko-francoski) *[[Nikolaj Terpsihorov]] (1890 – 1960) *[[Viktor Teterin]] (1922 – 1991) *[[Vitalij Tihov]] (1876 – 1939) *[[Nikolaj Timkov]] (1912 – 1993) *[[Aleksej Tiranov]] (1808 – 1859) *[[Vitalij Tjulenuev|Vitalij Tjulenjev]] (1937 – 1998) *[[Leonid Tkačenko]] (1927 – 2020) *[[Mihajlo Tkačenko]] (1860 – 1916) (Ukrajina) *[[Mihail Tkačov]] (1912 – 2008) *Sergej & Aleksej Tkačov (*1922-? /*1925-?) *[[Nina Tokhtaman Valetova]] (*1958) *[[Tatjana Lvovna Tolsta]](ja) (1864 – 1950​) *[[Fjodor Tolstoj]] (1783 – 1873) *Jekaterina F. Junge (Tolstaja) (1843 – 1913) *[[Stefano Torelli]] (1712 – 1784) (italijansko-nemško-ruski) *Aleksej Trankovski (19./20. stol.) *[[Anatolij Treskin]] (1905 – 1986) *[[Vasilij Tropinin]] (1776 – 1857) *[[Mihail Trufanov]] (1921 – 1988) *Ivan Truš (1869 – 1941) (Ukrajinec) *[[Konstantin Trutovski]] (1826 – 1893) *[[Jurij Tulin]] (1921 – 1988) *[[Leonard Turžanski]] (1885 – 1945) {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=24em}} * [[Nadežda Udaljcova]] (1885 – 1961) *[[Boris Ugarov]] (1922 – 1991) * [[Grigorij Ivanovič Ugrjumov]] (1764 – 1823) * [[Jevgenij Uhnaljov]] (1931 – 2015) * [[Vladimir Umansky]] (*1948) * [[Simon (Pimen) Ušakov]] (1626 – 1686) * [[Pjotr Utkin]] (1877 – 1934) {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=24em}} *[[Aleksander Varnek]] (1782 – 1843) *[[Aleksej Aleksandrovič Vasiljev|Aleksej Vasiljev]] (1907 – 1975) *[[Fjodor Aleksandrovič Vasiljev|Fjodor Vasiljev]] (1850 – 1873) *[[Konstantin Vasiljev]] (1942 – 1976) *[[Mihail Nikolajevič Vasiljev (slikar)|Mihail Vasiljev]] (1830 – 1900) *[[Oleg Vasiljev]] (1931 – 2013) (rusko - ameriški) *[[Sergej Vasilkovski]] (Serhij Vasilkivski) (1854 – 1917) *[[Andrej Vasnecov]] (1924 – 2009) *[[Apolinarij Vasnecov]] (1856 – 1933) *[[Viktor Vasnecov]] (1848 – 1926) *[[Vasilij Vatagin]] (1884 – 1969) *[[Valerij Vatenin]] (1933 – 1977) *[[Abram Veksler]] (1905 – 1974) *[[Georgij Verejski]] (1886 – 1962) (grafik) *[[Orest Verejski]] (1915 – 1993) (grafik) *[[Aleksej Venecianov|Aleksej (Gavrilovič) Venecianov]] (1780 – 1847) *[[Pjotr Petrovič Vereščagin]] (1834/36 – 1886) *[[Vasilij Petrovič Vereščagin]] (1835 – 1909) *[[Vasilij Vereščagin|Vasilij Vasiljevič Vereščagin]] (1842 – 1904) *Nikolaj Verhoturov *G. Verhovsky ? *[[Aleksandra Vertinskaja]] (*1969) *[[Igor Veselkin]] (1915 – 1997) *[[Nina Veselova]] (1922 – 1960) *[[Aleksandr Vesnin]] (1883 – 1959) *[[Sergej Vinogradov]] (1869 – 1938) *[[Ivan Višnjakov]] (1699 – 1761) *Konstantin Vjalov (1900 – 1976) *Marina Vjazova *[[Ivan Vladimirov]] (1869/70 – 1947) *Lika Volček *Vladimir Volegov (*1957) *[[Jefim Volkov]] (1844 – 1920) (krajinar) *[[Sergej Volkov]] (1955 – 1994)? (ali *1957?) *[[Evgen(ij) Vsevolodovič Volobujev]] (1912 – 2002) ([[Ukrajina]]) *[[Maksimiljan Aleksandrovič Vološin|Maksimiljan Vološin]] (1877 – 1932) *[[Maksim Vorobjov]] (1787 – 1855) *[[Sokrat Vorobjov]] (1817 – 1888) *[[Valentin Vorobjov]] (* 1938) *[[Natan Voronov]] (1916 – 1978) (Belorus) *[[Sergej Vorošilov]] (1865 – 1911) *[[Rostislav Vovkuševski]] (1917 – 2000) *[[Dimitrij Vrubelj]] (1960 – 2022) *[[Mihail Vrubelj]] (1856 – 1910) {{div col end}} == W == {{div col|colwidth=24em}} *[[Vladimir Weisberg]] (1924 – 1985) *[[Marianne von Werefkin]] (1860 – 1938) *[[Bogdan Willewalde]] (1819 – 1903) *[[Peter Williams]] (1902 – 1947) {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=24em}} * [[Vjačeslav Zagonek]] (1919 – 1994) * [[Ruben Zaharjan]] (1901 – 1992) * [[Pjotr Zaharov - Čečenec]] (1816 – 1846) *[[Sergej Zaharov]] (1900 – 1993) * [[Vadim Zaharov]] (1959 –) *[[Aleksandr Zajcev]] (1903 – 1982) *[[Pavel Zalcman]] (1912 – 1985) * [[Ilja Zankovski]] (1832 – 1919) *O. M. Zardarjan * [[Viktor Zarecki]] (1925 – 1990) (Ukrajina) *[[Sergej Zarjanko]] (1818 – 1870) *[[Anatolij Zaslavski]] (1939 –) *[[Eduard Zelenin]] (1938 – 2002) * [[Aron Zinštejn]] (1947 –) * [[Jurij Zlotnikov]] (1930 – 2016) * Karp Zolotarjov (zadnja četrtina 17. stoletja) *[[Vladislav Zubarjev]] (1937 – 2013) *Aleksej Zubov (1682 – 1750~) (graver) * [[Fjodor Zubov]] (1615 – 1689) * [[Anatolij Zverev]] (1931 – 1986) * [[Konstantin Zvezdočotov]] (1958 –) {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=24em}} *[[Jurij Žarkih]] (Youri Jarkikh/Jarki) (*1938) *[[Vladimir Ždanov]] (1902 – 1964) *[[Vladimir Ivanovič Žedrinski]] (1899 – 1974) *[[Dmitrij Žilinski]] (1927 – 2015) * Andrej Žilov *[[Stanislav Žukovski]] (1873 – 1944) {{div col end}} {{stublist}} {{seznami narodov po poklicu|slikarjev}} [[Kategorija:Seznami Rusov|Slikarji]] [[Kategorija:Ruski slikarji| ]] hjgtxs5g47htu8xlna54cm4tuy4rux3 0 299982 6758295 6616212 2026-09-29T12:31:16Z ~2026-52209-83 266531 /* Zgodovina */ tata 6758295 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Riharda Jakopiča''' je [[osnovna šola]] v osrednji [[Šiška|Šiški]] oz. [[Na Jami]] ([[Ljubljana]]) na [[Derčeva ulica, Ljubljana|Derčevi ulici 1]]. V bližini šole je [[Hotel M]], [[Kino Šiška]], [[Zdravstveni dom Šiška]] ... Poimenovana je po slovenskem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]], katerega babica je živela v neposredni bližini. Leta 2021 je bila celotna šola obnovljena. == Zgodovina == Šolo je ustanovila leta 1965 [[Občina Ljubljana-Šiška]] kot '''Osnovna šola Na Jami''', a je bila že novembra istega leta preimenovana v trenutni naziv na predlog krajanov; sprememba imena naj bi tako odražalo večji pomen učenja [[likovna umetnost|likovne umetnosti]] na šoli. Prvotno je šola imela 20 učilnic, 6 kabinetov, veliko predavalnico in dve telovadnice na skupaj 3615 kvadratnih metrov uporabne površine; sprejela je lahko do 1200 učencev.<ref name="Osrihardajakopica.si - Zgodovina">[http://www.osrj.si/zgodovina-sole/ osrj.si - Zgodovina šole]</ref> Pred šolo je bil postavljen tudi prvi spomenik Jakopiču (leta 1969), zato je šola od 1993. leta tudi skrbnik njegovega groba na [[centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref name="Osrihardajakopica.si - Zgodovina"/>sola je zelo zanimiva in ima zelo zanimive učitelje Lep razgled slab pouk zanimivo ko == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam osnovnih šol v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.osrj.si/ Uradna spletna stran] {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1965]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1965]] [[Kategorija:Na Jami, Ljubljana]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Rihard Jakopič]] [[Kategorija:Rihard Jakopič]] {{normativna kontrola}} 9iqjkwi8vgf90dloq30gbqi0bnun76i 6758320 6758295 2026-09-29T13:20:08Z Upwinxp 126544 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/~2026-52209-83|~2026-52209-83]] ([[User talk:~2026-52209-83|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Upwinxp|Upwinxp]] 6616212 wikitext text/x-wiki '''Osnovna šola Riharda Jakopiča''' je [[osnovna šola]] v osrednji [[Šiška|Šiški]] oz. [[Na Jami]] ([[Ljubljana]]) na [[Derčeva ulica, Ljubljana|Derčevi ulici 1]]. V bližini šole je [[Hotel M]], [[Kino Šiška]], [[Zdravstveni dom Šiška]] ... Poimenovana je po slovenskem slikarju [[Rihard Jakopič|Rihardu Jakopiču]], katerega babica je živela v neposredni bližini. Leta 2021 je bila celotna šola obnovljena. == Zgodovina == Šolo je ustanovila leta 1965 [[Občina Ljubljana-Šiška]] kot '''Osnovna šola Na Jami''', a je bila že novembra istega leta preimenovana v trenutni naziv na predlog krajanov; sprememba imena naj bi tako odražalo večji pomen učenja [[likovna umetnost|likovne umetnosti]] na šoli. Prvotno je šola imela 20 učilnic, 6 kabinetov, veliko predavalnico in dve telovadnice na skupaj 3615 kvadratnih metrov uporabne površine; sprejela je lahko do 1200 učencev.<ref name="Osrihardajakopica.si - Zgodovina">[http://www.osrj.si/zgodovina-sole/ osrj.si - Zgodovina šole]</ref> Pred šolo je bil postavljen tudi prvi spomenik Jakopiču (leta 1969), zato je šola od 1993. leta tudi skrbnik njegovega groba na [[centralno pokopališče Žale|ljubljanskih Žalah]].<ref name="Osrihardajakopica.si - Zgodovina"/> == Viri in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam osnovnih šol v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://www.osrj.si/ Uradna spletna stran] {{school-stub}} [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove, ustanovljene leta 1965]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1965]] [[Kategorija:Na Jami, Ljubljana]] [[Kategorija:Izobraževalno-raziskovalne ustanove v Šiški]] [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Osnovne šole v Ljubljani|Rihard Jakopič]] [[Kategorija:Rihard Jakopič]] {{normativna kontrola}} 4zbsdf27vv6rlqbcap4hmqvj16obzw1 0 302133 6758372 5875884 2026-09-29T14:58:21Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Prave raže]]; dodal [[Kategorija:Pravi skati]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758372 wikitext text/x-wiki {{Taxobox | image = Amblyraja radiata.jpg | name = Žarkasta raža | status = VU | status_system = iucn3.1 | regnum = [[Animalia]] (živali) | phylum = [[Chordata]] (strunarji) | classis = [[Chondrichthyes]] (hrustančnice) | superordo = [[Batoidea]] (skati) | ordo = [[Rajiformes]] (pravi skati) | familia = [[Rajidae]] (prave raže) | genus = ''[[Amblyraja]]'' | species = '''''A. radiata''''' | binomial = ''Amblyraja radiata'' | binomial_authority = ([[Edward Donovan|Donovan]], 1808) | synonyms = ''Raja radiata'' }} '''Žarkasta raža''' ([[znanstveno ime]] '''''Amblyraja radiata''''') je vrsta talnih rib iz [[družina (biologija)|družine]] [[prave raže|pravih raž]], ki živi v vodah [[Atlantski ocean|Atlantika]], pa tudi v [[jezero Melville|jezeru Melville]]. ==Opis== Odrasle žarkaste raže dosežejo skupno dolžino do okoli enega metra, v širino pa lahko merijo okoli pol metra. Rep je krajši od telesa. Po zgornji strani je telo rjave barve, nekateri primerki pa imajo tudi temne pege. Po hrbtu imajo grobo koži, iz katere štrlijo različno velike bodice. Od glave do repa ima v ravni vrsti žarkasta raža od 14 do 17 večjih bodic. Spodnja stran je gladka in svetla. Glava je trda in trikotne oblike. Prehranjuje se z [[raki]], manjšimi ribami in raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Samice med [[drst]]jo izležejo ovalna usnjata [[jajce|jajca]], ki v dolžino merijo med 3,4 in 8,9 cm, v širino pa od 2,3 do 6,8 cm. ==Razširjenost in gospodarski pomen== Žarkasta raža živi na morskem dnu severnega Atlantksega oceana v globinah med 20 in 1000 metri, kjer je temperatura vode med 1 in 10ºC. V [[1980.|osemdesetih letih]] 20. stoletja so ribiči to ražo večkrat ujeli na trnek pri lednem ribolovu v jezeru Melville na [[Labrador]]ju. Gosodarsko ni pomembna riba, ki pa se pogosto ulovi v mreže ribičev, ko le-ti lovijo druge vrste. O vrsti ni veliko znanega, je pa uvrščena na seznam ogroženih vrst [[National Marine Fisheries Service]]. ==Viri== * http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=2565# * http://www.flmnh.ufl.edu/fish/Gallery/Descript/ThornySkate/ThornySkate.html <references/> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravi skati]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1808]] tgzf7kzjy2q94zq5iz6y0w1u75ay2z6 6758382 6758372 2026-09-29T15:11:43Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6758382 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrsta ribe}} {{Speciesbox | image = Amblyraja radiata.jpg | name = Žarkasta raža | status = VU | status_system = IUCN3.1 | taxon = Amblyraja radiata | authority = ([[Edward Donovan|Donovan]], 1808) | synonyms = * ''Raja radiata'' }} '''Žarkasta raža''' ([[znanstveno ime]] '''''Amblyraja radiata''''') je vrsta talnih rib iz [[družina (biologija)|družine]] [[prave raže|pravih raž]], ki živi v vodah [[Atlantski ocean|Atlantika]], pa tudi v [[jezero Melville|jezeru Melville]]. ==Opis== Odrasle žarkaste raže dosežejo skupno dolžino do okoli enega metra, v širino pa lahko merijo okoli pol metra. Rep je krajši od telesa. Po zgornji strani je telo rjave barve, nekateri primerki pa imajo tudi temne pege. Po hrbtu imajo grobo koži, iz katere štrlijo različno velike bodice. Od glave do repa ima v ravni vrsti žarkasta raža od 14 do 17 večjih bodic. Spodnja stran je gladka in svetla. Glava je trda in trikotne oblike. Prehranjuje se z [[raki]], manjšimi ribami in raznimi talnimi [[nevretenčarji]]. Samice med [[drst]]jo izležejo ovalna usnjata [[jajce|jajca]], ki v dolžino merijo med 3,4 in 8,9 cm, v širino pa od 2,3 do 6,8 cm. ==Razširjenost in gospodarski pomen== Žarkasta raža živi na morskem dnu severnega Atlantksega oceana v globinah med 20 in 1000 metri, kjer je temperatura vode med 1 in 10ºC. V [[1980.|osemdesetih letih]] 20. stoletja so ribiči to ražo večkrat ujeli na trnek pri lednem ribolovu v jezeru Melville na [[Labrador]]ju. Gosodarsko ni pomembna riba, ki pa se pogosto ulovi v mreže ribičev, ko le-ti lovijo druge vrste. O vrsti ni veliko znanega, je pa uvrščena na seznam ogroženih vrst [[National Marine Fisheries Service]]. ==Sklici== {{Reflist}} ==Viri== * http://www.fishbase.org/Summary/SpeciesSummary.php?id=2565# * http://www.flmnh.ufl.edu/fish/Gallery/Descript/ThornySkate/ThornySkate.html {{Taxonbar|from=Q599499}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Pravi skati]] [[Kategorija:Ribe Atlantskega oceana]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1808]] qgz92vtgct89acho1yti9rmm1h9tc3l 0 302134 6758383 3152880 2026-09-29T15:12:21Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6758383 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Žarkasta raža]] {{R from scientific name|fish}} kyi0k27xzvobnw320qdqvta9i8hyj3p 14 302567 6758376 3980787 2026-09-29T15:01:23Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Prave raže]] na [[Kategorija:Pravi skati]] brez preusmeritve 3980787 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Rajidae}} [[Kategorija:Skati]] k5qf93wvxd4god1cnwvzwh5ae6iqmxo 6758377 6758376 2026-09-29T15:03:55Z Pinky sl 2932 6758377 wikitext text/x-wiki ''Glavni čkanek te kategorije je [[Pravi skati]] (družina Rajidae).'' {{Commons cat|Rajidae}} [[Kategorija:Skati]] 9bidq2jb1ofhjxgc10chrk1s4sk27pl 6758385 6758377 2026-09-29T15:14:03Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Skati]]; dodal [[Kategorija:Pravi skati (red)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758385 wikitext text/x-wiki ''Glavni čkanek te kategorije je [[Pravi skati]] (družina Rajidae).'' {{Commons cat|Rajidae}} [[Kategorija:Pravi skati (red)]] mryr41ps6xafm4uugru4p8k4joydczj 14 302568 6758356 6758023 2026-09-29T14:37:26Z Pinky sl 2932 6758356 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Batomorphi}} {{catmore|Batomorphi}} [[Kategorija:Morski psi in skati]] etouvqrsnhva3ewlt9hlxr197v46zx7 0 304348 6758499 6502015 2026-09-29T21:38:03Z ~2026-44996-51 264415 6758499 wikitext text/x-wiki '''Poniž''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Ambrož Poniž]] (1845—1917), učitelj * [[Benedikt Poniž]] (1851—1934), učitelj, šolnik * [[Denis Poniž]] (*1948), literarni zgodovinar, pesnik, esejist, dramaturg, dramatik, prof. [[AGRFT]] * [[Evgen Poniž]] (+ 1934), inž.-? * [[Katja Mihurko Poniž]] (*1972), dramaturginja, literarna zgodovinarka in urednica * [[Rajko Poniž]] (+ 1964), inženir elektrotehnike? * [[Roman Poniž]] (1904—1968), elektrotehnik, univerzitetni profesor * [[Stanko Poniž]] (1906—1961), član organizacije TIGR in partizan * [[Tjaša Poniž|Tjaša (Nataša) Poniž]] (1925—2009), mag. - ? * [[Venceslav Poniž]] (1900—1967), metalurg in projektant jeklenih konstrukcij == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Poniž}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] k8o4uxkjdgyq5707e7vkvijdha19xg4 0 304355 6758583 5980906 2026-09-30T07:42:24Z ~2026-44996-51 264415 6758583 wikitext text/x-wiki '''Potisk''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Andreja Potisk]] (*1971), alpska smučarka * [[Klavdija Križ Potisk]], pedagoginja in nekdanja plesalka mažoretnega plesa * [[Martina Potisk]], pesnica, kulturna novinarka, literarna teoretičarka *[[Matija Potisk]], glasbenik pianist? *[[Saša Potisk]], pisanist, ravnatelj Glasbene šole Ljubljana Vič - Rudnik * [[Stane Potisk]] (*1937), igralec ==Glej tudi== * priimek [[Potisek]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Potisk}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mdcrnjia1bxtlpj11y16hnf8dxznnuf 0 305596 6758367 5781312 2026-09-29T14:55:27Z Pinky sl 2932 {{Speciesbox 6758367 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrste rib}} {{Speciesbox | name = Drobnooka raža | image =Raja microocellata.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Rigby, C.L. |author2=Ellis, J.R. |author3=McCully-Phillips, S.R. |author4=Rohner, C.A. |year=2025 |title=''Raja microocellata'' |volume=2025 |article-number=e.T39400A183780223 |doi=10.2305/IUCN.UK.2025-2.RLTS.T39400A183780223.en |access-date=29 January 2026}}</ref> | taxon = Raja microocellata | authority = [[George Montagu (naturalist)|Montagu]], 1818 | synonyms = }} '''Drobnooka raža''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Raja microocellata''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi skati|pravih skatov]] (Rajidae). Drobnooka raža živi na dnu odprtih plitvih morij. Razširjena je v vodah okrog [[Francija|Francije]], [[Irska (otok)|Irske]], [[Maroko|Maroka]], [[Portugalska|Portugalske]], [[Španija|Španije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]] ter [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]]. ==Sklici== {{Commons category|Raja microocellata}} {{Reflist}} ==Viri== * Ellis, J. 2000. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/39400/all Raja microocellata]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 3. avgusta 2007. {{Taxonbar|from=Q517557}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Prave raže]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1818]] pi96nucbhquepve5ca45bfgcws8brv9 6758369 6758367 2026-09-29T14:56:21Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Prave raže]]; dodal [[Kategorija:Raža]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758369 wikitext text/x-wiki {{Short description|Vrste rib}} {{Speciesbox | name = Drobnooka raža | image =Raja microocellata.jpg | status = NT | status_system = IUCN3.1 | status_ref = <ref name="iucn">{{cite iucn |author=Rigby, C.L. |author2=Ellis, J.R. |author3=McCully-Phillips, S.R. |author4=Rohner, C.A. |year=2025 |title=''Raja microocellata'' |volume=2025 |article-number=e.T39400A183780223 |doi=10.2305/IUCN.UK.2025-2.RLTS.T39400A183780223.en |access-date=29 January 2026}}</ref> | taxon = Raja microocellata | authority = [[George Montagu (naturalist)|Montagu]], 1818 | synonyms = }} '''Drobnooka raža''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''''Raja microocellata''''') je [[morske ribe|morska riba]] iz [[družina (biologija)|družine]] [[pravi skati|pravih skatov]] (Rajidae). Drobnooka raža živi na dnu odprtih plitvih morij. Razširjena je v vodah okrog [[Francija|Francije]], [[Irska (otok)|Irske]], [[Maroko|Maroka]], [[Portugalska|Portugalske]], [[Španija|Španije]], [[Velika Britanija|Velike Britanije]] ter [[Zahodna Sahara|Zahodne Sahare]]. ==Sklici== {{Commons category|Raja microocellata}} {{Reflist}} ==Viri== * Ellis, J. 2000. [http://www.iucnredlist.org/search/details.php/39400/all Raja microocellata]. [http://www.iucnredlist.org 2006 IUCN Red List of Threatened Species. ] Dostopano 3. avgusta 2007. {{Taxonbar|from=Q517557}} {{fish-stub}} [[Kategorija:Raža]] [[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1818]] ok1ivz92vg48k13gia7a9chigmya0xa 0 305597 6758368 3224328 2026-09-29T14:55:57Z Pinky sl 2932 {{R from scientific name|fish}} 6758368 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Drobnooka raža]] {{R from scientific name|fish}} 4hg5izjrbuv7zg81bwrlgeaedynx9u9 0 306264 6758319 6672595 2026-09-29T13:18:27Z ~2026-45085-22 264465 /* Glej tudi */ 6758319 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Škulj}} '''Škulj''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: *[[Aleksander Škulj]] (*1934), teniški igralec *[[Damjan Škulj]] (*1975), dr. matematike, družboslovni informatik *[[Edo Škulj]] (1941-2024), teolog in muzikolog, cerkvenoglasbeni leksikograf, biograf in bibliograf *[[Franc Škulj]] (1870-1950), šolnik, narodnoobrambni delavec *[[Irena Škulj]] (*1946), teniška igralka *[[Janez Škulj]] (*1965) *[[Jola Škulj]] (*1947), literarna komparativistka/teoretičarka *[[Karel Škulj]] (1883-1958), duhovnik, gospodarski organizator, politik *[[Karmen Škulj]] (*1967), teniška igralka *[[Oskar Škulj]] (1912-1995), glasbeni šolnik, zborovodja/dirigent, čebelar *[[Slavko Škulj]] (1957-2015), arhitekt, ljubitelj in restavrator starih avtomobilov *[[Stanko Škulj]] (1902-1945), zdravnik *[[Špela Škulj]] (*1982), fotografinja ==Glej tudi== * priimek [[Skulj]] * priimke [[Škerl]], [[Škrlj]], [[Škerlj]] itd. == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Škulj}} {{priimek|Škulj}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 0yliq5ee9rm5673qhzxrknv4887uwf4 0 307343 6758415 6706285 2026-09-29T16:31:36Z Lenart28 247404 6758415 wikitext text/x-wiki {{Infobox Officeholder |name = Franc Breznik |image = |imagesize = |smallimage = |caption = |order = [[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanec Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |term_start = 2011 |term_end = |predecessor = |successor = |term_start2 = |term_end2 = |predecessor2 = |successor2 = |term_start3 = |term_end3 = |birth_date = <!-- WD --> |birth_place = <!-- WD --> |death_date = |death_place = |constituency = |party = [[Slovenska demokratska stranka]] |spouse = |children = |profession = <!-- WD --> |education = politik |religion = |signature = |footnotes = }} '''Franc Breznik''', [[Slovenci|slovenski]] [[politik]], [[poslanec]], [[ekonomist]], [[elektroinženir]] in veteran vojne za Slovenijo, * [[23. julij]] [[1970]], [[Maribor]]. Trenutno je poslanec Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Politician|url=https://www.sds.si/o-stranki/vasi-predstavniki/poslanec-franc-breznik|website=www.sds.si|accessdate=2020-04-16|language=sl}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V okraju [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenart]] je bil do sedaj izvoljen petkrat, leta 2011, 2014, 2018, 2022 in 2026. Bil je član prve generacije slovenske vojske in je veteran [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojne za Slovenijo]]. V [[14. vlada Republike Slovenije|14. vladi Republike Slovenije]] je bil imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve Republike Slovenije, a je po enem mesecu ministru za notranje zadeve podal odstop, zaradi prometnega prekrška <ref name="FelcDelo">{{navedi novice |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomoc-iskal-pri-osumljencih-kaznivega-dejanja-299968.html |title=Pomoč iskal pri osumljencih kaznivega dejanja? |last=Felc |first=Mitja |date=2020-04-16 |work=[[Delo (časopis)|Delo]] |accessdate=2020-06-08}}</ref> ==Življenjepis== Breznik je osnovno šolo obiskoval v [[Lenart v Slovenskih goricah|Lenartu]], [[Srednja elektrotehnična šola Maribor|srednjo elektrotehnično šolo]] pa v [[Maribor]]u. Na [[Univerza v Mariboru|mariborski univerzi]] je diplomiral iz [[Elektronika|elektronike]] na fakulteti za komercialne in poslovne vede pa iz [[Ekonomija|ekonomije]], trenutno pa končuje [[Podiploma|podiplomski]] [[Magister|magisterij]] na [[Evropska pravna fakulteta v Novi Gorici|Evropski pravni fakulteti]]. Leta [[1991]] se je priključil prvi generaciji slovenske vojske v [[Pekre|Pekrah]], kjer je sodeloval v uporu proti [[Jugoslovanska ljudska armada|JLA]]. Med slovensko osamosvojitveno vojno je opravljal obrambne naloge na področju [[Kočevska Reka|Kočevske Reke]]. Kot veteran vojne za Slovenijo je nosilec številnih priznanj. Bil je član prve častne čete [[Slovenska vojska|slovenske vojske]], ki je 26. junija 1991 prisostvovala na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti in izobesila [[Zastava Slovenije|slovensko zastavo]]. Svojo poklicno pot je začel v [[Avstrija|Avstriji]] leta 1991. Njegovo delo je potekalo na področju razvoja hotelskih brezkontaktnih kartičnih sistemov, ki delujejo po principu induktivne zanke. Delal je za podjetja Munin, Hugin-Sweda, Multicard in Siemens. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1997 se je zaposlil v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]], kje je deloval na projektu-prenove tankov T-55S. in logistične oskrbe. Leta 2010 se je zaposlil v [[Steklarna Rogaška|Steklarni Rogaška]], kjer je prevzel prodajo za območje [[Švica|Švice]] in [[Nemčija|Nemčije]]. Širši slovenski javnosti je postal poznan, ko je konec leta 2007 predstavil svoje izsledke raziskovanja najhujše [[Letalska nesreča na Korziki|slovenske letalske nesreče]] iz leta 1981 na [[Korzika|Korziki]]. V raziskovanju na težko dostopnem planinskem pobočju Krokarjevega grebena na [[Korzika|Korziki]] je odkril večje število osebnih predmetov in dele posmrtnih ostankov ponesrečenih potnikov. Leta 2008 je skupaj z novinarko [[POP TV]] [[Jana Kobal|Jano Kobal]] in gorskim vodnikom [[Jure Novak|Jurčkom Novakom]], sprožil vseslovensko akcijo sanacije, ki jo je podprla takratna vlada pod vodstvom [[Janez Janša|Janeza Janše]]. == Politika == === Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije === Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2011|državnozborskih volitvah leta 2011]] je kandidiral na listi SDS in bil izvoljen za mandatno obdobje 2011-2015; Drugič je bil izvoljen v DZ leta 2014, tretjič leta 2018, četrtič 2022, petič pa 2026. V četrtem mandatu je bil predsednik odbora za zadeve Evropske unije, prav tako je bil član odborov za kmetijstvo in gospodarstvo. V petem mandatu je bil imenovan za predsednika odbora za zunanjo politiko, je pa tudi član odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, odbora za finance in odbora za zadeve Evropske unije. === Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve === 20. marca 2020 je [[Vlada Republike Slovenije|Vlada Republike Slovenija]] Franca Breznika imenovala na mesto [[Državni sekretar Republike Slovenije|državnega sekretarja]] na [[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrstvu za notranje zadeve]].<ref>{{Navedi splet|title=Poslanec SDS Breznik imenovan za državnega sekretarja na notranjem ministrstvu|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/poslanec-sds-breznik-imenovan-za-drzavnega-sekretarja-na-notranjem-ministrstvu-765639|website=Revija Reporter|accessdate=2020-04-16}}</ref> 2. aprila 2020 ga je zaradi prehitre vožnje s službenim vozilom ustavila [[Policija (Slovenija)|policija]]. Ker je med službenim časom vozil pod vplivom [[Alkohol|alkohola]], so mu prepovedali nadaljevanje vožnje ter izrekli kazen. Kasneje se je razvedelo tudi, da je bil na obisku pri zasebnem podjetju Rastoder, kjer se je dogovarjal za humanitarno donacijo njegovi domači občini Lenart, in da je minister [[Aleš Hojs]] izvedel za incident šele nekaj tednov kasneje, ko so informacijo objavili mediji. Breznik je napako priznal in ministru ponudil svoj odstop, ta ga je sprejel.<ref name="FelcDelo"/> == Odlikovanja in priznanja == * spominski znak - PEKRE 23. maj 1991 * spominski znak - VAL 1991 * srebrna medalja Načelnika GŠSV * priznanje NGŠSV ob 10. obl. vojne za Slovenijo * bronasti  znak 74.OKMB - »Kleščmani« * spominski znak Obranili domovino 1991 == Glej tudi == * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije]] * [[seznam poslancev Državnega zbora Republike Slovenije (2011-2015)]] * [[Seznam poslancev 7. državnega zbora Republike Slovenije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=92&docid=P023 Uradna predstavitvena stran Državnega zbora Republike Slovenije] {{politician-stub}} {{6DZRS}} {{7DZRS}} {{Poslanska skupina SDS14}} {{Poslanska skupina SDS11}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Breznik, Franc}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Člani Slovenske demokratske stranke]] [[Kategorija:Poslanci 6. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Osebnosti Občine Cerkvenjak]] [[Kategorija:Veterani vojne za Slovenijo]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Poslanci 7. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 8. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] mspth74i8pnpbk8816bad1ywksgeeij 0 307548 6758619 6758076 2026-09-30T10:19:08Z ~2026-44996-51 264415 /* Glej tudi */ 6758619 wikitext text/x-wiki '''Tominc''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Alfred Tominc]] (1845—1936), slikar * [https://www.qmu.ac.uk/schools-and-divisions/mcpa/mcpa-staff/dr-ana-tominc/ Ana Tominc] (* 1982), komunikologinja, sociokulturna antropologinja * [[Avgust Tominc]] (1818—1883), slikar *[[Dušan Tominc]] - "Mašinist", jamar * [[Ivan Tominc|Ivan Tomin(e)c]] (1911—1942), sindikalist in politični delavec/komisar * [[Ivo Tominc]] (1934—1992), generalpodpolkovnik JLA * [[Janez Tominc]] (1768—1852), trgovec in mecen * [[Jožef Tominc]] (1790—1866), slikar portretist * [[Lan Tominc]] (* 2002), kanuist * [[Matej Tominc]] (1790—1832), pravnik, začetnik turizma v Škocjanskih jamah * [[Polona Tominc]] (* 1966), ekonomistka, statističarka, univ. prof., dekanja EPF UM * [[Uroš Tominc]], kirurg travmatolog * [[Vojko Tominc]] (* 1953), večmedijski likovni umetnik (grafični oblikovalec, slikar...) == Glej tudi == * [[Raimondo Tominz]] * priimek [[Tominec]] *priimke [[Tominšek]], [[Tomc]], [[Tomec]], [[Toman]], [[Tomič]], [[Tomšič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Tominc}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] aixtfm8ra6br2oibi6zf2x6t6o0urjc 0 334468 6758419 6754283 2026-09-29T16:51:15Z Д.Ильин 115952 6758419 wikitext text/x-wiki '''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]]. == Pravilna tlakovanja == [[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije. {| class="wikitable" |- align=center |[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]<br>3⁶<br>[[trikotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg |250px]]<br>4⁴<br>[[kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]<br>6³<br>[[šestkotno tlakovanje]] |} == Arhimedsko, uniformno in polpravilno tlakovanje == [[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo. {| class="wikitable" |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3⁴.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]<BR>3⁴.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]<BR>3.6.3.6<BR>[[trišestkotno tlakovanje]] |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]<BR>3³.4²<BR>[[podaljšano trikotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]<BR>3².4.3.4<BR>[[prirezano kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>3.4.6.4<BR>[[rombitrišestkotno tlakovanje]] |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]<BR>4.8²<BR>[[prisekano kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3.12²<BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>4.6.12<BR>[[prisekano trišestkotno tlakovanje]] |} == Kombinacije pravilnih mnogokotnikov == [[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak <math>\left(1-\frac{2}{n}\right)180</math> stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam da 21 vrst oglišč. Samo 11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno. S tremi mnogokotniki v oglišču: * 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.12² - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]] * 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]] * 4.8² - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]] * 5².10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 6³ - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.7.42 vertex.png|3.7.42 Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24 Slika:3.9.18 vertex.png|3.9.18 File:3.10.15 vertex.png|3.10.15 Slika:3.12.12 vertex.png|3.12.12 Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20 Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12 Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8 Slika:5.5.10 vertex.png|5.5.10 Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6 </gallery> S štirimi mnogokotniki v oglišču: * 3².4.12 - [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3².4.12 in 3⁶ * 3.4.3.12 - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4 * 3².6² - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3².6²/3⁶ in 3².6²/3.6.3.6. * 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]] * 4⁴ - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]] * 3.4².6 - neuniformni, ima oglišča 3.4².6 in 3.6.3.6. * 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.4.12 vertex.png|3.3.4.12 Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12 Slika:3.3.6.6 vertex.png|3.3.6.6 Slika:3.6.3.6 vertex.png|3.6.3.6 Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4 Slika:3.4.4.6 vertex.png|3.4.4.6 Slika:3.4.6.4 vertex.png|3.4.6.4 </gallery> S petimi mnogokotniki v oglišču: * 3⁴.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna. * 3³.4² - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]] * 3².4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.png|3.3.3.3.6 Slika:3.3.3.4.4 vertex.png|3.3.3.4.4 Slika:3.3.4.3.4 vertex.png|3.3.4.3.4 </gallery> S šestimi mnogokotniki v oglišču: * 3⁶ - pravilno, [[trikotno tlakovanje]] Spodaj je diagram s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3 </gallery> == Ostala tlakovanja od roba do roba == Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri: <TABLE BORDER> <TR align=center> <TD> [[Slika:dem3366bc.png]]<BR>3².6² in 3⁶</TD> <TD> [[Slika:Dem3366rbc.png]]<BR>3².6² in 3.6.3.6</TD> </TR> <TR align=center> <TD> [[Slika:Dem3343tbc.png]]<BR>3².4.12 in 3⁶</TD> <TD> [[Slika:Dem3446bc.png]]<BR>3.4².6 in 3.6.3.6</TD> </TR> </TABLE> == Hiperbolična ravnina == {{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}} Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču. V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela. {| |align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]] |- |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]] |} == Glej tudi == * [[seznam uniformnih tlakovanj]] * [[Wythoffov simbol]] * [[teselacija]] * [[pravilni polieder]] * [[polpravilni polieder]] * [[hiperbolična geometrija]] == Zunanje povezave == * [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}} * [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}} * [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}} [[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]] [[Kategorija:Teselacija]] epwtw2bl5wmiyyajn76c9vfcx2n5dfp 6758625 6758419 2026-09-30T10:55:57Z Д.Ильин 115952 6758625 wikitext text/x-wiki '''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]]. == Pravilna tlakovanja == [[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije. {| class="wikitable" |- align=center |[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]<br>3⁶<br>[[trikotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg |250px]]<br>4⁴<br>[[kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]<br>6³<br>[[šestkotno tlakovanje]] |} == Arhimedsko, uniformno in polpravilno tlakovanje == [[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo. {| class="wikitable" |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3⁴.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]<BR>3⁴.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]<BR>3.6.3.6<BR>[[trišestkotno tlakovanje]] |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]<BR>3³.4²<BR>[[podaljšano trikotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]<BR>3².4.3.4<BR>[[prirezano kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>3.4.6.4<BR>[[rombitrišestkotno tlakovanje]] |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]<BR>4.8²<BR>[[prisekano kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3.12²<BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>4.6.12<BR>[[prisekano trišestkotno tlakovanje]] |} == Kombinacije pravilnih mnogokotnikov == [[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak <math>\left(1-\frac{2}{n}\right)180</math> stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam da 21 vrst oglišč. Samo 11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno. S tremi mnogokotniki v oglišču: * 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.12² - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]] * 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]] * 4.8² - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]] * 5².10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 6³ - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.7.42 vertex.png|3.7.42 Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24 Slika:3.9.18 vertex.png|3.9.18 File:3.10.15 vertex.png|3.10.15 Slika:3.12.12 vertex.png|3.12.12 Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20 Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12 Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8 Slika:5.5.10 vertex.png|5.5.10 Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6 </gallery> S štirimi mnogokotniki v oglišču: * 3².4.12 - [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3².4.12 in 3⁶ * 3.4.3.12 - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4 * 3².6² - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3².6²/3⁶ in 3².6²/3.6.3.6. * 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]] * 4⁴ - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]] * 3.4².6 - neuniformni, ima oglišča 3.4².6 in 3.6.3.6. * 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.4.12 vertex.png|3.3.4.12 Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12 Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6 Slika:3.6.3.6 vertex.png|3.6.3.6 Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4 Slika:3.4.4.6 vertex.png|3.4.4.6 Slika:3.4.6.4 vertex.png|3.4.6.4 </gallery> S petimi mnogokotniki v oglišču: * 3⁴.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna. * 3³.4² - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]] * 3².4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.png|3.3.3.3.6 Slika:3.3.3.4.4 vertex.png|3.3.3.4.4 Slika:3.3.4.3.4 vertex.png|3.3.4.3.4 </gallery> S šestimi mnogokotniki v oglišču: * 3⁶ - pravilno, [[trikotno tlakovanje]] Spodaj je diagram s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3 </gallery> == Ostala tlakovanja od roba do roba == Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri: <TABLE BORDER> <TR align=center> <TD> [[Slika:dem3366bc.png]]<BR>3².6² in 3⁶</TD> <TD> [[Slika:Dem3366rbc.png]]<BR>3².6² in 3.6.3.6</TD> </TR> <TR align=center> <TD> [[Slika:Dem3343tbc.png]]<BR>3².4.12 in 3⁶</TD> <TD> [[Slika:Dem3446bc.png]]<BR>3.4².6 in 3.6.3.6</TD> </TR> </TABLE> == Hiperbolična ravnina == {{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}} Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču. V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela. {| |align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]] |- |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]] |} == Glej tudi == * [[seznam uniformnih tlakovanj]] * [[Wythoffov simbol]] * [[teselacija]] * [[pravilni polieder]] * [[polpravilni polieder]] * [[hiperbolična geometrija]] == Zunanje povezave == * [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}} * [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}} * [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}} [[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]] [[Kategorija:Teselacija]] 4fgdvj803mflcqlv481lar66c7ldzrz 6758637 6758625 2026-09-30T11:14:11Z Д.Ильин 115952 6758637 wikitext text/x-wiki '''Tlakovanje s pravilnimi mnogokotniki''' so uporabljali že v [[antika|antiki]]. == Pravilna tlakovanja == [[teselacija|Tlakovanje]] je pravilno, če je [[grupa simetrije]] tlakovanja [[tranzitivna grupna akcija|deluje tranzitivno]] na [[zastava (geometrija)|zastave]] tlakovanja, kjer je zastava trojna in sestavljena iz medsebojno [[incidenca (geometrija)|vstopajočih]] [[oglišče|oglišč]], [[rob (geometrija)|robov]] in tlakovanja. To pomeni, da za vsak par zastav obstoja operacija simetrije, ki preslika prvo zastavo v drugo. To je enakovredno tlakovanju od roba do roba s [[skladnost (geometrija)|skladnimi]] pravilnimi mnogokotniki. Obstojati mora šest [[enakostranični trikotnik|enakostraničnih trikotnikov]], štirje [[Kvadrat (geometrija)|kvadrati]] ali trije pravilni šestkotniki v vsakem oglišču, ki dajo tri pravilne teselacije. {| class="wikitable" |- align=center |[[Slika:Tiling_Regular_3-6_Triangular.svg|250px]]<br>3⁶<br>[[trikotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Regular_4-4_Square.svg |250px]]<br>4⁴<br>[[kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Regular_6-3_Hexagonal.svg |250px]]<br>6³<br>[[šestkotno tlakovanje]] |} == Arhimedsko, uniformno in polpravilno tlakovanje == [[Izogonalna slika|Ogliščna tranzitivnost]] pomeni, da za vsak par oglišč velja, da obstoja simetrijska operacija, ki preslika prvo oglišče v drugo. {| class="wikitable" |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3⁴.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-3-6_Snub_Hexagonal_Mirror.svg|250px]]<BR>3⁴.6<BR>[[prirezano šestkotno tlakovanje]] [[zrcaljenje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-6-3-6_Trihexagonal.svg|250px]]<BR>3.6.3.6<BR>[[trišestkotno tlakovanje]] |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-3-4-4_Elongated_Triangular.svg|250px]]<BR>3³.4²<BR>[[podaljšano trikotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-3-4-3-4_Snub_Square.svg|250px]]<BR>3².4.3.4<BR>[[prirezano kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-4-6-4_Small_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>3.4.6.4<BR>[[rombitrišestkotno tlakovanje]] |- align=center |[[Slika:Tiling_Semiregular_4-8-8_Truncated_Square.svg|250px]]<BR>4.8²<BR>[[prisekano kvadratno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_3-12-12_Truncated_Hexagonal.svg|250px]]<BR>3.12²<BR>[[prisekano šestkotno tlakovanje]] |[[Slika:Tiling_Semiregular_4-6-12_Great_Rhombitrihexagonal.svg|250px]]<BR>4.6.12<BR>[[prisekano trišestkotno tlakovanje]] |} == Kombinacije pravilnih mnogokotnikov == [[Notranji in zunanji kot|Notranje kote]] mnogokotnikov, ki se srečajo v oglišču moramo dodati 360 stopinjam. Pravilni n-kotnik ima notranji kot enak <math>\left(1-\frac{2}{n}\right)180</math> stopinj. Obstoja 17 kombinacij pravilnih mnogokotnikov katerih notranje kote moramo dodati k 360 stopinjam. Vsak se obravnava kot vrsta oglišča. V štirih primerih nastopita dva različna ciklična reda mnogokotnikov. To nam da 21 vrst oglišč. Samo 11 se jih lahko pojavi v uniformnem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov. Kadar se trije mnogokotniki srečajo v oglišču in ima eden med njimi neparno število stranic, morata imeti ostala dve isto velikost. Če je pa nimata bosta izmenoma nastopala okoli prvega mnogokotnika. To je pa nemogoče, če je število stranic neparno. S tremi mnogokotniki v oglišču: * 3.7.42 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.8.24 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.9.18 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.10.15 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 3.12² - pol-pravilno, [[prisekano šestkotno tlakovanje]] * 4.5.20 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 4.6.12 - pol-pravilni, [[prisekano trišestkotno tlakovanje]] * 4.8² - pol-pravilno, [[prisekano kvadratno tlakovanje]] * 5².10 (ne more se pojaviti v nobenem tlakovanju pravilnih mnogokotnikov) * 6³ - pravilno, [[šestkotno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.7.42 vertex.png|3.7.42 Slika:3.8.24 vertex.png|3.8.24 Slika:3.9.18 vertex.png|3.9.18 File:3.10.15 vertex.png|3.10.15 Slika:3.12.12 vertex.png|3.12.12 Slika:4.5.20 vertex.png|4.5.20 Slika:4.6.12 vertex.png|4.6.12 Slika:4.8.8 vertex.svg|4.8.8 Slika:5.5.10 vertex.png|5.5.10 Slika:6.6.6 vertex.svg|6.6.6 </gallery> S štirimi mnogokotniki v oglišču: * 3².4.12 - [[uniformni polieder|neuniformni]], ima dve vrsti oglišč 3².4.12 in 3⁶ * 3.4.3.12 - neuniformni imajo dve različni vrsti oglišč 3.4.3.12 in 3.3.4.3.4 * 3².6² - neuniformni se pojavljajo v dveh oblikah z oglišči 3².6²/3⁶ in 3².6²/3.6.3.6. * 3.6.3.6 - pol-pravilni, [[trišestkotno tlakovanje]] * 4⁴ - pravilni, [[kvadratno tlakovanje]] * 3.4².6 - neuniformni, ima oglišča 3.4².6 in 3.6.3.6. * 3.4.6.4 - pol-pravilni, [[rombitrišestkotno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.4.12 vertex.png|3.3.4.12 Slika:3.4.3.12 vertex.svg|3.4.3.12 Slika:3.3.6.6 vertex.svg|3.3.6.6 Slika:3.6.3.6 vertex.png|3.6.3.6 Slika:4.4.4.4 vertex.svg|4.4.4.4 Slika:3.4.4.6 vertex.svg|3.4.4.6 Slika:3.4.6.4 vertex.png|3.4.6.4 </gallery> S petimi mnogokotniki v oglišču: * 3⁴.6 - pol-pravilni, [[prirezano šestkotno tlakovanje]] se pojavlja v dveh [[kiralnost (matematika)|enanciomorfnih]] oblikah. Slika oglišč dveh enanciomorfnih oblik je enaka. Rezultirajoča tlakovanja so različna. * 3³.4² - pol-pravilni, [[podaljšano trikotno tlakovanje]] * 3².4.3.4 - pol-pravilno, [[prirezano kvadratno tlakovanje]] Spodaj so diagrami s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.3.3.6 laevo vertex.png|3.3.3.3.6 Slika:3.3.3.4.4 vertex.png|3.3.3.4.4 Slika:3.3.4.3.4 vertex.png|3.3.4.3.4 </gallery> S šestimi mnogokotniki v oglišču: * 3⁶ - pravilno, [[trikotno tlakovanje]] Spodaj je diagram s takšnimi oglišči: <gallery> Slika:3.3.3.3.3.3 vertex.svg|3.3.3.3.3.3 </gallery> == Ostala tlakovanja od roba do roba == Katerokoli število neuniformnih tlakovanj od roba do roba s pravilnimi mnogokotniki lahko narišemo. Prikazani so samo štirje primeri: <TABLE BORDER> <TR align=center> <TD> [[Slika:dem3366bc.png]]<BR>3².6² in 3⁶</TD> <TD> [[Slika:Dem3366rbc.png]]<BR>3².6² in 3.6.3.6</TD> </TR> <TR align=center> <TD> [[Slika:Dem3343tbc.png]]<BR>3².4.12 in 3⁶</TD> <TD> [[Slika:Dem3446bc.png]]<BR>3.4².6 in 3.6.3.6</TD> </TR> </TABLE> == Hiperbolična ravnina == {{glavni|Uniformno tlakovanje v hiperbolični ravnini}} Te teselacije so povezane s pravilnimi in polpravilnimi poliedri in teselacijami v [[hiperbolična ravnina|hiperbolični ravnini]]. Polpravilne poliedre sestavljajo stranske ploskve mnogokotnika toda njihovi koti prispevajo v vsaki točki k temu, da je kot 360 stopinj. Pravilni mnogokotniki v hiperbolični geometriji imajo kote, ki so manjši od kotov v ravnini. V obeh primerih je razporeditev mnogokotnikov enaka v vsakem oglišču. V nadaljevanju je prikazanih nekaj pravilnih tlakovanj v hiperbolični ravnini z uporabo projekcije Poincaréjevega diskovnega modela. {| |align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_4-5.svg|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperspace_tiling_5-4.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling 7-3.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 3-7.png|150px]] |- |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling rectified 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling truncated 7-3.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic_tiling_cantellated_3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling omnitruncated 3-7.png|150px]] |align=center|[[Slika:Hyperbolic tiling snub 3-7.png|150px]] |} == Glej tudi == * [[seznam uniformnih tlakovanj]] * [[Wythoffov simbol]] * [[teselacija]] * [[pravilni polieder]] * [[polpravilni polieder]] * [[hiperbolična geometrija]] == Zunanje povezave == * [http://www.uwgb.edu/dutchs/symmetry/uniftil.htm Uniformno tlakovanje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060909053826/http://www.uwgb.edu/dutchs/SYMMETRY/uniftil.htm |date=2006-09-09 }} {{ikona en}} * [http://people.hws.edu/mitchell/tilings/Part1.html Konstruiranje polpravilnih tlakovanj] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/SemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://mathworld.wolfram.com/DemiregularTessellation.html Polpravilne teselacije na [[MathWorld]] ] {{ikona en}} * [http://www.ics.uci.edu/~eppstein/junkyard/hypertile.html Hiperbolično tlakovanje] {{ikona en}} * [http://aleph0.clarku.edu/~djoyce/poincare/poincare.html Hiperbolične teselacije] {{ikona en}} [[Kategorija:Evklidska ravninska geometrija]] [[Kategorija:Teselacija]] agcmtiah1f9eri51wfovrv69pn8th7u 0 346708 6758549 6214935 2026-09-30T05:10:31Z Yerpo 8417 /* Vsebina */ slog 6758549 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Recept za ljubezen | image = [[Slika: Receptzaljubezen.JPG|175px]] | image_caption = Naslovnica prve slovenske izdaje iz l. 2007 | author = [[Anthony Capella]] | translator = [[Nataša Grom]] | cover_artist = | country = Velika Britanija | language = [[Angleščina]] | series = | subject = angleška književnost | genre = zgodovinski ljubezenski roman | publisher = ''Založba Učila International'' | release_date = [[2007]] | english_pub_date = | media_type = tisk (trda vezava) | pages = 392 str. | isbn = 978-961-00-0913-9 | oclc = 449317479 | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipeidjo--> | cobiss = 249129216 | predmetne-oznake = Neapelj,svetovna vojna, kulinarika | udk = 821.111-311.2 }} '''''Recept za ljubezen''''' (v izvirniku angleško ''The Wedding Officer''). je [[zgodovinski roman|zgodovinski]] [[ljubezenski roman]], ki ga je napisal angleški pisatelj [[Anthony Capella]] Zgodba je prepletena z vojno vihro, ljubeznijo in odlično [[italijanska kuhinja|italijansko kuhinjo]]. V slovenščino je delo prevedla [[Nataša Grum]]. == Sinopsis == Dogajanje se odvija v [[Neapelj|Neaplju]] v času [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]]. Tam se lepa kuharska mojstrica Livija Pertini spozna z vojakom Enzom, a ga takoj po poroki pošljejo na [[Fronta (razločitev)|fronto]], kjer izgubi življenje. Livija se nato zaposli pri britanskem [[častnik|častniku]] Jamesu Gouldu kot kuharica. Jamesova naloga je, da preprečuje tujim vojakom [[poroka|poroke]] z domačinkami, a ko mineva čas se vse bolj zaveda, da je zaljubljen tudi sam. == Izdaja == Roman je bil v [[angleščina|angleščini]] izdan 2006, prvič v [[slovenščina|slovenščini]] pa 2007 od [[založba|založbe]] [[Učila International]]. Ista založba je ponatis izdala še leta 2009. == Glej tudi == * {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|Projekt Bibliotekarji o romanih]] == Zunanje povezave == *[http://okusno.je/clanek/kuhinje-sveta/evropske-kuhinje/italijanska-kuhinja/osnove-italijanske-kuhinje.html Italijanska kuhinja] == Viri == CAPELLA, A.(2007). ''Recept za ljubezen''. Tržič: Učila international. [[Kategorija:Angleški romani]] [[Kategorija:Ljubezenski romani]] [[Kategorija:Zgodovinski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2006]] pwvulmahlxck5zn7msmlklh19k9xe0j 0 347025 6758550 6608719 2026-09-30T05:11:18Z Yerpo 8417 /* Življenje in delo */ razločitev 6758550 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Robert Musil | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | death_date = <!-- WD --> | death_place = <!-- WD --> | other_names = <!-- druga imena --> | known_for = <!-- znan po --> | occupation = <!-- WD --> }} [[Slika:Klagenfurt - Musilhaus - Robert Musil.jpg|thumb|Grafit na Musilovi rojstni hiši]] '''Robert Musil''' [múzil/músil], [[Avstrijci|avstrijski]] [[pisatelj]] in [[Gledališče|gledališki]] [[kritik]], * [[6. november]] [[1880]], [[Celovec]], [[Avstrija]], † [[15. april]] [[1942]], [[Ženeva]], [[Švica]]. Od leta 1917 do izgube plemiškega naziva leta 1919 Robert Musil plemeniti. == Življenje in delo == === Pred letom 1918 / Pred in med 1. svetovno vojno === Robert Musil je bil edini sin [[inženir]]ja in [[profesor]]ja Alfreda Musila in njegove žene Hermine Bergauer. Med letoma 1892 in 1897 je Musil obiskoval šole v različnih mestih, v katera je bil premeščen njegov oče. Njegova zadnja postaja je bila tehniška vojaška akademija na [[Dunaj]]u, a je svojo častniško pot prekinil in se vpisal na študij strojništva na tedanjo Nemško tehnično univerzo v [[Brno|Brnu]] (danes [[Češka]]). Tam je od leta 1890 učil tudi njegov oče. Leta 1901 je Musil dokončal študij in postal diplomirani inženir [[Strojništvo|strojništva]]. Istega leta je Musil začel s služenjem dveletnega vojaškega roka v [[Brno|Brnu]] pri 49. pehotnem polku avstrijskega [[Feldmaršal (Avstro-Ogrska)|feldmaršala]] Freiherrja von Heßa. Po koncu služenja je eno leto, od 1902 do 1903, delal kot znanstveni sodelavec na Univerzi v [[Stuttgart]]u, nato pa je od leta 1903 študiral [[Filozofija|filozofijo]] in [[Psihologija|psihologijo]] v [[Berlin]]u. V tem času se je spoprijateljil z [[Alfred Kerr|Alfredom Kerrom]] in Franzom Bleiom, njegova sošolca pa sta bila tudi kasnejša utemeljitelja [[gestalt terapija|gestaltizma]] (ene izmed psiholoških smeri, tudi gestalt psihologija), [[Kurt Koffka]] in [[Wolfgang Köhler]]. Vpliv gestaltizma se nazorno kaže v vseh Musilovih delih. Leta 1906 je Robert Musil razvil svojo barvno [[Vrtavka|vrtavko]]. Filozof Carl Stumpf mu je podelil doktorski naziv, potem ko je Musil 31. januarja 1908 predložil disertacijo z naslovom Prispevek k pregledu [[Ernst Mach|Machovih]] naukov (Beitrag zur Beurteilung der Lehren Machs). Stumpf mu je delo ocenil z oceno dobro (2,0). Na [[rigoroz]]u (ustnem doktorskem izpitu), ki je sledil 27. februarja, pa se je koreferent Alois Riehl strinjal z oceno. Možnost habilitacije, ki mu je bila takrat ponujena, je Musil odklonil in se raje odločil za pot svobodnega pisatelja. Dve leti pozneje se je preselil na [[Dunaj]] in postal [[Bibliotekarstvo in informacijska znanost|bibliotekar]] na tamkajšnji Tehnični univerzi. 15. aprila 1911 se je poročil z Martho Marcovaldi, rojeno Heimann. Do začetka vojne je bil kot [[novinar]] aktiven pri številnih [[časopis]]ih. Leta 1914 je literarni časopis Novi obzornik (Neue Rundschau) objavil [[esej]] Evropskost, vojna, nemštvo (Europäertum, Krieg, Deutschtum), v katerem se je Musil navdušil nad [[Vojna|vojno]]. [[Prva svetovna vojna|Prve svetovne vojne]] se je udeležil kot rezervni [[oficir]], končal pa jo je na mestu [[stotnik]]a [[Črna vojska|črne vojske]] z več [[Odlikovanje|odlikovanji]]. Stacioniran je bil na [[Južna Tirolska|Južnem Tirolskem]], nazadnje pa na italijanski [[Fronta (vojaštvo)|fronti]]. 22. septembra 1915 bi ga v bližini kraja [[Trento]] v severni Italiji skoraj zadelo italijansko letalo. To pretresljivo izkušnjo je opisal v glavnem prizoru svoje znane povesti Kos (Die Amsel). Med letoma 1916 in 1917 je bil Musil izdajatelj Časopisa vojakov (Soldaten-Zeitung). 22. oktobra 1917 je bil Musilov oče odlikovan z dednim [[Plemiški nazivi|plemiškim naslovom]] Musil plemeniti. [[Slika:Klagenfurt - Musilhaus.JPG|thumb|right|250px|Musilova rojstna hiša s spominsko ploščo]] === 1918–1938 / Med obema vojnama === Po letu 1918 se je Musil uveljavil kot svobodni [[pisatelj]]. Spomladi leta 1920 je v [[Berlin]]u spoznal svojega kasnejšega [[založnik]]a Ernsta Rowohlta, leto kasneje pa se je uveljavil tudi kot gledališki [[kritik]]. Njegova znana drama Sanjači, ki jo je končal leta 1921, mu je 1923 prinesla Kleistovo nagrado, kritiki pa so jo označili za [[Dramsko delo|dramo]], ki ni primerna za oder. Tako je na oder nekega berlinskega predmestnega gledališča, v precej skrajšani inačici, prišla šele leta 1929. Musil je zaman poskušal preprečiti uprizoritev, zaradi česar tudi ni ustregel želji, da bi sam posredoval skrajšano odrsko različico. Njegovo drugo delo, [[komedija]] Vincenc in prijateljica pomembnih mož (Vinzenz und die Freundin bedeutender Männer), je bilo veliko bolj uspešno. Med letoma 1923 in 1928 je bil Musil drugi predsedujoči Obrambne zveze nemških pisateljev v Avstriji (za prvim predsedujočim Hugom von Hofmannsthalom). Po Kleistovi nagradi leta 1923 mu je bila naslednje leto podeljena umetnostna nagrada mesta Dunaj, leta 1929 pa še nagrada Gerharta Hauptmanna. Od leta 1931 je Musil ponovno živel v Berlinu, kjer so v tistem času Curt Glaser in somišljeniki ustanovili Musilovo družbo, namenjeno finančni podpori avtorju. Le dve leti pozneje se je Musil zopet preselil na Dunaj (kot že leta 1910). Tako so berlinsko Musilovo družbo razpustili, na Dunaju pa so ustanovili novo. Stanoval je v tretjem [[okraj]]u (imenovanem Landstraße) na Rasumofskygasse 20, kjer je danes na ogled njegova spominska soba. [[Slika:Musil House Vienna.jpg|thumb|right|250px|Stanovanje Roberta Musila na Rasumofskygasse 20, Dunaj (1921–1938)]] Pri 56 letih ga je leta 1936 zadela [[kap]], od katere si ni nikoli več povsem opomogel. === 1938–1942 / Med 2. svetovno vojno === Po [[anšlus]]u in širjenju [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistične]] diktature leta 1938 je Musil s svojo ženo emigriral v [[Švica|Švico]], in sicer najprej v [[Zürich]]. Potem ko so bila njegova dela po [[Hitler]]jevem prevzemu oblasti v Nemškem [[Tretji rajh|rajhu]] prepovedana že leta 1933, so jih v Avstriji prepovedali leta 1938. Zaradi finančnih razlogov sta se zakonca nato preselila v [[Ženeva|Ženevo]], v bližino Granges-Canal. Tam sta živela v skrajno brezupnih razmerah. Finančno podporo sta prejemala od ženevskega [[župnik]]a Roberta Lejeuneja in od švicarske Socialne ustanove za nemške znanstvenike. Robert Musil je umrl za [[Možganska kap|možgansko kapjo]] 15. aprila 1942. Njegov pepel so raztresli v gozdu pri Ženevi. Leta 1956 je okrožje Ottakring na Dunaju po njem poimenovalo Musilov trg (Musilplatz). == Zapuščina in recepcija Musilovih del == Robert Musil je poznan predvsem kot avtor nedokončanega [[roman]]a Mož brez posebnosti. Roman se je iz posameznih avtobiografskih osnutkov po prvi svetovni vojni, preko različnih romanskih zasnov sredi 20. let 20. stoletja, razvil v Musilovo življenjsko delo. Njegov prvi roman oz. [[prvenec]], s katerim je požel prvi uspeh, pa je roman Zablode gojenca Törlessa. Po tem uspehu je njegovo delo med letoma 1906 in 1930 precej zamrlo. Literarne in novinarske objave so bile vedno redkejše, produkcija esejev pa je povsem usahnila. Šele potem ko je Ernst Rowohlt izrazil pripravljenost Musilu redno plačevati predujme za nastajajoči roman (Mož brez posebnosti), se je Musil lahko odpovedal njemu neljubi novinarski dejavnosti (ki jo je sicer opravljal le zaradi zaslužka) in se ponovno, po nekaj letih, vrnil k [[Literatura|literaturi]]. Zgoraj omenjeni roman je bil ob izidu prvega dela leta 1930 deležen pozitivnih kritik, a večjega uspeha pri občinstvu (kot npr. z njegovim prvim romanom), kljub podpori tako prominentnega zagovornika, kot je bil [[Thomas Mann]], ni doživel. V 50. letih dvajsetega stoletja je nemški pisatelj Adolf Frise na novo izdal del Musilovega nedokončanega romana in s tem odločilno prispeval k njegovemu ponovnemu odkritju. Danes velja roman za eno od največjih del [[Moderna|moderne]] in je kot dragocenost literarne vede predmet intenzivnega raziskovanja. Nemški [[režiser]] Volker Schlöndorff je leta 1965 posnel svoj prvi [[film]] z naslovom Mladi Törless, ravno na osnovi Musilovega prvenca. Film je Musilovo zgodbo prepletel z vprašanji nemške krivde v času [[Nacizem|nacizma]] in postal prvi večji uspeh novega nemškega filma (filmski slog v Nemčiji, v 60. in 70. letih). Pozneje je bil Musilov roman Zablode gojenca Törlessa dolgo časa tudi del obveznega domačega branja v šolah. V ožjem smislu nemške književnosti takratnega časa prištevamo Musila nemalokrat ob bok [[Hermann Broch|Hermanna Brocha]], [[Franz Kafka|Franza Kafke]], [[Thomas Mann|Thomasa Manna]], [[Elias Canetti|Eliasa Canettija]] in ostalim. Njihova pisateljska energija se je velikokrat zbližala z Musilovimi številnimi zlomi, ki so bili tako osebni kot vekoviti. Danes ima Robert Musil v avstrijski književnosti mnogo somišljenikov in naslednikov, med drugim so to Gerhard Amanshauser, Rudolf Bayr, [[Thomas Bernhard]], Alois Brandstetter, Andreas Okopenko, Michael Scharang, Franz Schuh in Julian Schutting. Vsi ti zavzemajo njegova [[Stališče|stališča]] in dokazujejo, da so Musilova dela še vedno precej aktualna. == Musil in Evropska prestolnica kulture – Maribor 2012 == Ob 70. obletnici njegove smrti so leta 2012 v [[Maribor]]u, v sklopu [[Kulturna prestolnica Evrope|Evropske prestolnice kulture]] 2012, pripravili dvodnevni mednarodni simpozij o Robertu Musilu – Evropa ali potovanje iz stoterega v tisočero. Simpozij je vodil dr. Walter Fanta, samostojni [[docent]] na Inštitutu za književne raziskave Roberta Musila Univerze v Celovcu], vodja oddelka za digitalne izdaje in soizdajatelj zbranega digitaliziranega dela Roberta Musila. Walter tudi sicer posveča svojo raziskovalno pozornost Musilovi besedilni genetiki in procesu pisanja. Na simpoziju pa so se zbrali različni literarni strokovnjaki z namenom, da predstavijo svoje poglede na avstrijskega pisatelja Roberta Musila, [[Evropa|Evropo]] in njun skupen kontekst. Walter Fanta je ob tej priložnosti povedal: »V njegovih delih je mogoče zaslediti aktualne analogije, ideje Evrope. Danes, ko so razmere takšne kot so, ne moremo mimo dejstva, da je prav o Musilovi ideologiji treba nujno vnovič spregovoriti. Žal nam namreč nihče ni dal navodil za uporabo Evrope, recepta za rešitev današnjih razmer pa nimamo. Musilova smrt v Ženevi, kamor je bil izgnan, je še danes pomemben simbol. Spomni nas na zavedanje, kako totalitarni režimi, ljudi, ki mislijo s svojo glavo, zatirajo. S svojo intelektualno ostrino je Musil opisoval ljudi okrog sebe, imel je izjemen občutek zanje. Danes nikogar ne čudi, da se je njegova Kakania, beseda, ki si jo je izmislil in z njo poimenoval stanje duha v Habsburški monarhiji kot birokratsko, razslojeno formalno družbo, ohranila."<ref>Kordigel, Taja: Kar je o Evropi vedel že Robert Musil: Kakania, najbolj napredna država vseh časov, ne da bi se tega sploh zavedala. V: Večer, št. 237 (12. okt. 2012), str. 13</ref> == Dela == * Zablode gojenca Törlessa (Die Verwirrungen des Zöglings Törleß, 1906; sl. 1971); COBISS.SI-ID 3610113 * Prispevek k pregledu Machovih naukov (Beitrag zur Beurteilung der Lehren Machs, 1908), izšlo skupaj s Tehničnimi in psihotehničnimi študijami (Studien zur Technik und Psychotechnik, 1980) * Združevanja. Dve pripovedi (Vereinigungen. Zwei Erzählungen, 1911) * Sanjači (Die Schwärmer, 1921; sl. 2003); ISBN 3-9500432-6-8 * Tri ženske (Drei Frauen, 1924; sl. 1992); ISBN 3-85013-258-7 * Mož brez posebnosti (Der Mann ohne Eigenschaften, 1930; sl. 1962); COBISS.SI-ID 2980865 * Zapuščina za čas življenja (Nachlaß zu Lebzeiten, 1936) znotraj povest Kos (Die Amsel) * O neumnosti (Über die Dummheit, 1937) * Zbrana dela (Gesammelte Werke, 1978) * O neumnosti (Über die Dummheit, 1937) * Slovenski vaški pogreb (Slowenisches Dorfbegräbnis, 1992; sl. 1979, radijska igra); COBISS.SI-ID 438619 == Literatura == * Šlibar, Neva: Robert Musil 1880-1942: za nas (in za mnoge) še vedno neodkrit kontinent. V: Delo, št. 89 (16.apr.1992), str. 15. * Kordigel, Taja: Kar je o Evropi vedel že Robert Musil: Kakania, najbolj napredna država vseh časov, ne da bi se tega sploh zavedala. V: Večer, št. 237 (12. okt. 2012), str. 13. * Drev, Miriam: Mladenič v primežu: Robert Musil: Vrhunci stoletja 27, V: Delo, leto 46, št. 216 (15. sep. 2004), str. 13. * Dolinar, Darko: Robert Musil na Slovenskem: nekaj vprašanj o recepciji, V: Primerjalna književnost, št. 1 (1994), str. 35-52. * Renko, Manca G.: Mož brez posebnosti skozi časovni objektiv. V: Pogledi, št. 19 (10. oktober 2012), URL: http://www.pogledi.si/knjiga/moz-brez-posebnosti-skozi-casovni-objektiv * Wilfried Berghahn: Robert Musil. Bildmonographie, Rowohlt, Reinbek 1988, ISBN 3-499-50081-7. (v nemščini) * Silvia Bonacchi: Die Gestalt der Dichtung: Der Einfluss der Gestalttheorie auf das Werk Robert Musils. Lang, Bern 1998, ISBN 3-906760-48-0. (v nemščini) * Karl Corino: Robert Musil. Eine Biographie. Rowohlt, Reinbek bei Hamburg 2003, ISBN 3-498-00891-9. (v nemščini) * Ernst Kaiser, Eithne Wilkins: Robert Musil. Eine Einführung in das Werk. Kohlhammer, Stuttgart, 1962. (v nemščini) * Ingeborg Scholz: Robert Musil – Sein Standort und seine Dichtung. In: Bernstein-Regal, Nr. 9. Hrsg. v. Andreas Remmel, Paul Remmel. Bernstein-Verlag, Bonn 2011, ISBN 978-3-939431-65-7. (v nemščini) == Opombe in reference == {{sklici}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki}} * [[Nemška književnost]] * [[Seznam avstrijskih pisateljev]] * [[Prepovedani avtorji v času nacionalsocializma]] * [[Portal:Literatura]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Musil, Robert}} [[Kategorija:Avstrijski pisatelji]] [[Kategorija:Umrli za možgansko kapjo]] a4z1nridavgaupwknqzx4l24fn3ivp0 0 353934 6758539 5720085 2026-09-30T04:59:30Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Vrnitev]] na [[Vrnitev (drama)]] brez preusmeritve: ni glavni pomen 5720085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Vrnitev | title_orig = | translator = | image = ‎ | image_caption = | author = [[Joža Vombergar]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = | genre = [[Dramsko delo|drama]] | publisher = Misijonska tiskarna | release_date = [[1932]] | english_pub_date = | media_type = Knjiga | pages = 64 | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 514551093 | predmetne-oznake = | udk = }} ''' ''Vrnitev'' ''' je drama [[Joža Vombergar|Jožeta Vombergarja]], izšla je leta 1932 v [[Domžale|Domžalah]]. ==Osebe== *'''Jerica''', gospodinja na Zaplazu *'''Janko''', njen prvi mož *'''Peter''', njen drugi mož *'''Štefan, Lenart''', hlapca *'''Lenka''', dekla *'''Anžek''', sosed *'''otroci, vaščani''' ==Vsebina== '''1. dejanje''': Božični večer. Družina moli, večerja, nato pol za šalo pol zares vedežuje; gospodinja »dvigne« pepel, kar pomeni, da bo nekdo pri hiši umrl. Zvemo za zgodovino Zaplaza: gospodinjin prvi mož, Janko, je pred mnogimi leti padel v vojni; poročila se je s Petrom, da bi rešila grunt pred propadom. Dobra žena mu je, tri otroke ima z njim, a Janka ne more pozabiti, vsak večer pred njegovo sliko prižiga lučko. Peter je dvignil Zaplaz iz dolgov, naredil iz njega bogato kmetijo … - Anžek pride po družbo za k polnočnici; med pogovorom pove kako se je enkrat zgodilo, da se je domnevno mrtvi mož vrnil, namigne tudi, da hodi po vasi čuden berač, bolan in ubog, vso vas pozna, po Zaplazu sprašuje … Peter in Jerica se vznemirita, oba obide misel: kaj če bi se Janko vrnil? Petra je groza te misli, Jerica je razdvojena. Ko se odpravita k polnočnici, vstopi omenjeni berač. Vsi strmijo vanj, on bolan omahne. '''2. dejanje''': Petra preganja slutnja, da je božični berač Janko. Preveva ga ljubosumnost, strah, da bo vse izgubil, sovraštvo, obžalovanje; Janka je namreč ubil sam, ker je ljubil Jerico in si hotel odpreti pot do sreče. Zaradi umora ga peče vest, a da bi danes pustil ženo, otroke, cvetoč grunt? Ko se srečata z Jankom, ga naravnost vpraša kaj misli: čigav je grunt, če bi se izgubljeni mož po šestnajstih letih vrnil? Janko odvrne, da sta na strani izgubljenega tako postava kot vest. Petru se to zdi krivično, zato sklene, da Janka za vsako ceno odstrani. – Tudi Jerica sluti, kdo je berač, zaupa Lenki vse svoje skrbi: sanjala je, da se Janko vrača, tega pa si želi in se obenem boji. Lenka ne verjame, da bi bil berač Janko,a ko se sreča z njim, začne tudi ona omahovati. Pove mu, kako je gospodinja žalovala za možem, ga čakala sedem let … Janko premaga hrepenenje, poljubi Jerici roko in se razjoče. Jerica odreveni od groze, še bolj Peter, ki je prav ob tem prizoru vstopil. '''3. dejanje''': Štefan in Lenart uživata božični praznik, menita se o nevarnosti plazov zaradi odjuge pa o tem, da je v hiši nekaj hudo narobe. Peter je mračen, trdno odločen, da se berača-Janka ponoči znebi. Janko, ki se je bil po hudem notranjem boju plemenito odrekel svoji pravici, pa se že poslavlja. Peter je prepričan, da odhaja zato, da se bo vrnil z oblastjo in njega postavil pod kap; zato odhiti čez Veli plaz, da bi Janka počakal ob nevarnem breznu ob poti. – Medtem Lenka razodene gospodinji, da je v beraču prepoznala njenega izgubljenega moža. Jerica je vsa iz sebe in ko vidi, da je tudi Peter izginil, se ji v grozni slutnji skrči srce. Tedaj zabobni, utrgal se je Veli plaz. Ljudje hitijo pomagat, prinesejo nezavestnega Janka, ki ga je snežna gmota le oplazila. Janko se kmalu zave, ne more se več pretvarjati, z ženo se srečno najdeta: na Zaplazu se bo začelo novo življenje … Tedaj prihiti Lenart z novico, da je plaz zasul gospodarja. Otroci obupno zajokajo, Jerica pa se zgrudi Lenki v roke. ==Literatura== *[[Alenka Goljevšček]]: ''[[Od (A)brama do (Ž)upančiča]]: Vsebine 765 dram slovenskih avtorjev''. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2011. 866-867. {{COBISS|ID=256310272}} [[Kategorija:Dela Jožeta Vombergarja]] [[Kategorija:Slovenska dramska dela]] [[Kategorija:Knjige leta 1932]] i7routt2nlt41sucwx6a8w6r0cjwr8i 6758545 6758539 2026-09-30T05:04:38Z Yerpo 8417 drugipomeni 6758545 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vrnitev}} {{Infopolje Knjiga | name = Vrnitev | title_orig = | translator = | image = ‎ | image_caption = | author = [[Joža Vombergar]] | illustrator = | cover_artist = | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = | genre = [[Dramsko delo|drama]] | publisher = Misijonska tiskarna | release_date = [[1932]] | english_pub_date = | media_type = Knjiga | pages = 64 | isbn = | oclc = | preceded_by = | followed_by = <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 514551093 | predmetne-oznake = | udk = }} ''' ''Vrnitev'' ''' je drama [[Joža Vombergar|Jožeta Vombergarja]], izšla je leta 1932 v [[Domžale|Domžalah]]. ==Osebe== *'''Jerica''', gospodinja na Zaplazu *'''Janko''', njen prvi mož *'''Peter''', njen drugi mož *'''Štefan, Lenart''', hlapca *'''Lenka''', dekla *'''Anžek''', sosed *'''otroci, vaščani''' ==Vsebina== '''1. dejanje''': Božični večer. Družina moli, večerja, nato pol za šalo pol zares vedežuje; gospodinja »dvigne« pepel, kar pomeni, da bo nekdo pri hiši umrl. Zvemo za zgodovino Zaplaza: gospodinjin prvi mož, Janko, je pred mnogimi leti padel v vojni; poročila se je s Petrom, da bi rešila grunt pred propadom. Dobra žena mu je, tri otroke ima z njim, a Janka ne more pozabiti, vsak večer pred njegovo sliko prižiga lučko. Peter je dvignil Zaplaz iz dolgov, naredil iz njega bogato kmetijo … - Anžek pride po družbo za k polnočnici; med pogovorom pove kako se je enkrat zgodilo, da se je domnevno mrtvi mož vrnil, namigne tudi, da hodi po vasi čuden berač, bolan in ubog, vso vas pozna, po Zaplazu sprašuje … Peter in Jerica se vznemirita, oba obide misel: kaj če bi se Janko vrnil? Petra je groza te misli, Jerica je razdvojena. Ko se odpravita k polnočnici, vstopi omenjeni berač. Vsi strmijo vanj, on bolan omahne. '''2. dejanje''': Petra preganja slutnja, da je božični berač Janko. Preveva ga ljubosumnost, strah, da bo vse izgubil, sovraštvo, obžalovanje; Janka je namreč ubil sam, ker je ljubil Jerico in si hotel odpreti pot do sreče. Zaradi umora ga peče vest, a da bi danes pustil ženo, otroke, cvetoč grunt? Ko se srečata z Jankom, ga naravnost vpraša kaj misli: čigav je grunt, če bi se izgubljeni mož po šestnajstih letih vrnil? Janko odvrne, da sta na strani izgubljenega tako postava kot vest. Petru se to zdi krivično, zato sklene, da Janka za vsako ceno odstrani. – Tudi Jerica sluti, kdo je berač, zaupa Lenki vse svoje skrbi: sanjala je, da se Janko vrača, tega pa si želi in se obenem boji. Lenka ne verjame, da bi bil berač Janko,a ko se sreča z njim, začne tudi ona omahovati. Pove mu, kako je gospodinja žalovala za možem, ga čakala sedem let … Janko premaga hrepenenje, poljubi Jerici roko in se razjoče. Jerica odreveni od groze, še bolj Peter, ki je prav ob tem prizoru vstopil. '''3. dejanje''': Štefan in Lenart uživata božični praznik, menita se o nevarnosti plazov zaradi odjuge pa o tem, da je v hiši nekaj hudo narobe. Peter je mračen, trdno odločen, da se berača-Janka ponoči znebi. Janko, ki se je bil po hudem notranjem boju plemenito odrekel svoji pravici, pa se že poslavlja. Peter je prepričan, da odhaja zato, da se bo vrnil z oblastjo in njega postavil pod kap; zato odhiti čez Veli plaz, da bi Janka počakal ob nevarnem breznu ob poti. – Medtem Lenka razodene gospodinji, da je v beraču prepoznala njenega izgubljenega moža. Jerica je vsa iz sebe in ko vidi, da je tudi Peter izginil, se ji v grozni slutnji skrči srce. Tedaj zabobni, utrgal se je Veli plaz. Ljudje hitijo pomagat, prinesejo nezavestnega Janka, ki ga je snežna gmota le oplazila. Janko se kmalu zave, ne more se več pretvarjati, z ženo se srečno najdeta: na Zaplazu se bo začelo novo življenje … Tedaj prihiti Lenart z novico, da je plaz zasul gospodarja. Otroci obupno zajokajo, Jerica pa se zgrudi Lenki v roke. ==Literatura== *[[Alenka Goljevšček]]: ''[[Od (A)brama do (Ž)upančiča]]: Vsebine 765 dram slovenskih avtorjev''. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2011. 866-867. {{COBISS|ID=256310272}} [[Kategorija:Dela Jožeta Vombergarja]] [[Kategorija:Slovenska dramska dela]] [[Kategorija:Knjige leta 1932]] 1iba06w5vyfvsdwmctb4yc105o0pyhk 1 354015 6758540 4015745 2026-09-30T04:59:30Z Yerpo 8417 Yerpo je prestavil stran [[Pogovor:Vrnitev]] na [[Pogovor:Vrnitev (drama)]] brez preusmeritve: ni glavni pomen 4015745 wikitext text/x-wiki {{PotrdiloOTRS|source=[[Alenka Goljevšček]]: ''[[Wikipedija:WikiProjekt_Romani/Od (A)brama do (Ž)upančiča|Od (A)brama do (Ž)upančiča]]: Vsebine 765 dram slovenskih avtorjev''. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej, 2011|otrs=2013040510003278|license=licenca}} [[Uporabnik:Genovefa11|Genovefa11]] ([[Uporabniški pogovor:Genovefa11|pogovor]]) 09:00, 17. april 2013 (CEST) fnlsjz3z38gs7zegs0nhhq1lw67l7i5 0 354409 6758348 5776763 2026-09-29T14:26:44Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758348 wikitext text/x-wiki '''Kápljice za nós''' so tekoča [[farmacevtska oblika]] za vkapavanje v [[nosna votlina|nosno votlino]].<ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> So bodisi [[emulzija|emulzije]], [[raztopina|raztopine]] ali [[suspenzija|suspenzije]]. Običajno so na voljo v večodmernih [[vsebnik]]ih z ustreznim aplikatorjem.<ref>Formularium Slovenicum: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji – FS 2.0, Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005: 85.</ref> Uporabljajo se pri zamašenem nosu in pri zdravljenju [[sinusitis]]a. Običajno vsebujejo [[antibiotik]]e ali [[dekongestiv]]e (učinkovine za dekongestijo [[nosna sluznica|nosne sluznice]] in so lahko iz skupin [[simpatikomimetik]]ov, [[antialergik]]ov, [[glukokortikoid]]ov<ref>http://lsm1.amebis.si/lsmeds/novPogoj.aspx?pPogoj=dekongestiv{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, Slovenski medicinski e-slovar, vpogled: 20. 4. 2013.</ref>).<ref>http://www.gosh.nhs.uk/health-professionals/clinical-guidelines/nose-drops-administration/ {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130314153416/http://www.gosh.nhs.uk/health-professionals/clinical-guidelines/nose-drops-administration/ |date=2013-03-14 }}, vpogled: 20. 4. 2013.</ref> == Uporaba == Med vkapavanjem mora bolnik [[glava|glavo]] močno nagniti nazaj, počakati nekaj trenutkov, glavo ponovno dvigniti in močno vdihniti. Če del tekočine steče v bolnikova [[usta]], jo mora izpljuniti.<ref>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike-za-nos {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304231522/http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike-za-nos |date=2016-03-04 }}, vpogled: 20. 4. 2013.</ref> == Glej tudi == * [[kapljice]] * [[kapljice za uho]] * [[kapljice za oko]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Farmacevtske oblike za nos]] 31p5o01qm9d6r7ux9nv8xn0zfnzx9g9 0 354415 6758352 4637254 2026-09-29T14:28:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758352 wikitext text/x-wiki '''Kápljice za uhó''' so tekoča [[farmacevtska oblika]] za vkapavanje v [[sluhovod]].<ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> So [[raztopina|raztopine]], [[emulzija|emulzije]] ali [[suspenzija|suspenzije]] ene ali več [[učinkovina|učinkovin]] v [[tekočina]]h, ustreznih za uporabo v sluhovod, ne da bi povzročale škodljiv pritisk na bobnič; to so na primer [[voda]], [[glikol]]i ali maščobna olja. Lahko jih namestimo v sluhovod s [[tampon]]om, impregniranim s tekočino. Običajno so na voljo v večodmernih vsebnikih z ustreznim aplikatorjem.<ref>Formularium Slovenicum: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji – FS 2.0, Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005: 89.</ref> Kapljice za uho, ki so na voljo le na [[zdravniški recept|recept]], običajno vsebujejo lokalne [[antibiotik]]e, [[kortikosteroid]]e ali [[antihistaminik]]e. Kapljice za uho, ki so na voljo za [[samozdravljenje]], vsebujejo [[lokalni anestetik|lokalne anestetike]] v ustreznem topilu.<ref name=GL>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike-za-nos {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304231522/http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike-za-nos |date=2016-03-04 }}, vpogled: 20. 4. 2013.</ref> == Uporaba == Najbolje je, da bolnik med vkapavanjem kapljic za uho leži na boku. Pri vkapavanju se aplikator ne sme dotikati ušesa. Če je mogoče, mora bolnik ostati v takem položaju še kakšno minuto, da s tem omogoči boljša [[resorbcija]] zdravila. Lahko pa se zdravilo za uho nanese tudi s pomočjo tampona (sterilni zloženec iz [[gaza (tkanina)|gaze]]), namočenega v tekočino.<ref name=GL/> == Glej tudi == * [[kapljice]] * [[kapljice za nos]] * [[kapljice za oko]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Farmacevtske oblike]] knb62xvnrtodpd37rvvm5cujarjxg4r 0 356509 6758351 5038624 2026-09-29T14:28:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758351 wikitext text/x-wiki [[Slika:Ögondroppar2.jpg|thumb|right|Kapljice za oko v enoodmernih vsebnikih, brez dodanega konzervansa.]] '''Kápljice za okó''' so [[sterilnost|sterilne]] vodne ali oljne [[raztopina|raztopine]] ali [[suspenzija|suspenzije]] za vkapavanje v [[oko]].<ref>Farmacevtski terminološki slovar, Ljubljana, Založba ZRC, ZRC SAZU, 2011.</ref> Vsebujejo eno ali več [[učinkovina|učinkovin]]; odvisno od namena uporabe lahko vsebujejo [[steroid]]e, [[antihistaminik]]e, [[antagonisti betaadrenergičnih receptorjev|β-adrenergične antagoniste]], [[parasimpatomimetik]]e, [[parasimpatolitik]]e, [[prostaglandin]]e, [[nesteroidni antirevmatik|nesteroidne antirevmatike]] ali [[topični anestetik|topične anestetike]]. Nekatere kapljice za oko ne vsebujejo zdravilne učinkovine in se uporabljajo le za mazanje oziroma nadomeščanje [[solza|solz]]. Lahko vsebujejo tudi pomožne snovi, kot na primer za izotoniranje, uravnavanje [[viskoznost]]i, uravnavanje in stabiliziranje [[pH]], povečanje [[topnost]]i učinkovine ali stabiliziranje izdelka. Pomožne snovi ne smejo vplivati na zdravilni učinek ali v uporabljenih koncentracijah povzročati neželenega lokalnega draženja. Lahko sp na voljo v enoodmernih ali večodmernih vsebnikih. Če so na voljo v večodmernih [[vsebnik]]ih, morajo vsebovati [[konzervans]], razen če ima farmacevtski izdelek sam ustrezne protimikrobne lastnosti.<ref>Formularium Slovenicum: slovenski dodatek k Evropski farmakopeji – FS 2.0, Ljubljana: Zavod za farmacijo in za preizkušanje zdravil, 2005: 86−87.</ref> == Uporaba == [[Slika:Man taking eyedrops.jpg|thumb|right|Vkapavanje kapljic za oko.]] Pred vkapavanjem si je treba umiti roke in nato odstraniti pokrovček z vsebnika. Oseba nagne glavo nazaj in rahlo potegne spodnjo očesno [[veka|veko]] navzdol, da nastane žepek oziroma veznična vrečica med veko in očesom. Pogled usmeri navzgor in kane ustrezno število kaplic v nastali očesni žepek. Pri tem je treba paziti, da se konica steklenice/plastenke ne dotaknete očesa ali njegove okolice. Oko nato oseba počasi zapre za eno do dve minuti, da se zdravilo porazdeli po očesu, pri tem pa s konico prsta nežno pritisne na koren [[nos]]u ob notranji strani zaprtega očesa, da prepreči odtok kapljice skozi [[solzovod]].<ref>http://www.gorenjske-lekarne.si/si/svetovanje/farmacevtov-nasvet/farmacevtske-oblike/farmacevtske-oblike-za-oko {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, vpogled: 5. 5. 2013.</ref> == Neželeni učinki == === Fosfati === V kapljicah za oči se pogosto uporabljajo [[fosfat]]i; približno tretjina vseh zdravil na tržišču EU, ki so v obliki kapljic za oči, vsebuje fosfate kot del [[pufer|pufrnega]] sistema. Zelo redko so fosfati v kapljicah za oči iz drugih razlogov ali kot del zdravilne učinkovine. Zaradi poročil o bolnikih, pri katerih so opazili [[kalcifikacija|kalcifikacijo]] [[roženica|roženice]] (nalaganje kalcija v roženici) med zdravljenjem s kapljicami za oči, je [[Evropska agencija za zdravila]] (EMA) pregledala kapljice za oči. Po zaključku pregleda uporabe fosfatnih pufrov v kapljicah za oči je ocenila njihov vpliv na nastanek kalcifikacije roženice. Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) pri Evropski agenciji za zdravila (EMA) je presodil, da koristi uporabe kapljic za oči, ki vsebujejo fosfate, odtehtajo z njimi povezana tveganja, kljub temu da lahko med zdravljenjem pri bolnikih, ki imajo resne poškodbe roženice, v zelo redkih primerih pride do kalcifikacije roženice (poročali so o manj kot 1 primeru na 10.000 distribuiranih stekleničk). Bolniki, ki nimajo predhodne poškodbe roženice, niso ogroženi zaradi uporabe kapljic, ki vsebujejo fosfate. Pri bolnikih s poškodovano roženico pa je potrebno pretehtati uporabo tovrstnih kapljic glede na koristi in majhno tveganje, ki ga prinaša uporaba fosfatov v kapljicah.<ref>http://www.sfd.si/?mod=aktualno&action=viewOne&ID=718, vpogled: 5. 5. 2013.</ref> == Glej tudi == * [[kapljice]] * [[kapljice za nos]] * [[kapljice za uho]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Farmacevtske oblike]] {{normativna kontrola}} 4of13yc94f15hy5vwwq4bkyxj4ixy27 0 357185 6758567 6709484 2026-09-30T05:59:14Z Shabicht 3554 6758567 wikitext text/x-wiki '''Kulturna dediščina''' so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.<ref>{{citation|volume=XXI|journal=Vestnik| publication-place=Ljubljana|author=Zvezda Delak Koželj| publication-date=2009|title=Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|pages=86|isbn=978-961-6420-45-7}}</ref> [[Unesco]]va ''Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine'' razvršča kulturno dediščino v tri skupine, in sicer [[spomenik]]e (arhitekturna, kiparska in slikarska dela, predmete arheološke narave, napise, jame in votline ter druge pojave, ki imajo izjemno univerzalno vrednost na podlagi zgodovinskih, umetniških ali znanstvenih vrednot), skupine stavb in [[Pokrajina (ozemlje)|krajino]].<ref>{{citation|place=Maribor|author=Tjaša Ivanc|date=2012|title=Varstvo nepremične kulturne dediščine (pravna ureditev)|publisher=De Vesta|pages=16|isbn=978-961-6794-13-8}}</ref> Kulturno dediščino je treba razlikovati od širšega pojma [[kulturna dobrina]]. Kulturna dobrina lahko vključuje sodobna umetniška dela in druge nematerialne dobrine, kot so sodobne slike in skulpture, ki jih je zaradi njihove vrednosti treba zaščititi. ==Glej tudi== * [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada]] {{Kategorija v Zbirki|Heritage}} ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Kulturna dediščina|Kulturna dediščina]] {{normativna kontrola}} bw9ptnu41oihj3stxfbcg39bgdvts0t 6758568 6758567 2026-09-30T06:01:53Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6758568 wikitext text/x-wiki '''Kulturna dediščina''' so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.<ref>{{citation|volume=XXI|journal=Vestnik| publication-place=Ljubljana|author=Zvezda Delak Koželj| publication-date=2009|title=Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|pages=86|isbn=978-961-6420-45-7}}</ref> [[Unesco]]va ''Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine'' razvršča kulturno dediščino v tri skupine, in sicer [[spomenik]]e (arhitekturna, kiparska in slikarska dela, predmete arheološke narave, napise, jame in votline ter druge pojave, ki imajo izjemno univerzalno vrednost na podlagi zgodovinskih, umetniških ali znanstvenih vrednot), skupine stavb in [[Pokrajina (ozemlje)|krajino]].<ref>{{citation|place=Maribor|author=Tjaša Ivanc|date=2012|title=Varstvo nepremične kulturne dediščine (pravna ureditev)|publisher=De Vesta|pages=16|isbn=978-961-6794-13-8}}</ref> Kulturno dediščino je treba razlikovati od širšega pojma [[kulturna dobrina]]. Kulturna dobrina lahko vključuje sodobna umetniška dela in druge nematerialne dobrine, kot so sodobne slike in skulpture, ki jih je zaradi njihove vrednosti treba zaščititi. ==Glej tudi== * [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada]] * Unescova svetovna dediščina {{Kategorija v Zbirki|Heritage}} ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Kulturna dediščina|Kulturna dediščina]] {{normativna kontrola}} 3d68spem61hfmkz3xcosjusgyql1al0 6758569 6758568 2026-09-30T06:02:38Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6758569 wikitext text/x-wiki '''Kulturna dediščina''' so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.<ref>{{citation|volume=XXI|journal=Vestnik| publication-place=Ljubljana|author=Zvezda Delak Koželj| publication-date=2009|title=Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|pages=86|isbn=978-961-6420-45-7}}</ref> [[Unesco]]va ''Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine'' razvršča kulturno dediščino v tri skupine, in sicer [[spomenik]]e (arhitekturna, kiparska in slikarska dela, predmete arheološke narave, napise, jame in votline ter druge pojave, ki imajo izjemno univerzalno vrednost na podlagi zgodovinskih, umetniških ali znanstvenih vrednot), skupine stavb in [[Pokrajina (ozemlje)|krajino]].<ref>{{citation|place=Maribor|author=Tjaša Ivanc|date=2012|title=Varstvo nepremične kulturne dediščine (pravna ureditev)|publisher=De Vesta|pages=16|isbn=978-961-6794-13-8}}</ref> Kulturno dediščino je treba razlikovati od širšega pojma [[kulturna dobrina]]. Kulturna dobrina lahko vključuje sodobna umetniška dela in druge nematerialne dobrine, kot so sodobne slike in skulpture, ki jih je zaradi njihove vrednosti treba zaščititi. ==Glej tudi== * [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada]] * [[Unescova svetovna dediščina]] {{Kategorija v Zbirki|Heritage}} ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Kulturna dediščina|Kulturna dediščina]] {{normativna kontrola}} 0qs5fvdsgxsghd0xlunwh0xt7bljpsd 6758574 6758569 2026-09-30T06:47:06Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6758574 wikitext text/x-wiki '''Kulturna dediščina''' so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih skupnost opredeli kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij.<ref>{{citation|volume=XXI|journal=Vestnik| publication-place=Ljubljana|author=Zvezda Delak Koželj| publication-date=2009|title=Etnologija in varstvo naravne in kulturne dediščine|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|pages=86|isbn=978-961-6420-45-7}}</ref> [[Unesco]]va ''Konvencija o varstvu svetovne in naravne dediščine'' razvršča kulturno dediščino v tri skupine, in sicer [[spomenik]]e (arhitekturna, kiparska in slikarska dela, predmete arheološke narave, napise, jame in votline ter druge pojave, ki imajo izjemno univerzalno vrednost na podlagi zgodovinskih, umetniških ali znanstvenih vrednot), skupine stavb in [[Pokrajina (ozemlje)|krajino]].<ref>{{citation|place=Maribor|author=Tjaša Ivanc|date=2012|title=Varstvo nepremične kulturne dediščine (pravna ureditev)|publisher=De Vesta|pages=16|isbn=978-961-6794-13-8}}</ref> Kulturno dediščino je treba razlikovati od širšega pojma [[kulturna dobrina]]. Kulturna dobrina lahko vključuje sodobna umetniška dela in druge nematerialne dobrine, kot so sodobne slike in skulpture, ki jih je zaradi njihove vrednosti treba zaščititi. ==Glej tudi== * [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada]] * [[Unescova svetovna dediščina]] * [[Znak evropske dediščine]] {{Kategorija v Zbirki|Heritage}} ==Sklici== {{sklici|1}} [[Kategorija:Kulturna dediščina|Kulturna dediščina]] {{normativna kontrola}} c0qaxn6y1ch4wjf4lqmhqtra4e1dinz 0 357199 6758566 6709483 2026-09-30T05:48:40Z Shabicht 3554 /* Glej tudi */ 6758566 wikitext text/x-wiki '''Register kulturne dediščine Slovenije''' je uradna evidenca oz. osrednja zbirka podatkov o [[kulturna dediščina|dediščini]] v Sloveniji. Vodi se zaradi informacijske podpore izvajanja varstva dediščine, namenjen pa je tudi predstavitvi in raziskovanju dediščine ter vzgoji, izobraževanju in razvijanju zavesti v javnosti o pomenu dediščine. Register sestavljajo trije medsebojno povezani deli: [[Register nepremične kulturne dediščine|Register nepremične dediščine]], [[Register nesnovne kulturne dediščine|Register nesnovne dediščine]] ter [[Register premične kulturne dediščine|Register premične dediščine]]. V praksi se Register nepremične kulturne dediščine v Sloveniji vodi od leta 1991, Register nesnovne kulturne kulturne dediščine se vodi od leta 2009, Register premične kulturne dediščine pa še ni vzpostavljen. ==Opis enote dediščine== Opis enote dediščine v registru je zbirka podatkov o posamezni enoti in vsebuje osnovne podatke o njej. Poleg opisnih podatkov vsebuje tudi geolokacijske, o njeni umestitvi v [[prostor|javni prostor]]. ==Vpis v register== Z vpisom enota dediščine dobi enotno identifikacijo dediščine, t.i. EID oznako, ki enoto enolično identificira in se le-ta uporablja pri vseh postopkih varstva (evidentiranje, dokumentiranje, razglašanje [[Kulturni spomenik Slovenije|kulturnih spomenikov]], varstvo dediščine v prostorskih aktih, izdajanje kulturnovarstvenih aktov, financiranje in drugo).<ref>{{navedi splet |url=https://gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ |title=Register kulturne dediščine Slovenije |accessdate=20. september 2024 |date= |format= |work= }}</ref> Vpis v register pomeni le informacijsko podporo izvajanju varstva dediščine, saj so v registru samo osnovni podatki o registrirani dediščini – opis, fotografija, koordinate in podobno in nima več neposrednih posledic za lastnika dediščine.<ref>{{navedi knjigo |author=Savin Jogan|year=2008|title=Pravno varstvo dediščine|publisher=Oddelek za dediščino fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem |pages=154|isbn=978-961-6328-66-1}}</ref> V treh medsebojno povezanih delih ([[nepremična kulturna dediščina|nepremična]], [[nesnovna kulturna dediščina|nesnovna]], [[premična kulturna dediščina|premična]] kulturna dediščina) se za spomenike vodijo posebej varstveni podatki, ki obsegajo: listine varstva, opis varstva, varstveni režim in podatke o lastniku spomenika. Zakonodaja določa, da se v register vpisujejo enote, starejše od 50 let.<ref>{{navedi revijo |last1=Grilc |first1=Jan |year=2012 |title=Vpisovanje inženirskih objektov v register kulturne dediščine |journal=IZS.NOVO |volume=15 |issue=62 |pages= |publisher=Inženirska zbornica Slovenije |doi= |url=http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2012/letnik-15-stevilka-62/intervju/vpisovanje-inzenirskih-objektov-v-register-kulturne-dediscine/ |accessdate=13. maj 2013 |issn=2232-6308 |archive-date=2013-02-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130217144532/http://www.izs.si/prirocniki-publikacije/glasilo-izsnovo/letnik-2012/letnik-15-stevilka-62/intervju/vpisovanje-inzenirskih-objektov-v-register-kulturne-dediscine/ |url-status=dead }}</ref> Enota dediščine, ki je izgubila dediščinske lastnosti, ostane evidentirana v registru, čeprav se v prostoru ne varuje več. Takšne enote imajo dokumentarno (arhivsko) kategorijo varstva. ==Sklici== {{sklici|1}} ==Viri== * [http://www.uradni-list.si/1/content?id=93599 Pravilnik o registru kulturne dediščine], Uradni list Republike Slovenije, št. 66/2009 z dne 21. 8. 2009 ==Glej tudi== * [[Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada]] * [[Kulturni spomenik Slovenije]] == Zunanje povezave == *[https://www.gov.si/teme/register-kulturne-dediscine/ Register kulturne dediščine Slovenije] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] [[Kategorija:Kulturna dediščina Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1991]] mo5apusii7okv87lnx4i7ahsb1p9j64 0 367518 6758496 6741882 2026-09-29T21:12:47Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758496 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Lamin Diallo |image = <!-- Wikidata --> | fullname = Lamin Diallo | birth_date = <!-- Wikidata --> | birth_place = <!-- Wikidata --> | height = 185 cm | position = [[Branilec (nogomet)|Branilec]] | youthyears1 = 2000–2005 | youthclubs1 = [[ND Slovan|Slovan]] | youthyears2 = 2005–2007 | youthclubs2 = [[NK Domžale|Domžale]] | youthyears3 = 2007–2009 | youthclubs3 = [[Treviso FBC 1993|Treviso]] | youthyears4 = 2009–2010 | youthclubs4 = [[A.C. ChievoVerona|Chievo]] | years1 = 2011–2013 | clubs1 = [[NK Domžale|Domžale]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.nkdomzale.si/index.php?option=com_content&view=article&id=161:radomlje-domale-12&catid=44:novice&Itemid=203 |title=Diallo v Domžalah |access-date=2016-03-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306072418/http://www.nkdomzale.si/index.php?option=com_content&view=article&id=161:radomlje-domale-12&catid=44:novice&Itemid=203 |archive-date=2016-03-06 |url-status=dead}}</ref> | caps1 = 11 | goals1 = 1 | years2 = 2012 | clubs2 = → [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] (posojen) | caps2 = 13 | goals2 = 0 | years3 = 2013–2014 | clubs3 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] <ref>[http://www.sport-tv.si/d174558/Nogomet/Slovenija/Lamin_Diallo_Zmaga_nas_ne_sme_ponesti.html Diallo v Triglavu iz Kranja]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <ref>[http://www.rtvslo.si/sport/nogomet/prva-liga/kosic-na-klopi-triglava-debitiral-z-zmago/306662 Diallo v Triglavu iz Kranja, ko je zabil odločilni gol v 1SNL]</ref> | caps3 = 32 | goals3 = 5 | years4 = 2014-2015 | clubs4 = [[NK Krka|Krka Novo Mesto]] <ref>{{Navedi splet |url=http://www.nkkrsko.com/derbi-dva-akterja-klubov-o-nedeljski-tekmi/ |title=Diallojev intervju za spletno stran NK Krško, ko je bil član Krke iz NM |accessdate=2016-03-03 |archive-date=2016-03-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160307083634/http://www.nkkrsko.com/derbi-dva-akterja-klubov-o-nedeljski-tekmi/ |url-status=dead }}</ref> | caps4 = 7 | goals4 =0 | years5 = 2016 | clubs5 = [[NK Šenčur|Šenčur]] <ref>[http://snportal.si/2-liga/za-sencur-tudi-diallo-in-teinovic/ Diallo v Šenčur]</ref> | caps5 = 11 | goals5 =0 | years6 = 2016– | clubs6 = [[ND Ilirija|Ilirija]] | caps6 = 37 | goals6 = 4 | years7 = 2018–2019 | clubs7 = [[FK Mladost Doboj Kakanj|Mladost Doboj Kakanj]] | caps7 = 15 | goals7 = 0 | years8 = 2019 | clubs8 = [[Trikala F.C.|Trikala]] | caps8 = 12 | goals8 = 0 | years9 = 2020 | clubs9 = [[Egaleo F.C.|Egaleo]] | caps9 = 1 | goals9 = 0 | years10 = 2020–2021 | clubs10 = [[Iraklis Psachna F.C.|Iraklis Psachna]] | caps10 = | goals10 = | years11 = 2021 | clubs11 = [[SV Spittal]] | caps11 = | goals11 = | nationalyears1 = 2009 | nationalteam1 = Slovenija do 19 let<ref>{{Navedi splet |url=http://www.nzs.si/novice/2009-10-09-Mladi-kot-uvod-clanom |title=Diallo v reprezentanci Slovenije U19 |access-date=2016-03-03 |archive-date=2016-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306141026/http://www.nzs.si/novice/2009-10-09-Mladi-kot-uvod-clanom |url-status=dead }}</ref> | nationalcaps1 = 2 | nationalgoals1 = 0 }} '''Lamin Diallo''', [[slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[31. avgust]] [[1991]], [[Ljubljana]]. ==Življenjepis== Lamin je nekdanji mladinski reprezentant Slovenije. Igra lahko na vseh branilskih položajih, najbolje pa se znajde kot osrednji branilec. Leta 2016 je bil član [[NK Šenčur|Šenčurja]], ki igra v [[Druga slovenska nogometna liga|slovenski drugi ligi]]. Zbral je 61 prvoligaških nastopov, na katerih je zabil šest golov. Njegov oče prihaja iz [[Gvineja|Gvineje]], dežele v severozahodni Afriki, mama pa je Slovenka. Ima tudi starejšega brata z imenom Thierno (rojenega 1975) in sestro z imenom Dalanda (rojena 1981). <ref>[http://www.siol.net/sportal/sportal_plus/intervjuji/2011/10/lamin_diallo.aspx Lamin Diallo v intervjuju]</ref> <ref>[http://ekipa24.si/clanek/magazin/subjektiv/53d62f64e5ea1/vedno-komaj-cakal-na-sneg Diallo v interjuju za Ekipo]</ref> Lamin je bil igralec v filmu [[Rezervni deli]] in je sovoditelj v mladinski TV oddaji [[Žogarija]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.zogarija.si/ekipa.html |title=Diallo kot voditelj oddaje Žogarija |accessdate=2016-03-03 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304081546/http://www.zogarija.si/ekipa.html |url-status=dead }}</ref> <ref>[http://www.imdb.com/name/nm2280766/ Diallo v filmu]</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * {{sports links}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Diallo, Lamine}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Domžal]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krke]] [[Kategorija:Nogometaši NK Šenčurja]] [[Kategorija:Nogometaši ND Ilirije]] [[Kategorija:Nogometaši FK Mladosti Doboj Kakanj]] [[Kategorija:Nogometaši Trikale F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Egalea F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši Iraklisa Psachna F.C.]] [[Kategorija:Nogometaši SV Spittala]] enzmgja5231dwmwg3vym06uto8y2tox 0 372722 6758387 6745861 2026-09-29T15:17:53Z Makenzis 158308 6758387 wikitext text/x-wiki {{Posodobi}} {{Razširi}} {{Football club infobox |clubname = Atlético Madrid |image = |fullname = Club Atlético de Madrid, S.A.D. |short name = ATM |nickname = {{hlist|''Colchoneros''|''Rojiblancos''| ''Indios''|''Atleti''}} |founded = 1903 kot ''Athletic Club Sucursal de Madrid'' |ground = Wanda Metropolitano, [[Madrid]] |capacity = 68,456 | owner = Miguel Ángel Gil Marín (51%) <br> Idan Ofer (30%) <br> Enrique Cerezo (19%) | chairman = {{ikonazastave|ESP}} Enrique Cerezo | manager = {{ikonazastave|ARG}} [[Diego Simeone]] | league = [[La Liga]] | season = 2025/26 | position = 4. mesto | website = https://www.atleticodemadrid.com/ | pattern_la1 = _atleticomadrid2526h | pattern_b1 = _atleticomadrid2526h | pattern_ra1 = _atleticomadrid2526h | pattern_sh1 = | pattern_so1 = | leftarm1 = FF0000 | body1 = FF0000 | rightarm1 = FF0000 | shorts1 = 0000FF | socks1 = 0000FF | pattern_la2 = _atleticomadrid2526a | pattern_b2 = _atleticomadrid2526a | pattern_ra2 = _atleticomadrid2526a | pattern_sh2 = _atleticomadrid2526a | pattern_so2 = _atleticomadrid2526al | leftarm2 = 3B3C62 | body2 = 3B3C62 | rightarm2 = 3B3C62 | shorts2 = 3B3C62 | socks2 = 3B3C62 | pattern_la3 = _atleticomadrid2526t | pattern_b3 = _atleticomadrid2526t | pattern_ra3 = _atleticomadrid2526t | pattern_sh3 = _atleticomadrid2526t | pattern_so3 = | leftarm3 = 0088FF | body3 = 0088FF | rightarm3 = 0088FF | shorts3 =0088FF | socks3 = 0088FF }} '''Club Atlético de Madrid, S.A.D.''', običajno imenovan '''Atlético de Madrid''' v angleščini ali preprosto '''kot Atlético,''' '''Atléti''', ali '''Atleti''', je španski profesionalni nogometni klub s sedežem v Madridu, ki igra v [[La Liga|La Ligi]]. Klub svoje tekme igra na stadionu [[Wanda Metropolitano]], ki ima kapaciteto 68.456. Po številu naslovov je Atlético Madrid tretji najuspešnejši klub v španskem nogometu, takoj za Real Madridom in Barcelono. Do sedaj je enajstkrat osvojil La Ligo in Copo del Rey, dvakrat Španski superpokal, enkrat Copo Presidente FEF in enkrat Pokal Eva Duarte. Leta 1962 so zmagali v pokalu zmagovalcev evropskega pokala, kjer so bili drugouvrščeni leta 1963 in 1986. Bili so tudi drugouvrščeni v UEFA Ligi prvakov v letih 1974, 2014 in 2016. V letih 2010, 2012 in 2018 je osvojil Evropsko ligo. Osvojili so UEFA Superpokal v letih 2010, 2012 in 2018 ter Interkontinentalni pokal v letu 1974. Atléticov domači komplet so rdeče-bele navpične črtasto majice, modre hlače ter modre in rdeče nogavice. Ta kombinacija se uporablja od leta 1911. Skozi zgodovino je bil klub znan po številnih vzdevkih, vključno ''z Los Colchoneros'' ("Delavci Vzmetnic"), zaradi njihove prve ekipe črte so enake barve kot tradicionalne vzmetnice. V 70. letih so postali znani kot ''Los Indios,''kar nekateri pripisujejo klubskemu podpisovanju več južnoameriških igralcev po odpravi omejitev podpisa tujih igralcev. Obstajajo pa številne alternativne teorije, ki trdijo, da so bile tako imenovane, ker je njihov stadion "taboril" na bregu reke, ali zato, ker je ''bil Los Indios'' (Indijanci) tradicionalni sovražnik ''Los Blancos'' (Belih), ki je vzdevek mestnih rivalov kluba Real Madrid. [[Filip VI. Španski|Filip VI.]], sedanji kralj Španije, je bil častni predsednik kluba od leta 2003. Klub je bil solastnik kluba '''Atlético de Kolkata''' iz [[Kolkata|Kolkate]] do leta 2017, ki igra v Indijski Super Ligi, in je v prvi sezoni tekmovanja leta 2014 osvojil naslov. Klub igra domače tekme na [[Wanda Metropolitano]] <ref>{{navedi novice|url=http://www.stadiumguide.com/vicentecalderon/|title=Estadio Vicente Calderón|date=|accessdate=28 junij 2015|publisher=TheStadiumGuide|language=en}}</ref>, ki sprejme do 68.456 gledalcev. Ekipa igra v rdečih majicah z belimi navpičnimi črtami, z modrimi hlačami in rdečimi nogavicami. Takšna kombinacija je uporabljena že od leta 1911. Trenutni opremljevalec kluba je [[Nike, Inc|Nike]], glavni sponzor pa [[Rhiad air]].<ref>{{navedi novice|url=http://en.clubatleticodemadrid.com/noticias/plus500-new-main-sponsor-of-atletico-de-madrid|title=Plus500, new main sponsor of Atlético de Madrid|date=24 junij 2015|accessdate=11 julij 2015|publisher=AtléticoMadrid|language=en|archive-date=2015-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20150629050431/http://en.clubatleticodemadrid.com/noticias/plus500-new-main-sponsor-of-atletico-de-madrid|url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== Klub je bil ustanovljen 26. aprila 1903, kot '''Athletic Club de Madrid''' s strani treh baskovskih študentov, ki so živeli v Madridu. Ti ustanovitelji so videli nov klub kot mladinsko podružnico Athletic Bilbao. Prvi predsednik kluba je bil [[Enrique Allende]]. V tistem času so nekateri španski klubi, tudi Athletic Bilbao in Atletico Madrid, nogometno opremo radi kupovali v Angliji. Do leta 1911 so uporabljali predvsem modro-bele drese, kot jih je uporabljalo moštvo [[Blackburn Rovers]]. Ko se je [[Juanito Elorduy]], nekdanji igralec in član upravnega odbora Athletic Madrid zadolžen za nakup dresov obeh ekip, odpravil leta 1911 v Anglijo, je naletel na prazne police. Ker se ni hotel vrniti praznih rok, se je odločil za nakup dresov [[Southampton FC|Southamptona]]. Bili so v prepoznavni rdeče-beli kombinaciji, po kateri svet pomni Athletic in Atletico še danes. Takrat se je rodila legenda o rdeče-belih, o znamenitih ''Los Rojiblancos''. Leta 1921 je Athletic Madrid postal neodvisen od kluba Athletic Bilbao. V okviru tega projekta je družba leta 1923 zgradila svoj prvi stadion, imenovan Estadio Metropolitano de Madrid s kapaciteto 35.800 sedežev. Stadion Metropolitano je bil v uporabi do leta 1966, ko so se preselili na novi stadion Vicente Calderón. Leta 1939 se je Athletic združil z Aviación Nacional Zaragoza, ki je bila ustanovljena s strani članov španske vojske ter tako postal Athletic Aviación de Madrid. Zaradi prepovedi uporabe tujega imena, ki ga je leta 1941 izdal [[Francisco Franco]], klub postane Atlético Aviacion de Madrid. Leta 1947 se klub odloči, da opusti vojaško združenje iz svojega imena in se preimenuje na sedanje ime '''Club Atlético de Madrid'''. 17. maja 2014 si je na stadionu Camp Nou proti Barceloni z rezultatom 1:1 Atletico zagotovil naslov La Lige, njihovega prvega po 1996. To je bil prvi naslov po sezoni 2003/04, ki ga ni osvojila Barcelona ali Real Madrid. Teden kasneje se je Atlético soočil z mestnimi tekmeci Real Madridom, v finalu Lige Prvakov, prvič po letu 1974. Drugače pa je bil to tudi prvi finale, ki se je igral med dvema ekipama iz istega mesta. V prvem polčasu so vodili po zadetku Diega Godína in vodili do tretje minute dodatka drugega polčasa, ko je Sergio Ramos zadel z glavo iz podaje s kota. Tekma je potem šla v podaljške, kjer je Real na koncu zmagal s 4:1. Atlético se je po treh sezonah v sezoni 2015/16 ponovno spopadel z Real Madridom in izgubil po enajstmetrovkah. Rezultat je bil vse do konca podaljškov 1:1, potem pa so izgubili 5:3 po zgrešeni enajstmetrovki Juanfrana. V 2018 so v finalu Lige Evropa premagali Marseille s 3:0 na Stade de Lyonu v Lyonu. To je bila tudi zadnja tekma dolgoletnega kapetana Gabija. Par mesecev kasneje je Atlético osvojil še en UEFA Superpokal, ko je premagal Real Madrid s 4:2 na stadionu Lilleküla v Talinu. ==Rivalstvo== ===Madridski derbi=== Real Madrid in Atlético Madrid sta kluba s podobnimi identitetami in različnimi usodami. Medtem ko je Real Madrid igral na Santiago Bernabéu, ki se ponosno dviga na Paseo de la Castellana v premožni Chamartín soseski, je Atlético igral na zdajšnjem nekdanjem stadionu, manj glamuroznem Vicente Calderónu, ki je stal v središču Južnega Madrida 1,8 km od centra mesta v delovni soseski Barrio Arganzuela. Za Atlético Madrid je značilen ''sentimiento de rebeldía'', občutek upora, čeprav je bil v zgodnjih Francisco Franco letih Atlético tisti, ki je bil prednostna ekipa režima. Bili so povezani z vojaškim letalom (preimenovanim v Atlético Aviación), dokler se v 50. letih 20. stoletja niso premaknile preference režima proti Real Madridu. ====Medsebojne tekme==== <small>''Posodobljeno: 19. januar 2021''</small> {| class="wikitable" |- style="color:#000c99; background:#fff;" | style="width:150px;"| Zmage Real Madrid || style="color:#000c99; background:#fff; text-align:center; width:40px;"| 105 |- style="color:#000; background:silver;" || Remiji || style="color:#000; background:silver; text-align:center;"| 50 |- style="color:white;" | style="background:red"| Zmage Atlético Madrid ||style="color:white; background:red; text-align: center;" | 53 |- style="color:#000c99; background:#fff;" | style="width:150px;"| Goli Real Madrid || style="color:#000c99; background:#fff; text-align:center;"| 349 |- style="color:white;" | style="background:red"| Goli Atlético Madrid ||style="color:white; background:red; text-align: center;" | 268 |- style="color:#fff; background:#000;" || '''Skupaj tekem''' || style="color:#fff; background:#000; text-align:center;"| '''208''' |} ==Najpomembnejši dosežki== ===Domača tekmovanja=== [[La Liga]] <br> * Zmagovalci (11): 1939–40, 1940–41, 1949–50, 1950–51, 1965–66, 1969–70, 1972–73, 1976–77, 1995–96, 2013–14, 2020–21<br> * Drugouvrščeni (8): 1943-44, 1957–58, 1960–61, 1962–63, 1964–65, 1973–74, 1984–85, 1990–91 [[Kraljevi pokal]] <br> * Zmagovalci (10): 1959–60, 1960–61, 1964–65, 1971–72, 1975–76, 1984–85, 1990–91, 1991–92, 1995–96, 2012–13 <br> * Finalisti (9) 1921, 1926, 1956, 1963-64, 1974-75, 1986-87, 1998-99, 1999-00, 2009-10 [[Superpokal Španije]]: <br> * Zmagovalci (2): 1985, 2014 <br> * Finalisti (4): 1991, 1992, 1996, 2013 ===Evropska tekmovanja=== [[Liga prvakov]] <br> * Finalisti (3): 1973–74, 2013–14, 2015–16 [[Evropska liga]] <br> * Zmagovalci (2): 2009–10, 2011–12 [[Evropski superpokal]] <br> * Zmagovalci (2): 2010, 2012 ==Stadion== Do leta 2017 je klub igral domače tekme na stadionu [[Vicente Calderón]] v južnem [[Madrid|Madridu]] z kapaciteto 54.990. Pred tem je klub igral prvotno na stadionu Rondi de Vallecas do leta 1923. Po zgradbi Stadiona [[Metropolitano de Madrid]] leta 1923 se je klub preselil tja, dokler leta 1966 ni bil končan [[Stadion Vicente Calderón]]. Klub sedaj igra na novem stadionu [[Wanda Metropolitano]], s kapaciteto 68.000. [[Wanda Metropolitano]] je obstajal že prej in je bil vključen v kandidaturo [[Madrid|Madrida]] za gostovanje [[Poletne olimpijske igre 2016|poletnih olimpijskih iger 2016]]. Njihov prejšnji stadion Vicente Calderón je bil porušen julija 2020, na tem mestu pa je bil zgrajen park ob morju na bregu reke [[Manzanares]] v [[Madrid|Madridu]]. Septembra 2017 je prenovljeni metropolitanski stadion gostil svojo prvo domačo tekmo proti [[Málaga CF|Malagi CF]], katere se je udeležil tudi [[Španija|španski]] kralj [[Felipe VI]]. Prvi gol na stadionu pa je dosegel [[Antoine Griezmann]]. ===Igrišče za trening=== Klubsko igrišče za trening se imenuje [[Ciudad Deportiva Atlético de Madrid]] v [[Majadahondi]], okoli 20 km zahodno od Madrida. Objekt ima igrišča s travo, umetno travo in tudi notranjo telovadnico. Tako kot članska ekipa tudi mlajše selekcije trenirajo v klubskih objektih. ===Akademija=== Atlético vodi svojo akademijo v [[Ciudad Deportiva del Nuevo Cerro del Espino]] v [[Majadahondi]]. Drugače pa ima tudi po svetu akademije kot npr. v [[Bukarešta|Bukarešti]] v [[Romunija|Romuniji]], ki je njihova prva v [[Evropa|Evropi]]. Njihovo [[Pakistan|pakistansk]]<nowiki/>o akademijo je klub napovedal oktobra 2018. Akademija ima sedež v [[Lahore|Lahoreju]] in je prva evropska nogometna akademija v [[Pakistan|Pakistanu]]. Aprila 2019 je klub začel "[[Football School Program]]". Oktobra 2019 je v [[Lahore|Lahoreju]] začel iskati talente primerne za akademijo. V februarju leta 2020 je [[Pakistanska nogometna zveza]] objavila klube, ki bojo igrali v njihovi nogometni ligi v sezoni 2020-21, v kateri je bil vključen tudi [[Atletico Madrid Lahore]] in sicer v skupino C in je bil Amaterski pakistanski nogometni klub. Prva tekma kluba je bila proti [[Hazara Coal|Hazari Coal]], kjer je [[Atletico Lahore]] zmagal z 2:0. ==Klubsko osebje== {{col-begin}} {{col-3}} ===Trenersko osebje=== {|class="wikitable" width=90% style="font-size:85%" |- !Position !Staff |- |Trener||{{flagicon|ARG}} [[Diego Simeone]] |- |Pomočnik trenerja||{{flagicon|ARG}} Nelson Vivas |- |Trener vratarjev||{{flagicon|ARG}} Pablo Vercellone |- |Kondicijski trener||{{flagicon|URU}} Oscar Ortega |- |rowspan="5"|Fizioterapevti |{{flagicon|ESP}} Iván Ortega |- |{{flagicon|ESP}} Jesús Vázquez |- |{{flagicon|ESP}} Esteban Arévalo |- |{{flagicon|ESP}} David Loras |- |{{flagicon|ESP}} Felipe Iglesias Arroyo |- |rowspan="2"|Rehabilitacijski fizoterapevti |{{flagicon|ESP}} Óscar Pitillas |- |{{flagicon|ESP}} Alfredo Jarodich |- |Delegat||{{flagicon|ESP}} Pedro Pablo Matesanz |- |Vodja zdravstvenega oddelka||{{flagicon|ESP}} José María Villalón |- |Klubski zdravnik||{{flagicon|ESP}} Gorka de Abajo |- |Zdravnik||{{flagicon|ESP}} Óscar Luis Celada |- |rowspan="4"|Tehnična ekipa||{{flagicon|ESP}} Cristian Bautista |- |{{flagicon|BUL}} Dimcho Pilichev |- |{{flagicon|ESP}} Fernando Sánchez Ramírez |- |{{flagicon|ESP}} Mario Serrano |} ===Vodstveno osebje=== {|class="wikitable" width=90% style="font-size:85%" |- !Position !Staff |- |Predsednik||{{flagicon|ESP}} Enrique Cerezo |- |Direktor||{{flagicon|ESP}} Miguel Ángel Gil Marín |- |Športni direktor||{{flagicon|ESP}} José Luis Caminero |- |Vodja nogometnega oddelka||{{flagicon|ESP}} Pedro Pablo Matesanz |- |} {{col-end}} ==Proizvajalci dresov in sponzorji== {| class="wikitable" style="text-align: left" |- ! Obdobje ! Proizvajalec dresov ! Sponzorji na dresu |- |1980–1986 | Meyba ||<small>''Noben''</small> |- |1986–1989 |rowspan=7| [[Puma AG|Puma]] ||<small>''Noben''</small> |- |1989–1990 || [[Kyocera|Mita]] |- |1990–1993 || [[Marbella]] |- |1993–1994 || [[Antena 3 (Spain)|Antena 3]] |- |1994–1996 || [[Marbella]] |- |1996–1997 || [[Bandai]]/[[Tamagotchi]] |- |1997–1998 |rowspan=2| [[Marbella]] |- |1998–1999 |rowspan=3| [[Reebok]] |- |1999–2000 ||<small>''Noben''</small> |- |2000–2001 |rowspan=2| Idea |- |2001–2002 |rowspan=11| [[Nike, Inc.|Nike]] |- |2002–2003 ||<small>''Century''</small> |- |2003–2005 || [[Columbia Pictures]]** |- |2005–2011 || [[Kia Motors|KIA]] |- | Marec-Maj 2012 |[[Rixos Hotels]] (samo v ligi razen proti Real Madridu) |- | Maj–December 2012 || [[Huawei]] |- |2012–2014 || [[The Land of Fire|Azerbaijan Land of Fire]] |- |2014–2015 || [[2015 European Games|Baku 2015]] |- |2015– || [[Plus500]] |- |2018– || [[Hyundai|Hyundai]] |- |2019– || [[Ria Money Transfer]] |- |} ==Rekordi igralcev== Najdražji nakup v zgodovini kluba je bil nakup [[Portugalska|portugalskega]] napadalca [[Joao Felix|Joaoa Felixa]], ki ga je klub kupil od [[Benfica C.F.|Benfice]] za 120 mio €. ===Nogometaši z največ nastopi=== {{clear}} {{col-begin}} {{col-2}} {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! # ! Ime ! Nastopi |- !1 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adelardo Rodríguez]] |553 |- !2 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Tomás Reñones]] |483 |- !3 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Koke]]* |476 |- !4 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Enrique Collar]] |470 |- !5 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Carlos Aguilera]] |456 |- !6 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Isacio Calleja]] |421 |- !7 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Gabi]] |417 |- !8 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Fernando Torres]] |404 |- !9 |align="left"|{{flagicon|Uruguay}} [[Diego Godín]] |389 |- !10 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Luis Aragonés]] |368 |} &nbsp;*še vedno igra za klub ===Nogometaši z največ zadetki=== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! # ! Ime ! Zadetki |- !1 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Luis Aragonés]] |173 |- !2 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adrián Escudero]] |169 |- !3 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Paco Campos]] |144 |- !4 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[José Eulogio Gárate]] |135 |- !5 |align="left"|{{flagicon|France}} [[Antoine Griezmann]] |133 |- !6 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Fernando Torres]] |129 |- !7 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Joaquín Peiró]] |125 |- !8 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Adelardo Rodríguez]] |113 |- !9 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[Enrique Collar]] |105 |- !10 |align="left"|{{flagicon|Spain}} [[José Juncosa]] |103 |} {{col-end}} == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{SocialLinks}} {{Atlético Madrid}} {{Atlético Madrid squad}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Šport v Madridu]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1903]] [[Kategorija:Atlético de Madrid|*]] 4q9s7b2r5eo4zu81c8uee8ko67jvwcu 0 382844 6758328 6285346 2026-09-29T13:35:53Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758328 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:KAI T-50 ''Golden Eagle''}} {|{{Infobox aircraft begin |name= T-50 Golden Eagle |image= ROK Air Force TA-50(06-008) (4340109745).jpg |caption= Južnokorejski TA-50 leta 2010 |alt= }}{{Infobox aircraft type |type= [[Šolsko vojaško letalo]]/[[Lovsko letalo]] |manufacturer= [[Korea Aerospace Industries]] (s pomočjp [[Lockheed Martin]]a) |designer=<!--Only appropriate for single designers, not project leaders--> |first flight= 20. avgusta 2002<ref name=Flug_Revue>[https://web.archive.org/web/20100505130612/http://www.flug-revue.rotor.com/FRTypen/FRKTX-2.htm "Korean Aerospace T-50 Golden Eagle"]. Flug Revue, 8 July 2004. [https://web.archive.org/web/20080611102431/http://www.flug-revue.rotor.com/FRTypen/FRKTX-2.htm copy archived 11 June 2008].</ref> |introduced= 22 February 2005<ref name=ThomasNet>[http://news.thomasnet.com/companystory/478296 First T-50 Golden Eagles Delivered to Korean Air Force; Only Supersonic Trainer in Production Today]. Lockheed Martin, 22 February 2006.</ref> |retired= |number built= 82 |status= V uporabi |produced= 2001–do danes |unit cost= T-50: US$21 milijonov (2008)<ref name=Def_News>[http://www.defensenews.com/story.php?i=3693392 "S. Korea To Tout T-50 Trainer to Singapore"]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. ''Defense News'', 26 August 2008.</ref> <br>TA-50: US$25 million (2011) <br>FA-50: US$30 milijonov (2012)<ref name=fgfa-50>[http://www.flightglobal.com/news/articles/seoul-places-600m-order-for-20-fa-50s-366500/ Seoul places $600m order for 20 FA-50s]</ref> |primary user= [[Južnokorejske letalske sile]] <!--Limit one (1) primary user. Top 4 users listed in 'primary user' and 'more users' fields based on number of their fleets. --> |more users= [[Indonezijske letalske sile]] <br>[[Filipinske letalske sile]] <br>[[Iraške letalske sile]]<!-- This field is limited to THREE 'more users'. --> |developed from = |variants with their own articles = }} |} '''KAI T-50 Golden Eagle''' (골든이글, "zlati [[orel]]") je južnokorejski visokosposobni nadzvočni [[šolsko vojaško letalo|trenažer]]. Lahko se uporablja tudi kot lahko [[lovsko letalo]]. Letalo je razvilo podjetje [[Korea Aerospace Industries]] (KAI) s pomočjo ameriškega [[Lockheed Martin]]. T-50 je prvo južnokorejsko nadzvočno letalo in eden izmed redkih nadzvočnih trenažerjev na svetu.<ref name=Due_in_2013>[http://www.koreatimes.co.kr/www/news/nation/2008/12/205_37021.html "Domestic Light Attack Jets Due in 2013"]. [[The Korea Times]], 30 December 2008.</ref>Razvoj se je začel v poznih 1990ih, v uporabo je vstopil leta 2005 pri Južnokorejskih letalskih silah (ROKAF). T-50 je eden izmed kandidatov za ameriški program T-X.<ref name=fg_re-engining>[http://www.flightglobal.com/articles/2011/05/24/357148/lockheed-ponders-t-50-re-engining-for-t-x-programme.html Lockheed ponders T-50 re-engining for T-X programme]</ref> [[File:KAI T-50 Golden Eable by Ryabtsev.jpg|thumb|right|T-50 Južnokorejskih letalski sil (ROKAF) leta2005]] T-50 uporablja [[fly-by-wire]] krmilni sistem. Poganja ga en [[turboventilatorski motor]] z dodatnim zgorevanjem [[General Electric F404]]. Največja hitrost je okrog Mach 1,5 - 1,770 km/h. ==Specifikacije== [[File:FA-50 Fighting Eagle Test Flight.jpg|thumb|FA-50 testni let]] [[File:FA-50 Fighting Eagle First delivery 1.jpg|thumb|FA-50]] [[File:Lead In Fighter Trainer TA-50 in KAI.jpg|thumb|TA-50]] [[File:T-50 Golden Eagle Lining up.jpg|thumb|T-50 Golden Eagle v vrsti]] {{aircraft specifications |plane or copter?=plane |jet or prop?=jet |ref=Korea Aerospace,<ref name=KAI_specs>[http://www.koreaaero.com/english/product/fixedwing_t-50.asp T-50 Family, Specification & Performance]. Korea Aerospace.</ref> Lockheed Martin<ref name=LM_specs>[http://www.lockheedmartin.com/us/products/t50/t-50-specifications.html T-50 Golden Eagle Product Specification]. Lockheed Martin.</ref> |crew=2 |length main=43,1 ft |length alt=13,14 m |span main=31 ft |span alt=9,45 m |height main=16,2 ft |height alt=4,94 m |area main= 23,69 m² |area alt= |airfoil= |empty weight main=14285 lb |empty weight alt=6470 kg |loaded weight main= |loaded weight alt= |max takeoff weight main=27300 lb |max takeoff weight alt=12300 kg |more general= |engine (jet)= [[General Electric F404]] (licenčno proizvajan pri podjetju [[Samsung Techwin]]) |type of jet=[[turbofan]] z dodatnim zgorevanjem |number of jets= 1 |thrust main= 11925 lbf |thrust alt= 53,07 kN |afterburning thrust main= 17700 lbf |afterburning thrust alt= 78,7 kN |max speed main= Mach 1,5 |max speed alt= 1770 km/h, na višini 3000 m |max speed more= |cruise speed main= |cruise speed alt= |combat radius main= |combat radius alt= |combat radius more= |range main=1150 milj |range alt=1851 km |ceiling main=48000 ft |ceiling alt=14630 m |climb rate main= 39000 ft/min |climb rate alt= 11887 m/min |loading main= |loading alt= |thrust/weight=0,96 |more performance= *'''Največja G-obremenitev:''' -3 g / +8 g <!-- |armament= not used with guns, etc --> |guns= 1× [[20 mm caliber|20 mm (0.787 in)]] [[M61 Vulcan]] [[Gatlingov top]] |hardpoints= 7 nosilcev za do 3740 kg orožja ali drugega tovora |hardpoint capacity= |rockets= <br> **[[Hydra 70]] **[[LOGIR]] |missiles=<br> *'''Rakete zrak-zrak:''' **[[AIM-9 Sidewinder]] **[[AIM-120 AMRAAM]] *'''Rakete zrak-zemlja:''' **[[AGM-65 Maverick]] |bombs= <br> **[[Mark 82 bomba]] **[[Mark 83 bomba]] **CBU-97/105 kasetna bomba **[[JDAM]] bombe **[[WCMD]] |avionics= *[[AN/APG-67]] (T-50) *[[EL/M-2032]] (TA-50 in FA-50) *Lockheed Martin Advanced Avionics }} ==Glej tudi== * [[General Dynamics F-16 Fighting Falcon]] * [[AIDC F-CK-1 Ching-kuo]] * [[Guidžou JL-9]] * [[Hongdu L-15]] * [[Hongdu JL-8]] * [[Jakovljev Jak-130]] * [[Alenia Aermacchi M-346 Master]] ==Reference== {{sklici|1}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|T-50 Golden Eagle}} * [http://www.koreaaero.com/english/product/fixedwing_t-50.asp KAI T-50 page] * [http://www.lockheedmartin.com/us/products/t50.html Lockheed Martin T-50 product page] * [http://www.deagel.com/Trainers-and-Light-Attack-Aircraft/T-50-Golden-Eagle_a000528001.aspx T-50 page on Deagel.com] {{Lockheed Martin}} {{Reaktivna lovska letala}} {{Šolska vojaška letala}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letala KAI]] [[Kategorija:Šolska vojaška letala]] [[Kategorija:Lovska letala]] 713h09b3ndfr662t3aciiim6qbd4rnf 0 383922 6758302 6610451 2026-09-29T12:36:48Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758302 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Juan Gris | image = <!--WD--> | birth_date = <!--WD--> | birth_place = <!--WD--> | death_date = <!--WD--> | death_place = <!--WD--> | other_names = José Victoriano Carmelo Carlos González-Pérez | known_for = [[Kubizem|kubizmu]] | occupation = <!--WD--> }} '''José Victoriano Carmelo Carlos González-Pérez''', znan pod imenom '''Juan Gris''', [[Španci|španski]] [[slikar]], * [[23. marec]] [[1887]], [[Madrid]], [[Španja]], † [[11. maj]] [[1927]], [[Boulogne-Billancourt]], [[Francija]]. Je predstavnik [[kubizem|kubizma]], ki je od leta 1906 živel in deloval v [[Francija|Franciji]]. == Biografija == Juan Gris je študiral med letoma 1902 in 1904 industrijsko oblikovanje oz. dizajn na Escuela de Artes y Manufacturas v [[Madrid]]u in je v tem času že oblikoval lokalne časopise. Med letoma 1904 in 1905 je študiral slikarstvo z akademskim slikarjem [[José Maria Carbonero|Joséjem Mario Carbonerom]]. Leta 1906 se je preselil v [[Pariz]], kjer se je spopriateljeval z umetniki kot so [[Henri Matisse]], [[Georges Braque]] in [[Fernand Léger]]; leta 1915 ga je slikal njegov prijatelj [[Amedeo Modigliani]]. V Parizu je tudi srečal rojaka [[Pablo Picasso|Pabla Picassa]], s katerim je tudi imel prijateljske vezi. Njegov portret Pabla Picassa iz leta 1912 velja za eno od prvih kubističnih slik, ki jih nista naslikala Pablo Picasso ali [[Georges Braque]]. Čeprav je zgodaj predložil časopisom humoristične ilustracije, kot so ''L'Assiette au beurre'' (''Krožnik z maslom'')<ref>{{Navedi splet |url=http://www.assietteaubeurre.com |title=arhivska kopija |access-date=2015-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060502142611/http://www.assietteaubeurre.com/ |archive-date=2006-05-02 |url-status=dead}}</ref>, ''Le Charivari'' (''Chiavari''), in ''Le Cri de Paris'' (''Krik Pariza''), se je Gris s slikarstvom zares ukvarjal šele od leta 1910 dalje. V začetku leta 1912 je razvil svoj lastni kubistični slog. Glavno obdobje je med letoma 1914 in 1918. Na začetku je še pod vplivom ''analitičnega kubizma'', vendar je prešel po letu 1915 k ''sintetičnemu kubizmu'', katerega zastopnik je postal. Leta 1922 je slikal prve gledališke odre in kostume za [[Serge de Diaghilev|Sergeja Diaghileva]]. Gris je konceptualiziral svoje estetske teorije večinoma med letoma 1924 in 1925. Leta 1924 je na [[Sorbona|Sorboni]] predstavil svoje poglede na slikarstvo v delu ''Des possibilités de la peinture'' (''O možnostih slikarstva''). Pomembne razstave je imel v galeriji Simon v Parizu ter v galeriji Flechtheim v [[Berlin]]u leta 1923 ter v galeriji Flechtheim v [[Düsseldorf]]u leta 1925. Juan Gris je umrl 11. maja 1927 v [[Boulogne-Billancourt]]u v starosti 40 let, zapustil je ženo Josette ter sina Georga. [[Gertrude Stein]] priznava, da je, čeprav je Gris imel Picassa za svojega učitelja, Gris »edina oseba, ki bi jo hotel Picasso zavestno izbrisati z zemljevida«.<ref>''[Gris] était la seule personne que Picasso aurait volontairement éliminé de la carte''</ref> [[Salvador Dalí]] meni: ''Juan Gris je največji kubistični slikar, bolj važen od Picassa, ker je bolj resničen. Picasso je stalno bil pervzet od želje da bi razumel način slikanja Grisa, katerih platna so bila tehnično vedno brezhibna, z brezhibno homogeniteto, medtem ko sam nikdar ni uspel napolniti površine na zadovoljujoč način, saj je le s težavo prekril platna s kislo snovjo. Nenehno je spraševal: »Kaj si tu uporabljal? – Terpentin.« Poskusil je mešanico, ni uspel, nato zadevo opustil in prešel k čem drugem, postal je neučakan.''<ref>''Juan Gris est le plus grand des peintres cubistes, plus important que Picasso parce que plus vrai. Picasso était constamment tourmenté par le désir de comprendre la manière de Gris dont les tableaux étaient techniquement toujours aboutis, d'une homogénéité parfaite, alors qu'il ne parvenait jamais à remplir ses surfaces de façon satisfaisante, couvrant avec difficulté la toile d'une matière aigre. Il interrogeait sans cesse : « Qu'est-ce que tu mets là ? — De la térébenthine. » Il essayait le mélange, échouait, abandonnait aussitôt, passant à autre chose, divin impatient.'' Dali/Pauwels: Les Passions selon Dali. éditions Denoël, 2004, ISBN 2-207-25620-0.</ref> [[Koroški Slovenci|Koroškoslovenski]] pesnik [[Bojan-Ilija Schnabl]] je posvetil Grisu oz. njegovemu delu, ki je bilo razstavljeno leta 2005 v posebni razstavi v Centru Reina Sofija v Madridu, dve pesmi v svoji večjezični zbirki ''[[Voyages d’amour – Potovanja ljubezni]]'', in sicer »Juan Gris, ''Paysage à Céret'' (1913)« ter »Gris de ''Gris''«.<ref>Bojan-Ilija Schnabl: Voyages d’amour – Potovanja ljubezni. Ključ (BiH): Založba Clavis, 2004, str. 30 in 31, ISBN 9958-9568-3-6 {{COBISS|ID=15537414}}</ref> == Dela == * ''Le Livre'' (''knjiga''), 1911, olje na platnu, <small>55 × 46&nbsp;cm</small> * ''Le Lavabo'' (''umivalnik''), 1912, kolaž iz kosov ogledala * ''La Guitare'' (''kitara''), 1913, olje na papirju nalepljenem na platnu, 73 × 60|cm * ''Paysage et maisons à [[Céret]]'' (''pokrajina in hiša v Céret-ju'', 1913, olje na platnu, <small>100 × 65&nbsp;cm</small> * ''Le Paquet de Café'' (''zavojček kave''), 1914 * ''Verre et journal'' (''kozarec in časopis''), 1915, olje na platnu, <small>41 × 27,3&nbsp;cm</small> * ''Guitare'' (''kitara''), 1915, kolaž * ''Arlequin assis à la guitare'' (''Harlekin s kitaro''), 1919, olje na platnu, <small>116 × 89&nbsp;cm</small><ref>Musée national d'Art moderne, Centre Pompidou, Paris. Reproduction dans ''Parcours des arts'' n° 27, Juillet-août-septembre 2011, str. 50.</ref> * ''Guitare face à la mer'' (''kitara pred morjem''), 1924, akril na platnu, <small>50 × 60</small> * ''La Jalousie'' (''ljubosumnost''), 1914 * ''Le Canigou'' (''Gora Canigou''), 1921 * ''Guitare, verre et compotier'' (''kitara, kozarec in kompotnik''), 1918 * ''Guitare et compotier'' (''kitara in kompotnik''), 1926-27<ref>http://www.fundacion.telefonica.com/es/arte_cultura/patrimonio_artistico/detalle/118 , naslov:Guitare et compotier, domaöa stran: Fundación Telefónica</ref> == Galerija slik == <gallery> slika:Juan Gris Portrait Maurice Raynal.jpg|''Portrait de Maurice Raynal'' (1911) slika:Juan Gris Portrait Germaine Raynal.jpg|''Portrait de Germaine Raynal'' (1912) slika:Juan Gris - Portrait of Pablo Picasso - Google Art Project.jpg|''Portrait de [[Pablo Picasso]]'' (1912) slika:Juan Gris - Violin and Checkerboard.jpg|''Violin and Checkerboard'' (1913) slika:Gris - La Bouteille de rhum et le journal.jpg|''La Bouteille de rhum et le journal'' (1913-1914) slika:Portrait of Josette 1916 Juan Gris.jpg|''Portrait de Josette'' (1916) slika:Newspaper and Fruit Dish Juan Gris.jpeg|''Journal et fruits'' (1916) slika:Juan Gris - Pierrot I 1919.jpg|''Pierrot'' (1919) slika:Juan Gris - Harlequin with Guitar.jpg|''Arlequin assis à la guitare'' (1919) slika:Juan Gris - Still Life with Fruit Dish and Mandolin.jpg|''Nature morte avec fruits et mandoline'' (1919) slika:Juan Gris - Pierrot 1921.jpg|''Pierrot'' (1921) slika:Le Canigou Juan Gris.jpeg|''Le Canigou'' (1921) slika:View across the Bay 1921 Juan Gris.jpg|''Vue sur la baie'' (1921) </gallery> == Viri== === Opombe in reference === {{sklici}} === Literatura === * Juan Gris, ''Écrits'', La Nerthe, 2014, ISBN 978-2-916862-54-5 == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.photo.rmn.fr/cf/htm/CSearchT.aspx?V=CSearchT&SID=22S39UWEPUEFX&E=S_22S39UWEPUEFX&NoR=500&New=T Juan Gris] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070313151805/http://www.photo.rmn.fr/cf/htm/CSearchT.aspx?V=CSearchT&SID=22S39UWEPUEFX&E=S_22S39UWEPUEFX&NoR=500&New=T |date=2007-03-13 }} na domači strani [[Réunion des musées nationaux]] * [http://www.centrepompidou.fr/education/ressources/ENS-cubisme/Cubisme.htm#gris Analiza del ''le livre'' (1911) in ''le petit déjeuner'' (1915)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071125061920/http://www.centrepompidou.fr/education/ressources/ENS-cubisme/Cubisme.htm#gris |date=2007-11-25 }}, na domači strani [[Centre Pompidou]]ja {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gris, Juan}} [[Kategorija:Rojeni leta 1887]] [[Kategorija:umrli leta 1927]] [[Kategorija:Španski slikarji]] [[Kategorija:Kubistični slikarji]] 6k8gbdwcibbmr8k45gexmfo4n8yytn8 0 384139 6758361 6757246 2026-09-29T14:45:36Z Pinky sl 2932 /* Classification */ 6758361 wikitext text/x-wiki {{Short description|Division of cartilaginous fishes}} {{Automatic taxobox | name = Skati | image = Atlantic mobula lisbon.jpg | image_caption = Mala manta (''Mobula mobular'') | fossil_range = {{fossilrange|Zgodnja jura|recentno}}<ref name="conv">{{cite journal | last=Aschliman | first=Neil C. | last2=Nishida | first2=Mutsumi | last3=Miya | first3=Masaki | last4=Inoue | first4=Jun G. | last5=Rosana | first5=Kerri M. | last6=Naylor | first6=Gavin J.P. | title=Body plan convergence in the evolution of skates and rays (Chondrichthyes: Batoidea) | journal=Molecular Phylogenetics and Evolution | url=https://www.sciencedirect.com/science/article/abs/pii/S1055790311005252 | publisher=Elsevier BV | volume=63 | issue=1 | year=2012 | doi=10.1016/j.ympev.2011.12.012 | pages=28–42| url-access=subscription }}</ref> | taxon = Batomorphi | authority = [[Leonard Compagno|Compagno]], 1973 | subdivision_ranks = Redovi | subdivision = *{{extinct}}[[Apolithabatiformes]] * [[Myliobatiformes]] (morski biči in sorodstvo) * [[Rajiformes]] (pravi skati) * [[Rhinopristiformes]] (pilarji) * [[Torpediniformes]] (električni skati) | synonyms = *Batoidimorpha * Batoidea }} '''Skati''' ([[znanstveno ime]] '''Batomorphi''') je [[Oddelek (taksonomija)|oddelek]] rib [[hrustančnice|hrustančnic]]. Ta takson včasih obravnavajo kot [[Red (biologija)|nadred]] '''Batoidea''', vendar 5. izdaja dela ''[[Fishes of the World]]'' skupino Batomorphi opredeljuje kot oddelek.<ref>{{Cite book |last=Nelson |first=Joseph Schieser |title=Fishes of the world |date=2016 |publisher=John Wiley & Sons |isbn=978-1-119-17484-4 |edition=Fifth |location=Hoboken, New Jersey}}</ref><ref name = Nelson5>{{cite book |author1=Nelson, J.S. |author1-link=Joseph S. Nelson |author2=Grande, T.C. |author3=Wilson, M.V.H. |year=2016 |title=Fishes of the World |edition=5th |publisher=[[John Wiley & Sons]] |location=Hoboken, NJ |page=80 |isbn=978-1-118-34233-6 |lccn=2015037522 |oclc=951899884 |ol=25909650M |doi=10.1002/9781119174844}}</ref> Skupina Batomorphi skupaj z [[morski psi|morskimi psi]] (oddelek Selachii) sestavlja podrazred [[Elasmobranchii]]. Skati so najbolj vrstno bogata skupina hrustančnic, ki vključuje več kot 600 vrst v 26 [[Družina (biologija)|družinah]]. Za razliko od morskih psov so skati zaradi razširjenih prsnih [[plavut]]i sploščene [[romb|romboidne]] oblike. Skate v splošnem delimo na štiri rede, in sicer na [[Myliobatiformes|morske biče]] (Myliobatiformes), [[Rajiformes|prave skate]] (Rajiformes), [[Torpediniformes|električne skate]] ali tršnjake (Torpediniformes) ter [[Rhinopristiformes|pilarje]] (Rhinopristiformes). Večina skatov biva blizu morskega dna ob obalah. Prehrana se razlikuje od skupine do skupine, vendar je večina skatov [[mesojed]]ih. Razmnožujejo se z [[notranja oploditev|notranjo oploditvijo]]. Morski biči imajo na koncu repa [[strup]]eno bodico, ki jo sicer dokaj redko uporabijo v samoobrambi. Poškodbe zaradi vbodov so pri človeku dokaj redke, do njih pa povečini pride takrat, kadar človek pomotoma stopi na skata, ki je zakopan v pesku oz. [[sediment]]u. Medijsko najodmevnejša je bila smrt [[Steve Irwin|Steva Irwina]], [[Avstralci|avstralskega]] [[zoolog]]a, ki ga je morski bič zabodel neposredno v [[srce]], zaradi česar je [[Krvavitev|izkrvavel]].<ref>{{navedi novice|last=Selby|first=J.|title=Steve Irwin’s final words: Cameraman present at death opens up about deadly stingray attack for the first time|url=http://www.independent.co.uk/news/people/news/steve-irwins-final-words-cameraman-present-at-death-opens-up-about-deadly-stingray-attack-for-the-first-time-9181077.html|accessdate=10.3.2014|newspaper=The Independent|date=2014-03-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20140310154552/http://www.independent.co.uk/news/people/news/steve-irwins-final-words-cameraman-present-at-death-opens-up-about-deadly-stingray-attack-for-the-first-time-9181077.html|archive-date=2014-03-10|url-status=dead}}</ref> == Telesne značilnosti == {{Več slik | align = left | direction = vertical | width = 200 | image1 = Spotted Eagle Ray (Aetobatus narinari)2.jpg | caption1 = Pegasti narinari (''Aetobatus narinari'') je tipičen primer skata s sploščenim romboidnim telesom. | image2 = Rhina ancylostoma-2.jpg | caption2 = Skat ''Rhina ancylostoma'' je na videz zelo podoben morskemu psu. }} Kot pri vseh hrustančnicah je tudi notranji skelet (endoskelet) skatov zgrajen iz [[hrustanec|hrustanca]]. Pri večini skatov je telo sploščene romboidne oblike zaradi širokih prsnih plavuti, podobnih [[perut|perutim]]. Izjema pri tem so pilarji oz. žagarice ter skat ''Rhina ancylostoma'', ki je zelo podoben morskemu psu. Po drugi strani imajo nekateri morski psi, kot je [[navadni sklač]], sploščeno telo, ki je podobno skatu. Najmanjše vrste skatov merijo v premeru okoli 30 cm, medtem kot ima lahko npr. orjaška manta premer do 9 m. Skržne reže se pri skatih nahajajo na spodnji (ventralni) strani telesa, medtem ko se pri morskih psih ob straneh pri glavi. Repna plavut je zakrnela ali celo odsotna, zato plavajo s pomočjo velikih prsnih plavuti. Pri električnih skatih se v prsnih plavutih nahajata [[električni organ|električna organa]], ki sta bistvena za navigacijo, sporazumevanje in iskanje plena ter za onesposabljanje plena ali obrambo pred [[plenilstvo|plenilcem]]. Morski biči imajo biču podoben rep, na koncu katerega se nahaja ena ali dve bodici. Bodice so povezan s [[strup]]nimi [[žleza|žlezami]]. Večina mant, ki spadajo med morske biče, sicer nima bodic na repu. Pravi skati imajo mesnati rep, ki nima bodic. Oči se nahajajo na zgornji strani glave, medtem ko so usta na spodnji strani. V ustih se nahajajo številni drobni zobci ali široke zobne plošče. Pri pilarjih je zgornja čeljust preoblikovana v ''rostrum'', dolgo strukturo podobno meču, ki ima na vsaki strani zobe. Pilarji jo uporabljajo na podoben način kot »grablje«, s katerimi izkopavajo [[školjke]] iz sedimenta, ob napadu plenilca pa tudi v samoobrambi. == Razmnoževanje == Skati se razmnožujejo [[spolno razmnoževanje|spolno]] preko [[notranja oploditev|notranje oploditve]]. Ta ima pred [[zunanja oploditev|zunanjo oploditvijo]] številne prednosti, saj je za oploditev potrebne manj [[sperma|semenske tekočine]] (sperme), [[jajčece|jajčeca]] pa niso izpostavljena plenilcem. Višek energije, vložene v razmnoževanje, se tako ne porazgubi v okolje.<ref>{{navedi splet|url = http://www.marinebiodiversity.ca/skatesandrays/Reproduction%20Overall.htm|title = Reproduction overall | work = Skates and rays of Atlantic Canada |publisher= Canadian Shark Research Lab, Bedford Institute of Oceanography & Marine Fish Species, Risk Section, Northwest Atlantic Fisheries Center | accessdate =2015-01-11}}</ref> Med parjenjem samci prenesejo spermo v [[kloaka|kloako]] samice preko ''pterigopodija'', zunanjega [[spolni organ|spolnega organa]]. Nekateri skati, predvsem pravi skati, so [[jajcerodnost|jajcerodni]] (oviparni), pri čemer se mladiči izvalijo iz jajc, ki jih samica zakoplje v mehek sediment, ostali pa so [[živorodnost|živorodni]] (viviparni), pri čemer se zarodek (embrij) razvije v materinem telesu. Mnogo od teh, predvsem električni skati,<ref>{{navedi splet |url= http://www.sheppardsoftware.com/content/animals/animals/fish/shark_electricray.htm|title=Electric Rays |accessdate=2015-01-11 |publisher=Sheppard Software}}</ref> pilarji<ref>{{IUCN2012|assessors=Compagno LJV, Cook SF & Fowler SL.|year=2006|id=18174|title=Pristis microdon|downloaded=6.3.2013|version=2012.2}}</ref> in morski biči so ovoviviparni, kar pomeni, da se zarodek sicer razvija v materinem telesu, vendar znotraj jajc, kjer dobiva hrano iz rumenjaka. Poleg tega dobivajo zarodki hrano še od [[maternica|maternice]], ki izloča t. i. maternično mleko oz. histotrof. Osebek se nato izvali v materinem telesu, zaradi česar je žival navidezno živorodna. == Življenjski prostor in prehrana == [[Slika:Pfauenaugen-Stechrochen - Ocellate river stingray - Potamotrygon motoro.jpg|thumb|right|200px|Rečni morski biči predstavljajo izjemo med skati, saj bivajo v sladkih vodah in ne v morju.]] Večina skatov biva v plitvinah blizu morskega dna ob obali, včasih zaidejo v [[estuarij]]e. Izjema so npr. mante, ki živijo na odprtem morju. Skati bivajo v različnih [[podnebni pas|podnebnih pasovih]], večina vrst pa je [[Kozmopolit (biogeografija)|kozmopolitskih]], kar pomeni, da se življenjski prostor ([[habitat]]) razteza preko različnih podnebnih pasov, od hladnih in zmerno toplih do subtropskih in [[tropi|tropskih]]. Rečni morski biči bivajo v sladkih vodnih sistemih v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]]. Prehrana skatov se razlikuje od skupine do skupine. Večina skatov je mesojedih. Glavne zvrsti plena so manjši [[raki]] in [[mehkužci]], pri [[Myliobatidae|morskih golobih]] predvsem [[polži]], ki jih iz sedimenta izkopljejo s pomočjo močnega curka vode, pri pilarjih pa [[školjke]], ki jih izkopljejo s pomočjo rostruma. Med morskimi golobi se [[Manta|mante]] tako kot največje vrste morskih psov (recimo [[kitovec|kitovci]]) prehranjujejo s [[plankton]]om. Električni skati z električnimi sunki onesposobijo [[ribe]]. == Strupenost == Morski biči, ki imajo med vsemi skati edini strupene bodice na koncu repa, niso agresivne živali. Tudi v samoobrambi le redko uporabijo strupene bodice; ob nevarnosti najpogosteje hitro odplavajo stran. Človeku nevarni so predvsem morski biči, ki pripadajo družinam [[Dasyatidae]], [[Urotrygonidae]], [[Potamotrygonidae]] in [[Urolophidae]]; pripadniki slednje družine so po nekaterih podatkih človeku najnevarnejši.{{sfn|Mebs|2010|p=113}} V [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]] opisujejo do 2.000 primerov poškodb zaradi vbodov, v [[Kolumbija|Kolumbiji]] do 1.000 primerov zaradi vbodov rečnih morskih bičev. V eni od podeželskih bolnišnic v času petih let opisujejo osem smrtnih primerov, 23 [[amputacija|amputacij]] (odstranitev celega uda ali njegovega dela) ter 114 težjih poškodb.{{sfn|Mebs|2010|p=114}} Ena od najpogostejših okoliščin, v kateri pride do vboda, je plavanje v plitvih vodah in stopanje po mehkem morskem dnu ali rečnem mulju, v katerem je lahko zakopan morski bič. Ko človek nenamerno stopi na žival, ga ta nemudoma vbode v nogo, ki je tako najpogostejše mesto vboda, pri majhnih otrocih pa sta ostali pogosti mesti še trebuh in prsni koš. Druga pogosta okoliščina je [[ribolov]], saj je morski bič, ulovljen v mrežo ali na trnek, močno vznemirjen in opleta naokoli z repom, kar lahko poškoduje ribiča. Fotografiranje, zasledovanje in podobne aktivnosti s strani potapljačev morskega biča prav tako lahko vznemirijo. [[Slika:Stringray's sting.jpg|thumb|right|250px|Bodica morskega biča z zazobki ob straneh]] Velikost strupenih bodic se med vrstami morskih bičev razlikuje: pripadniki družine [[Gymnuridae]] imajo slabo razvite bodice z dolžino do 2,5 cm, medtem ko imajo morski golobi močne bodice z dolžino do 12 cm. Pri večjih vrstah je bodica lahko dolga tudi do 37 cm. Bodica je zgrajena iz močne hrustančevine, imenovane vazodentin, ki zlahka predre človeško kožo. Ob straneh se nahajajo zazobki, zaradi česar je globoko zasajeno bodico zelo težko izvleči in je potrebna [[kirurgija|kirurška]] pomoč. Na spodnji strani bodic po celi dolžini potekata dva žlebova, izpolnjena z [[žleza|žleznim tkivom]], ki izloča [[strup]]. Žlezno tkivo in vazodentin sta pokrita z [[vrhnjica|vrhnjico]] (epitelom), ki se pretrga ob vstopu v tkivu, zaradi česar se v okolico rane prične sproščati strup. Bodice se pogosto prelomijo v telesu žrtve, zato je potrebna kirurška odstranitev odlomljenih delov. Strup morskih bičev je mešanica [[toksin|toksičnih]] [[beljakovina|beljakovin]], ki so občutljive na toploto in zaradi [[denaturacija|denaturacije]] v veliki meri izgubijo učinek že pri temperaturi 50 °C. Iz strupa morskega biča ''Urolophus halleri'' so bile izolirane [[fosfodiesteraza|fosfodiesteraze]] in [[5'-nukleotidaza|5'-nukleotidaze]], iz strupa ''Potamotrygon falknerii'' pa [[proteaza|proteaze]] in [[hialuronidaza|hialuronidaze]]. Študije kažejo, da strup morskih bičev učinkuje na sistemski ravni predvsem na [[obtočila]] in neposredno na [[srčna mišica|srčno mišičnino]], vendar ne zavira prevajanja signala v [[motorična ploščica|motorični ploščici]]; [[peptid]] orpotrin v strupu ''Potamotrygon orbignyji'' ima npr. [[vazokonstrikcija|vazokonstrikcijski]] učinek (tj. oži krvne žile). === Klinična slika in zdravljenje === [[Slika:Stingray injury.jpg|thumb|right|200px|Namakanje prizadetega dela v topli vodi lahko olajša bolečino preko denaturacije toksičnih beljakovin.]] Dolge bodice povzročijo globoko rano, ki se ob neustrezni obravnavi lahko [[okužba|okuži]] in celo privede do amputacije. Takoj po vbodu se pojavi močna [[bolečina]], ki se hitro okrepi in vztraja nekaj ur, tudi do 48 ur. Za vbode morskih bičev je značilno, da rane krvavijo razmeroma dolgo. Poleg tega se ob vbodu pojavi [[oteklina]] (edem), ki lahko zajame celoten ud. Od sistemskih učinkov, ki so v veliki meri posledica močne bolečine, se lahko pojavijo močno [[znojenje]], [[bruhanje]], [[slabost]], [[tesnoba]] (anksioznost), motnje [[srčni ritem|srčnega ritma]] in ostale motnje obtočil, kot je znižanje [[krvni tlak|krvnega tlaka]] oz. [[hipotenzija]]. Ob vbodu je treba nemudoma zapustiti morje oz. reko, v primeru, da poškodovanec tega ni sam zmožen, pa mu je treba seveda pri tem pomagati. Rano je treba izpirati s čisto vodo in sterilno obvezati, zarezovanje, izrezovanje in podobni postopki so odsvetovani. [[Esmarchova preveza]] pride v poštev začasno samo ob hudi krvavitvi zaradi poškodbe večje žile. Bodice se lahko odstrani samo v primeru, kadar ta ni pregloboko v tkivu, sicer se jo pusti v rani. Namakanje prizadetega dela v topli vodo lahko učinkovito zmanjša bolečino preko denaturacije toksičnih beljakovin. Pri tem je treba paziti predvsem na temperaturo vode, ki ne sme biti toplejša od 45 °C, da ne pride do dodatnih poškodb v smislu opeklin. Ud se namaka od 5 do 10 min; če v tem času bolečina ne popusti, se s postopkom preneha. V vsakem primeru je treba poiskati zdravniško pomoč. Za hitro obvladovanje bolečine se lahko v okolico rane vbrizga [[lokalni anestetik]], kot je [[lidokain]], učinkoviti pa so tudi [[opioid]]i, kot je [[pentazocin]], ki se jih daje [[Intramuskularna aplikacija|intramuskularno]] ali [[Intravenska aplikacija|intravensko]]. Rano je treba očistiti ter odstraniti vso mrtvino in bodico ali njene odlomljene dele. Rutinsko se opravi [[rentgensko slikanje]] (RTG) zaradi morebitnih odlomkov globoko v tkivu, pa tudi zaradi morebitne sekundarne [[bakterije|bakterijske]] okužbe v smislu [[plinska gangrena|plinske gangrene]]. Včasih odlomki niso dobro vidni pod rentgnetskim posnetkom; v tem primeru se opravi ultrazvočno preiskavo. Ob poškodbi prsnega koša, trebuha ali očesa se opravi [[računalniška tomografija]] (CT).<ref>{{navedi revijo |author1=Srinivasan S |author2=Bosco JIE |author3=Lohan R|year=2013 |title=Marine stingray injuries to the extremities: Series of three cases with emphasis on imaging |journal=J Postgrad Med|volume=59 |issue=4 |pages=309-11|doi=10.4103/0022-3859.123163|pmid=24346390 |url=http://www.jpgmonline.com/article.asp?issn=0022-3859;year=2013;volume=59;issue=4;spage=309;epage=311;aulast=Srinivasan}}</ref> Preveriti je treba status cepljenja proti [[tetanus]]u, morebitne sekundarne okužbe pa zahtevajo uporabo [[antibiotik]]a. Preventivna uporaba antibiotikov je nujna ob globoki in/ali umazani rani ter ob zapozneli obravnavi poškodbe. Po celoviti oskrbi so potrebni redni zdravstveni pregledi zaradi možnih zapletov, predvsem okužb ali prikritih krvavitev. ==Evolucija== Skati (Batomorpi) spadajo med starodavno linijo hrustančnic. Fosilni zobci (zobu podobne kožne luske), ki spominjajo na tiste pri današnjih [[hrustančnice|hrustančnicah]], segajo vsaj v [[ordovicij]], medtem ko najstarejši nedvoumni fosili hrustančnic izvirajo iz srednjega [[devon]]a. Znotraj te raznolike skupin ese je najpozneje v [[trias]]u razvil [[klad]] [[Neoselachii]]. Najbolje raziskani fosili tega klada izvirajo iz [[Jura|juro]]. Najstarejši potrjeni skat je ''[[Antiquaobatis]]'' iz [[pliensbachij]]a v [[Nemčija|Nemčiji]],<ref>{{cite journal |author1=Stumpf, Sebastian |author2=Kriwet, Jürgen |year=2019 |title=A new Pliensbachian elasmobranch (''Vertebrata'', ''Chondrichthyes'') assemblage from Europe, and its contribution to the understanding of late Early Jurassic elasmobranch diversity and distributional patterns |journal=PalZ |volume=93 |issue=4 |pages=637–658 |doi=10.1007/s12542-019-00451-4 |doi-access=free}}</ref> Ta [[klad]] danes predstavljajo [[morski psi]], [[pilarji]] in [[pravi skati|prave skate]].<ref>{{cite web |url=http://www.ucmp.berkeley.edu/vertebrates/basalfish/chondrofr.html |department=University of California Museum of Paleontology |publisher=U.C. Berkeley |title=Chondrichthyes: Fossil Record}}</ref> ===Klasifikacija=== Molekularni dokazi zavračajo domnevo, da so skati izpeljana veja morskih psov.<ref>{{cite journal |last1=Douady |first1=C.J. |last2=Dosay |first2=M. |last3=Shivji |first3=M.S. |last4=Stanhope |first4=M.J. |year=2003 |title=Molecular phylogenetic evidence refuting the hypothesis of Batoidea (rays and skates) as derived sharks |journal=Molecular Phylogenetics and Evolution |volume=26 |pages=215–221 |doi=10.1016/S1055-7903(02)00333-0 |pmid=12565032 |issue=2}}</ref> Znanstvena skupnost že dolgo enotno sprejema [[monofilija|monofilijo]] treh glavnih skupin: [[pravi skati]], [[Myliobatiformes|morski biči]] in [[električni skati]]. Skupaj z redom [[Rhinopristiformes]], te skupine sestavljajo štiri klasične in uveljavljene linije skatov, kar navaja tudi Nelson v svojem delu ''[[Fishes of the World]]'' iz leta 2006. Kljub temu pa natančne sorodstvene vezi med temi glavnimi linijami ter znotraj posameznih skupin ostajajo predmet različnih znanstvenih razprav in interpretacij. Spodnji [[kladogram]] temelji na obsežni [[Morfologija (biologija)|morfološki]] analizi sorodstvenih razmerij med skati, ki je bila objavljena leta 2004:<ref>{{cite book |first1=J.D. |last1=McEachran |last2=Aschliman |first2=N. |contribution=Phylogeny of batoidea |editor1-last=Carrier |editor1-first=J.C. |editor2-last=Musick |editor2-first=J.A. |editor3-last=Heithaus |editor3-first=M.R. |title=Biology of sharks and their relatives |location=Boca Raton, Florida |publisher=CRC Press |year=2004 |pages=79–114}}</ref> {{clade|style=font-size:85%;line-height:80% |label1=[[Chondrichthyes]] |1={{clade |label2=[[Elasmobranchii]] |1=[[Holocephali]] (vkl. [[Chimaera]]) [[File:Chimaera mon.JPG|70px]] |2={{clade |1=[[Selachimorpha]] (morski psi) [[File:Shark fish chondrichthyes.jpg|100px]] |label2='''Batoidea''' |2={{clade |1=[[Torpediniformes]] [[File:Torpedo nobiliana.jpg|65px]] |2={{clade |1=[[Rhinopristiformes]] [[File:Pristis microdon.jpg|110px]] |2={{clade |1=[[Rajiformes]] [[File:Raja montagui2.jpg|65px]] |2=[[Myliobatiformes]] [[File:Mobula mobular.jpg|60px]] }} }} }} }} }} }} {{clear}} Vendar pa je študija iz leta 2011 temeljito na novo ovrednotila filogenijo skativ, z uporabo [[nDNA|jedrne]] in [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijske DNK]] iz 37 [[takson]]ov, ki so predstavljali skoraj vse prepoznane družine in vse štiri tradicionalne glavne linije. To je precej obsežnejši in bolj raznolik nabor vzorčnih taksonov kot v kateri koli prejšnji študiji, njene ugotovitve pa se odražajo v spodnjem kladogramu.<ref name="conv" /> {{clade|style=font-size:85%;line-height:80% |label1=[[Chondrichthyes]] |1={{clade |label2=[[Elasmobranchii]] |1=[[Holocephali]] (vkl. [[Chimaera]]) [[File:Chimaera mon.JPG|70px]] |2={{clade |1=[[Selachimorpha]] (morski psi) [[File:Shark fish chondrichthyes.jpg|100px]] |label2='''Batoidea''' |2={{clade |1=[[Rajiformes]] (pravi skati) [[File:Raja montagui2.jpg|65px]] |2={{clade |1={{clade |1=[[Platyrhinidae]] |2=[[Torpediniformes]] (električni skati) [[File:Torpedo nobiliana.jpg|65px]] }} |2={{clade |1="Guitarfishes 1" ([[Trygonorrhinidae]]) [[File:Zapteryx brevirostris.jpg|85px]] |2={{clade |1="Guitarfishes 2" (vkl. [[Pristidae]] (pilarji)) [[File:Pristis microdon.jpg|110px]] |2={{clade |1=[[Zanobatidae]] |2=[[Myliobatoidei]] [[File:Mobula mobular.jpg|60px]] }} }} }} }} }} }} }} }} {{clear}} Naslednji kladogrami izvirajo iz filogenetskih analiz, ki temeljijo na študiji [[Morfologija (biologija)|morfologije]] skatov iz leta 2022 avtorjev Villalobosa-Segure in sodelavcev.;<ref name="Phylo">{{Cite journal|last1=Villalobos-Segura |first1=E. |last2=Marramà |first2=G. |last3=Carnevale |first3=G. |last4=Claeson |first4=K. M. |last5=Underwood |first5=C. J. |last6=Naylor |first6=G. J. P. |last7=Kriwet |first7=J. |title=The Phylogeny of Rays and Skates (Chondrichthyes: Elasmobranchii) Based on Morphological Characters Revisited |year=2022 |journal=Diversity |volume=14 |issue=6 |article-number=456 |doi=10.3390/d14060456 |pmid=35747489 |pmc=7612883 |bibcode=2022Diver..14..456V |doi-access=free }}</ref> {{cladogram|title=Based on parsimony|align=left|cladogram= {{clade |label1=[[Euselachii]] |1={{clade |1={{extinct}}[[Hybodontiformes]] |label2=[[Elasmobranchii]] |2={{clade |1=[[Selachimorpha]] |label2='''Batoidea''' |2={{clade |1={{clade |1={{extinct}}''[[Belemnobatis]]'' |2={{clade |1={{extinct}}''[[Spathobatis]]'' |2={{clade |1={{extinct}}''[[Asterodermus]]'' |2={{extinct}}''[[Kimmerobatis]]'' }} }} }} |2={{clade |1=[[Rhinopristiformes]] |2={{clade |1=[[Rajiformes]] |2={{clade |1=[[Torpediniformes]] |2=[[Myliobatiformes]] }} }} }} }} }} }} }} }} {{cladogram|title=Based on maximum likelihood|align=right|cladogram= {{clade |label1=[[Euselachii]] |1={{clade |1={{extinct}}[[Hybodontiformes]] |label2=[[Elasmobranchii]] |2={{clade |1=[[Selachimorpha]] |label2='''Batoidea''' |2={{clade |1={{extinct}}''[[Spathobatis]]'' |2={{clade |1={{extinct}}''[[Belemnobatis]]'' |2={{clade |1={{extinct}}''[[Asterodermus]]'' |2={{extinct}}''[[Kimmerobatis]]'' |3={{clade |1=[[Rajiformes]] |2={{clade |1=[[Rhinopristiformes]] |2={{clade |1=[[Torpediniformes]] |2=[[*Poddružinaiformes]] }} }} }} }} }} }} }} }} }} }} ===Podrazdelitev=== {| class=" wikitable" |- ! rowspan=2 | Red ! rowspan=2 | Slika ! rowspan=2 | Domače ime ! rowspan=2 | Družina ! rowspan=2 | Rod ! colspan=5 | Vrsta ! rowspan=2 | Komentar |- ! Skupaj ! [[File:CR IUCN 3 1.svg|class=noviewer]] ! [[File:EN IUCN 3 1.svg|class=noviewer]] ! [[File:VU IUCN 3 1.svg|class=noviewer]] ! [[File:EX IUCN 3 1.svg|class=noviewer]] |- ! style="background:rgb(110,110,170)" | ''[[Myliobatiformes|<span style="color:white;">Myliobatiformes</span>]]'' | [[File:Myliobatis aquila sasrája.jpg|140px]] | align=center | [[Morski biči]] in sorodstvo | align=center | 10 | align=center | 29 | align=center | 223 | align=center | 1 | align=center | 16 | align=center | 33 | align=center |1 | {{efn| [[Myliobatiformes]] include [[stingray]]s, [[butterfly ray]]s, [[eagle ray]]s, and [[manta ray]]s. They were formerly included in the order [[Rajiformes]], but more-recent [[phylogenetic]] studies have shown that they are a [[monophyletic group]], and that its more-[[Synapomorphy|derived]] members evolved their highly flattened shapes independently of the [[Skate (fish)|skate]]s.<ref name="nelson">{{cite book |title=Fishes of the World |author=Nelson, J.S. |edition=fourth |publisher=John Wiley |year=2006 |isbn=978-0-471-25031-9 |pages=69–82}}</ref>}} |- ! style="background:rgb(130,130,180)" | ''[[Rajiformes|<span style="color:white;">Rajiformes</span>]]'' | [[File:Amblyraja hyperborea1.jpg|140px]] | align=center | [[Rajiformes|Pravi skati]] in sorodstvo | align=center | 5 | align=center | 36 | align=center | 270 | align=center | 4 | align=center | 12 | align=center | 26 | align=center | | {{efn| [[Rajiformes]] include [[Skate (fish)|skate]]s, [[guitarfish]]es, and [[wedgefish]]es. They are distinguished by the presence of greatly enlarged [[pectoral fin]]s, which reach as far forward as the sides of the head, with a generally flattened body. The undulatory pectoral fin motion diagnostic to this taxon is known as rajiform locomotion. The eyes and spiracles are located on the upper surface of the body, and the gill slits on the underside. They have flattened, crushing teeth, and are generally carnivorous. Most species give birth to live young, although some lay eggs inside a protective capsule or [[mermaid's purse]].}} |- ! style="background:rgb(110,110,170)" | ''[[Torpediniformes|<span style="color:white;">Torpediniformes</span>]]'' | [[File:Torpedo torpedo corsica2.jpg|140px]] | align=center | [[Električni skati]] | align=center | 4 | align=center | 12 | align=center | 69 | align=center | 2 | align=center | | align=center | 9 | align=center | | {{efn| The electric rays have [[Electric organ (biology)|electric organ]]s in their pectoral fin discs that generate [[electric current]]. They are used to immobilize prey and for defense. The current is strong enough to stun humans, and the [[ancient Greeks]] and [[Ancient Rome|Roman]]s used these fish to treat ailments such as [[headache]]s.<ref name="bullock">{{cite book |last1=Bullock |first1=Theodore Holmes |last2=Hopkins |first2=Carl D. |last3=Popper |first3=Arthur N. |last4=Fay |first4=Richard R. |title=Electroreception |pages=5–7 |publisher=Springer |year=2005 |isbn=978-0-387-23192-1}}</ref>}}<ref name="bullock"/> |- ! style="background:rgb(130,130,180)" | ''[[Rhinopristiformes|<span style="color:white;">Rhinopristiformes</span>]]'' | [[File:Sawfish genova.jpg|140px]] | align=center | Pilarji in sorodstvo | align=center | 1 | align=center | 2 | align=center | 5–7 | align=center | 3–5 | align=center | 2 | align=center | | align=center | | {{efn| Pilarji so po obliki podobni morskim psom; imajo rep za plavanje in manjše prsne plavuti kot večina drugih skatov. TPrsne plavuti so pritrjene nad škrgami, kar je značilno za vse skate, zato imajo te ribe videz s široko glavo. Imajo dolg, ploščat gobec z vrsto zobu podobnih izrastkov na obeh straneh. Gobci so dolgi do 1,8 m in široki 30 cm ter služijo za udarjanje in nabadanje manjših rib ter brskanje po blatu za skritimi živalmi. Pilarji lahko vstopajo v sladkovodne reke in jezera. Nekatere vrste dosežejo skupno dolžino 6 m. Vse vrste pilarjev so ogrožene ali kritično ogrožene vrste.<ref name=Faria_etal_2013>{{cite journal |last1=Faria |first1=Vicente V. |last2=McDavitt |first2=Matthew T. |last3=Charvet |first3=Patricia |last4=Wiley |first4=Tonya R. |last5=Simpfendorfer |first5=Colin A. |last6=Naylor |first6=Gavin J.P. |year=2013 |title=Species delineation and global population structure of critically endangered sawfishes (Pristidae) |journal=Zoological Journal of the Linnean Society |volume=167 |pages=136–164 |doi=10.1111/j.1096-3642.2012.00872.x |doi-access=free}}</ref>}}<ref name=Faria_etal_2013/> |- ! style="background:rgb(110,110,170)" | ''[[Apolithabatiformes|<span style="color:white;">†Apolithabatiformes</span>]]'' | [[File:Asterodermus platypterus.JPG|140px]] | align=center | | align=center | 1 | align=center | 6 | align=center | 13 | align=center | | align=center | | align=center | | align=center | 13 | {{efn| Apolithabatiformes is an entirely extinct order of [[batoid]]s known exclusively from [[Mesozoic]] marine deposits, with a stratigraphic range spanning the [[Late Jurassic]] to the [[Early Cretaceous]]. No living representatives are known. Members are characterized by a dorsoventrally compressed body with broad, well-developed [[pectoral fin]] discs and a relatively slender, shark-like tail region. The best-known genus, ''[[Asterodermus]]'', is represented by exceptionally preserved specimens from the [[Solnhofen Limestone]] of [[Bavaria]], [[Germany]], including material that retains soft-tissue outlines of the pectoral disc. Like other early [[Batoidea|batoids]], members of this order are inferred to have been [[benthic]] predators, feeding on small invertebrates and fishes along shallow-marine substrates.}} |} [[File:Heliobatis radians Green River Formation (cropped).jpg|thumb|[[Early Eocene]] fossil [[whipray]] ''[[Heliobatis radians]]'']] [[File:Atlantic mobula lisbon.jpg|thumb|[[Mala manta]], ''Mobula mobular'']] ''Eschmeyer's Catalog of Fishes'' skate razvršča takole:<ref name = ECoF>{{cite web|url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification|title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification|access-date=29 October 2024|publisher=[[California Academy of Sciences]]}}</ref> * Red [[Torpediniformes]] **Družina [[Platyrhinidae]] <small>[[David Starr Jordan|D. S. Jordan]], 1923</small> **Družina [[Narkidae]] <small>[[Henry Weed Fowler|Fowler]], 1934</small> **Družina [[Narcinidae]], <small>[[Theodore Gill|Gill]], 1862</small> **Družina [[Hypnidae]] <small>Gill, 1862</small> **Družina [[Torpedinidae]] <small>[[Friedrich Gustav Jakob Henle|Henle]] 1834</small> *Red [[Rhinopristiformes]] **Družina [[Trygonorrhinidae]] <small>[[Peter R. Last|Last]], [[Bernard Séret|Séret]] & [[Gavin Naylor|Naylor]], 2016</small> **Družina [[Rhinobatidae]] <small>[[Charles Lucien Bonaparte|Bonaparte]], 1835</small> **Družina [[Rhinidae]] <small>[[Johannes Peter Müller|J. P. Müller]] & Henle, 1841</small> **Družina [[Glaucostegidae]] <small>Last, Séret & Naylor, 2016</small> **Družina [[Pristidae]] <small>Bonaparte, 1835</small> *Red [[Rajiformes]] **Družina [[Rajidae]] <small>[[Henri Marie Ducrotay de Blainville|Blainville]], 1816</small> **Družina [[Arhynchobatidae]] <small>Fowler, 1934</small> **Družina [[Gurgesiellidae]] <small>[[Fernando de Buen y Lozano|de Buen]], 1959</small> **Družina [[Anacanthobatidae]] [[Cecil von Bonde|von Bonde]] & [[D. B. Swart|Swart]], 1923 *Red [[Myliobatiformes]] **Družina [[Zanobatidae]] <small>Fowler. 1934</small> **Družina [[Hexatrygonidae]] <small>[[Phil Heemstra|Heemstra]] & [[Margaret Mary Smith|M. M. Smith]], 1980</small> **Družina [[Dasyatidae]] <small>D. S. Jordan & [[Charles Henry Gilbert|Gilbert]], 1879</small> ***Poddružina [[Dasyatinae]] <small>D. S. Jordan & Gilbert, 1879</small> ***Poddružina [[Neotrygoninae]] <small>[[François-Louis Laporte, comte de Castelnau|Castelnau]], 1873</small> ***Poddružina [[Urogymninae]] <small>[[John Edward Gray|Gray]], 1851</small> ***Poddružina [[Hypolophinae]] <small>[[Ernst Stromer|Stromer]], 1910</small> **Družina [[Potamotrygonidae]] <small>[[Samuel Garman|Garman]], 1877</small> ***Poddružina [[Styracurinae]] <small>[[Marcelo R. de Carvalho|Carvalho]], [[Thiago S. Loboda|Loboda]] & [[João Paulo C.B. da Silva|da Silva]] 2016</small> ***Poddružina [[Potamotrygoninae]] <small>Garman 1877</small> **Družina [[Urotrygonidae]] <small>[[John D. McEachran|McEachran]], [[Katherine A. Dunn|Dunn]] & [[Tsutomu Miyaki|Miyake]], 1996</small> **Družina [[Gymnuridae]] <small>Fowler, 1934</small> **Družina [[Plesiobatidae]] <small>[[Kiyonori Nishida|K. Nishida]], 1990</small> **Družina [[Urolophidae]] <small>J. P. Müller & [[Friedrich Gustav Jakob Henle|Henle]] 1841</small> **Družina [[Aetobatidae]] <small>[[Louis Agassiz|Agassiz]], 1858</small> **Družina [[Myliobatidae]] <small>Bonaparte, 1835</small> **Družina [[Rhinopteridae]] <small>D. S, Jordan & [[Barton Warren Evermann|Evermann]], 1896</small> **Družina [[Mobulidae]] <small>Gill, 1893</small> ==Opombe== {{notelist|1}} == Sklici == {{Reflist|25em}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Mebs |first=D. |year=2010 |chapter=Rochen |title=Gifttiere: Ein Handbuch für Biologen, Toxikologen, Ärzte und Apotheker |edition=3. |location=Stuttgart |publisher=Wissenschaftliche Verlagsgesellschaft mbH |pages=110-115 |isbn=978-3-8047-2510-2 |language=de}} * {{navedi knjigo |author1=Morrissey, J.F. |author2=Sumich, J.L. |year=2012 |chapter-url=https://books.google.si/books?id=2cm_s-I01kcC&pg=PA169&dq=introduction+to+the+Biology+of+Marine+Life+rays&hl=sl&sa=X&ei=Z3WxVMW4NoL9aJmPgegN&redir_esc=y#v=onepage&q=introduction%20to%20the%20Biology%20of%20Marine%20Life%20rays&f=false |chapter=Chondrichthyes - Sharks, Rays and Chimaeras |title=Introduction to the Biology of Marine Life |edition=10. |publisher=Jones & Barlett Learning, LLC. |pages=169-171 |isbn=978-0-7637-8160-6}} == Zunanje povezave == {{portal|Biologija}} {{Kategorija v Zbirki|Batoidea}} {{EB1911 poster|Ray}} * [http://www.fish.wa.gov.au/Documents/recreational_fishing/fact_sheets/fact_sheet_rays.pdf Rays - Winged wonders of the sea] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130513144655/http://www.fish.wa.gov.au/Documents/recreational_fishing/fact_sheets/fact_sheet_rays.pdf |date=2013-05-13 }} – Government of Western Australia, Department of Fisheries {{ikona en}} {{Taxonbar|from=Q6495741}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Skati| ]] [[Kategorija:Morski psi in skati]] [[Kategorija:Nadredovi rib]] l6rkyt33k2p2gqxem4vcezz17inxojy 0 401570 6758511 6625614 2026-09-29T22:20:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758511 wikitext text/x-wiki {{popravi}} '''Letni razgovor''' ali '''Ocenjevalni razgovor'''(ang. ''Annual Performance Appraisal Interview, Performance appraisal'') je sistematični pogovor oz. pregled in ocena dosedanjega dela posameznega zaposlenega, skupna ocena realizacije ciljev in nalog ter skupna ocena uspešnosti zaposlenega in vodje. Običajno se razgovor izvaja letno, ponekod polletno ali na četrtletje. Ocenjevalni razgovor je širši pojem, a v Sloveniji se običajno uporablja izraz "letni razgovor", ki je tudi zakonsko urejen. Zaposleni na razgovoru dobi informacije o svoji delovni učinkovitosti, pričakovanjih vodje in podjetja, ima možnost za razlago svojih pogledov na oceno, metode ocenjevanja, notranje in zunanje dejavnike, ki so vplivali na njegov rezultat v preteklem obdobju. Vodja na razgovoru sodelavca seznani s svojo oceno in informira o informacijah o politiki poslovanje, strategiji podjetja, organizacije. Na letnem pogovoru se oba sogovornika pogovorita o načrtih za prihodnje ter o željah in pričakovanjih obeh. V okviru letnega pogovora skupaj določita cilje in naloge za naprej. Idealno bi bilo, če bi se letni pogovor opravil prav z vsemi zaposlenimi v podjetju enkrat letno (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999">Ivanuša – Bezjak, M.: Letni pogovor vodje s sodelavci. V: Podjetnik, št. 1, 1999, str. 70-74, vzeto z: http://www.podjetnik.si/clanek/letni-pogovor-vodje-s-sodelavci-19991001 {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (7. 4. 2015)</ref>). Za uspešno delovanje podjetja ali organizacije je zelo pomembno spremljanje, torej ugotavljanje in ocenjevanje, delovne uspešnosti zaposlenih. To jim pomaga določiti zmožnosti zaposlenih in ugotoviti, kje so potrebne izboljšave. Z ugotavljanjem delovne uspešnosti se kontrolira delo, določi se osnova za napredovanje, ugotavljajo se prednosti in slabosti, s tem pa lahko delavci s pomočjo vodij tudi planirajo svojo kariero. Z merjenjem uspešnosti posameznega delavca vodje dobijo povratno informacijo, ali so za določeno delovno mesto izbrali ustreznega človeka ter iščejo pomanjkljivosti posameznikov pri njihovem delu, s tem pa dobijo informacije o morebitnih potrebnih napredovanjih, premestitvah na druga delovna mesta, višanjih plač, dodatnih izobraževanjih ipd. (Lipičnik, 1998<ref name="Lipičnik1998">Lipičnik, B. (1998). Ravnanje z ljudmi pri delu. Ljubljana: Gospodarski vestnik</ref>). Nadrejene najbolj zanima, ali morajo določenega zaposlenega poslati na dodatna izobraževanja, ali ga premestiti na drugo delovno mesto ali preprosto nadaljevati z delom kot do sedaj. Te odgovore lahko najdejo skupaj s sodelavcem, predvsem pa je pomembna komunikacija med podrejenim in nadrejenim. Delovno uspešnost lahko vodje merijo na več načinov, eden od njih pa je tudi letni razgovor. Bistvo ocenjevanja delovne uspešnosti je, da dosežene rezultate primerjamo s cilji, ki naj bi jih dosegel vsak zaposleni, na podlagi katerih se vodja in sodelavec skupaj dogovorita, kaj naj bi se v bodoče spremenilo in kako bi, če je potrebno, izboljšala delovno uspešnost in kakovost dela. Pri tem se opiramo na kriterije in dolžnosti za posamezno delovno mesto. Če želimo meriti dosežene rezultate, je nedvomno potrebno poznati cilje, ki jih je bilo potrebno doseči. Če zaposlenemu torej niso znani cilji podjetja in njegove konkretne zadolžitve, se z njim ne bomo mogli pogovarjati o merljivih rezultatih (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). === Namen razgovora === Namen letnega pogovora je spodbuditi vsakega delavca k razmišljanju o njegovih poklicnih željah, o njegovih strokovnih ambicijah. Letni pogovor je priložnost za nadrejenega, saj lahko prek njega spozna delavčeve želje, njegove občutke in pridobi informacije o njegovem želenem osebnem razvoju (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). Z letnimi razgovori si lahko pomagata oba, tako nadrejeni kot njegov podrejeni, saj je namen letnega razgovora prav najti odgovore, ali je potrebno pri delu določenega zaposlenega kaj spremeniti, ga poslati na kakšno izobraževanje ali le nadaljevati z enakim delom kot do zdaj. Sicer je za letni razgovor potrebnega kar nekaj časa, vendar pa se lahko ta čas povrne, ko se poveča motivacija zaposlenega za delo, ko se poveča delovna uspešnost, odnosi med vodjo in zaposlenimi pa se prav tako izboljšajo. Daje jima informacije, ki so dobra podlaga za odpravljanje težav in napak, za izboljšanje medsebojnih odnosov, za izboljšanje rezultatov dela, za uspešnost in učinkovitost obeh, za bolj kakovostno vodenje ter za vpliv na nadaljnji razvoj delavca in podjetja (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). S tem, ko vodja povabi svojega sodelavca na razgovor, le-ta vidi da ga vodja spoštuje in upošteva. Tako se lahko sodelavec počuti koristnega za organizacijo in pridobi motivacijo za nadaljnje naloge. Takšen razgovor zaposlenemu pomeni posebno priznanje, potrditev, da je cenjen iz strani vodje, da se upoštevajo njegove želje ter da je za organizacijo potreben, koristen in zaželen (Majcen, 2001<ref name="majcen2001">Majcen, M. (2001). Redni letni razgovori med vodjo in sodelavci. Ljubljana: GV Založba</ref>). Gre za učinkovito orodje, s katerim lahko hkrati dosežemo več ciljev: motivacijo zaposlenega, optimalno razporeditev zaposlenih glede na znanje in potrebe organizacije, reševanje trenutnih težav, izboljšanje medsebojnih odnosov in še veliko več. Oba člena se morata na ta pogovor pripraviti, zato da je lahko rezultat čim boljši. Ne govorita le o sedanjem poteku dela, temveč se pogovarjata tudi o konkretnih ciljih, rezultatih dela ter o problemih, ki so povezani s področjem izvajanja delovnih nalog (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />). === Pravna podlaga === Zakon o javnih uslužbencih (Ur. l. RS št. 56/02<ref>Zakon o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 35/05; vzeto z: www.uradni-list.si (7. 4. 2015.)</ref>) v 105. členu predvideva letni razgovor kot obvezno sestavino dela z javnimi uslužbenci in pravi, da mora »nadrejeni spremljati delo in kariero uradnikov in vsaj enkrat letno opraviti o tem razgovor z vsakim uradnikom«. Ta določba se sicer nanaša na javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti, kar pomeni, da v drugih zavodih, podjetjih ipd. ni obvezen ali predpisan, vsekakor pa predstavlja kakovostno prvino pri delu z zaposlenimi in nadrejenemu omogoča primerno spremljanje razvoja sodelavcev. Zakon o javnih uslužbencih (ZJU<ref name="“ZJU1">Zakon o Javnih uslužbencih, Zakonodajno-pravna služba DZ RS, [http://%20http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=7AB2E742B1201587C1257A1600327029&db=urad_prec_bes&tip=doc vir]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ) v svojem 111. členu pravi: "''Ocenjevanje uradnikov, ki se izvaja na podlagi zakona, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, se uporablja tudi za spodbujanje kariere in pravilno odločanje o njihovem napredovanju. Postopek in pogoje napredovanja v višji naziv za organe državne uprave, pravosodne organe in uprave lokalnih skupnosti določi vlada z uredbo''" V istem zakonu <ref name="“ZJU1"/> je v 104. člen, v poglavju o izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju (XIII.) spremljanje kariere in strokovnosti dela javnih uslužbencev opredeljeno kot dolžnost vodij: ''»Nadrejeni mora spremljati delo, strokovno usposobljenost in kariero javnih uslužbencev in vsaj enkrat letno opraviti o tem razgovor z vsakim javnim uslužbencem.«'' Postopek ocenjevanja delovne uspešnosti natančneje opredeljuje Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) <ref name="“uredba">[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200851&stevilka=2136 Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, Vlada RS]</ref>. Ocenjevanje se po tej uredbi opravlja za obdobje vsakega koledarskega leta (najkasneje do 15.3. naslednjega leta) in se opredeljuje s 5 stopenjsko ocenjevalno lestvico (odlična, zelo dobra, dobra, zadovoljiva in nezadovoljiva ocena delovne uspešnosti). Uslužbenci napredujejo za dva plačilna razreda, če dobijo 3 ocene odlično, za en plačilni razred, če dobijo tri ocene zelo dobro, če a so ocenjeni s tremi ocenami dobro, pa v ocenjevalnem letu na napredujejo. Ocenjujejo se vsi zaposleni, ne glede na obliko zaposlitve (določen, nedoločen čas, krajši delovni čas) ali prisotnost (tudi med odsotnostjo zaradi poškodbe, bolezni, porodniške). Zaposleni morajo biti z oceno seznanjeni. Za sistemizirano izvedbo postopka Uredba opredeljuje naslednje dokumente: * [http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-051-02136-OB~P001-0000.PDF#!/pdf%20povezava Ocenjevalni list za oceno delovne uspešnosti javnega uslužbenca v ocenjevalnem obdobju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091122215655/http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-051-02136-OB~P001-0000.PDF#!/pdf%20povezava |date=2009-11-22 }} * [http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-051-02136-OB~P002-0000.PDF#!/pdf%20.pdf%20povezava Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091122143259/http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-051-02136-OB~P002-0000.PDF#!/pdf%20.pdf%20povezava |date=2009-11-22 }} * [http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-051-02136-OB~P003-0000.PDF#!/pdf%20povezava Podrobnejša opredelitev elementov delovne uspešnosti javnega uslužbenca] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110303190809/http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-051-02136-OB~P003-0000.PDF#!/pdf%20povezava |date=2011-03-03 }} * [http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-051-02136-OB~P004-0000.PDF#!/pdf%20povezava Evidenčni list napredovanja javnega uslužbenca v napredovalnem obdobju] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091122215706/http://www.uradni-list.si/files/RS_-2008-051-02136-OB~P004-0000.PDF#!/pdf%20povezava |date=2009-11-22 }} Ocena dela zaposlenega je osnova za napredovanje zaposlenega v javni upravi, ki se odraža tudi preko plačnega sistema, ki ga določa Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS – UPB13) <ref name="“ZSPJS">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=95460 Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Uradni List RS]</ref>. Dvigovanje plač zaposlenih v javnem sektorju od junija 2012 ni mogoče zaradi sprejema Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) <ref name="“ZUJF">[http://www.uradni-list.si/1/content?id=108751 Zakon za uravnoteženje javnih financ, Uradni List RS]</ref>. === Vrste letnih razgovorov === * Razvojni letni razgovor je usmerjen v razvojne perspektive sodelavca, v izboljševanje njegovih zmožnosti, v usmerjanje njegove karierne poti (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />). * [[Ocenjevalni razgovor|Ocenjevalni letni razgovor]] je namenjen temu, da vodja sodelavčevo delovno uspešnost primerja s pričakovanji in določi oceno. Ocenjevalni razgovor se tako osredotoča na oceno, ki je formalna podlaga za pridobitev naziva, višjega plačnega razreda ali dela plače za uspešnost (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />). === Kdo naj ocenjuje delovno uspešnost === Osnovno pravilo je, da letni razgovor opravi tisti, ki je v organizaciji neposredno nadrejen sodelavcu in ima moč odločanja. To so lahko direktor, pomočnik, vodja enote ipd. Opozoriti je treba še na naslednje: četudi se npr. direktor kot oseba na vrhu hierarhije odreče neposredni izvedbi letnih razgovorov in to nalogo zaupa svojim podrejenim ter jo prenese nanje, se mora s projektom v celoti strinjati ter sprejemati in upoštevati rezultate razgovorov (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />). === Pomen letnega razgovora s sodelavcem === Letni razgovor je priložnost za analiziranje preteklih rezultatov organizacije, za reševanje težav in načrtovanje kariere zaposlenega v organizaciji. Njun razgovor je usmerjen v (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" /> odnos med vodjo in sodelavcem, razmere, v katerih zaposleni dela, ugotavljanje potreb in želja glede osebnega razvoja in izobraževanja zaposlenega, načrtovanje dela za naslednje leto, preverjanje doseganja planiranih rezultatov iz preteklega leta, globalnih ciljev zaposlenega, s katerimi bo najbolje prispeval k poslovnim rezultatom organizacij. Z letnem razgovorom vodja dobi prave informacije o tem, kako si posamezni zaposleni predstavljajo svoj položaj v organizaciji. Pretok informacij poteka tako od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Vodja spozna želje zaposlenega, njegove občutke in informacije o njegovem želenem osebnem razvoju, kar lahko uporabi pri načrtovanju delovnih nalog. Vodja pridobi tudi povratne informacije o svojem vodenju ter o tem, kakšna je klima med zaposlenimi. Z letnim razgovorom vodja uskladi cilje in pričakovanja organizacije s cilji in željami sodelavca (Stare<ref name="stare">Stare, J.: Letni pogovor s sodelavcem, vzeto z http://www.fu.uni-lj.si/fileadmin/usr-files/Referat/Ucni_nacrti/PUK-LPS.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150413174531/http://www.fu.uni-lj.si/fileadmin/usr-files/Referat/Ucni_nacrti/PUK-LPS.pdf |date=2015-04-13 }} (7. 4. 2015)</ref>). Povabilo vodje na letni razgovor je za zaposlenega priznanje, da ima v organizaciji neko veljavo. Pri razgovoru lahko zaposleni pove svoje želje, pričakovanja in počutje v organizaciji, razmišljanja in ideje glede preteklega dela in tekočih nalog, načrtov, predviden razvoj in delovno kariero. Poda lahko svoje mnenje o tem, kje so vzroki za rezultate, kakšne so bile uporabljene delovne metode ter o predlogih za izboljšanje razmer in organizaciji dela. Z vodjo na koncu skupaj sooblikujeta delovni in poklicni položaj sodelavca. Njun odnos se spremeni, postaja boljši v smislu medsebojnega sodelovanja. Skozi razgovor sodelavec spozna, kakšne so njegove možnosti za nadaljnji poklicni razvoj. Pridobi si tudi motivacijo za to, da začne razmišljati o poklicnih in strokovnih ambicijah (Stare<ref name="stare" />). === Cilji rednega letnega razgovora === Letni razgovor ima več ciljev (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />): 1. Izboljšanje delovne uspešnosti: * Zaposleni izrazijo svoje mnenje, ideje, pripombe in pripomorejo k pozitivnim spremembam in rezultatom organizacije. * Vodja z letnim razgovorom zaposlenim pokaže pozornost ter pripravljenost na spremembe in jih tako dodatno motivira. * Zaposleni dobijo povratne informacije o svoji uspešnosti ter o področjih, na katerih se lahko izboljšajo. * Zaposlenim omogoči, da razumejo svojo vlogo, prepoznajo smer lastnega razvoja in možno poklicno pot. 2. Vodja spozna zaposlene, zaradi česar jih lažje vodi in usmerja: * Vodje bolje razumejo razmišljanja in ravnanja svojih zaposlenih. * Vodje pridobijo ideje in predloge za izboljšanje dela. * Vodje lahko svojim zaposlenim posredujejo povratne informacije o tem, kako zadovoljujejo pričakovanja. * Vodje pridobijo pregled nad interesnimi področji zaposlenih in njihovimi potenciali. * Na podlagi letnih razgovorov vodja skupaj z zaposlenim izdela plan izobraževanja 3. Strokovne službe bodo na podlagi letnih razgovorov lažje in bolj učinkovito izvajale kadrovsko politiko. 4. V organizaciji se izboljša kakovost dela, uresničevanje poslovnih ciljev postane bolj učinkovito, dvigne se raven komuniciranja in s tem tudi zadovoljstvo zaposlenih. V splošnem z rednimi letnimi razgovori torej motiviramo zaposlene, vzpostavimo komunikacijo med vodjo in zaposlenimi in omogočimo vodenje s cilji (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />) === Potek letnega razgovora === * Začetek pogovora je pregled stanja in sklepov prejšnjega pogovora, če pa je to prvi pogovor, delavcu razložimo namen in cilje letnega pogovora. Pogovor začnemo z nekaj nevtralnimi, rutinskimi in prijetnimi vprašanji (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * V nadaljevanju se pogovorimo o strokovnem, delovnem in osebnostnem razvoju delavca, o njegovem razmišljanju, delovni karieri, in o tem, kaj za to potrebuje (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * Med razgovorom se moramo zavedati, da gre za pogovor dveh enakovrednih sogovornikov, zato imata oba na voljo približno enako časa (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * Sogovornika spodbujamo, da sam predlaga načine, kako nadaljevati doslej dobro opravljeno delo ali kako ga izboljšati. Ne smemo mu vsiljevati svojih predlogov (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * Na koncu na osnovi zbranih podatkov poiščemo možnosti za usklajevanje dolgoročnih ciljev podjetja s kratkoročnimi cilji posameznika (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * Na osnovi razgovora vodja in zaposleni izdelata skupen razvojni načrt in definirata konkretne posamezne ukrepe, ki so potrebni za uresničitev zastavljenih ciljev (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * Sklep razgovora je pisni povzetek dogovorjenih dejavnosti, v katerem je opredeljeno, kako bosta oba spremljala in izvajala dogovorjene dejavnosti. Tako nadrejeni kot zaposleni dobita na koncu svoj izvod zapisnika, pri tem pa sta zelo pomembna zaupnost in varstvo podatkov. Ob zapisu sklepa predvsem preverimo, ali ga oba sogovornika razumeta enako. Definiranje naj bo jasno in natančno: kaj, do kdaj, koliko, kakšne kakovosti (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * Na koncu razgovora je primerno, da se sodelavcu zahvalimo za sodelovanje ter izrazimo zaupanje, da bo dogovorjeno uresničil. Po odhodu si uredimo misli in še sami zapišemo kakšno opombo, s katero analiziramo uspešnost rednega letnega razgovora (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * Ko so zaključeni vsi letni razgovori v podjetju, morajo vodje narediti sintezo razgovorov in pripraviti predlog sprememb. Z načrtom seznanimo vse zaposlene. Če smo posameznim sodelavcem na letnem razgovoru kaj obljubili, to izpolnimo v dogovorjenem času (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). * Pomembno je, da po končanem razgovoru tako vodja kot zaposleni izpolnita dogovore z razgovora in po določenem času preverita, ali so dogovori že izvedeni (Brečko, 2009<ref name="brečko2009">Brečko, D. (2009). Pripravite se na letni razgovor – napotki za zaposlene. Ljubljana: Planet GV</ref>). * Pogovor o plači ne spada v letni razgovor, saj gre v osnovi za razvojni pogovor s poudarkom na delovni učinkovitosti in nadaljnjem razvoju (Brečko, 2009<ref name="brečko2009" />). Za uspešno izvedbo rednih letnih razgovorov je treba pred in po razgovoru izvesti '''naslednje korake''' (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />): * '''Priprava načrta''': Najprej določimo namen in cilje letnih razgovorov, nato pa vodstvo o tem in o izvedbi letnih razgovorov obvesti vse zaposlene. Potrebno je pripraviti enotne obrazce in vso drugo potrebno dokumentacijo. Zaposlenim moramo vnaprej sporočiti, kako bodo razgovori vplivali na njihovo delo in kakšne bodo posledice za zaposlene oz. kako bodo razgovori vplivali na njihovo delo. * '''Usposabljanje vodij''': Vse vodstvene delavce, ki bodo neposredno izvajali redne letne razgovore, je potrebno primerno usposobiti, kar pomeni, da se morajo udeležiti seminarja o rednih letnih razgovorih. * '''Izvedba rednih letnih razgovorov''': Izvedba letnih razgovorov naj bi potekala od zgoraj navzdol, kar pomeni, da najprej letne razgovore opravi direktor s svojimi neposredno podrejenimi, ki nato letne razgovore opravijo s svojimi podrejenimi in tako naprej. Vodstveni delavci, ki so razgovore izvajali, na koncu zberejo vse ugotovitve z vseh razgovorov, ki jih združijo v zbirnik in ga predajo direktorju, na podlagi sklepov z razgovorov pa nato vodstvo pripravi načrt razvoja zaposlenih. === Pogoji za uspešno izvedbo letnih razgovorov === * Najpomembnejši pogoj za uspešno izvedbo letnih razgovorov je '''stališče vodstva''' organizacije, da so razgovori primerno orodje za razvoj organizacije in njenih zaposlenih, da jih podpirajo ter da bodo njihove rezultate tudi upoštevali (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />). * '''Prostor''' je prijeten in zagotavlja enakovreden položaj sogovornikov. Prostor mora biti brez motenj, priporočljivo pa je tudi, da sogovornika pred začetkom razgovora izklopita svoje mobilne telefone. Pogovor mora biti omogočen na štiri oči brez drugih prisotnih v prostoru. 55 % celotne komunikacije predstavlja telesna govorica, zato poskrbimo, da sogovornika sedita iz oči v oči (Špiler Božič in Špehar Pajk, 2004<ref name="špiler2004">Špiler Božič, K. in Špehar Pajk, S.: Letni razgovor – več muh na en mah. V: Podjetnik, 10.03.2004, vzeto z: http://www.podjetnik.si/clanek/letni-razgovor-ve%C4%8D-muh-na-en-mah-20041003 {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} (7. 4. 2015)</ref>). Priporočljivo je tudi, da je prostor izvedbe razgovora zunanje okolje in ne okolje organizacije, tuja podjetja razgovore pogosto izvajajo na mirnih lokacijah v naravi. Če to ni mogoče, naj prostor izvedbe ne bo vaša pisarna ali pisarna zaposlenega, temveč nek nevtralen prostor, npr. sejni prostor (Mihalič, 2010<ref name="mihalič2010">Mihalič, R. (2010). Kako izvedem letni razgovor – 30 minut za vodenje. Škofja Loka: založba Mihalič in Partner</ref>). * '''Čas''', ki je določen za razgovor, naj bo primeren za oba sogovornika. Trajanje razgovora je treba prilagoditi glede na delo, ki ga opravlja zaposleni, s katerim se bo pogovarjal vodja. Razgovor naj traja okvirno od 30 minut za proizvodne delavce do dveh ur za ključne sodelavce (Špiler Božič in Špehar Pajk, 2004<ref name="špiler2004" />). Splošno pravilo je, naj razgovori trajajo eno do dve uri, vodja pa naj ne bi opravil več kot enega rednega letnega razgovora na dan. Pri razgovoru naj nas nihče ne moti, kar pomeni, da izberemo manj operativne ure med delovnim časom (Špiler Božič in Špehar Pajk, 2004<ref name="špiler2004" />). Najprimernejši čas izvedbe letnega razgovora je obdobje proti koncu koledarskega leta, npr. oktober ali november (Mihalič, 2010<ref name="mihalič2010" />). Če je tik pred razgovorom prišlo do nekih pomembnih sprememb v organizaciji ali dogodkov, ki so razburili zaposlene, razgovor prestavimo na ustreznejši termin (Mihalič, 2010<ref name="mihalič2010" />). Pomembna je tudi ura začetka pogovora, ki naj ne bi bila prepozna ali prezgodnja, idealna ura pa naj bi bila ob 10.00 dopoldne, saj smo takrat spočiti in na vrhuncu energije, in sicer tako, da je zaposleni tisti dan do 10.00 prost in pride neposredno na razgovor, enako pa velja tudi za vodjo (Mihalič, 2010<ref name="mihalič2010" />). * '''Vrstni red''' povabljenih na razgovor je pomemben predvsem z vidika vodje. Priporočljivo je za začetek izbrati tiste sodelavce, pri katerih ne pričakujemo bistvenih težav (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />). * '''Tehnika razgovora''': intervjuvanec naj govori približno 75 odstotkov časa in naj čim več dejstev pove sam, to pa najlaže dosežemo s postavljanjem odprtih vprašanj. Ne govorimo o dejstvih, ki nimajo s sogovornikom nobene zveze. Izognemo se razpravljanju o človeški naravi, osebnostnih lastnostih in grobemu interpretiranju. Za vsak odgovor preverimo, če smo ga pravilno razumeli (Špiler Božič in Špehar Pajk, 2004<ref name="špiler2004" />) === S kom opraviti redni letni razgovor? === Temeljno načelo pravi, da posamezen vodstveni delavec opravi razgovor z vsemi neposredno podrejenimi sodelavci. To pomeni, da razgovor opravijo tudi s sodelavci, s katerimi dobro sodelujejo, pa tudi s sodelavci, za katere vedo, da bodo kmalu odšli iz organizacije, npr. da odhajajo v pokoj, pa tudi z novimi sodelavci, s katerimi smo se še pred kratkim pogovarjali o podobnih temah, ko so nastopili svoje delo. Smisel in potek razgovora je zato vsakič drugačen in odvisen od posameznikove situacije v organizaciji. Pričakujemo lahko tudi, da bo razgovor težaven, če se bomo pogovarjali z zaposlenim, s katerim nimamo najboljših odnosov, vendar tudi v tem primeru ni priporočljivo odkloniti razgovora oz. ga predati nekomu drugemu, temveč v njem raje poskusimo videti priložnost za izboljšanje odnosov. Razgovor lahko odkloni tudi podrejeni, to pa nam lahko da vedeti, da so odnosi zelo problematični in konfliktni in da je treba na njih začeti aktivno delati (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />). === Kako pogosto izvajamo redne letne razgovore === Letni razgovor bi moral potekati redno, in sicer enkrat letno, kar lahko izberemo že iz poimenovanja. Posebnih pravil glede tega, kdaj v letu izvesti razgovore, ni, razgovori lahko potekajo kontinuirano skozi vse leto ali pa v določenem obdobju v letu, je pa treba določiti urnik znotraj tekočega leta in z njim seznaniti sodelavce. Potrebno je upoštevati tudi velikost kolektiva in paziti, da je celoten sistem dovolj preprost in obvladljiv, saj bi nam preveč zapleten sistem povzročil dodatno delo, ko bomo morali ugotovitve zbrati in jih obdelati (Majcen, 2001<ref name="majcen2001" />). === Priprava na redni letni razgovor === Priprava na letni razgovor zahteva kar nekaj časa in tako lahko rečemo, da je letni razgovor s sodelavcem izhodišče za vzpostavitev, oblikovanje, spreminjanje in vzdrževanje sistema ravnanja s človeškimi viri (je najvišja stopnja upravljanja s človeškimi viri) (Stare<ref name="stare" />). Je tudi edina prava osnova za načrtovanje kariere posameznika, obenem pa koristi tudi vodji in organizaciji (Ivanuša-Bezjak, 1999<ref name="Ivanuša1999" />). Na razgovor se morata pripraviti tako vodja kot podrejeni. Vodja sodelavca povabi na letni razgovor ustno teden ali dva pred načrtovanim terminom. Ob tem mu razloži, kakšen je namen razgovora, se dogovori za primeren čas in kraj ter napove približno trajanje razgovora. Možno je tudi, da ob tem dogovoru sodelavca zaprosi, da pripravi odgovore na vprašanja v vprašalniku, ki ga pripravi vnaprej in ki omogoča lažji potek razgovora ter da izpolnjen vprašalnik vrne sedem dni pred dogovorjenim terminom. Razmeroma dolg rok, v katerem lahko izpolni vprašalnik, bo zaposlenemu omogočil, da bo razmišljal o svojem delu, o svoji vlogi v organizaciji ter o svojih osebnih načrtih za v prihodnje. Smiselno je, da vodja, ki razgovor izvaja prvič, predhodno opravi simulacijo letnega razgovora, s katero pridobi veščine izvajanja razgovora (Brečko, 2009<ref name="brečko2009" />). Pripravite se na letni razgovor – napotki za zaposlene. Ljubljana: Planet GV</ref>). Zaposleni se mora pripraviti, da bo pri razgovoru govoril več kot vodja, torej naj bo pripravljen prevzeti pobudo in odgovori na vprašanja brez nenehnega spodbujanja vodje. Prav zato je pomembno, da zaposleni dobi seznam vprašanj vnaprej, da se nanje lahko pripravi, razmisliti pa mora tudi o dodatnih vprašanjih, ki niso zajeta v vprašalniku in o katerih bi se rad pogovoril z vodjo. K dobri pripravi zaposlenega pa spada tudi objektivna samoocenitev, pri kateri je treba razmisliti o uspehih in spodrsljajih v preteklem letu in njihovih vzrokih, o osebnih ciljih, ki jih je zaposleni dosegel, o svojih prednostih in pomanjkljivostih ter priložnostih za izboljšave, o svojih omejitvah in o dogodkih, ki so kakorkoli vplivali na delo zaposlenega. Pomembno je, da je zaposleni pri samoocenitvi objektiven, saj ne gre za samokritiko, temveč za samorefleksijo, torej temeljit razmislek o svojem vedenju in osebnostnih lastnostih. Pri samooceni lahko zaposleni za pomoč prosi tudi sodelavce ali družino (Brečko, 2009<ref name="brečko2009" />). ==Metodologije razgovorov in različni pristopi ocenjevanja== ===Na vodje usmerjen pristop=== [http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mju.gov.si/Kadrovski_bilteni/Vodenje_letnega_pogovora_s_sodelavcem_2003.pdf Priročnik za vodenje letnega pogovora z zaposlenim] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140110193937/http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mju.gov.si/Kadrovski_bilteni/Vodenje_letnega_pogovora_s_sodelavcem_2003.pdf |date=2014-01-10 }}, Vlade RS <ref name="“Majcen">Ministrstvo za pravosodje, prevzeto 4. 1 2014 iz Vodenje letnega pogovora s sodelavcem. [http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mju.gov.si/Kadrovski_bilteni/Vodenje_letnega_pogovora_s_sodelavcem_2003.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140110193937/http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mju.gov.si/Kadrovski_bilteni/Vodenje_letnega_pogovora_s_sodelavcem_2003.pdf|date=2014-01-10}}</ref> določa korake za pripravo vodje na opravljanje letnega pogovora: ''»Vodji poda informacijo o tem kaj naj ve o LP (letnem pogovoru), kaj je njihov namen, ter kako naj LP poteka. Vodja dobi iz priročnika primere vprašanj, ki naj bi jih zastavil delavcu, ter predlog kako naj se na LP pripravi. Priročnik predlaga, da naj se sklepi LP zapišejo, tako da se uspešnost LP-ja lahko analizira.«'' ===Na delavce usmerjen pristop=== V publikaciji Letni pogovor s sodelavcem <ref name="“Bagon">Bagon, Letni pogovor s sodelavcem - ključni elementi razvoja kadrov in upravljanja delovne uspešnosti v upravi. Prevzeto 4. 1. 2014 iz Kadrovska služba Vlade RS [http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mju.gov.si/Kadrovski_bilteni/Letni_pogovori_s_sodelavcem_publikacija_2003.pdf Kadrovski bilten] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140110194000/http://www.mp.gov.si/fileadmin/mp.gov.si/pageuploads/mju.gov.si/Kadrovski_bilteni/Letni_pogovori_s_sodelavcem_publikacija_2003.pdf |date=2014-01-10 }}</ref> na strani 27, priporočajo naslednje korake za pripravo delavca na opravljanje letnega pogovora: ''»Delavec naj bi razmislil o svojem delu v preteklem obdobju. Ocenil naj bi ali je zadosti strokovno usposobljen za opravljanje trenutnih delovnih nalog in na kak način bi lahko svojo usposobljenost ohranjal ali izboljšal. Delavec naj bi navedel kateri tipi dela ga najbolj veselijo, mu ležijo in izrazil svoje preference o nadaljnji delovni usmeritvi. Delavec naj bi navedel na kak način si predstavlja svoje delo v prihodnjem letu in podal predloge s katerimi bi lahko to delo potekalo bolje kot sicer. Izrazil naj bi tudi svoje želje po dodatnih izobraževanjih, katerih bi se rad udeležil.«'' ===Na organizacijo usmerjen pristop=== [[Metoda 360 stopinj|Metoda 360°ocenjevanja]] (ang. ''360-degree feedback'') opredeljuje način ocenjevanja, pri katerem zaposlene ocenjuje več kot en vir. V nasprotju s standardnim letnim pogovorom, kjer interakcija poteka na nivoju vodja-zaposleni, 360° metoda vključuje povratno informacijo iz več virov. Tipično bi to bil nadrejeni zaposlenega, sodelavci v njegovem oddelku, pa tudi izven njega, kot tudi podrejeni zaposlenega. V nekaterih primerih lahko povratno informacijo podajo tudi zunanje osebe, kot so na primer stranke ali poslovni partnerji. Študija raziskovalcev <ref name="“Eichinger, 2004">Eichinger, R., Lombardo, M. M. (2004)'Patterens of rater accuracy in 360-degree feedback. Human resource planning, vol. 27 pp23-25.</ref>, da naj bi največji vpliv na verodostojnost informacij imel čas poznavanja ocenjevane osebe. Najbolj verodostojni rezultati naj bi prihajali od ljudi, ki zaposlenega poznajo med enim in tremi leti, nato od ljudi, ki zaposlenega poznajo manj kot eno leto. Manj verodostojni rezultati naj bi bili od ljudi, ki zaposlenega poznajo med tremi in petimi leti in najmanj verodostojni od ljudi, ki ga poznajo pet let ali več. 360° metoda ima tako svoje pozitivne elemente, kot tudi pasti <ref name="“Linman">' 360-degree Feedback: Weighing the Pros and Cons. Prevzeto 4. 1 2014 iz 360 feedback.com [http://www.star360feedback.com/360-degree-feedback-weighing-the-pros-and-cons 360] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140110204654/http://www.star360feedback.com/360-degree-feedback-weighing-the-pros-and-cons |date=2014-01-10 }}</ref>. Ta metoda je učinkovita predvsem v organizacijah, kjer želijo z organizacijsko klimo vzpodbujati osebno rast in kjer kritika predstavlja priložnost za izboljšanje. Povratne informacije pridobljene na tak način morajo biti zaupne narave, ter podprte s postopki, ki omogočajo pozitivne spremembe. Po drugi strani pa se metoda tipično slabo obnese v okoljih, kjer je uporabljena kot orodje za napredovanje ali nagrajevanje, oziroma ni pospremljena z dodatnimi preverjanji. Če je mogoče iz ocen ugotoviti identiteto ocenjevalca, lahko to sproži trenja med sodelavci v organizaciji. O metodi je kritičen John Sullivan <ref name="“Sullivan">'Sullivan, J. (4 1997). HR Program Evaluation Template 360°Feedback. Prevzeto 4. 1 2014 iz gatleyconsulting.com [http://www.gatelyconsulting.com/PP15JS12.HTM] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140110195246/http://www.gatelyconsulting.com/PP15JS12.HTM|date=2014-01-10}}</ref>, ki pravi, da ni zanesljivih podatkov, ki bi kazali na dejansko povečanje produktivnosti zaposlenih, zmanjšanje fluktuacije zaposlenih, zamer med sodelavci ali da je boljša od standardnega ocenjevanja s prisilno izbiro ter standardnih metodologij za izvajanje letnih razgovorov. ''»Sliši se lepo, vendar ni nobenega dokaza, da zares deluje, razen tega, da jo uporabljajo v veliko organizacijah.«'' === Glej tudi === * [[Delovna etika]] * [[Funkcionalna analiza dela]] * [[Ocenjevalni razgovor]] * [[Ocenjevanje delovne uspešnosti]] * [[Vodenje]] * [[Vlagatelji v ljudi]] * [[Človeški kapital]] * [[Dejavniki stresa na delovnem mestu]] * [[Komunikacija na delovnem mestu]] * [[Zaznana podpora organizacije]] === Reference === {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Organizacijska psihologija]] rui2fypt0ubshp0urf29itk6adjzwrn 0 404438 6758337 6756974 2026-09-29T13:42:36Z Boris Sovič 216874 Dodane so bile fotografije. 6758337 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pogled na območje mestne četrti iz Kalvarije.jpg|okvir|Pogled na območje mestne četrti iz Kalvarije]] '''Koroška vrata''' (včasih imenovana tudi '''Koroško predmestje''') je pretežno urbani predel na levem bregu [[Drava|Drave]] in severozahodna [[četrtna skupnost|mestna četrt]] v [[Maribor]]u ter tudi oznaka katastrske občine. [[Slika:2022_07_30_Maribor_-_Koroška_vrata_-_ed.jpg|sličica|Fotografija prikazuje del obdravskega predela Mestne četrti Koroška vrata.]] == Prebivalstvo == V mestni četrti je bilo leta 2025 skupaj 9.833 prebivalcev (s stalnim in začasnim prebivališčem)<ref name=":1">{{Navedi splet|url=hhttps://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|title=Strategija razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mestni občini Maribor|accessdate=2026-09-16|archive-date=2026-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20260917152013/https://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|url-status=bot: unknown|last=Mestna občina Maribor|date=19.1.2026}}</ref>, kar predstavlja 9 % vsega prebivalstva Mestne občine [[Maribor]]. Mestna četrt Koroška vrata ima več prebivalcev kot tri četrtine slovenskih lokalnih skupnosti. Leta 2025 je bilo v mestni četrti 6.901 oseb s stalnim prebivališčem, kar predstavlja 7 % vseh oseb s stalnim bivališčem v mestni občini in 2.932 oseb z začasnim prebivališčem, kar predstavlja 27 % vseh oseb z začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor. V primerjavi z letom 2021 se je število prebivalcev v mestni četrti zmanjšalo za 38, kar predstavlja razen Razvanja najmanjše zmanjšanje v mestni občini.<ref name=":1" /> Prebivalstvo (osebe s stalnim in začasnim prebivališčem) mestne četrti ima najvišji delež oseb v starostni skupini do 44 let med vsemi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v Mariboru ter tudi najvišji delež oseb z višjo in visokošolsko izobrazbo.<ref name=":1" /> == Geografija == ==== Območje mestne četrti ==== Mestna četrt Koroška vrata je najbolj severozahodna mestna četrt v Mestni občini Maribor. Na vzhodu sega mestna četrt do Pristaniške ulice, Vodnikovega trga, Strossmayerjeve, Mladinske in Trubarjeve ulice, severno do grebena Kalvarije in Samotnega bora, vzhodno do Vinarskega potoka, na jugu pa meji na reko Dravo. Območje mestne četrti, površine 2,82 km² in obsega 8,2 km, vključuje površine s stanovanjskimi zgradbami, izobraževalnimi in raziskovalnimi ter družbenimi in poslovnimi institucijami, objekte in površine za šport, kulturo in rekreacijo, ter sorazmerno obsežne zelene površine, travnike, sadovnjake, vinograde in tudi gozdove. Precejšen del območja mestne četrti na Vrbanskem platoju predstavlja najožje in ožje vodovarstveno območje<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4242|title=Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja}}</ref> z najstrožjim in strožjim vodovarstvenim režimom.[[Slika:Pogled na Maribor - predel Koroška vrata - Mladinska ulica 1961.jpg|thumb|Mladinska ulica v Koroških vratih leta 1961, v ozadju desno [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]]]Površina mestne četrti predstavlja 2 % površine Mestne občine Maribor. Pretežni del mestne četrti je del mestnega jedra, ki je na zahodu zamejeno s Tomanovo ulico in na severu z Vinarsko in Marčičevo ulico, na jugu pa z reko Dravo. <ref>{{Navedi splet |date=31. 3. 1992 |title=Medobčinski uradni vestnik občin Dravograd, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše |url=https://ised.gov.si/statika/Predpisi/p0667_1.pdf |url-status=live}}</ref> ==== Prostorski okoliši ==== Mestna četrt Koroška vrata je del Mestne občine Maribor in obsega dela dveh naselij, naselja Maribor in naselja [[Vinarje, Maribor|Vinarje]]: * naselje Maribor, del prostorskega okoliša 3, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 4 do 6 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 51 do 77 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 92 do 98 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 479 do 481, * naselje Vinarje, del prostorskega okoliša 489. ==== Seznam ulic ==== Na območju Mestne četrti Koroška vrata je 48 ulic oziroma cest s 966 hišnimi številkami. Največ, in sicer 108, jih je na Koroški cesti, na Gosposvetski cesti jih je 76 in na Bezenškovi ulici jih je 74. Najmanj hišnih številk, in sicer 2, pa imajo Koprivnikova ulica, Krajnčičeva ulica, Pristaniška ulica in Vegova ulica. == Infrastruktura == Na območju mestne četrti je razvejana javna infrastruktura. Večji objekti: * Elektrodistribucijska razdelilna transformatorska postaja RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, * Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in elektrike, * Plinska merilno reducirna postaja MRP Koroška vrata, * Črpališče pitne vode Vrbanski plato, * Kanalizacijska črpalna postaja ČP Koblarjev zaliv, * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], * [[Studenška brv]]. Elektroenergetska infrastruktura vključuje razdelilno transformatorsko postajo RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, številne transformatorske postaje ter srednje in nizkonapetostno omrežje. RTP Koroška vrata je vzankana v mariborsko visokonapetostno mestno zanko. Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in električne energije predstavlja vir energije za sistem vročevodnega distribucijskega omrežja na levem bregu Drave, ki je preko Koroškega mostu povezan z desnobrežnim sistemom. Infrastruktura zemeljskega plina vključuje plinsko merilno reducirno postajo MRP Koroška vrata in distribucijsko plinovodno omrežje s plinovodi in priključki različnih premerov in tlakov. Črpališče pitne vode Vrbanski plato je najpomembnejši vodni vir v Mariboru, ki pokriva približno 70 % vseh potreb po pitni vodi za Maribor in za okoliške občine. Zaradi prevladujočega napajanja iz reke Drave je vir izdaten tudi v siceršnjih sušnih razmerah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mb-vodovod.si/obvestila/vrbanski-plato/|title=Mariborski vodovod, Vrbanski plato}}</ref> [[Slika:Pogled iz Studenške brvi na jugovzgodni del mestne četrti.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Studenške brvi na jugovzhodni del mestne četrti]] Koroški most predstavlja začetek sistema mariborske obvoznice, ki je povezan z izgrajenim zahodnim delom obvoznice na desnem bregu, na levem bregu Drave pa je izgradnja obvoznice zastala. == Gospodarstvo == Na področju mestne četrti delujejo številni poslovni subjekti, vključno s storitvenimi in tehnološkimi dejavnostmi. === Trgovina === V neposredni bližini mestne četrti je več nakupovalnih središč, med drugim pa so na območju mestne četrti naslednji trgovinski objekti: * Lidl Koroška cesta, Koroška cesta 173, * Spar trgovina, Koroška cesta 53 b, * Mercator market Maja, Vrbanska cesta 3, * Vrtnarija Urbanek, Kralja Matjaža ulica 7, * Biotehnična šola, Šolska prodajalna, Vinarska ulica 18. === Gostinski lokali in hotel === Na območju mestne četrti je hotel in več lokalov, med njimi: * S hotel, Smetanova ulica 20, * Gostilna Zlati lev, Vodnikov trg 4, * Jack & Joe Steak and burger club, Ob bregu 20, * Baščaršija, Gosposvetska cesta 43a, * Veganska restavracija Loving Hut, Gosposvetska cesta 43a, * Fast food pri Štuku, Gosposvetska cesta 84, * Hiša kruha, Vodnikov trg 6, * Sladolednica Lastovka, Smetanova ulica 6. == Družbene dejavnosti == Na območju mestne četrti je razvejana mreža družbenih dejavnosti. === Vzgoja, izobraževanje in znanost === Za predšolske otroke so na območju mestne četrti: * Vrtec Ivana Glinška, enota Kosarjeva, Kosarjeva ulica 41, * Vrtec Ivana Glinška, enota Ribiška, Ribiška ulica 11, * Vrtec Ivana Glinška, enota Smetanova, Smetanova ulica 34, * Zasebni vrtec Želvica, Strossmayerjeva ulica 34a, * Vrtec Montessori, Vrbanska cesta 30. Osnovno šolstvo na območju mestne četrti:   * Osnovna šola Prežihovega Voranca, Gosposvetska cesta 10, * Osnovna šola Montessori, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so številne srednje šole: * Srednja elektro-računalniška šola in tehnična gimnazija, Smetanova ulica 6 in Gosposvetska cesta 9, * Srednja gradbena šola in gimnazija, Smetanova ulica 35, * Biotehniška šola, Vrbanska cesta 30, * III. gimnazija, Gosposvetska cesta 4, * Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so dijaški domovi: * Dijaški dom Drava Maribor, Smetanova ulica 67, * Dijaški dom Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so številne fakultete Univerze v Mariboru: * Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Koroška cesta 46, * Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, * Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, * Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160. Na območju mestne četrti so študentski domovi: * Študentski dom 4, Gosposvetska cesta 87, * Študentski dom 5, Gosposvetska cesta 85, * Študentski dom 6, Gosposvetska cesta 87a, * Študentski dom 7, Gosposvetska cesta 83a, * Študentski dom 8, Koroška cesta 35, * Študentski dom 9, Koroška cesta 35, * Študentski dom 10, Koroška cesta 35, * Študentski dom 11, Ob bregu 22, * Študentski dom 12, Ob bregu 24, * Študentski dom 13, Smetanova ulica 71, * Študentski dom 15, Koroška cesta 158, * Študentski dom 16, Gosposvetska cesta 89, * [[Slika:Pogled iz Koroškega mostu ja jugozahodni del mestne četrti.jpg|sličica|450x450_pik|Pogled iz Koroškega mosta na jugozahodni del mestne četrti]]Študentski dom sv. Elizabete, Strossmayerjeva ulica 17. === Zdravstvene ustanove === V mestni četrti so številne dejavnosti s področja zdravstva. S področja javnega zdravstva sta dve enoti: * Enota Zdravstvenega doma Maribor na Gosposvetski cest 41, * Center za sluh in govor na Vinarski ulici 6 in na Gosposvetski cesti 89. S področja zasebnega zdravstva je več institucij: * Medicinski in wellness center Fontana, Koroška cesta 172, * MDT&T specialistične ambulante in medicinska diagnostika, Lavričeva ulica 1, * številne druge specialistične zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, * Rtg-Klik radiološka dejavnost, Koroška cesta 76, * Ambulanta za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, Strossmayerjeva ulica 15. Na območju mestne četrti sta lekarni: * Lekarne Maribor, lekarna Gosposvetska, Gosposvetska cesta 41, * Lekarna Lent, Lavričeva ulica 1. === Športni in prireditveni objekti === V mestni četrti so številni športni in prireditveni objekti: * Stadion [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] – Šport Maribor, Mladinska ulica 29, * [[Kopališče Pristan]] – Šport Maribor, Koroška cesta 33, * Dvorana Lukna, Mladinska ulica 26, * Pomožna igrišča Ljudski vrt med Kamniško in Mladinsko ulico, * Univerzitetni športni center Leona Štuklja, Koroška cesta 130, * Teniški park Ljudski vrt, Kajuhova ulica 6a, * Balinarska igrišča, Mladinska ulica 29, * Urbano košarkarsko igrišče Iva Daneua ob križišču Mladinske in Strossmayerjeve ulice, * Športno rekreacijski center Fontana, Gosposvetska cesta 114, * Športna dvorana Vrbanska, Vrbanska cesta 30, * Koncertna dvorana Štuk, Gosposvetska cesta 83. == Institucije == Na območju mestne četrti delujejo številne organizacije oziroma institucije, med njimi: * Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, Lavričeva ulica 5, * Študentska organizacija Univerze Maribor, Gosposvetska cesta 83, * Center za pomoč na domu, Trubarjeva ulica 27, * Dom invalidskih društev Maribor, Trubarjeva ulica 15, * Dnevni center, Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja, Strossmayerjeva ulica 3 * Kmetijsko gozdarski zavod, Vinarska ulica 14, * Policijska uprava Maribor, Marčičeva ulica 1 in Trubarjeva ulica 19, * Zavod PIP - Pravni in informacijski center Maribor, Gosposvetska cesta 83, * PZS - Popotniško združenje Slovenije, Gosposvetska cesta 86, * Zavod za založniško in kulturno dejavnost Litera, Turnerjeva ulica 17, * Nadškofijska karitas Maribor, Strossmayerjeva ulica 15, * Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, * Medgeneracijska akademija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, * Samostan šolskih sester Sv. Frančiška Kristusa kralja, Strossmayerjeva ulica 17, * Sončna vila, Kamniška ulica 22a, * Ljudska kuhinja Betlehem, Strossmayerjeva ulica 15, * Konzulat Republike Litve, Kosarjeva ulica 2, * Veterinarski center Pika, Smetanova ulica 78. [[Slika:Pogled iz Kalvarije na del vzhodnega območja Mestne četrti Koroška vrata.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Kalvarije na del vzhodnega območja mestne četrti]] [[Slika:Pogled iz Kalvarije na del zahodnega območja mestne četrti.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Kalvarije na del zahodnega območja mestne četrti]] == Sprehajalno rekreacijske poti == Na območju mestne četrti je več sprehajalno - rekreacijskih poti, med njimi: * sprehajalna pot [[Lent]] – [[Mariborski otok]], * pot po Vrbanski cesti do Kamniškega drevoreda, mimo Račjega dvora do Vinarij, * sprehajalne poti ob vznožju Kalvarije in po pobočju Kalvarije, * pot na Urban, * stopnice na Kalvarijo, * pot štirih gričev, * fitnes na prostem pri UŠC Leona Štuklja. == Uprava == === Svet mestne četrti === Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti za štiri leta izvolijo petnajstčlanski svet mestne četrti. Redne volitve v svete mestnih četrti se opravijo istočasno z rednimi volitvami v mestni svet. Svet mestne četrti z večino glasov navzočih članov izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Predsednik sveta mestne četrti predstavlja in zastopa mestno četrt. Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti so neprofesionalne. Svet mestne četrti za mandatno obdobje 2022-2026 sestavljajo: Boris Munišič, predsednik, [[Boris Sovič]], podpredsednik, Barbara Bratina, podpredsednica, ter članice in člani Liviana Borko, Ivan Bračko, Nina Gutić Slana, Zora Aurelija Jurič, Marko Kamenjev, Simona Koželj, Zdenka Križanič, Vid Lešnik, Dušanka Medved, Miodrag Petrovič, Ines Poštrak in Ernest Sagadinj. Svet mestne četrti Koroška vrata je imenoval stalna delovna telesa: * komisija za komunalne zadeve, promet in okolje, * komisija za informiranje in obveščanje, * komisija za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, * komisija za mladino in šport, * komisija za kulturo in družbene dejavnosti, * varnostni kolegij. Sedež MČ Koroška vrata je uradno na Mladinski ulici 29, začasno pa pod južno tribuno Ljudskega vrta ob Gregorčičevi ulici. Podatki za stik: * telefon: 02 220 18 45, * elektronski naslov: koroska.vrata@maribor.si * Facebook: Mestna četrt Koroška vrata === Društvene dejavnosti === V mestni četrti aktivno delujejo številna društva. V prostorih sveta mestne četrti se med drugim sestajajo društva in skupine: * Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB ZZB Prežihov Voranc, * ročnodelski krožek Taščice, * likovne skupine Aurora, Pro anima in Optimisti s svojimi ustvarjalnimi delavnicami, * organizirane skupine občanov, ki skrbijo za zdravo življenje.[SN1] === Iniciativa mestni zbor === Leta 2013 je bil za prebivalce mestne četrti Koroška vrata izveden prvi zbor Samoorganizirane mestne četrti Koroška vrata.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.imz-maribor.org/KoroskaVrataAktualno.html|title=Iniciativa mestni zbor}}</ref> Samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti delujejo v okviru Iniciative mestni zbor. == Znamenitosti == Poleg že omenjenih so na območju mestne četrti tudi druge zanimivosti, med njimi: * Dvorec [[Račji dvor]] (cca 1200, 1803), Raški dol 1, * Skala pod cerkvijo na Kalvariji - 375 m nadmorske višine, * Langerjeva vila (1843), Mladinska ulica 29, * Mitnica ob Vrbanski cesti (1847), Vrbanska cesta 47, * Kostanjev drevored (tudi Kamniški drevored) (1895), Vrbanska cesta, * Baroničina hiša (1903), Prežihova ulica 8 in Smetanova ulica 25, * Vila Transilvanija (1910), Mladinska ulica 45, * Ulični niz Smetanova ulica 30-38 a (1926-1927), * [[Josip Hutter|Hutter]]<nowiki/>jeva vila (1927), Marčičeva ulica 1, * Perhavčeva vila, prva moderna stavba v Mariboru (1929-1930), Rosinova ulica 22, * Ulični niz Smetanova ulica 45-54 (1944), * Spominska plošča Lovro Kuhar - [[Prežihov Voranc]] (1952), Gosposvetska cesta 14, * Spominska plošča narodni heroj ing. [[Jože Hermanko]] (1953), Smetanova ulica 52, * Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti (1954-1961), * Drevored kavkaškega krilatega oreškarja (1960), Vrbanska cesta, * Stopnice na Kalvarijo, * Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1967), Gosposvetska cesta 44, * Spomenik Prežihov Voranc (1968), Gosposvetska cesta 10, * Dom [[Josip Priol|Josipa Priola]], Marčičeva ulica 9, * Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1970), Gosposvetska cesta 9, * Spomenik štirim učiteljem - narodnim herojem: [[Silvira Tomasini|Silviri Tomasini]], [[Miha Pintar|Mihi Pintarju - Toledu]], [[Jože Kerenčič|Jožetu Kerenčiču]], [[Franjo Vrunč|Franju Vrunču]], (1980), Koroška cesta 160, * Spomenik žrtvam za svobodo 1941 1945 prvega slovenskega športnega kluba Maribor (1983), Mladinska ulica 29, * Skulptura (1993), Koroška cesta 109 d, * Razgledni stolp na severozahodni strani Koroškega mostu (1996), * Pristan za splave v Koblerjevem zalivu, * Muzej na prostem Račji dvor, * Spominska plošča Jan Šedivy, Kamniška ulica 26, * Doprsni kip [[Pavel Turner]] (2002), Vinarska ulica 20, * Lawsonova pacipresa, posajena ob 15. obletnici pobratenja Maribora in Gradca (2002), ob križišču Vrbanske in Medvedove ulice, * Skulpture Trije angeli (2004), travnik ob Vrbanskem drevoredu (2004), * Splavarska učna pot ob Dravi, * [[Studenška brv]] (2008), * Žametna črnina, potomka stare trte (2014), Vinarska ulica 14, * Spomenik [[Josip Primožič]] Tošo (2021) v bližini Dvorane Lukna. Številne zanimivosti so tudi zavarovane kot kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti<ref>{{Navedi splet|url=https://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/Odlok_o_razglasitvi_naravnih_znamenitosti.pdf|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor}}</ref> na območju Mestne občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|title=Predlog odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Maribor|website=|accessdate=2024-05-27|archive-date=2024-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240527100543/https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|url-status=dead}}</ref> == Znane osebnosti == Znane osebnosti, prebivalke oziroma prebivalci območja današnje mestne četrti: * [[Marjan Bačko]], gledališki igralec, * [[Matej Brešar]], matematik, redni član SAZU, * [[Andrej Brvar]], pesnik in urednik, * [[Vladimir Bračič]], prvi rektor Univerze v Mariboru, * [[Ivan Čobal]], slikar, * [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]], pevec in pedagog, * [[Friderik Degen]], pedagog in častni občan Maribora, * [[Branko Elsner]], nogometaš, * [[Vlado Emeršič]], arhitekt, * [[Živa Emeršič]], kulturna urednica, * [[Bojan Golija]], slikar in grafik, * [[Ivan (Anti) Gorjup]], odvetnik, * [[Bruno Hartman]], bibliotekar in publicist, * [[Jože Hermanko]], narodni heroj, * [[Josip Hutter]], podjetnik, * [[Mima Jaušovec]], tenisačica, * [[Saša Jerković]], športni novinar, * [[Alojzij Juvan]], župan občine Maribor, * [[Alojz Kajin]] Lojze, general, * [[Igor Kenda]], oglaševalec in pisatelj, * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka in pedagoginja, * [[Janez Klasinc]], gledališki igralec, * [[Fritz Knaus]], nadžupan Maribora, * [[Ivan Kocmut]], arhitekt, * [[Boris Kočevar]], gledališki igralec, * [[Božidar Krajnčič]], botanik, častni občan Maribora, * [[Tone Kropušek]], gospodarstvenik in častni občan Maribora, * [[Lovro Kuhar]] - [[Prežihov Voranc]], pisatelj, * [[Janez Lombergar]], urednik in direktor RTV, * [[Eva Lovše]], zdravnica, * [[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]], politik in diplomat, * [[Albina Mali Hočevar]], narodna herojinja, * [[Dušan Mevlja]], gledališki igralec, * [[Ivo Mojzer]], pevec, * [[Iko Otrin]], baletni plesalec in koreograf, * [[Rado Pavalec]], gledališki igralec, * [[Alenka Pinterič]], pevka, * [[Mirko Pleiweis]], kapitan bojne ladje, * [[Bojan Požar]], novinar, * [[Cvetana Priol]], svetniška kandidatka, * [[Josip Priol]], sadjar in pedagog, * [[Breda Pugelj]], gledališka igralka, * [[Vitja Rode]], politik in gospodarstvenik, * [[Drago Senica]], arhitekt in ilustrator, * [[Emil Šarkanj]], galerist, * [[Jan Šedivy]], zgodovinar in publicist, * [[Smiljan Škarica]], frizer, * [[Ilka Štuhec]], smučarka, * [[Ivan Štuhec]], teolog, * [[Peter Ternovšek]], gledališki igralec, * [[Igor Tičar]], rektor Univerze v Mariboru, * [[Emil Tomažič]], sindikalist in predsednik Skupščine občine Maribor, * [[Pavel Turner]], pedagog in publicist, * [[Tone Vogrinec]], športni funkcionar, * [[Frančiška Stanislava Voh]], generalna predstojnica kongregacije, * [[Jože Zupan (1921)|Jože Zupan]], gledališki igralec, * [[Dejan Židan]], veterinar in politik, * [[Mirko Žlender]], predsednik skupščine občine Maribor in diplomat. == Katastrska občina == Koroška vrata so ena od 2.716 katastrskih občin v Sloveniji. Številčna oznaka katastrske občine Koroška vrata je 658. Vse parcele katastrske občine 658 Koroška vrata so na območju Mestne četrti Koroška vrata. Območje mestne četrti Koroška vrata pa poleg katastrske občine 658 Koroška vrata obsega tudi del katastrske občine 638 Krčevina in del katastrske občine 657 Maribor-grad. == Zgodovina<ref>{{Navedi knjigo |last=Jože Curk; Bruno Hartman; Jože Koropec |title=Maribor skozi stoletja, Razprave I |date=1991 |publisher=Založba Obzorja Maribor |year=1991 |isbn=86-377-0586-3 |location=Maribor |pages= |language=slovenščini}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |last=Hartman |first=Bruno |title=Maribor: vodnik po mestu |publisher=Založba Obzorja Maribor |year=1986 |isbn=86-377-0529-4 |location=Maribor |publication-date=1986 |language=slovenščini}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |last=Curk |first=Jože |title=Maribor: vodnik po mestu in bližnji okolici |date=2000 |publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor |year=2000 |isbn=961-6055-14-3 |location=Maribor |language=slovenščini}}</ref> == === Prve poselitve območja === Prvi sledovi poseljenosti na današnjem območju mestne četrti kažejo na poselitev pod Kalvarijo okrog leta 1000 p.n.š. O tem pričajo številna žarna grobišča. Z rimsko naselitvijo je bila po ustanovitvi mestne naselbine Flavia Solva okrog leta 70 tja zgrajena cesta, ki je potekala čez območje današnje mestne četrti. Ta poldnevniška prometnica je pomembno vplivala na razvoj. [[Slika:Skodela na nogi - Grobna najdba ob Mladinski ulici - cca 1000 p n š - 20230714 111328.jpg|sličica|268x268_pik|Skodela na nogi iz grobne najdbe iz obdobja cca 1000 p.n.š. ob Mladinski ulici]] Na današnjem območju mestne četrti je bilo prvotno agrarno naselje srednjeveškega Maribora. Mariborski griči od Vinarskega brega do Meljskega hriba so bili že v 11. stoletju posajeni z vinsko trto. Kalvarija se kot vinorodni kraj omenja že v Habsburškem urbarju, ki je nastal pred letom 1295. Na Račjem dvoru je v 12. oziroma 13. stoletju nastalo središče za okoliško posest nemškega viteškega reda, kasneje pa benediktincev iz Admonta na Zgornjem Štajerskem. Prvi omenjeni prebivalec območja je iz leta 1288 Friderik iz Račjega dvora. === Koroška vrata === [[Slika:Maribor - Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških vratih.jpg|Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških mestnih vratih|alt=Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških mestnih vratih|sličica|274x274_pik]] Maribor je v letih med 1255 in 1275 dobil rombasto obzidje. Zahodna vrata v obzidju so bila poimenovana koroška vrata, prvič so bila omenjena leta 1428 kot koroška gospejna grajska mestna vrata, leta 1438 pa, da so na koncu Koroške ulice blizu spodnjega mariborskega gradu in blizu Marijine cerkve. Prometna smer skozi koroška vrata mestnega obzidja (čez današnji Vojašniški trg, po Pipuševi ulici in Vrbanski cesti) je bila v 13. stoletju najpomembnejša ter se je delila v pot na zahod proti Koroški in na pot na sever prek Rošpoha. Vsaj od začetka 14. stoletja naprej se je na zahodni strani mesta pred koroškimi mestnimi vrati razvijalo Koroško predmestje, v katerem je bilo okoli leta 1450 skupaj z Graškim predmestjem nad 50 hiš z nad dvesto prebivalci. V okviru obsežnejše prenove mestne utrditve med leti 1548 in 1562 je bila med drugim verjetno leta 1552 zgrajena koroška bastija, ki je zaščitila koroška mestna vrata. === Občina Koroška vrata === V drugi polovici 18. stoletja se je za območja pred mestnimi vrati začel uporabljati izraz predmestje, za svet zunaj koroških mestnih vrat torej Koroško predmestje. Ob vojaški konskripciji leta 1770 so oštevilčili hiše, območje pa označili kot števni oddelek Koroška vrata. Leta 1770 so v tem oddelku našteli 474 prebivalcev, leta 1810 pa 636 prebivalcev. Kasneje so števni oddelki iz konskripcij postali katastrske ali davčne občine, tako tudi davčna občina Koroška vrata. Leta 1822 je v tudi Koroškem predmestju divjal velik požar. [[Slika:Karl Haas - Maribor 1876 - po sliki iz okoli leta 1657 - izrez - 20230714 105651.jpg|sličica|500x500_pik|Maribor okoli leta 1657. Sliko je leta 1876 izdelal Karl Haas. Na zahodni strani obzidja je nad sodnim stolpom lepo vidna nekdanja bastija koroških mestnih vrat.]] V letih 1824 in 1825 je bila občina Koroško predmestje mapirana (narisana). Pri obhodu meja občine je bil za občino Kroška vrata prisoten kajžar in čevljar Anton Lubitz. V letih 1825 do 1829 so bila v okviru posodabljanja mesta odstranjena graška in koroška mestna vrata. Leta 1850 se je občina Koroška vrata pritožila proti načrtovani združitvi z mestom, leta 1857 je  mestu očitala prilaščanje in preobremenjevanje njihovih prihodkov, leta 1859 pa je napovedala, da njeni davčni zavezanci ne bodo plačevali občinske doklade na direktne davke. Leta 1861 pa je župan [[Andreas Tappeiner]] razglasil konstituiranje občine mesto Maribor s tremi predmestji (Koroška vrata, Magdalena, Graško predmestje) in vasjo Melje, kar je spodbudilo pozidavo v priključenih predmestjih. === Stanovanjska gradnja === Leta 1925 je občina začela veliko gradbeno akcijo, da bi zadostila velike potrebe po stanovanjih. Iz tega obdobja so velike pozidave ob Smetanovi ulici in ob Vrtni ulici (sedaj Prežihovi ulici). V okviru okoli leta 1952 začete organizirane stanovanjske gradnje je bila zgrajena soseska z bloki in stolpnicami ter objekti za centralne funkcije ob Gosposvetski cesti (Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti je v registru kulturne dediščine), po letu 1965 pa je začela nastajati soseska ob Lavričevi ulici in v letih 1975-1978 soseska na južni strani Koroške ceste, leta 2005 pa na severni strani Koroške ceste. === Izobraževalni objekti === Leta 1872 je bila ustanovljena deželna sadjarska in vinarska šola. Olepševalno društvo je leta 1895 na Vrbanski cesti zasadilo kostanjev drevored, zanj je zemljišče podarila škofija. Leta 1908 je bila v neobaročnem stilu zgrajena IV. deška osnovna šola na Gosposvetski cesti. V letih 1885-1908 je bil ob južni strani začetka Gosposvetske ceste zgrajen Samostan šolskih sester. Ob severni strani začetka Gosposvetske ceste je bila  leta 1888 sprva zgrajena manjša stavba za potrebe ženskega učiteljišča, nato pa je bil leta 1908 zgrajen večji objekt, ki velja za enega lepših primerov šolske arhitekture v mestu, v katerem je najprej delovalo moško učiteljišče. V letih 1957-1959 je bil zgrajen kompleks tehniških šol med Smetanovo ulico, Prežihovo ulico in Gosposvetsko cesto, ki je vključeval poklicne, srednje in višje šole. Leta 1978 je bila zgrajena zgradba Pedagoške fakultete, leta 2006 pa zgradba Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Leta 1978 je bil zgrajen prvi študentski dom v študentskem naselju ob Gosposvetski cesti, leta 2005 pa sta bila zgrajena študentska doma ob Lentu. === Športni objekti === Leta 1901 sta bili zgrajeni prvi dve teniški igrišči na območju današnjega Ljudskega vrta, ki je bil kot športni park odprt leta 1952. Leta 1962 je bila zgrajena zahodna tribuna stadiona z znamenito ločno konstrukcijo, ostale tribune pa so bile zgrajene v letih 2006-2011. Leta 1972 je bilo ob Dravi zgrajeno kopališče Pristan, ki je bilo leta 2003 razširjeno z olimpijskim bazenom in sodobno kotlovnico za daljinsko ogrevanje okoliških stanovanjskih objektov. [[Slika:Športna dvorana Lukna - 20230625 100648.jpg|sličica|450x450_pik|Športna dvorana Lukna v Ljudskem vrtu]] Leta 1995 je bil odprt Univerzitetni športni center Leona Štuklja. Leta 2006 je bila zgrajena športna dvorana Lukna, ki velja za dvorano z največjo pokrito športno površino v državi. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koroška Vrata District|Koroška vrata}} * {{official|https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-korska-vrata/}} * Facebook stran Mestna četrt Koroška vrata<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile.php?id=100089313283996|title=Facebook stran|website=Mestna četrt Koroška vrata}}</ref> * [https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/Kovratnik-2021-glasilo-MC-Koroska-vrata-4.pdf Kovratnik 2021], glasilo Mestne četrti Koroška vrata * [https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf Glasilo Mestne četrti Koroška vrata, april 2023] == Viri == [[Kategorija:Maribor]] r8o6ray120uzz733zdu9qm0cx7on4b3 6758347 6758337 2026-09-29T14:25:39Z TadejM 738 thumb 6758347 wikitext text/x-wiki [[Slika:Pogled na območje mestne četrti iz Kalvarije.jpg|thumb|Pogled na območje mestne četrti s Kalvarije]] '''Koroška vrata''' (včasih imenovana tudi '''Koroško predmestje''') je pretežno urbani predel na levem bregu [[Drava|Drave]] in severozahodna [[četrtna skupnost|mestna četrt]] v [[Maribor]]u ter tudi oznaka katastrske občine. [[Slika:2022_07_30_Maribor_-_Koroška_vrata_-_ed.jpg|sličica|Fotografija prikazuje del obdravskega predela Mestne četrti Koroška vrata.]] == Prebivalstvo == V mestni četrti je bilo leta 2025 skupaj 9.833 prebivalcev (s stalnim in začasnim prebivališčem)<ref name=":1">{{Navedi splet|url=hhttps://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|title=Strategija razvoja mestnih četrti in krajevnih skupnosti v Mestni občini Maribor|accessdate=2026-09-16|archive-date=2026-09-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20260917152013/https://maribor.si/wp-content/uploads/2026/02/GMS-742-V-CELOTI.pdf|url-status=bot: unknown|last=Mestna občina Maribor|date=19.1.2026}}</ref>, kar predstavlja 9 % vsega prebivalstva Mestne občine [[Maribor]]. Mestna četrt Koroška vrata ima več prebivalcev kot tri četrtine slovenskih lokalnih skupnosti. Leta 2025 je bilo v mestni četrti 6.901 oseb s stalnim prebivališčem, kar predstavlja 7 % vseh oseb s stalnim bivališčem v mestni občini in 2.932 oseb z začasnim prebivališčem, kar predstavlja 27 % vseh oseb z začasnim bivališčem v Mestni občini Maribor. V primerjavi z letom 2021 se je število prebivalcev v mestni četrti zmanjšalo za 38, kar predstavlja razen Razvanja najmanjše zmanjšanje v mestni občini.<ref name=":1" /> Prebivalstvo (osebe s stalnim in začasnim prebivališčem) mestne četrti ima najvišji delež oseb v starostni skupini do 44 let med vsemi mestnimi četrtmi in krajevnimi skupnostmi v Mariboru ter tudi najvišji delež oseb z višjo in visokošolsko izobrazbo.<ref name=":1" /> == Geografija == ==== Območje mestne četrti ==== Mestna četrt Koroška vrata je najbolj severozahodna mestna četrt v Mestni občini Maribor. Na vzhodu sega mestna četrt do Pristaniške ulice, Vodnikovega trga, Strossmayerjeve, Mladinske in Trubarjeve ulice, severno do grebena Kalvarije in Samotnega bora, vzhodno do Vinarskega potoka, na jugu pa meji na reko Dravo. Območje mestne četrti, površine 2,82 km² in obsega 8,2 km, vključuje površine s stanovanjskimi zgradbami, izobraževalnimi in raziskovalnimi ter družbenimi in poslovnimi institucijami, objekte in površine za šport, kulturo in rekreacijo, ter sorazmerno obsežne zelene površine, travnike, sadovnjake, vinograde in tudi gozdove. Precejšen del območja mestne četrti na Vrbanskem platoju predstavlja najožje in ožje vodovarstveno območje<ref>{{Navedi splet|url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=URED4242|title=Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ruš, Vrbanskega platoja, Limbuške dobrave in Dravskega polja}}</ref> z najstrožjim in strožjim vodovarstvenim režimom.[[Slika:Pogled na Maribor - predel Koroška vrata - Mladinska ulica 1961.jpg|thumb|Mladinska ulica v Koroških vratih leta 1961, v ozadju desno [[Kalvarija, Maribor|Kalvarija]]]]Površina mestne četrti predstavlja 2 % površine Mestne občine Maribor. Pretežni del mestne četrti je del mestnega jedra, ki je na zahodu zamejeno s Tomanovo ulico in na severu z Vinarsko in Marčičevo ulico, na jugu pa z reko Dravo. <ref>{{Navedi splet |date=31. 3. 1992 |title=Medobčinski uradni vestnik občin Dravograd, Maribor, Pesnica, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem in Ruše |url=https://ised.gov.si/statika/Predpisi/p0667_1.pdf |url-status=live}}</ref> ==== Prostorski okoliši ==== Mestna četrt Koroška vrata je del Mestne občine Maribor in obsega dela dveh naselij, naselja Maribor in naselja [[Vinarje, Maribor|Vinarje]]: * naselje Maribor, del prostorskega okoliša 3, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 4 do 6 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 51 do 77 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 92 do 98 v celoti, * naselje Maribor, prostorski okoliši od 479 do 481, * naselje Vinarje, del prostorskega okoliša 489. ==== Seznam ulic ==== Na območju Mestne četrti Koroška vrata je 48 ulic oziroma cest s 966 hišnimi številkami. Največ, in sicer 108, jih je na Koroški cesti, na Gosposvetski cesti jih je 76 in na Bezenškovi ulici jih je 74. Najmanj hišnih številk, in sicer 2, pa imajo Koprivnikova ulica, Krajnčičeva ulica, Pristaniška ulica in Vegova ulica. == Infrastruktura == Na območju mestne četrti je razvejana javna infrastruktura. Večji objekti: * Elektrodistribucijska razdelilna transformatorska postaja RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, * Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in elektrike, * Plinska merilno reducirna postaja MRP Koroška vrata, * Črpališče pitne vode Vrbanski plato, * Kanalizacijska črpalna postaja ČP Koblarjev zaliv, * [[Koroški most, Maribor|Koroški most]], * [[Studenška brv]]. Elektroenergetska infrastruktura vključuje razdelilno transformatorsko postajo RTP Koroška vrata 110/10(20) kV 2 × 31,5 MVA, številne transformatorske postaje ter srednje in nizkonapetostno omrežje. RTP Koroška vrata je vzankana v mariborsko visokonapetostno mestno zanko. Kotlovnica Pristan s soproizvodnjo toplote in električne energije predstavlja vir energije za sistem vročevodnega distribucijskega omrežja na levem bregu Drave, ki je preko Koroškega mostu povezan z desnobrežnim sistemom. Infrastruktura zemeljskega plina vključuje plinsko merilno reducirno postajo MRP Koroška vrata in distribucijsko plinovodno omrežje s plinovodi in priključki različnih premerov in tlakov. Črpališče pitne vode Vrbanski plato je najpomembnejši vodni vir v Mariboru, ki pokriva približno 70 % vseh potreb po pitni vodi za Maribor in za okoliške občine. Zaradi prevladujočega napajanja iz reke Drave je vir izdaten tudi v siceršnjih sušnih razmerah.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mb-vodovod.si/obvestila/vrbanski-plato/|title=Mariborski vodovod, Vrbanski plato}}</ref> [[Slika:Pogled iz Studenške brvi na jugovzgodni del mestne četrti.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Studenške brvi na jugovzhodni del mestne četrti]] Koroški most predstavlja začetek sistema mariborske obvoznice, ki je povezan z izgrajenim zahodnim delom obvoznice na desnem bregu, na levem bregu Drave pa je izgradnja obvoznice zastala. == Gospodarstvo == Na področju mestne četrti delujejo številni poslovni subjekti, vključno s storitvenimi in tehnološkimi dejavnostmi. === Trgovina === V neposredni bližini mestne četrti je več nakupovalnih središč, med drugim pa so na območju mestne četrti naslednji trgovinski objekti: * Lidl Koroška cesta, Koroška cesta 173, * Spar trgovina, Koroška cesta 53 b, * Mercator market Maja, Vrbanska cesta 3, * Vrtnarija Urbanek, Kralja Matjaža ulica 7, * Biotehnična šola, Šolska prodajalna, Vinarska ulica 18. === Gostinski lokali in hotel === Na območju mestne četrti je hotel in več lokalov, med njimi: * S hotel, Smetanova ulica 20, * Gostilna Zlati lev, Vodnikov trg 4, * Jack & Joe Steak and burger club, Ob bregu 20, * Baščaršija, Gosposvetska cesta 43a, * Veganska restavracija Loving Hut, Gosposvetska cesta 43a, * Fast food pri Štuku, Gosposvetska cesta 84, * Hiša kruha, Vodnikov trg 6, * Sladolednica Lastovka, Smetanova ulica 6. == Družbene dejavnosti == Na območju mestne četrti je razvejana mreža družbenih dejavnosti. === Vzgoja, izobraževanje in znanost === Za predšolske otroke so na območju mestne četrti: * Vrtec Ivana Glinška, enota Kosarjeva, Kosarjeva ulica 41, * Vrtec Ivana Glinška, enota Ribiška, Ribiška ulica 11, * Vrtec Ivana Glinška, enota Smetanova, Smetanova ulica 34, * Zasebni vrtec Želvica, Strossmayerjeva ulica 34a, * Vrtec Montessori, Vrbanska cesta 30. Osnovno šolstvo na območju mestne četrti: &nbsp; * Osnovna šola Prežihovega Voranca, Gosposvetska cesta 10, * Osnovna šola Montessori, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so številne srednje šole: * Srednja elektro-računalniška šola in tehnična gimnazija, Smetanova ulica 6 in Gosposvetska cesta 9, * Srednja gradbena šola in gimnazija, Smetanova ulica 35, * Biotehniška šola, Vrbanska cesta 30, * III. gimnazija, Gosposvetska cesta 4, * Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so dijaški domovi: * Dijaški dom Drava Maribor, Smetanova ulica 67, * Dijaški dom Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30. Na območju mestne četrti so številne fakultete Univerze v Mariboru: * Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, Koroška cesta 46, * Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za strojništvo, Smetanova ulica 17, * Fakulteta za naravoslovje in matematiko, Koroška cesta 160, * Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, * Pedagoška fakulteta, Koroška cesta 160. Na območju mestne četrti so študentski domovi: * Študentski dom 4, Gosposvetska cesta 87, * Študentski dom 5, Gosposvetska cesta 85, * Študentski dom 6, Gosposvetska cesta 87a, * Študentski dom 7, Gosposvetska cesta 83a, * Študentski dom 8, Koroška cesta 35, * Študentski dom 9, Koroška cesta 35, * Študentski dom 10, Koroška cesta 35, * Študentski dom 11, Ob bregu 22, * Študentski dom 12, Ob bregu 24, * Študentski dom 13, Smetanova ulica 71, * Študentski dom 15, Koroška cesta 158, * Študentski dom 16, Gosposvetska cesta 89, * [[Slika:Pogled iz Koroškega mostu ja jugozahodni del mestne četrti.jpg|sličica|450x450_pik|Pogled iz Koroškega mosta na jugozahodni del mestne četrti]]Študentski dom sv. Elizabete, Strossmayerjeva ulica 17. === Zdravstvene ustanove === V mestni četrti so številne dejavnosti s področja zdravstva. S področja javnega zdravstva sta dve enoti: * Enota Zdravstvenega doma Maribor na Gosposvetski cest 41, * Center za sluh in govor na Vinarski ulici 6 in na Gosposvetski cesti 89. S področja zasebnega zdravstva je več institucij: * Medicinski in wellness center Fontana, Koroška cesta 172, * MDT&T specialistične ambulante in medicinska diagnostika, Lavričeva ulica 1, * številne druge specialistične zdravstvene in zobozdravstvene ambulante, * Rtg-Klik radiološka dejavnost, Koroška cesta 76, * Ambulanta za osebe brez osnovnega zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico, Strossmayerjeva ulica 15. Na območju mestne četrti sta lekarni: * Lekarne Maribor, lekarna Gosposvetska, Gosposvetska cesta 41, * Lekarna Lent, Lavričeva ulica 1. === Športni in prireditveni objekti === V mestni četrti so številni športni in prireditveni objekti: * Stadion [[Stadion Ljudski vrt|Ljudski vrt]] – Šport Maribor, Mladinska ulica 29, * [[Kopališče Pristan]] – Šport Maribor, Koroška cesta 33, * Dvorana Lukna, Mladinska ulica 26, * Pomožna igrišča Ljudski vrt med Kamniško in Mladinsko ulico, * Univerzitetni športni center Leona Štuklja, Koroška cesta 130, * Teniški park Ljudski vrt, Kajuhova ulica 6a, * Balinarska igrišča, Mladinska ulica 29, * Urbano košarkarsko igrišče Iva Daneua ob križišču Mladinske in Strossmayerjeve ulice, * Športno rekreacijski center Fontana, Gosposvetska cesta 114, * Športna dvorana Vrbanska, Vrbanska cesta 30, * Koncertna dvorana Štuk, Gosposvetska cesta 83. == Institucije == Na območju mestne četrti delujejo številne organizacije oziroma institucije, med njimi: * Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor, Lavričeva ulica 5, * Študentska organizacija Univerze Maribor, Gosposvetska cesta 83, * Center za pomoč na domu, Trubarjeva ulica 27, * Dom invalidskih društev Maribor, Trubarjeva ulica 15, * Dnevni center, Ozara, nacionalno združenje za kakovost življenja, Strossmayerjeva ulica 3 * Kmetijsko gozdarski zavod, Vinarska ulica 14, * Policijska uprava Maribor, Marčičeva ulica 1 in Trubarjeva ulica 19, * Zavod PIP - Pravni in informacijski center Maribor, Gosposvetska cesta 83, * PZS - Popotniško združenje Slovenije, Gosposvetska cesta 86, * Zavod za založniško in kulturno dejavnost Litera, Turnerjeva ulica 17, * Nadškofijska karitas Maribor, Strossmayerjeva ulica 15, * Glasbena in baletna šola Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, * Medgeneracijska akademija Antona Martina Slomška, Vrbanska cesta 30, * Samostan šolskih sester Sv. Frančiška Kristusa kralja, Strossmayerjeva ulica 17, * Sončna vila, Kamniška ulica 22a, * Ljudska kuhinja Betlehem, Strossmayerjeva ulica 15, * Konzulat Republike Litve, Kosarjeva ulica 2, * Veterinarski center Pika, Smetanova ulica 78. [[Slika:Pogled iz Kalvarije na del vzhodnega območja Mestne četrti Koroška vrata.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Kalvarije na del vzhodnega območja mestne četrti]] [[Slika:Pogled iz Kalvarije na del zahodnega območja mestne četrti.jpg|sličica|400x400_pik|Pogled iz Kalvarije na del zahodnega območja mestne četrti]] == Sprehajalno rekreacijske poti == Na območju mestne četrti je več sprehajalno - rekreacijskih poti, med njimi: * sprehajalna pot [[Lent]] – [[Mariborski otok]], * pot po Vrbanski cesti do Kamniškega drevoreda, mimo Račjega dvora do Vinarij, * sprehajalne poti ob vznožju Kalvarije in po pobočju Kalvarije, * pot na Urban, * stopnice na Kalvarijo, * pot štirih gričev, * fitnes na prostem pri UŠC Leona Štuklja. == Uprava == === Svet mestne četrti === Volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju mestne četrti za štiri leta izvolijo petnajstčlanski svet mestne četrti. Redne volitve v svete mestnih četrti se opravijo istočasno z rednimi volitvami v mestni svet. Svet mestne četrti z večino glasov navzočih članov izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika. Predsednik sveta mestne četrti predstavlja in zastopa mestno četrt. Funkcije predsednika, podpredsednika in članov sveta mestne četrti so neprofesionalne. Svet mestne četrti za mandatno obdobje 2022-2026 sestavljajo: Boris Munišič, predsednik, [[Boris Sovič]], podpredsednik, Barbara Bratina, podpredsednica, ter članice in člani Liviana Borko, Ivan Bračko, Nina Gutić Slana, Zora Aurelija Jurič, Marko Kamenjev, Simona Koželj, Zdenka Križanič, Vid Lešnik, Dušanka Medved, Miodrag Petrovič, Ines Poštrak in Ernest Sagadinj. Svet mestne četrti Koroška vrata je imenoval stalna delovna telesa: * komisija za komunalne zadeve, promet in okolje, * komisija za informiranje in obveščanje, * komisija za socialno skrbstvo in zdravstveno varstvo, * komisija za mladino in šport, * komisija za kulturo in družbene dejavnosti, * varnostni kolegij. Sedež MČ Koroška vrata je uradno na Mladinski ulici 29, začasno pa pod južno tribuno Ljudskega vrta ob Gregorčičevi ulici. Podatki za stik: * telefon: 02 220 18 45, * elektronski naslov: koroska.vrata@maribor.si * Facebook: Mestna četrt Koroška vrata === Društvene dejavnosti === V mestni četrti aktivno delujejo številna društva. V prostorih sveta mestne četrti se med drugim sestajajo društva in skupine: * Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB ZZB Prežihov Voranc, * ročnodelski krožek Taščice, * likovne skupine Aurora, Pro anima in Optimisti s svojimi ustvarjalnimi delavnicami, * organizirane skupine občanov, ki skrbijo za zdravo življenje.[SN1] === Iniciativa mestni zbor === Leta 2013 je bil za prebivalce mestne četrti Koroška vrata izveden prvi zbor Samoorganizirane mestne četrti Koroška vrata.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.imz-maribor.org/KoroskaVrataAktualno.html|title=Iniciativa mestni zbor}}</ref> Samoorganizirane četrtne in krajevne skupnosti delujejo v okviru Iniciative mestni zbor. == Znamenitosti == Poleg že omenjenih so na območju mestne četrti tudi druge zanimivosti, med njimi: * Dvorec [[Račji dvor]] (cca 1200, 1803), Raški dol 1, * Skala pod cerkvijo na Kalvariji - 375 m nadmorske višine, * Langerjeva vila (1843), Mladinska ulica 29, * Mitnica ob Vrbanski cesti (1847), Vrbanska cesta 47, * Kostanjev drevored (tudi Kamniški drevored) (1895), Vrbanska cesta, * Baroničina hiša (1903), Prežihova ulica 8 in Smetanova ulica 25, * Vila Transilvanija (1910), Mladinska ulica 45, * Ulični niz Smetanova ulica 30-38 a (1926-1927), * [[Josip Hutter|Hutter]]<nowiki/>jeva vila (1927), Marčičeva ulica 1, * Perhavčeva vila, prva moderna stavba v Mariboru (1929-1930), Rosinova ulica 22, * Ulični niz Smetanova ulica 45-54 (1944), * Spominska plošča Lovro Kuhar - [[Prežihov Voranc]] (1952), Gosposvetska cesta 14, * Spominska plošča narodni heroj ing. [[Jože Hermanko]] (1953), Smetanova ulica 52, * Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti (1954-1961), * Drevored kavkaškega krilatega oreškarja (1960), Vrbanska cesta, * Stopnice na Kalvarijo, * Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1967), Gosposvetska cesta 44, * Spomenik Prežihov Voranc (1968), Gosposvetska cesta 10, * Dom [[Josip Priol|Josipa Priola]], Marčičeva ulica 9, * Skulptura »[[Forma viva|Forma Viva]]« (1970), Gosposvetska cesta 9, * Spomenik štirim učiteljem - narodnim herojem: [[Silvira Tomasini|Silviri Tomasini]], [[Miha Pintar|Mihi Pintarju - Toledu]], [[Jože Kerenčič|Jožetu Kerenčiču]], [[Franjo Vrunč|Franju Vrunču]], (1980), Koroška cesta 160, * Spomenik žrtvam za svobodo 1941 1945 prvega slovenskega športnega kluba Maribor (1983), Mladinska ulica 29, * Skulptura (1993), Koroška cesta 109 d, * Razgledni stolp na severozahodni strani Koroškega mostu (1996), * Pristan za splave v Koblerjevem zalivu, * Muzej na prostem Račji dvor, * Spominska plošča Jan Šedivy, Kamniška ulica 26, * Doprsni kip [[Pavel Turner]] (2002), Vinarska ulica 20, * Lawsonova pacipresa, posajena ob 15. obletnici pobratenja Maribora in Gradca (2002), ob križišču Vrbanske in Medvedove ulice, * Skulpture Trije angeli (2004), travnik ob Vrbanskem drevoredu (2004), * Splavarska učna pot ob Dravi, * [[Studenška brv]] (2008), * Žametna črnina, potomka stare trte (2014), Vinarska ulica 14, * Spomenik [[Josip Primožič]] Tošo (2021) v bližini Dvorane Lukna. Številne zanimivosti so tudi zavarovane kot kulturni spomeniki oziroma naravne znamenitosti<ref>{{Navedi splet|url=https://okolje.maribor.si/data/user_upload/okolje/Odlok_o_razglasitvi_naravnih_znamenitosti.pdf|title=Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor}}</ref> na območju Mestne občine Maribor.<ref>{{Navedi splet|url=https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|title=Predlog odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Maribor|website=|accessdate=2024-05-27|archive-date=2024-05-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20240527100543/https://maribor.si/javni_razpisi/javna-razgrnitev-predloga-odloka-o-razglasitvi-kulturnih-spomenikov-lokalnega-pomena-v-mestni-obcini-maribor/|url-status=dead}}</ref> == Znane osebnosti == Znane osebnosti, prebivalke oziroma prebivalci območja današnje mestne četrti: * [[Marjan Bačko]], gledališki igralec, * [[Matej Brešar]], matematik, redni član SAZU, * [[Andrej Brvar]], pesnik in urednik, * [[Vladimir Bračič]], prvi rektor Univerze v Mariboru, * [[Ivan Čobal]], slikar, * [[6pack Čukur|Boštjan Čukur]], pevec in pedagog, * [[Friderik Degen]], pedagog in častni občan Maribora, * [[Branko Elsner]], nogometaš, * [[Vlado Emeršič]], arhitekt, * [[Živa Emeršič]], kulturna urednica, * [[Bojan Golija]], slikar in grafik, * [[Ivan (Anti) Gorjup]], odvetnik, * [[Bruno Hartman]], bibliotekar in publicist, * [[Jože Hermanko]], narodni heroj, * [[Josip Hutter]], podjetnik, * [[Mima Jaušovec]], tenisačica, * [[Saša Jerković]], športni novinar, * [[Alojzij Juvan]], župan občine Maribor, * [[Alojz Kajin]] Lojze, general, * [[Igor Kenda]], oglaševalec in pisatelj, * [[Ondina Otta Klasinc]], operna pevka in pedagoginja, * [[Janez Klasinc]], gledališki igralec, * [[Fritz Knaus]], nadžupan Maribora, * [[Ivan Kocmut]], arhitekt, * [[Boris Kočevar]], gledališki igralec, * [[Božidar Krajnčič]], botanik, častni občan Maribora, * [[Tone Kropušek]], gospodarstvenik in častni občan Maribora, * [[Lovro Kuhar]] - [[Prežihov Voranc]], pisatelj, * [[Janez Lombergar]], urednik in direktor RTV, * [[Eva Lovše]], zdravnica, * [[Matija Malešič (politik)|Matija Malešič]], politik in diplomat, * [[Albina Mali Hočevar]], narodna herojinja, * [[Dušan Mevlja]], gledališki igralec, * [[Ivo Mojzer]], pevec, * [[Iko Otrin]], baletni plesalec in koreograf, * [[Rado Pavalec]], gledališki igralec, * [[Alenka Pinterič]], pevka, * [[Mirko Pleiweis]], kapitan bojne ladje, * [[Bojan Požar]], novinar, * [[Cvetana Priol]], svetniška kandidatka, * [[Josip Priol]], sadjar in pedagog, * [[Breda Pugelj]], gledališka igralka, * [[Vitja Rode]], politik in gospodarstvenik, * [[Drago Senica]], arhitekt in ilustrator, * [[Emil Šarkanj]], galerist, * [[Jan Šedivy]], zgodovinar in publicist, * [[Smiljan Škarica]], frizer, * [[Ilka Štuhec]], smučarka, * [[Ivan Štuhec]], teolog, * [[Peter Ternovšek]], gledališki igralec, * [[Igor Tičar]], rektor Univerze v Mariboru, * [[Emil Tomažič]], sindikalist in predsednik Skupščine občine Maribor, * [[Pavel Turner]], pedagog in publicist, * [[Tone Vogrinec]], športni funkcionar, * [[Frančiška Stanislava Voh]], generalna predstojnica kongregacije, * [[Jože Zupan (1921)|Jože Zupan]], gledališki igralec, * [[Dejan Židan]], veterinar in politik, * [[Mirko Žlender]], predsednik skupščine občine Maribor in diplomat. == Katastrska občina == Koroška vrata so ena od 2.716 katastrskih občin v Sloveniji. Številčna oznaka katastrske občine Koroška vrata je 658. Vse parcele katastrske občine 658 Koroška vrata so na območju Mestne četrti Koroška vrata. Območje mestne četrti Koroška vrata pa poleg katastrske občine 658 Koroška vrata obsega tudi del katastrske občine 638 Krčevina in del katastrske občine 657 Maribor-grad. == Zgodovina<ref>{{Navedi knjigo |last=Jože Curk; Bruno Hartman; Jože Koropec |title=Maribor skozi stoletja, Razprave I |date=1991 |publisher=Založba Obzorja Maribor |year=1991 |isbn=86-377-0586-3 |location=Maribor |pages= |language=slovenščini}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |last=Hartman |first=Bruno |title=Maribor: vodnik po mestu |publisher=Založba Obzorja Maribor |year=1986 |isbn=86-377-0529-4 |location=Maribor |publication-date=1986 |language=slovenščini}}</ref><ref>{{Navedi knjigo |last=Curk |first=Jože |title=Maribor: vodnik po mestu in bližnji okolici |date=2000 |publisher=Umetniški kabinet Primož Premzl, Maribor |year=2000 |isbn=961-6055-14-3 |location=Maribor |language=slovenščini}}</ref> == === Prve poselitve območja === Prvi sledovi poseljenosti na današnjem območju mestne četrti kažejo na poselitev pod Kalvarijo okrog leta 1000 p.n.š. O tem pričajo številna žarna grobišča. Z rimsko naselitvijo je bila po ustanovitvi mestne naselbine Flavia Solva okrog leta 70 tja zgrajena cesta, ki je potekala čez območje današnje mestne četrti. Ta poldnevniška prometnica je pomembno vplivala na razvoj. [[Slika:Skodela na nogi - Grobna najdba ob Mladinski ulici - cca 1000 p n š - 20230714 111328.jpg|sličica|268x268_pik|Skodela na nogi iz grobne najdbe iz obdobja cca 1000 p.n.š. ob Mladinski ulici]] Na današnjem območju mestne četrti je bilo prvotno agrarno naselje srednjeveškega Maribora. Mariborski griči od Vinarskega brega do Meljskega hriba so bili že v 11. stoletju posajeni z vinsko trto. Kalvarija se kot vinorodni kraj omenja že v Habsburškem urbarju, ki je nastal pred letom 1295. Na Račjem dvoru je v 12. oziroma 13. stoletju nastalo središče za okoliško posest nemškega viteškega reda, kasneje pa benediktincev iz Admonta na Zgornjem Štajerskem. Prvi omenjeni prebivalec območja je iz leta 1288 Friderik iz Račjega dvora. === Koroška vrata === [[Slika:Maribor - Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških vratih.jpg|Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških mestnih vratih|alt=Grb iz leta 1552 ob nekdanjih koroških mestnih vratih|sličica|274x274_pik]] Maribor je v letih med 1255 in 1275 dobil rombasto obzidje. Zahodna vrata v obzidju so bila poimenovana koroška vrata, prvič so bila omenjena leta 1428 kot koroška gospejna grajska mestna vrata, leta 1438 pa, da so na koncu Koroške ulice blizu spodnjega mariborskega gradu in blizu Marijine cerkve. Prometna smer skozi koroška vrata mestnega obzidja (čez današnji Vojašniški trg, po Pipuševi ulici in Vrbanski cesti) je bila v 13. stoletju najpomembnejša ter se je delila v pot na zahod proti Koroški in na pot na sever prek Rošpoha. Vsaj od začetka 14. stoletja naprej se je na zahodni strani mesta pred koroškimi mestnimi vrati razvijalo Koroško predmestje, v katerem je bilo okoli leta 1450 skupaj z Graškim predmestjem nad 50 hiš z nad dvesto prebivalci. V okviru obsežnejše prenove mestne utrditve med leti 1548 in 1562 je bila med drugim verjetno leta 1552 zgrajena koroška bastija, ki je zaščitila koroška mestna vrata. === Občina Koroška vrata === V drugi polovici 18. stoletja se je za območja pred mestnimi vrati začel uporabljati izraz predmestje, za svet zunaj koroških mestnih vrat torej Koroško predmestje. Ob vojaški konskripciji leta 1770 so oštevilčili hiše, območje pa označili kot števni oddelek Koroška vrata. Leta 1770 so v tem oddelku našteli 474 prebivalcev, leta 1810 pa 636 prebivalcev. Kasneje so števni oddelki iz konskripcij postali katastrske ali davčne občine, tako tudi davčna občina Koroška vrata. Leta 1822 je v tudi Koroškem predmestju divjal velik požar. [[Slika:Karl Haas - Maribor 1876 - po sliki iz okoli leta 1657 - izrez - 20230714 105651.jpg|sličica|500x500_pik|Maribor okoli leta 1657. Sliko je leta 1876 izdelal Karl Haas. Na zahodni strani obzidja je nad sodnim stolpom lepo vidna nekdanja bastija koroških mestnih vrat.]] V letih 1824 in 1825 je bila občina Koroško predmestje mapirana (narisana). Pri obhodu meja občine je bil za občino Kroška vrata prisoten kajžar in čevljar Anton Lubitz. V letih 1825 do 1829 so bila v okviru posodabljanja mesta odstranjena graška in koroška mestna vrata. Leta 1850 se je občina Koroška vrata pritožila proti načrtovani združitvi z mestom, leta 1857 je &nbsp;mestu očitala prilaščanje in preobremenjevanje njihovih prihodkov, leta 1859 pa je napovedala, da njeni davčni zavezanci ne bodo plačevali občinske doklade na direktne davke. Leta 1861 pa je župan [[Andreas Tappeiner]] razglasil konstituiranje občine mesto Maribor s tremi predmestji (Koroška vrata, Magdalena, Graško predmestje) in vasjo Melje, kar je spodbudilo pozidavo v priključenih predmestjih. === Stanovanjska gradnja === Leta 1925 je občina začela veliko gradbeno akcijo, da bi zadostila velike potrebe po stanovanjih. Iz tega obdobja so velike pozidave ob Smetanovi ulici in ob Vrtni ulici (sedaj Prežihovi ulici). V okviru okoli leta 1952 začete organizirane stanovanjske gradnje je bila zgrajena soseska z bloki in stolpnicami ter objekti za centralne funkcije ob Gosposvetski cesti (Stanovanjska četrt ob Gosposvetski cesti je v registru kulturne dediščine), po letu 1965 pa je začela nastajati soseska ob Lavričevi ulici in v letih 1975-1978 soseska na južni strani Koroške ceste, leta 2005 pa na severni strani Koroške ceste. === Izobraževalni objekti === Leta 1872 je bila ustanovljena deželna sadjarska in vinarska šola. Olepševalno društvo je leta 1895 na Vrbanski cesti zasadilo kostanjev drevored, zanj je zemljišče podarila škofija. Leta 1908 je bila v neobaročnem stilu zgrajena IV. deška osnovna šola na Gosposvetski cesti. V letih 1885-1908 je bil ob južni strani začetka Gosposvetske ceste zgrajen Samostan šolskih sester. Ob severni strani začetka Gosposvetske ceste je bila &nbsp;leta 1888 sprva zgrajena manjša stavba za potrebe ženskega učiteljišča, nato pa je bil leta 1908 zgrajen večji objekt, ki velja za enega lepših primerov šolske arhitekture v mestu, v katerem je najprej delovalo moško učiteljišče. V letih 1957-1959 je bil zgrajen kompleks tehniških šol med Smetanovo ulico, Prežihovo ulico in Gosposvetsko cesto, ki je vključeval poklicne, srednje in višje šole. Leta 1978 je bila zgrajena zgradba Pedagoške fakultete, leta 2006 pa zgradba Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Leta 1978 je bil zgrajen prvi študentski dom v študentskem naselju ob Gosposvetski cesti, leta 2005 pa sta bila zgrajena študentska doma ob Lentu. === Športni objekti === Leta 1901 sta bili zgrajeni prvi dve teniški igrišči na območju današnjega Ljudskega vrta, ki je bil kot športni park odprt leta 1952. Leta 1962 je bila zgrajena zahodna tribuna stadiona z znamenito ločno konstrukcijo, ostale tribune pa so bile zgrajene v letih 2006-2011. Leta 1972 je bilo ob Dravi zgrajeno kopališče Pristan, ki je bilo leta 2003 razširjeno z olimpijskim bazenom in sodobno kotlovnico za daljinsko ogrevanje okoliških stanovanjskih objektov. [[Slika:Športna dvorana Lukna - 20230625 100648.jpg|sličica|450x450_pik|Športna dvorana Lukna v Ljudskem vrtu]] Leta 1995 je bil odprt Univerzitetni športni center Leona Štuklja. Leta 2006 je bila zgrajena športna dvorana Lukna, ki velja za dvorano z največjo pokrito športno površino v državi. == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Koroška Vrata District|Koroška vrata}} * {{official|https://maribor.si/mestna-obcina/mestne-cetrti-in-krajevne-skupnosti/mestna-cetrt-korska-vrata/}} * Facebook stran Mestna četrt Koroška vrata<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/profile.php?id=100089313283996|title=Facebook stran|website=Mestna četrt Koroška vrata}}</ref> * [https://maribor.si/wp-content/uploads/2022/03/Kovratnik-2021-glasilo-MC-Koroska-vrata-4.pdf Kovratnik 2021], glasilo Mestne četrti Koroška vrata * [https://maribor.si/wp-content/uploads/2023/04/2023-04-20-Glasilo-Mestne-cetrti-Koroska-vrata-Letnik-III-1.pdf Glasilo Mestne četrti Koroška vrata, april 2023] == Viri == [[Kategorija:Maribor]] nobuzkp0y5evqch22oqvgzuekr0dl6f 0 410617 6758324 6758191 2026-09-29T13:32:09Z ~2026-45085-22 264465 /* Š */ 6758324 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] c3zws3uo6kmp0926c5t37eyi4ex61l9 6758439 6758324 2026-09-29T18:06:50Z ~2026-44996-51 264415 /* Š */ 6758439 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] hx6o63l8u0ephg20zw0ysmn2ru6okai 6758444 6758439 2026-09-29T18:33:17Z ~2026-44996-51 264415 /* S */ 6758444 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] imud9ltpokzw6rw5lvt3te48z88vtk6 6758624 6758444 2026-09-30T10:54:46Z ~2026-45085-22 264465 /* K */ 6758624 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[učitelj]]ev, šolnikov in [[Pedagogika|pedagogov]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == * [[Ciril Abram]] * [[Laura Abram]] * [[Jakica Accetto]] * [[Emil Adamič]] * [[Fran Serafin Adamič]] * [[Milan Adamič]] * [[Miroslav Adlešič]] * [[France Ahlin]] * [[Fran Alič]] * [[Jurij Alič]] * Fani (Frančiška) Al Mansour * [[Franc Alvian]] * [[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič-Novljan]] * [[Ivan Andoljšek]] * [[Leopold Andree (učitelj)|Leopold Andree]] * [[Tatjana Angerer]] (Brčan) * [[Evgen Antauer]] * [[Josip Apih]] * [[Milan Apih]] * [[Mara Apih Pečar]] * [[Justin Arhar]] * [[Ivana Arko]] (1871-1952) * [[Miljutin Arko]] * [[Ivan Arnejc|Ivan (Janko) Arnejc]] * [[Josip Armič]] * [[Ivan Artač]] * [[Majda Artač Sturman]] * [[Alenka Aškerc Mikeln]] * [[Anton Aškerc ml.]] (1910–88) * [[Katarina Aškerc Zadravec]] * [[Oskar Autor]] * [[Sabina Autor]] * [[Lilijana Avčin]] * [[France Avsec]] * [[Mirko Avsenak]] * [[Ciril Ažman]] == B == * [[Jože Babič (učitelj)|Jože Babič]] * [[Rafael Bačar]] * [[Karel Bačer]] * [[Aida Bahar]] * [[Fran Bahovec]] * [[Jure Bajc|Jure (Jurij) Bajc]] * [[Barbara Bajd]] * [[Franc Bajd|Franc(e) Bajd]] * [[Oton Bajde]] * [[Anton Bajec]] * Franc Bajt * [[Ivan Bajželj]] * [[Rudi Bajželj]] * [[Božidar Bajuk]] * [[Marko Bajuk]] * [[Karin Bakračevič Vukman]] * [[Jožef Balant]] * [[Josip Balič]] * [[Majda Baloh Dobeic]] * [[Elido Bandelj]] * [[Olga Bandelj]] * [[Vincenc Bandelj]] * [[Friderik Baraga]] * [[Srečko Baraga]] * [[Ana Barbič]] * [[Andreja Barle Lakota]] * [[Ivan Barle]] * [[Jožef Barle|Jože(f) Barle]] * [[Konrad Barle]] * [[Anton Bartel]] * [[Ivan Bartl]] * [[Zdenka Baša]] * [[Milena Batič]] * [[Jan Baukart]] * [[Marija Bavdaž]] * [[Leopoldina Bavdek|Leopoldina Bavdek - Poldka]] * [[Janez Bečaj]] * [[Martin Bedjanič]] * [[Albin Belar]] * [[Leopold Belar]] * [[Vinko Beličič]] * [[Ivan Belle]] * [[Gizela Belinger Ferjančič]] * [[Lajos Bence]] * [[Ivan Benigar (profesor)|Ivan (Janez) Benigar]] * [[Davorin Beranič]] * [[Ivan Berce]] * [[Oton Berce]] * [[Sonja Berce]] * [[Vladimir Berce]] * [[Milica Bergant]] * [[Ciril Bergles]] * [[Antonija Bernard]] * [[Elizabeta Bernjak]] * [[Ciril Bernot]] * [[Štefka Bernot Škrk]] * [[Olga Bertok]] * [[Ivan Bertoncelj (pedagog)|Ivan Bertoncelj]] * [[Niko Berus]] * [[Karel Bervar]] * [[Jože Beslič]]-Učo * [[Julij Betetto]] * [[Davorina Bevk]] * [[France Bevk]] * [[Stanislav Bevk]] * [[Anton Bezenšek]] * [[France Bezjak]] * [[Janko Bezjak]] * [[Jožica Bezjak]] * [[Silva Bezjak]] * [[Josip Bezlaj]] * [[Viktor Bežek]] * [[Bogdan Binter]] * [[Janez Bitenc]] * [[Tomaž Bizajl]] * [[Alojz Bizjak (publicist)]] * [[Helena Alenka Bizjak]] * [[Ivan Bizjak (pisatelj)|Ivan Bizjak]] * [[Dana Blaganje]] * [[Pavle Blaznik]] * [[Ana Blažič]] * [[Marjan Blažič]] * [[Milena Mileva Blažić]] * [[Marija Blažina]] * [[Janez Bleiweis]] * [[Kristjan Bogatec]] * [[Franček Bohanec]] * [[Jože Bohinc]] * [[Pavle Bohinc]] * [[Ludvik Böhm]] * [[Adam Bohorič]] * [[Etbin Bojc]] * [[Janez Bole]] * [[Marija Bolta]] * [[Josip Boncelj]] * [[Marko Boncelj]] * [[Mirjana Borčić]] * [[France Borko]] * [[Marja Boršnik]] * [[Branko Božič]] * [[Zoran Božič]] * [[Vladimir Bračič]] * [[Fran Bradač]] * [[Zlatko Bradač]] * [[Bojan Bratina]] * [[Silva Bratož]] * [[Andrej Bratuž]] * [[Lojzka Bratuž]] * Tatjana Brčan (Angerer) * [[Albert Bregant]] * [[Jurij Bregant]] * [[Zmago Bregant]] * [[Janez Brence]] * [[Kristina Brenk]] * [[Anton Breznik (1881–1944)|Anton Breznik]] * [[Inge Breznik]] * [[Jože Breznik]] * [[Martin Breznik]] * [[Bojan Brezovar]] * [[Matija Brezovar]] * [[Anton Brezovnik]] * [[Franc Brežnik]] * [[Pavel Brežnik]] * [[Jože Brilej (učitelj)]] * [[Josip Brinar]] * [[Slavko Brinovec]] * [[Srečko Brodar]] * [[Vilma Brodnik]] * [[Mirko Brulc]] * [[Viljem Brumec]] * [[Vinko Brumen]] * [[Alojzija (Lojzka) Brus]] * [[Andrej Budal]] * [[Lučana Budal]] * [[Janez Budau]] (1807−1878) * [[Peter Budin]] * [[Cvetko Budkovič]] * [[Jožef Frančišek Buh]] * [[Miha Bulovec]] *[[Alojz Jožef Bunc]] * [[Stanko Bunc]] * [[Ivan Burdian]] * [[Anton Burgar]] * [[Ivan Burger]] * [[Stojan Burnik]] * [[Valentin Burnik]] * [[Milan Butina]] * [[Jože Butinar]] == C == * [[Urša Cankar Soares]] * [[France Capuder]] * [[Karel Capuder]] * [[Rok Capuder]] * [[Ivanka Cegnar]] * [[Magda Cencelj]] * [[Jakob Cepuder]] * [[Josip Cepuder|Josip (Jože) Cepuder]] * [[Majda Cenčič]] * [[Mira Cenčič]] * [[Andrej Cergol]] * [[Anton Cergol]] * [[Josip Cerk]] * [[Drago Chistof]] * [[Josip Christof]] * [[Karel Just Cibic|Karel Just (Drago) Cibic]] * [[France Cigan]] * [[Tone Ciglar]] * [[Janez Ciperle]] * [[Josip Ciperle]] * [[Majda Cirman]] * [[Fanny Copeland|Fanny S. Copeland]] * [[Rada Cossutta]] * [[Zlata Cugmas]] * [[Ljudmila Cvetek Russi]] * [[Marija Cvetek]] * [[Slavko Cvetek]] * [[Jurij Cvetko]] * [[Fran Cvetko]] * [[Pavle Cvetko|Pavle (Eufrid) Cvetko]] * [[Vladimir Cvetko]] == Č == * [[Dragica Čadež]] * [[Branka Čagran]] * [[Janez Čandek]] * [[Janko Čar]] * [[Jakob Čebular]] * [[Nina Čelešnik Kozamernik]] * [[Bruno Čermelj]] * [[Lavo Čermelj]] * [[Viktor Čermelj]] * [[Anica Černej]] * [[Ludovik Černej]] * [[Silva Černelč]] * [[Ana Černic]] * [[Ivan Černic]] * [[Karlo Černic]] * [[Peter Černic]] * [[Vinko Černic]] * [[Franc Černigoj]] * [[Viljem Černo]] * [[Janko Černut]] * [[Franjo Čibej]] * [[Anton Čižman]] (1821–74) * [[Amalija Čok]] * [[Andrej Čok (učitelj)|Andrej Čok]] * [[Anica Čok]] * [[Antonija Čok]] * [[Jelica Čok]] [[Žagar]] * [[Lucija Čok]] * [[Sonja Čokl]] * [[Dušan Čop]] * [[Josip Čop]] * [[Matija Čop]] * [[Mici Čop]] (r. ''[[Marija Kessler|Kessler]]'') * [[Venčeslav Čopič]] * [[Miloš Čotar]] * [[Sonja Čotar Konrad]] * [[Janja Črčinovič Rozman]] * [[Fran Črnagoj]] * [[Anton Črnivec]] * [[Miroslav Črnivec]] * [[Rajmund Čuček]] * [[Jože Čuješ]] * [[Avguštin Čuk]] * [[Alenka Čurin Janžekovič]] == D == * [[Marjeta Dajčman]] * [[Peter Dajnko]] * [[Franc Dakskobler]] * [[Ivan Daneu]] * [[Anka Debeljak]] * [[Anton Debeljak]] * [[Tine Debeljak]] * [[Tine Debeljak (mlajši)|Tine Debeljak ml.]] * [[Janez Debevec]] * [[Ema Deisinger]] * [[Marica Dekleva Modic]] * [[Ciril Dekval]] (Dequal) * [[Janez Demšar]] * [[Josip Demšar]] * [[Olga Denac]] * [[Anton Derganc]] * Karol Dermelj * Mirko (Miroslav) Dermelj * [[Valter Bruno Dermota]] * [[Marija Dernovšek]] Šprajcar * [[Fran Detela]] * [[Leon Detela]] * [[Zoran Didek]] * [[Cilka Dimec Žerdin]] * [[Mojca Dimec]] * [[Ivan Dimnik]] * [[Jakob Dimnik]] * [[Peter Dimnik]] * [[Slavoj Dimnik]] * [[Filip Divinar]] * [[Milan Divjak]] * [[Edvin Dobeic]] * [[Zora Dobeic]] * [[Karel Doberšek]] * [[Mira Dobovšek]] * [[Anton Dolar]] * [[Simon Dolar]] * [[Janez Dolenc]] * [[Karel Dolenc]] * [[Rihard Dolenc]] * [[Ivan Dolenec]] * [[Jožica Dolenšek]] * [[Elvira Dolinar]] * [[Jože Dolgan|Jože (Josip) Dolgan]] * [[Milan Dolgan]] * [[Jurij Dolinar (pravnik)|Jurij Dolinar]] * [[Štefan Doljak]] * [[Franc Dolžan]] * [[Marina Dornig]] * [[Rudolf Dostal]] * [[Mala Drčar]] (Amalija, r. Dequal/Dekval) * [[Elizabeta Drofenik]] (r. Grafenauer) * [[Tatjana Drovenik - Čalič|Tatjana Drovenik-Čalič]] * [[Hinko Druzovič]] * [[Metod Dular]] == E == * [[Janez Nepomuk Edling]] * [[Andrej Einspieler]] * [[Franc Einspieler]] * [[Valentin Einspieler]] * [[Jožef Kalasanc Erberg]] * [[Volbenk Inocenc Erberg]] * [[Fran Erjavec]] * [[Fran Erjavec (urednik)]] == F == * [[Franc Fabinc]] * [[Ana Fabjan]] * [[Rudolf Fajs]] * [[Anton Fakin]] * [[Adam Farkaš]] * [[Silvo Fatur]] * [[Ivan Favai]] * [[Vesna Falatov]] * [[Anton Feinig]] * [[Darjo Felda]] * [[Janez Ferbar]] * ([[Ivan Ferbežer]]) * [[Marko Ferjan]] * [[Fran Ferjančič]] * [[Ivanka Ferjančič]] (& [[Antonija Ferjančič]]) * [[Franc Ferk]] * [[Franka Ferletič]] Černic * [[Anton Ferlinc]] * [[Ferdinand Ferluga]] * [[Kilijan Ferluga]] * [[Štefan Ferluga]] * [[Fedora Ferluga Petronio]] * [[Ludovik Fettich Frankheim]] * [[Mirko Filej]] * [[Marta Filli]] * [[Jože Filo]] * [[Dušana Findeisen]] * [[Fran Fink]] * [[Anton Fister]] * [[Josip Fistravec]] * [[Pavel Flere]] * [[Andrej Flogie]] * [[Jože Florjančič]] * [[Ivan Fon]] * [[Alojz Fošnarič]] * [[Samo Fošnarič]] * [[Josip Freuensfeld]] * [[Alojz Fridl]] * [[Nikodem Frischlin]] (1547–90) * [[Vekoslav From]] * [[Anton Funtek]] == G == * [[Slavko Gaber]] * [[Marija Gabrijelčič]] * [[Josip Gabrijevčič]] * [[Nada Gaborovič]] * [[Josip Gabrovšek]] * [[Ludvik Gabrovšek]] * [[Fran Gabršek]] * [[Janko Gačnik]] * [[Duša Gajšek]] * [[Ana Gale]] * [[Mirko Galeša]] * [[Franc Galič]] * [[Engelbert Gangl]] * Ivan (Jan) Gantar * [[Kajetan Gantar st.|Kajetan Gantar]] [[Kajetan Gantar st.|(starejši)]] * [[Kajetan Gantar]] * [[Igor Gedrih]] * [[Stanko Gerjolj]] * [[Ivan Gerlič]] * [[Alenka Gerlovič]] * [[Herman Germ]] * [[Jožef Geršak]] * [[Vesna Geršak]] * [[Alenka Glazer]] * [[Saša Glažar]] * [[Martin Globočnik]] * [[Viktorija Zmaga Glogovec]] * [[Julij Głowacki]] * [[Janez Frančišek Gnidovec]] * [[Franc Gnidovec]] * [[Radovan Gobec]] * [[Regina Gobec]] * [[Anton Godec]] * [[Ljerka Godicl]] * [[Vesna Godina]] * [[Janez Gogala]] * [[Mirko Gogala]] * [[Stanko Gogala]] * [[Avgust Gojkovič]] * [[Vida Gojkovič]] (r. [[Hrvatin]]) * [[Manko Golar]] * [[Lidija Golc]] * [[Jadviga Golež]]-''Špela'' * [[Tine Golež]] * [[Alenka Goljevšček|Alenka Goljevšček Kermauner]] * [[Danica Golli]] * [[Tereza Golmajer]] * [[Andrej Gollmayr]] * [[Jurij Gollmayr]] * [[Berta Golob]] * [[Danilo Golob]] * [[Marija Gorše]] ([[Marija Perhaj|Perhaj]], Potokar) * [[Tone Gorše]] * [[Marjan Gorup]] * [[Franc Govekar]] * [[Minka Govekar]] (r. Vasič) * [[Monika Govekar Okoliš]] * [[Vinko Govekar]] * [[Benjamin Gracer]] [[Benjamin Gracer|-]] * [[Rajko Gradnik]] * [[Bogo Grafenauer]] * [[Franjo Grafenauer]] * [[Jera Grafenauer]] * [[Ludvik Grafenauer]] * Pavel Grafenauer * [[Ivan Grašič]] * [[Mateja Grašič]] * [[Viktor Grčar]] * [[Oton Grebenc]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Karel Gril]] * [[Eliza Frančiška Grizold]] (1847–1913) * [[Fran Grm|Franc Grm]] (1877–1967) * [[Anton Grmek]] * [[Sabina Gruden]] * Ivan Grobelnik * [[Maša Grom]] * [[Adolf Gröbming]] * [[Milan Grošelj]] * [[Marija Grošelj|Mar(ij)a Grošelj]] * [[Pavel Grošelj]] * [[Rudolf Grošelj]]* * [[Andreja Grum]] * [[Nanda Guček]] == H == * [[Balthasar Hacquet]] * [[Franc Hafner (učitelj)|Franc Hafner]] * [[Gema Hafner]] * [[Iztok Hafner]] * [[Kris(in)a Hafner|Krist(in)a Hafner]] * [[Jože Hainz]] * [[Avguštin Hallerstein]] * [[Bruno Hartman]] * [[Milka Hartman]] * [[Franc Hauptmann]] * [[Ljudmil Hauptmann]] * [[Anton Heinrich]] * [[Matija Heric]] * [[Vladimir Herle]] * [[Jožko Herman]] * [[Jurij Herman]] (1793–) * [[Mihael Herman]] * [[Franc Hladnik]] * [[Marija Hladnik Berden]] * [[Matej Hladnik]] * [[Miran Hladnik]] * [[Franc Hlupič]] * [[Maja Hmelak]] * [[Barbka Höchtl]] * [[Andreja Hočevar]] * [[Ciril Hočevar]] * [[Franc Hočevar]] * [[Kuno Hočevar]] * [[Pavla Hočevar]] * [[Slavko Hočevar]] * [[Antonija Höffern]] (r. Baraga) * [[Andraš Horvat]] * [[Rudolf Horvat]] * [[Davorin Hostnik]] * [[Dejan Hozjan]] * [[Janez Nepomuk Hrast]] * Meta Hrast * [[Alojzij Hreščak|Alojzij (Lojze) Hreščak]] 1886-1979 * [[Marija Aleksandra Hreščak|Marija Aleksandra (Vladimira) Hreščak]] * [[Anton Hribar (glasbenik)|Anton Hribar]] * [[Marjan Hribar (fizik)|Marjan Hribar]] * [[Mirko Hribar]] * [[Ksenija Hribar]] * [[Zoran Hribar]] * [[Franc Hribernik]] * [[Slavka Hronek]] (r. Grafenauer) * [[Ivanka Hrovatin]] * [[Stanka Hrovatin]] * [[Franc Hubad]] * [[Matej Hubad]] * [[Jože Hudales (pisatelj)|Jože Hudales]] * [[Oskar Hudales]] * [[Zoran Hudales]] * [[Josipina Eleonora Hudovernik|Eleonora Hudovernik]] * [[Draga Humek]] * [[Dragotin Humek]] * [[Martin Humek]] * [[Miloš Humek]] * [[Katja Hvala]] * [[Doro Hvalica]] * [[Vojteh Hybášek]] == I == * [[Josip Ilc]] * [[Anton Ingolič]] * [[Vojeslav Ipavec]] * [[Anton Irgolič]] * [[Rezika Iskra]] * [[Lydia Iskrić]] * [[Goran Iskrić]] * [[Andreja Istenič]] Starčič * [[Anton Ivančič]] * [[Josip Ivančič]] * [[Lojze Ivanetič|Lojze Ivanetič]] * [[Martin Ivanetič]] * [[Milena Ivanuš Grmek]] == J == * [[Vojko Jagodič]] * [[Fran Jaklič]] * [[Helena Jaklič]] * [[Viktor Jaklič]] * [[Jožef Anton Jakomini]] * [[Bogo Jakopič|Bogo(mil) Jakopič]] * [[Rihard Jakopič]] * [[Luka Jamnik]] * [[Franc Jamšek]] * [[Rado Jan]] * [[Anton Janežič]] * [[Oton Janker]] * [[Ivan Janko]] * [[Anton Janša]] * [[Gustav Januš]] * [[Barbara Japelj Pavešić]] * [[Miha Japelj]] * [[Anton Jarc]] * [[Evgen Jarc]] * Romana Jazbec * [[Ciril Jeglič]] * [[Janko Nepomuk Jeglič]] * [[Klemen Jelenc]] * [[Luka Jelenc]] * [[Sabina Jelenc Krašovec]] * [[Zoran Jelenc]] * [[Adolf Jenko]] * [[Ivan Jenko (pesnik)|Ivan Jenko]] * Jožef Jenko * [[Vida Jeraj]] * [[Vida Jeraj Hribar]] * [[Fran Jeran]] * [[Zdravko Jeras]] * [[Urban Jerin]] * Janez Jerman (1962) * [[Franc Jerovšek]] * [[France Jesenovec]] * [[Magda Jevnikar]] * [[Martin Jevnikar]] * [[Milan Jevnikar]] * [[Marija Jezernik|Marija Jezernik (Wirgler)]] * [[Katja Jeznik]] * [[Jakob Jež]] * [[Janko Jež]] * [[Jurij Jug]] * [[Marko Juhant]] * [[Karli Juhart]] * [[Matjaž Juhart]] * [[Janko Jurančič]] * [[Jože Jurančič]] * [[Olga Jurančič Virens]]? * [[Poldka Jurančič Dolenec|Poldka (Leopoldina) Jurančič Dolenec]] * [[Zora A. Jurič]] * [[Edelman Jurinčič]] * [[Benjamin Jurman]] * [[Janez Justin]] * [[Ferdo Juvanec]] * [[Rudolf Južnič]] * [[Stane Južnič]] == K == * [[Milan Kabaj]] * [[Milan Kac]] * [[Anton Kacin]] * [[Janez Kadiš]] * [[Franc Kadunc]] * [[Milan Kajč]] * [[Ludovika Kalan]] * [[Mara Kalan]] * [[Marko Kalan]] * [[Lucija Kalc Hrovatin]] * [[Janja Kalin]] * [[Felicita Kalinšek]] * [[Ignac Kamenik]] * [[Miloš Kamuščič]] * [[Roza Kandus]] * [[Anton Mirko Kapelj]] * [[Dušan Kaplan]] * [[France Kapus|Franc(e) Kapus]] * [[Fran Karbaš]] * ([[Edvard Kardelj]]) * [[Janoš Kardoš]] * [[Janez Karlin]] * [[Drago Karolin]] * Lojze Kastelic (1909-1986) * [[Anton Kašutnik]] * [[Majda Kaučič Baša]] * [[Andrej Kavčič]] * [[Franc Kavčič (razločitev)|Fran Kavčič]] * [[Jožica Kavčič]] * Ivan Kavkler (1854) * [[Marija Kavkler]] * [[Slavko Kavšek]] * [[Tone Kebe]] * [[Ivan Kejžar]] * [[Robert Kenda]] * [[Andrej Kenič]] * [[Janez Kerčmar]] * [[Aksinja Kermauner]] * [[Valentin Kermavner]] * [[Janez Krstnik Kersnik]] * [[Alojzija (Slava) Kersnik|Slava (Alojzija) Kersnik]] * [[Mici Kessler]] (por. [[Čop]]) * [[Ivan Ketiš]] * [[Judita Kežman Počkaj]] * [[Ivan Kiferle]] * Franc-Žiga [[Kimovec]] * [[Josip Kladnik]] * [[Rajko Kladnik]] * [[Rudolf Kladnik]] * [[Angelca Klanšek]] * [[Dana Klanšček Valič]] * [[Aldo Klavora]] * [[Franjo Klavora]] * [[Hinko Klavora]] * [[Zora Klavžar]] * [[Janez Kleeman]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Josip Klemenčič (učitelj)|Josip Klemenčič]] * [[Neža Klemenčič Pelhan]] * [[Stanko Klinar]] * [[Anton Klodič]] * [[David Klodič]] * [[Franjo Klojčnik]] * [[Boža Kmecl|Bož(en)a Kmecl]] * [[Edmund Kmecl]] * [[Matjaž Kmecl]] * [[Marija Kmet]] (ps. ''Svitoslava'') * [[Marta Kmet]] (''Minka Krejan''/''Češnjevar'') * [[Jože Kmetec]] * [[Janko Knapič]] * [[Jasna Knez]] * [[Josip Kobal (pedagog)|Josip Kobal]] (1882–1964) * [[Boris Kobe]] * [[Marjana Kobe]] * [[Rudolf Kobilica]] * [[France Koblar]] * [[Alenka Kobolt]] * [[Fran Kocbek]] * [[Blaž Kocen]] * [[Štefan Kociančič]] * [[Gregor Kocijan]] * [[Zdenko Kodelja]] * [[Majda Kodrič]] * [[Antonija Kofol]] * [[Valentina Kogoj]] * [[Anton Kokalj (politik)|Anton Kokalj]] * [[Tatjana Kokalj]] * [[Marija Kolar]] * [[Nuša Kolar]] * [[Vilko Kolar]] * [[Rudolf Kolarič]] * [[Janez Kolenc]] (st./ml.) * [[Marija Kolenc (profesorica slovenščine in nemščine)|Marija Kolenc]] * [[Karolina Kolmanič]] * [[Dašenjka Komac]] (r. Hajnrihar) * [[Jaro Komac]] * [[Slavo Komac|Slavo (Radoslav) Komac]] * [[Marija Koman]] * [[Martina Koman]] * [[Franc Komatar]] * [[Mihael Komel]] * Dušan Kompare * [[Peter Končnik]] * [[Valentin Konšek]] * [[Antonija Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Julij Kontler]] * [[Srečko Koporc]] * [[Alfonz Kopriva]] * [[Silvester Kopriva]] * [[Nikolaj Koprivec]] * [[Janez Koprivnik]] * [[Josip Korban]] * [[Avgust Korbar]] * [[Karel Kordeš]] * [[Melita Kordeš Demšar]] * Tatjana Kordiš * [[Metka Kordigel]] * [[Andrej Koren]] * [[Majda Koren]] * [[Gregor Koritnik]] * [[Aleksandra Kornhauser]] * [[Ivan Koropec]] * [[Jože Koropec]] * [[Janja Korošec]] * [[Valentin Korun]] * [[Fran Kos]] * Ivan Kos (1849–1931) * [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] * [[Poldka Kos|Poldka (Leopoldina) Kos]] * [[Simon Kos (učitelj)]] (navdušil [[Mihajlo Pupin|Mihajla Pupina]] za znanost) * [[Anton Kosi]] * [[Anton Kosovel]] * [[Ivan Kosovel (filozof)|Ivan Kosovel]] * [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] * [[Josip Kostanjevec]] * [[Marija Košak]] * [[Milena Košak Babuder]] * [[Janko Košan]] * [[Jože Košar]] * [[Niko Košir]] * [[Stanislav Košir]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]] * [[Edmund Košuta]] - Mundi * [[Egidij Košuta]] * [[Daniel Košutnik]] * [[Franc Košutnik]] * [[Joahim Košutnik]] * [[Silvester Košutnik]] (st./ml.) * [[Anton Kotar]] * [[Boštjan Kotnik]] * [[Herman Kotar]] * [[Nedeljka Kotnik]] * [[Rudi Kotnik]] * [[Stanko Kotnik]] * [[Veselko Kovač]] * [[Mojca Kovač Šebart]] * [[Rafaela Kovačič]] * [[Ferdo Kozak]] * [[Juš Kozak]] * [[Jurij Kozina]] * [[Marjan Kozina]] * [[Pavel Kozina]] * [[Darinka Kozinc]] * [[Tonči Koželj]] * [[Boris Kožuh]] * [[Josip Kožuh]] (1854–1948) * [[Milena Kožuh]] * [[Boris Krabonja]] * [[Živa Kraigher]] * [[Ana Krajnc]] * [[Janez Krajnc]] (1817–1908) * [[Milovan Krajnc]] * [[Mitja Krajnčan]] * [[Ivan Krajnik]] * [[Boža Krakar Vogel]] * [[Božo Kralj]] * [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] * [[Metka Kralj]] * [[Vladimir Kralj]] * [[Janko Kramar]] * [[Martin Kramar]] * [[Miroslava Kramarič]] * [[Albin Kramberger]] * [[Darja Kramberger]] * [[Aleksander Kranjc]] * [[Silvo Kranjec]] * [[Fran Krašan]] * [[Teodor Kravina]] * [[Marijan Kravos]] * [[Zdravko Kravos]] * [[Ivan Krečič]] * [[Marija Kregar]] * [[Minka Krejan]] * [[Janez Krek]] * [[Leon Krek]] * [[Sebastjan Krelj]] * [[Marko Kremžar]] * [[Božidara Kremžar Petelin]] * [[Marko Krevs]] *[[Ada Kristan]] * [[Ružena Kristan]] * [[Silvo Kristan]] * [[Sebastijan Kristovič]]? * [[Matko Krištofić]] * [[Peter Krivec]] * [[Ada Krivic]] * [[Martina Križaj Ortar]] * [[Josip Križan]] * [[France Križanič]] * [[Terezija Križanič|Terezija (s. Angelina) Križanič]] * [[Dušan Krnel]] * [[Breda Kroflič]] * [[Marjan Kroflič]] * [[Robi Kroflič]] * [[Franc Kropivšek]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Zvone Krušič]] * [[Ivan Kryl]] * [[Anton Kržič]] * [[Anton Krošl]] * [[Ivan Krušič]] * [[Jožef Kržišnik]] * [[Eliza Kukovec]] (1879–1954) * [[Srečko Kumar]] * [[Metod Kumelj]] * [[Blaž Kumerdej]] * [[Sonja Kump]] * [[Dušica Kunaver]] * [[Jurij Kunaver]] * [[Pavel Kunaver]] * [[Dragomira Kunej]] * [[Egon Kunej]] * [[Viljem Kunst]] * [[Zlata Kunst]] * [[Vinko Kunstelj]] * [[Ivan Kuret]] * [[Anton Kutin]] * [[Franc Kuzmič]] * [[Mikloš Küzmič]] * [[Štefan Küzmič]] * [[Jana Kvas]] * [[Koloman Kvas]] * [[Franc Kvaternik (fizik)|Franc Kvaternik]] * [[Dragotin Kveder]] == L == * [[Marijan Lačen]] * [[Andrijan Lah]] * [[Ivan Lah]] * [[Albin Lajovic]] * [[Jernej Lampret]] * [[Marija Ana Lap Drozg]] * [[Ivan Lapajne]] * [[Josip Lapajne]] * [[Marija Lapajne]] (1883-1973) * [[Vincencij Lapajne]] * [[Joža Lavrič]] * [[Dušan Lavrič]] (1925-2003) * [[Vesna Lavrič]] * [[Vito Lavrič]] * [[Luka Lavtar]] * [[Franc Lavtižar]] * [[Franc Lazarini]] * [[Lojze Leb]] * [[Anton Leban]] * [[Avgust Armin Leban]] * [[Janko Leban]] * [[Ana Lebar|An(ic)a Lebar]] * Franc Lebar * [[Vanja Lebar Varga]] * [[Stanko Leben]] * [[Miloš Ledinek]] * [[Dragica Legat Košmerl]] * [[Karel Legat]] * [[Melita Lemut Bajec]] * [[Josip Lendovšek]] * ? Lengar? * [[Jurka Lepičnik Vodopivec]] * [[Anton Lesar]] * [[Davorin Lesjak]] * [[Rudi Lešnik]] * [[Anka Levec]] * [[Fran Levec]] * [[Janez Levec (pedagog)|Janez Levec]] (1855-1937) * [[Lea Levec Grasselli]] (1885-1977) * [[Alfonz Levičnik]] * [[Mihael Levstik]] * [[Mariza Ličan]] * [[Nives Ličen]] * [[Angelca Likovič]] * [[Anton Likozar]] * [[Emilijan Lilek]] * [[Anton Tomaž Linhart]] * [[Viljem Linhart]] * [[Jože Lipnik]] * [[Vinko Lipovec]] * [[Igor Lipovšek]] * [[Marijan Lipovšek]] * [[Florjan Lipuš]] * [[Boris Lipužič]] * [[Marija Lipužič]] * [[Janko Liška]] * [[Fran Ločniškar|Frančišek Ločniškar]] * [[Ožbe Lodrant]] * [[Vinko Logaj]] * [[Bogomir Lojk|Bogomir (Miro) Lojk]] * [[Janko Lokar]] * [[Dragotin Lončar]] * [[Jakob Lopan]] * [[Vlado Lorber]] * [[Stanko Lorger]] * [[Joža Lovrenčič]] * [[Živko Lovše]] * [[Franjo Lovšin]] * [[Franc Lubej]] * [[Aleksander Lunaček]] * [[Ivan Lunder]] * [[Franc Lunder]] * [[Stanka Lunder Verlič]] * [[Fortunat Lužar]] * [[Miro Lužnik]] == M == * [[Ivan Macher]] * [[Bojan Macuh]] * [[Majda Magajna]] * [[Franjo Magdič]] * [[Ivan Magerl]] * [[Karel Mahkota]] * [[Karel Mahnič]] * [[Jakob Franc Mahr]] * [[Edi Majaron]] * [[Andrej Majcen]] * [[Gabriel Majcen]] * [[Viktor Majdič]] * [[Boris Majer]] * [[Vladislav Majhen]] * [[Ivan Makarovič (1861)|Ivan Makarovič]] * [[Danijela Makovec Radovan]] * [[Anton Makovic]] * [[Andrej Makuc (učitelj)|Andrej Makuc]] * [[Pavla Makuc]] * [[Albina Malavašič Zakrajšek]] * [[Avguštin Malle]] * [[Miloš Marc]] * [[Rudolf Marc]] * [[Barica Marentič Požarnik]] * Franc Marič * [[Boštjan Markič]] * [[Marjanca Markič]] * [[Mihael Markič]] * [[Josip Marn]] * [[Fran Marolt|Fran(čišek) Marolt]] * [[Peter Martinc]] * [[Jurij Marussig]] * [[Milan Marušič]] * [[Martin (Davorin) Mastnak]] * [[Pavla (Luša) Mastnak-Košir]] * [[Blaž Matek]] * [[Neža Maurer]] * [[Manica Maver]] * [[Marij Maver]] * [[Josip Mazi]] * [[Vilko Mazi]] (1888-1986) * [[Jasna Mažgon]] * [[Hinko Medič]] * [[Anton Medved (1862–1925)|Anton Medved]] * [[Anton Medved (učitelj)|Anton Medved]] * [[Martin Medved]] * [[Stane Medved]] * [[Vida Medved Udovič]] * [[Zdenko Medveš]] * [[Marija Mehle]] * [[Jože Melaher]] * [[Luc Menaše]] * [[Josip Mencej]] * [[Martin Mencej]] * [[Rudolf Mencin]] * [[Jakob Mencinger (1826|Jakob Mencinger]] * [[Marija Menih]] * [[Dušan Merc]] * [[Ivan Mercina (učitelj)]] * [[Alojzij Merhar]] * [[Boris Merhar]] * [[Ivanka Mestnik]] * [[Josip Mešiček]] (1865-1923) * Antonija Metelko * [[Franc Serafin Metelko]] * [[Janez Milko Metlika]] * [[Franc Mihelčič]] * [[Pavel Mihelčič]] * [[Slavko Mihelčič]] * [[Stane Mihelič]] * [[Erika Mihevc Gabrovec]] * [[Neža Ema Mikec]] * [[Janja Miklavčič]] * [[Jožica Miklavčič]] * [[Elvi Miklavec Slokar]] * [[Janez Miklošič]] * [[Adam Milkovič]] * [[Dragojila Milek]] * [[Jože Mlakar]] * [[Pino Mlakar]] * [[Emilija Mlakar Branc]] * [[Vekoslav Mlekuž|Vekoslav (Alojz) Mlekuž]] * [[Fran Mlinšek]] * [[Franc Močnik (matematik)|Franc Močnik]] * [[Franc Močnik (duhovnik)|Franc Močnik]] * [[Hubert Močnik]] * [[Janez Močnik]] * [[Josip/Rastko Močnik|Josip-Rastko Močnik]] (1915-1996) * [[Matej Močnik]] * [[Matija Močnik]] (1881-1962) * [[Peter Močnik]] * [[Vinko Möderndorfer (1894)|Vinko Möderndorfer]] * [[Dušan Modic (astronom)|Dušan Modic]] * [[Miha Mohor]] * [[Milena Mohorič]] * [[Ivan Molinaro]] * [[Nada Morato]] * [[Karmen Mozetič]] * [[Anton Možina]] * [[Boris Možina]] * [[Bernarda Mrak Kosel]] * [[Ester Mrak]] * [[Jožef Mrak]] * [[Franc Mravljak]] * [[Ivan Mravljak]] * [[Albert Mrgole|Albert (& Leonida) Mrgole]] * [[Ilija Mrmak]] * [[Oton Muhr]] * Ivana Mulec * [[Franc Munih]] * [[Viktor Murnik]] * [[Pavla Murnik]] * [[Janko Muršak]] * [[Erna Muser]] * [[Peter Musi]] * [[Avgust Musić]] == N == * [[Marica Nadlišek Bartol]] * [[Rajmund Nachtigall]] * [[Zoran Naprudnik]] * [[Jan Nepomuk Nečásek]] * [[Miha Nerat]] * [[Alojz Novak]] * [[Alojzij Novak (1849-1917)]] * [[Alojzij Novak (učitelj)]] * [[Bogomir Novak]] * [[Drago Novak]] * [[Fredi Novak]] * [[Franc Novak|Franc Novak-"General Štesel"]] * [[Janez Novak]] * [[Helena Novak]] * [[Ivanka Novak]] (r. Škrabec) * [[Josip Novak (učitelj)]] * [[Ljudmila Novak]] * [[Stane Novak (biolog)|Stane Novak]] * [[Valentina Novak]] * [[Egidija Novljan]] == O == * [[Roman Oberlintner]] * A. Oblak * [[Breda Oblak]] * [[Rudi Ocepek]] * [[Uroš Ocepek]] * [[Anton Ocvirk]] * [[Alojzij Odar]] * [[Eda Okretič Salmič]] * Ludvik Olas * [[Oton Oman]] * [[Nikolaj Omersa (literarni zgodovinar)|Nikolaj Omersa]] * [[Zdravko Omerza]] * [[France Onič]] * [[Božidar Opara]] * [[Mihael Opeka]] * [[Rok Orač]] * [[Josip Orel]] * [[Tine Orel]] * [[Božena Orožen]] * [[Fran Orožen]] * [[Ignacij Orožen]] * [[Janko Orožen]] * [[France Ostanek]] * [[Anton Osterc]] * [[Anton Oven]] * [[Karel Ozvald]] == P == * [[Anton Pagon]] * [[Boris Pahor]] * [[Drago Pahor]] * [[Evelina Pahor|Evelina (Ambrožič) Pahor]] * [[Jože Pahor|Jože (Josip) Pahor]] * [[Marija Minka Pahor|Marija (Minka) Pahor]] (r. Lavrenčič) * [[Marija Pahor Janežič]] * [[Radivoj Pahor]] * [[Samo Pahor]] * [[Janko Pajk]] * [[Milan Pajk (starejši)|Milan Pajk]] * [[Franc Papler]] * [[Amand Papotnik]] * [[Dušan Parazajda]] * [[Tone Partljič]] * [[Alfonz Pavlin|Alfonz Paulin]] * [[Marta Paulin Schmidt - Brina|Marta Paulin Schmidt]] * [[Marijan Pavčič]] * [[Josip Pavčič]] * [[Avgust Pavel]] * [[Gregor Pavlič]] * [[Rado Pavlič]] * Zvonko (Franc) Pavšič * [[Breda Pečan]] * [[Josip Pečarič]] * [[Mojca Peček Čuk]] * [[Rudolf Pečjak]] * [[Sonja Pečjak]] * [[Franc Pediček]] * [[Helena Pehani Justin]] * [[Cirila Peklaj]] * [[Leopoldina Pelhan]] * [[Valerija Perger]] * [[Jožica Peric]] * [[Lovro Perko]] * [[Andrej Perne]] * [[Marija Perpar]] *Miša (Mihaela) Krašovic Pertl * [[Bruna Marija Pertot]] * [[Ivo Pertot]] * [[Josip Pertot (učitelj)|Josip Pertot]] * [[Milan Pertot (učitelj)|Milan Pertot]] * [[Nada Pertot]] * [[Vera Poljšak|Vera Pertot]] [[Vera Poljšak|(-Poljšak)]] * [[Rajko Perušek]] * [[Franc Peruzzi]] * [[Robert Petaros]] * Leopold Petauer * [[Martin Petelin]] * [[Anda Peterlin]] * [[Jože Peterlin]] *[[Lučka Peterlin Susič]] *[[Matejka Peterlin Maver]] * [[Mihael Peternel]] * [[Metod Peternelj]] * [[Valentin Petkovšek]] * [[Pavle Petričič|Pavel Petričič]] * [[Anton Pevc]] * [[France Pibernik]] * [[Leo Pibrovec]] * [[Darja Piciga]] * [[Viktorija Pičman]] *[[Janez Piko]] *[[Zora Pipan]] * [[Alfonz Pirc]] * [[Franc Pirc]] * [[Gustav Pirc]] * [[Ksaverija Pirc|Ksaverija (Ana) Pirc]] * [[Matija Pirc]] * [[Makso Pirnat]] * [[Angela Piskernik]] * [[Frančiška Pišek]] * [[Franci Pivec]] * [[Ljudevit Pivko]] * [[Karmen Pižorn]] * [[France Planina]] * [[Robert Plavšak]] * [[Jože Plečnik]] * [[Josip Plemelj]] * [[Janko Plemenitaš]] * [[Tanja Plemenitaš]] * [[Rudolf Pleskovič]] * [[Pavel Plesničar]] * [[Cirila Pleško Štebi]] * [[Franc Plevnik]] * [[Tatjana Plevnik]] * [[Alojz Pluško]] * [[Leopoldina Plut Pregelj]] * [[Mirjam Počkar]] * [[Nives Počkar]] * [[Karel Podhostnik]] * [[Albin Podjavoršek]] * [[Henrik Podkrajšek]] * [[Matilda Podkrajšek]] *[[Tatjana Podkrajšek]] *[[Adela Pogorelc]] *[[Ivan Poklič]] * [[Oton Polak]] * [[Ivan Polanec]] * [[Valentin Polanšek]] * [[Anton Polenec]] * [[Branko Polič]] * [[Franjo Poljanec]]-[[Radoslav]] * [[Leopold Poljanec]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Ivan Poljanšek]] * [[Ivan Polovič]] * [[Ambrož Poniž]] * [[Benedikt Poniž]] * [[Alojzij Potočnik (učitelj)|Alojzij Potočnik]] * [[Matko Potočnik]] * [[Majda Potrata]] * [[Maria Pozsonec]] * [[Anton Požar|Anton (Tone) Požar]] * [[Breda Požar]] * [[Lovro Požar]] * [[Štefan Požlep]] * [[Andrej Praprotnik]] * [[Franc Praprotnik]] * [[Ludvik Prebil]] * [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] * [[Ivan Pregelj]] * [[Žarko Pregelj]] * [[Stanko Prek]] * [[Branko Prekoršek]] * [[Ivan Prekoršek]] * [[Stanko Premrl]] * [[Jožef Premru]] * [[Maks Prezelj]] * [[Ivan Prijatelj (šolnik)|Ivan Prijatelj]] * [[Karel Prijatelj]] * [[Niko Prijatelj]] * [[Janez Nepomuk Primic]] * [[Anton Primožič]] * [[Štefan Primožič]] * [[Josip Priol]] * [[Stane Proje]] * [[Marijan Majo Prosen|Marijan-Majo Prosen]] * [[Peter Prosen]] * [[Ksenija Prunk]] * [[Ljudmila Prunk - Utva|Ljudmila Prunk]] * [[Majda Pšunder]] * [[Ivan Pucelj (pedagog)|Ivan Pucelj]] * [[Ivan Pucelj (matematik)|Ivan Pucelj]] * [[Miroslav Pučelik]] * [[Herman Pučnik]] * [[Helena Puhar]] * [[Danica Purg]] * [[Herman Pušnik]] == R == * [[Oton Račečič]] * [[Božo Račič]] * [[Marko Račič]] * [[Meta Rainer]] * [[Judita Rajnar]] * [[Rudolf Rakuša]] *[[Uršula Ramoveš]] * [[Vlado Rape]] * [[Miroslav Ravbar]] * [[Edvard Ravnikar]] * [[Cveta Razdevšek Pučko]] * [[Nada Razpet]] * [[Alenka Rebula Tuta]] * [[Alojz Rebula]] * [[Ludvik Rebeušek]] * [[Elija Rebič]] * [[Jožef Reisner|Jožef (Josip) Reisner]] * [[Pavla Renzenberg]] * [[Metod Resman]] * [[Ivan Reščič]] * [[Miho Ribarič]] * [[Branka Ribič Hederih]] * [[Josip Ribičič]] * [[Marinka Ribičič]] * [[Roža Ribičič|Roža (Arrigler) Ribičič]] * [[Vojteh Ribnikar]] * [[Niko Rihar]] * [[Maksimiljan Rimele]] * [[Anton Zvonko Robar]] * [[Adolf Robida]] * [[Karel Robida]] * [[Franc Robnik]] * [[Ivan Robnik]] * [[Viljem Rohrman]] * [[Milena Rohrmann]] * [[Emil Rojc (pedagog)|Emil Rojc]] * [[Frančišek Rojina]] * [[Tomaž Romih]] * [[Ana Roner Lavrič]] * [[Adolf Rosina]] * [[Mihajlo Rostohar]] * [[Fran Roš]] * [[Miloš Roš]] * [[Jože Rotar]] * [[Leopoldina Rott]] (Lavoslava Kersnik) * [[Matej Rovš]] * Marjan Rozman (1938) * [[Simon Rudmaš]] * [[Branko Rudolf]] * [[Vida Rudolf]] * [[Vida Rudolf (šolska delavka)]] * [[Marina Rugelj]] * [[Karlo Rupel]] * [[Mirko Rupel]] * [[Mara Rupena]] * Zvonko Rus * [[Barbara Rustja]] * [[Anton Rutar]] * [[Dušan Rutar]] * [[Marija Rutar]] * [[Simon Rutar]] * [[Tone Rutar]] * [[Zora Rutar Ilc]] == S == * [[Adolf Sadar]] * [[Lovro Sadar]] * [[Vendelin Sadar|Vendelin Sadar]] * [[Janez Sagadin]] * [[Ludvik Sagadin]] * [[Janez Saje]] * [[Marija Saje]] * [[Oton Sajovic]] * [[Igor Saksida]] * [[Franc Samec]] * [[Janko Samec]] * [[Maksa Samsa]] * [[Mara Samsa]] * [[Boris Sancin]] * [[Dimitrij Sancin]] * [[France Sancin]] * [[Ivanka Sancin]] * [[Josip Sancin]] (2) * [[Karel Sancin]] * [[Lovro Sancin]] * [[Matej Sande]] * [[Sartori]] - - * [[Majda Schmidt|Majda Krajnc]] * [[Vladimir Schmidt|Vladimir (Vlado) Schmidt]] * [[Josip Schmoranzer]] * [[Henrik Schreiner]] * [[Benedikt Schroniz]] * [[Matilda Tomšič|Matilda Sebenikar]] * [[Danilo Sedmak]] * [[Simon Sekirnik]] * [[Jurij Selan]] * [[Tone Seliškar]] * [[Antonio Sema]] * [[Matija Senkovič]] * [[Alojzij Sernec]] * [[Ana Sernec]] * [[Božena Sernec (učiteljica)|Božena Sernec]] *[[Polonca Serrano]] * [[Jože Sever]] * [[Leopold Sever]] * [[Miháo Sever Vaneča|Miháo Sever Vanečaj]] * [[Sonja Sever]] * [[Jože Sevljak]] * [[Alojzij Sežun]] * [[Andrej Sežun]] * [[Albert Franc Sič|Albert Sič]] * [[Franjo Sič]] * [[Luka Sila]] * [[Rozalija Simčič]] * [[Samo Simčič]] * [[Tomaž Simčič]] * [[Ivan Simonič]] * [[Davorin Sinkovič]] * [[Franc Sivec]] * Ivan Sivec (1892-1986) * [[Minka Skaberne]] * [[Anton Skala]] * [[Vinko Skalar]] * [[Jakob Sket]] * [[Stanko Skočir]] * [[Klara Skubic Ermenc]] * [[Andrej Skulj]] *[[Stanislava Skvarča|Stanislava (Marija) Skvarča]] * [[Vika Slabe]] * [[Zdravko Slamnik]] * [[Julij Slapšak|Julij Slapšak]] * [[Antonija Slavik]] * [[Anton Martin Slomšek]] * [[Anton Slodnjak]] * [[Breda Slodnjak]] (r. Milčinski) * [[Avgusta Smolej]] * [[Pavel Smolej]] * [[Viktor Smolej]] * [[Ljuba Smotlak]] * [[Maja Smotlak]] * [[Hinko Smrekar]] * [[Benigen Snoj]] * [[Gregor Somer]] * [[Edvard Sosič]] * [[Ivan Sosič|Ivan (Ive) Sosič]] *[[Tone Sosič|Tone (Zvonko) Sosič]] *[[Viktor Sosič|Viktor (Ivo) Sosič]] * [[Andrej Sotošek]] * [[Anton Sovre]] * [[Anton Spendou]] * [[Jožef Spendou]] * [[Jožef Spindler]] * [[Katinka Stanič]] * [[Valentin Stanič]] * [[Miriam Stanonik]] * [[Anton Stefanciosa]] * [[Ivan Stegovec]] * [[Vojka Stepančič]] * [[Ljudevit Stiasny]] * [[Anton Stres (1871-1912)|Anton Stres]] * [[Boris Stres]] * [[Gvido Stres]] * [[Vera Stres]] (por. Kmetec) * [[Josip Stritar]] * Josip Stritar (1870-) * [[France Strmčnik|Franc(e) Strmčnik]] * [[Janez Strnad]] * [[Romeo Strojnik]] * [[Štefa Strojnik]] * [[Helena Gizela Stupan]] (r. Tominšek) * [[Ivan Stupica]] * [[Natalija Suhadolc]] (r. Sartori) * [[Leopold Suhodolčan]] * [[Drago Supančič]] * [[Tomaž Susič]] * [[Franc Sušnik (publicist)|Franc Sušnik]] * [[Lovro Sušnik]] * [[Blaž Svetelj]] * [[Peter Svetina (pedagog)|Peter Svetina]] * [[Ivanka Svetlič]] (r. Kralj) == Š == * [[Maks Šah]] * [[Saša Šantel]] * [[Andrej Šavli]] * [[Breda Šček|Breda Šček (-Orel)]] * [[Andraž Šef|Andraž (Alojzij) Šef]] * [[Ivan Šega (šolnik)]] * [[Iva Šegula]] * [[Marjanca Šeme]] * [[Tanja Šeme]] * [[Anton Šepetavc|Anton (Tone) Šepetavc]] * [[Romana Šifrer]] * [[Ivan Vanek Šiftar]] * [[Gustav Šilih]] * [[Stanko Šimenc]] * [[Silvo Šinkovec]] * [[Jože Širec]] (1923-2018) * [[Amat Škerlj]] * [[Ivan Škoflek]] * [[Radoslav Škoflek]] * [[France Škrabl]] * [[Mojca Škrinjar]] * [[Bratko Škrlj]] * [[Franc Škulj]] * [[Majda Šlajmer Japelj]] * [[Ljudmila Šlibar|Ljudmila (Mila) Šlibar]] * [[Jakob Šolar]] * [[Ljubka Šorli]] * [[Josip Šorn]] * [[Albin Šprajc]] * [[Ivan Štalec]] * [[Alojzija Štebi|Alojzija (Lojzka) Štebi]] * [[Damijan Štefanc]] * [[Barbara Šteh]] * [[Vesna Štemberger]] * [[Klaudija Šterman Ivančič]] * [[Anton Štrekelj]] * [[Josip Štrekelj]] * [[Anton Štritof]] * [[Alfonz Štrukelj]] * [[Branimir Štrukelj]] * [[Ivan Štrukelj (učitelj)|Ivan Štrukelj]] * [[Vojka Štular]] * [[Antonija Štupca]] * [[Marija Štupca]] * [[Jože Šturm]] * [[Ivan Šubic]] * [[Rajko Šugman]] * [[Fran Šuklje]] * [[Gizela Šuklje]] * [[Julija Šuklje]] (por. Zupančič) * [[Svetozara Šuklje]] * [[Drago Šulek]] * [[Krista Šuler]] * [[Kristina Šuler]] * [[Avgust Šuligoj]] * [[Ivan Šumljak]] * [[Andrej Šušmelj]] * [[Elvira Šušmelj]] * [[Zmago Švajger]] * [[Marija Švajncer]] * [[Ernest Švara]] == T == * [[Tonka Tacol]] * [[Mladen Tancer]] * [[Venčeslav Taufer]] * [[Vida Taufer]] * [[Albin (Zoran) Tavčar]] * [[Alojzij Tavčar]] * [[Josip Tavčar]] * [[Mara Tavčar]] * [[Marijan Tavčar]] * [[Miroslav Tavčar]] * [[Zora Tavčar]] * [[Bogo Teplý]] * [[Štefan Terpin]] * [[Ernest Tiran]] * [[Joško Tischler]] * [[Vladimir Tkalec]] * [[Ivan Toličič]] * [[Anton Valentin Toman]] * [[Silvira Tomasini]] * [[Jože Tomažič]] * [[Jožef Tomažovic]] * [[Alojzij Tome]] * [[Ernest Tomec]] * [[Jurij Tomec]] * [[Ana Tomić]] * [[Ivan Tominec]] * [[Josip Tominšek]] * [[Vlasta Tominšek]] * [[Bernard Tomšič]] * [[Emanuel Tomšič]] * [[France Tomšič]] * [[Ivan Tomšič]] * [[Janez Tomšič]] * [[Ljudevit Tomšič]] * [[Marjan Tomšič]] * [[Matija Tomšič]] * [[Štefan Tomšič]] * [[Bea Tomšič Amon]] * [[N. Topolovec]] * [[Jože Toporišič]] * [[Emanuel Torres]] * [[Karel Toš]] * Franjo (Franc) Trampuž * [[Marjan Tratar]] * [[Tone Trdan]] * [[Janez Trdina]] * [[Joža Trdina]] * [[Silva Trdina]] * [[Ruža Tremski-Gradišnik]] * [[Ivan Trinko]] * [[Anton (Tone) Troha]] * [[Veljko Troha]] * [[Štefan Trojar]] * [[Angela Trost]] * [[Anton Trost]] * [[Davorin Trstenjak]] * [[Davorin (Martin) Trstenjak]] * [[Marijan Tršar]] * [[Primož Trubar]] * [[Vladka Tucovič Sturman]] * [[Ernest Turk]] * [[Lavoslava Turk]] * [[Metod Turnšek]] * [[Radivoj (Franc) Tušak]] * [[Ivan Tušek]] == U == * [[Drago Ulaga]] * [[Emil Ulaga]] * [[Jože Ulčar]] * [[Janez Krstnik Ulčer]] * [[Anton Umek-Okiški]] * [[Fedora Umek]] * [[Terezija Uran]] * [[Bernarda Urankar]] * [[Stanko Uršič]] * [[Peter Us]] * [[Helena Us]] * [[Jakob Ušeničnik]] == V == * [[Alojzij Vadnal]] * [[Franc Vajda]] * [[Jože Valenčič]] * [[Karel Valentinčič]] * Alfonz Vales * [[Matija Valjavec]] * [[Francka Varl Purkeljc]] * Marija-Minka [[Vasič]] (r. [[Medič]]) * [[Jože Vauhnik]] * [[Herman Velik]] * [[Anton Velikonja]] * [[Slavica Vencajz]] * [[Marija Vencelj]] * [[Jožica Venturini]] * [[Josip Verbič (učitelj)|Josip Verbič]] * [[Karel Verstovšek]] * [[Branko Vesel]] * [[Franjo Veselko]] * [[Ivan Vesenjak]] * [[Franc Vidic]] 1869-1949 * [[Tadej Vidmar]] * [[Oto Vilčnik]] * [[Alenka Vilfan Kozinc]] * [[Albin Vilhar]] * [[Mirko Vivod]] * [[Angela Vode]] * [[Jakob Vodeb]] * [[Dora Vodnik]] * [[France Vodnik]] * [[Valentin Vodnik]] * [[Franc Vodopivec (1834)|Franc Vodopivec]] * [[Gustav Vodušek]] * [[Marija Vogelnik]] * [[Silva Vogelnik]] * [[Fran Voglar]] * [[Mira Voglar]] * [[Janez Vogrinc]] * [[Jože Vogrinc star.]] * [[Roman Voginc]] * [[Metod Vojvoda]] * [[Zlata Vokač]] * [[Jože Volarič]] * [[Drago Vončina]] * [[Reginald Vospernik]] * [[Leopold Vostner]] * [[Fani Vošnjak]] * [[Vera Vošnjak]] * [[Vinko Vošnjak]] * [[Albin Vrabič]] * [[Ernest Vranc]] * [[Ivan Vrbančič]] * [[Miha Vrbinc]] * [[Milan Vreča]] * [[Ivan Vrečar]] * [[Franica Vrhunc]] * [[Jožef Vuga|Jožef (Josip) Vuga]] * Nada Vukelić * [[Ivan Vurnik]] == W == * [[Jože Wakounig]] * [[Tomaž Weber]] * [[Marija Wessner]] * [[Josip Wester]] * [[Franc Wiesthaler]] * [[Hinko Wilfan]] * [[Venceslav Winkler]] * [[Marija Wirgler]] == Z == * [[Pavle Zablatnik]] * [[Marta Zabret]] * [[Vlasta Zabukovec]] * Štefka Zadnik * [[Jože Zadravec]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Srečo Zakrajšek|Sreč(k)o Zakrajšek]] * [[Leonida Zalokar]] * [[Mansuet Zangerl]] * [[Rudolf Završnik]] * [[Jože Zelenik]] * [[Janko Zerzer]] * [[Pavel Zgaga]] * [[Mavricij Zgonik]] * [[Anica Zidar]] * [[Pavle Zidar]] * [[Ivan Zika]] * [[Janez Zima]] * [[Luka Zima]] * [[Anamarija (Volk) Zlobec]] * [[Stanislav Zlobko]] * [[Ivo Zobec]] * [[Darja Zorc Maver]] * [[Rudolf Zore]] * [[Črtomir Zorec]] * [[Srečko Zorko]] * [[Leon Zorman]] * [[Mirko Zorman]] * [[Klavdij Zornik]] * [[Agneza Zupan]] * [[David Zupan]] * [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] * [[Jakob Zupan]] * [[Jože Zupan (ravnatelj)|Jože Zupan]] (1938–2025) * [[Jože Zupan (alpinist)|Jože Zupan]]-Juš * [[Darko Zupanc]] * [[Lojze Zupanc]] * [[Anton Zupančič]] * [[Alenka Zupančič Danko]] * [[Janja Zupančič]] * [[Jože Zupančič]] * [[Katka Zupančič]] * [[Vita Zupančič]] * [[Zdravko Zupančič]] * [[Fran Zwitter]] == Ž == * [[Jože Žabkar]] * [[Cilka Žagar]] * [[Drago(tin) Žagar]] * [[France Žagar]] * [[Igor Ž. Žagar]] * [[Marija Žagar|Marija (Marica) Žagar]] * [[Marija Žagar]] * [[Marjan Žagar]] * [[Nikolaj Žagar]] * [[Stane Žagar]] * [[Miroslav Žakelj]] * [[Katka Žbogar]] * [[Marjeta Žebovec]] * [[Sebastijan Žepič]] * [[Lojzka Žerdin]] * [[Tereza Žerdin]] * [[Breda Žerjal]] * [[Irena Žerjal]] * [[Albert Žerjav]] * [[Angelca Žerovnik]] * [[Branimir Žganjer]] * [[Franka Žgavec]] * [[Franjo Žgeč]] * [[Adela Žgur]] * [[Alojzija Židan]] * [[Franc (Leopold) Žigon]] * [[Janko Žirovnik]] * [[Sonja Žitko|Sonja Žitko Durjava]] * [[Tomislav Žitko]] * [[Vladimir Žitko]] * [[Leon Žlebnik]] * [[Andrej Žmavc]] * [[Jakob Žmavc]] * [[Janja Žmavc]] * [[Marjan Žmavc]] * [[Vincenc Žnidar]] * [[Ivica Žnidaršič]] * [[Fran Žnideršič]] * [[Mihael Žolgar]] * [[Bogdan Žolnir]] * [[Oskar Žolnir]] * [[Sonja Žorga]] * [[Bogdan Žorž]] * [[Andrej Žumer]] * [[Ani Župančič]] (r. [[Marija Kessler|Kessler]]) * [[Jože Župančič]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Učitelji]] [[Kategorija:Slovenski učitelji|*]] 6kb1tudns8aoyklawz9ufr888r1bx6q 0 410833 6758384 6751488 2026-09-29T15:12:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758384 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Kaunas | official_name = | nickname = Srce Litve,<ref>[https://www.pakartot.lt/album/tarpuamziu-kaunas-dainos-apie-kauna-1930-2008 A popular song with the words "Kaunas – a heart of Lithuania" in the chorus is well known in Lithuania], from time to time, [https://www.lrytas.lt/lietuvosdiena/aktualijos/2018/05/25/news/reitingu-virsuneje-atsidures-v-matijosaitis-apie-keista-jausma-ir-bucini-prezidentei-6410940/ various well-known Lithuanians, e.g. a major of Kaunas, do mention this nickname for the press]</ref> Začasna prestolnica Litve (Laikinoji sostinė), Mali Pariz med vojnama<ref name="InterwarParis">{{navedi splet|title=Kodėl Kaunas buvo vadinamas mažuoju Paryžiumi?|url=https://kultura.lrytas.lt/istorija/kodel-kaunas-buvo-vadinamas-mazuoju-paryziumi.htm|website=lrytas.lt|access-date=3 January 2013|language=lt-LT|archive-date=2021-07-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20210702014111/https://kultura.lrytas.lt/istorija/kodel-kaunas-buvo-vadinamas-mazuoju-paryziumi.htm|url-status=dead}}</ref> | settlement_type = [[Seznam mest v Litvi|Mesto]] | image_skyline = Kaunas montage.jpg | image_caption = Od zgoraj in od leve: [[Grad Kaunas]], Hiša Perkūnas, [[Mestna hiša, Kaunas|mestna hiša]], zbiralnik Kaunas, cerkev Kristusovega vstajenja in cerkev sv. Mihaela | map_caption = | pushpin_map = Litva#Baltske države#Evropa | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lokacija v Litvi##Lokacija v Baltskih državah##Lokacija v Evropi | image_flag = LTU Kaunas flag.svg | image_shield = Coat of arms of Kaunas.svg | motto = ''Diligite justitiam qui judicatis terram''<br />(latinsko Negujte pravičnost, vi, ki sodite zemljo<ref name="Raffa">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=ndVBh8BVb6UC|title=The Complete Danteworlds: A Reader's Guide to the Divine Comedy|last=Raffa|first=Guy P.|date=2009|publisher=University of Chicago Press|isbn=978-0226702872|language=en}}</ref>) | image_map = {{Maplink|frame=yes|plain=y|frame-width=325|frame-height=325|zoom=10|frame-lat=54.90|frame-long=23.95|type=shape-inverse|stroke-width=1|stroke-color=#333333|id=Q4115712|title=Kaunas}} | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Litva]] | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = okrožje | subdivision_name2 = Kaunas | subdivision_type3 = Občina | subdivision_name3 = Kaunas | government_type = | leader_title = | leader_name = | established_date = 1361 | established_title = Prva omemba | established_date2 = 1408 | established_title2 = Podeljene mestne pravice | population_total = 289.380<ref>{{navedi splet|url=https://osp.stat.gov.lt/statistiniu-rodikliu-analize|title=Rodiklių duomenų bazė - Oficialiosios statistikos portalas|website=osp.stat.gov.lt}}</ref> | population_as_of = 2020 | population_urban = 381.007<ref>http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en</ref> | population_metro = 588.410 ^{vključno okrožje Kaunas} | population_footnotes = | area_total_km2 = 157 | area_metro_km2 = 8089 | elevation_m = 48 | population_density_km2 = 1935 | timezone = [[Eastern European Time|EET]] | utc_offset = +2 | timezone_DST = [[Eastern European Summer Time|EEST]] | utc_offset_DST = +3 | coordinates = {{koord novi|54|53|50|N|23|53|10|E|region:LT_type:city(355000)|display=inline,title}} | postal_code_type = Postal code | postal_code = 44xxx – 52xxx | area_code = (+370) 37 | website = [http://en.kaunas.lt/ www.kaunas.lt] }} '''Kaunas''' ({{avdio|Kaunas.ogg|izgovorjava}}; zastarelo slovansko '''Kovno''') je drugo največje mesto v [[Litva|Litvi]] za [[Vilna|Vilno]] in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja. Kaunas je bilo največje mesto in središče okrožja v Trakaskem vojvodstvu [[Velika litovska kneževina|Velike litovske kneževine]] od leta 1413. V [[Ruski imperij|Ruskem imperiju]] je bilo od 1843 do 1915 glavno mesto guvernorata Kaunas. V medvojnem obdobju je služil kot začasna prestolnica Litve, ko je Poljska med letoma 1920 in 1939 zasedla Vilno. V tem obdobju je Kaunas slovel po svojem bogatem kulturnem in akademskem življenju, modi, gradnji nešteto stavb v arhitekturnem slogu [[art déco]] in litovski nacionalni romantiki, pa tudi priljubljeno pohištvo, notranje oblikovanje tistega časa in razširjena kavarniška kultura. Mestna medvojna arhitektura velja za enega najboljših primerov evropskega Art déco in je prejela znak evropske dediščine. Prispevala je k temu, da je bil Kaunas imenovan za prvo mesto v Srednji in Vzhodni Evropi, ki je bilo določeno za Unescovo mesto oblikovanja.<ref>{{navedi novice|last1=Bryant|first1=Jon|title=10 of the best European cities for art deco design|url=https://www.theguardian.com/travel/2016/sep/08/10-best-european-cities-for-art-deco-design|newspaper=The Guardian|access-date=8 September 2016|date=8 September 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|title=ART DECO KAUNAS|url=http://artdecokaunas.lt/|website=ArtDecoKaunas.lt|access-date=4 November 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|title=Kaunas – Cities of Design Network|url=http://www.designcities.net/city/kaunas/|website=DesignCities.net|access-date=4 November 2017}}</ref> Kaunas je bil skupaj z [[Esch-sur-Alzette]] v [[Luksemburg]]u izbran za evropsko prestolnico kulture za leto 2022.<ref>{{navedi splet|title=Kaunas European Capital of Culture 2022|url=https://www.kaunas2022.eu/en/|website=Kaunas2022.eu|access-date=7 December 2017|date=21 January 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20171208010749/https://kaunas2022.eu/en/|archive-date=8 December 2017|url-status=dead}}</ref> Mesto je glavno mesto okrožja Kaunas ter sedež mestne občine Kaunas in okrožne občine Kaunas. Tu je tudi sedež rimskokatoliške nadškofije Kaunas. Leži ob sotočju dveh največjih litovskih rek [[Nemen]] in [[Neris]] ter v bližini zbiralnika Kaunas, največjega vodnega telesa v celotni Litvi. Kot je opredelil [[Eurostat]], je število prebivalcev funkcionalnega urbanega območja Kaunase, ki se razteza čez mestne meje, ocenjeno na 383.764 (leta 2017),<ref>[http://appsso.eurostat.ec.europa.eu/nui/show.do?dataset=urb_lpop1&lang=en "Population on 1 January by age groups and sex - functional urban areas". Eurostat]. Retrieved 15 June 2019.</ref> medtem ko po statističnih podatkih teritorialne zdravstvene blagajne Kaunas živi 437.283 stalnih prebivalcev (leta 2018) v občinah Kaunas in okrožju Kaunas skupaj.<ref>{{navedi splet|url=https://www.ktlk.lt/istaigoms/statistika-ir-tyrimai/gyventoju-skaicius|title=Gyventojų skaičius » Kauno teritorinė ligonių kasa|website=www.ktlk.lt|accessdate=2021-06-24|archive-date=2021-04-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20210411044824/https://www.ktlk.lt/istaigoms/statistika-ir-tyrimai/gyventoju-skaicius|url-status=dead}}</ref> == Etimologija == Ime mesta Kaunas je litovskega izvora in najverjetneje izhaja iz osebnega imena, kljub temu pa v estonskem jeziku beseda ''Kaunis'' pomeni lepo.<ref>{{navedi knjigo |last=Zinkevičius |first=Zigmas |author-link= |title=Senosios Lietuvos valstybės vardynas |publisher=Mokslo ir enciklopedijų leidybos institutas |year=2007 |location=Vilnius |page=42 |isbn=978-5-420-01606-0 }}</ref> Izhaja lahko tudi iz sorodnika latvijskega igaunis ''Estonian'', po enakem vzorcu kot v priimkih Sokas - Isokas, Vaškys - Ivaška. Podstavek ugor-finskega lahko podpira opozicija v smislu litovske ''bloga daryti'' - delati zlo in ruskega ''blagadarit'' - v zahvalo. Preden je Litva pridobila neodvisnost, je bilo mesto v splošno znano kot ''Kovno'', tradicionalna slovanizirana oblika njegovega imena. Poljsko ime je ''Kowno'' [ˈkɔvnɔ]; belorusko ime je ''Kovna'', ''Kowna'' [ˈkɔu̯na]. Prejšnje rusko ime je bilo ''Ковно – Kovno'', čeprav se ''Каунас – Kaunas'' uporablja od leta 1940. Jidiško ime je קאָװנע ''Kovne'', med nemškima pa ''Kaunas'' in ''Kauen''. == Legenda == Stara legenda trdi, da so Kaunas v antiki ustanovili [[Rimljani]]. Te Rimljane naj bi vodil patricij po imenu Palemon, ki je imel tri sinove: Barcusa, Kunasa in Sperusa.<ref name=palemonas>{{cite encyclopedia | encyclopedia=Lietuvių enciklopedija | title=Palemonas |first=Zenonas |last=Ivinskis |author-link=| location=Boston| publisher=Lietuvių enciklopedijos leidykla |year=1953–1966 |volume=21 |pages=400–401 |id={{LCC|55020366|language=lt}} }}</ref> Palemon je zbežal iz Rima, ker se je bal ponorelega cesarja [[Neron]]a. Palemon, njegovi sinovi in drugi sorodniki so odpotovali v Litvo. Po Palemonovi smrti so si sinovi razdelili zemljo. Kunas je dobil zemljo, kjer zdaj stoji Kaunas. Zgradil je trdnjavo v bližini sotočja rek Nemen in Neris in mesto, ki je tam nastajalo, je dobilo njegovo ime. Predmestna regija v bližini se imenuje ''Palemonas''.<ref>{{navedi splet|url=http://palemonas.info/palemonas/kauno-mikrorajonas-palemonas/|title=Palemonas.info; Kauno mikrorajonas – Palemonas|access-date=13 April 2011|language=lt|archive-url=https://web.archive.org/web/20110824002842/http://palemonas.info/palemonas/kauno-mikrorajonas-palemonas/|archive-date=24 August 2011|url-status=dead}}</ref> == Grb == [[File:Greater coat of arms of Kaunas (Lithuania).PNG|thumb|left|Grb Kaunasa]] 30. junija 1993 je bil s posebnim dekretom predsednika ponovno vzpostavljen zgodovinski grb mesta Kaunas. Na grbu je bel [[tur (govedo)|tur]] z zlatim križem med rogovi, postavljen na temno rdeči podlagi. Tur je bil prvotni heraldični simbol mesta, ustanovljen leta 1400. Heraldični pečat Kaunasa, uveden v začetku 15. stoletja v času vladavine velikega kneza Vitolda, je najstarejši mestni heraldični pečat, znan na ozemlju Velike litovske kneževine.<ref>{{navedi splet | url=http://datos.kvb.lt/en/index.php?option=com_content&task=view&id=21&Itemid=81 | title=Kaunas: Dates and Facts. Overview of Kaunas History. | access-date= 13 October 2016}}</ref> Trenutni emblem je bil rezultat številnih študij in razprav litovske heraldične komisije, ki ga je uresničil umetnik Raimondas Miknevičius. Tur je nadomestil modrost, ki je bila upodobljena v grbu sovjetske dobe, ki se je uporabljal od leta 1969. Kaunas ima tudi večji grb, ki se v glavnem uporablja za predstavništvo mesta Kaunas. Mornar, tri zlate kroglice in latinsko besedilo ''Diligite justitiam qui judicatis terram'' (prevod ''Negujte pravičnost, vi, ki sodite zemljo'') se v večjem grbu nanaša na svetega Nikolaja, zavetnika trgovcev in pomorščakov, ki ga je kraljica Bona Sforza štela za nebeškega varuha Kaunasa.<ref>{{navedi splet|url=https://www.delfi.lt/kultura/naujienos/tukstantmecio-metu-palydose-bus-pristatytas-didysis-kauno-herbas.d?id=27325801|title=Tūkstantmečio metų palydose bus pristatytas didysis Kauno herbas|website=DELFI}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.kaunas.lt/|title=Kauno miesto savivaldybė|accessdate=2015-11-13|archive-date=2012-12-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121218095653/http://kaunas.lt/|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == === Zgodnja zgodovina === Glede na arheološka izkopavanja so najbogatejše zbirke keramike in drugih predmetov, najdenih na sotočju rek Nemen in Neris, iz 2. in 1. tisočletja pred našim štetjem. V tem času so se ljudje naselili na nekaterih ozemljih sedanjega Kaunasa: sotočju dveh najdaljših rek na območju Litve - starešinstev Eiguliai, Lampėdžiai, Linkuva, Kaniūkai, Marvelė, Pajiesys, Romainiai, Petrašiūnai, Sargėnai in Veršvai. === Velika litovska kneževina === {{glavni|Velika litovska kneževina}} Naselje je bilo ustanovljeno na mestu sedanjega [[staro mesto Kaunas|starega mestnega jedra Kaunasa]], ob sotočju dveh velikih rek, vsaj do 10. stoletja našega štetja. Kaunas se prvič omenja v pisnih virih leta 1361, ko je bil zgrajen opečni [[grad Kaunas]]. Leta 1362 je bil grad po obleganju zajet in [[Tevtonski viteški red]] ga je uničil. Poveljnik grajske posadke Kaunasa Vaidotas s 36 možmi se je skušal prebiti, vendar je bil ujet. To je bila ena največjih in najpomembnejših vojaških zmag tevtonskih vitezov v 14. stoletju proti Litvi.<ref name=el>{{cite encyclopedia | editor=Simas Sužiedėlis | encyclopedia=Encyclopedia Lituanica | title=Vaidotas | year=1970–1978 | publisher=Juozas Kapočius | volume=VI | location=Boston | id={{LCC | 74-114275}} | page=21}}</ref> Grad Kaunas je bil obnovljen v začetku 15. stoletja.<ref>[http://www.kaunas.lt/index.php?1137823477 Places to Visit: "Kaunas Castle"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110928105247/http://www.kaunas.lt/index.php?1137823477 |date=2011-09-28 }}, Kaunas City Municipality.</ref> Leta 1408 je Vitold Veliki je mestu podelil Magdeburške pravice in leta 1413 je postal središče Kaunas Powiat v vojvodstvu Trakai.<ref>{{navedi splet | first=Rimvydas | last=Laužikas | publisher=Lithuanian Institute of History | work=Aruodai | date=15 October 2004 | url=http://www.aruodai.lt/paieska/terminas.php?TeId=1756 | title=Trakų vaivadija | access-date=22 April 2011 | language=lt | archive-date=2011-10-02 | archive-url=https://web.archive.org/web/20111002170215/http://www.aruodai.lt/paieska/terminas.php?TeId=1756 | url-status=dead }}</ref> Vitold je Kaunasu odstopil pravico do lastništva tehtnice, ki se je uporabljala za tehtanje blaga, pripeljanega v mesto ali pakiranega na kraju samem, predelave voska in naprav za obrezovanje volnenih tkanin. Moč samoupravnega Kaunasa so si delile tri medseboj povezane večje institucije: ''vaitas'' (župan), magistrat (12 sodnikov porotnikov in 4 gospodarji mesta) in tako imenovani mojstri sodišča (12 oseb). Kaunas se je začel uveljavljati, saj je bil na križišču trgovskih poti in rečnega pristanišča.<ref>{{navedi splet|title=L.Karalius: "Europos pirkliai puikiai žinojo Kauną LDK laikais"|url=http://lzinios.lt/lzinios/trasa/l-karalius-europos-pirkliai-puikiai-zinojo-kauna-ldk-laikais-/172407/|website=LZinios.lt|access-date=29 January 2014|archive-date=5 December 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20171205042145/http://lzinios.lt/lzinios/trasa/l-karalius-europos-pirkliai-puikiai-zinojo-kauna-ldk-laikais-/172407/|url-status=dead}}</ref> Leta 1441 se je pridružil [[Hansa|Hanzeatski ligi]] in odprla se je trgovska pisarna Hansa Kontor - edina v Veliki litovski kneževini.<ref>{{cite encyclopedia|first=Jennifer |last=Mills |title=The Hanseatic League in the Eastern Baltic |url=http://depts.washington.edu/baltic/papers/hansa.html |encyclopedia=Encyclopedia of Baltic History (group research project) |publisher=University of Washington |date=May 1998 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110629134048/http://depts.washington.edu/baltic/papers/hansa.html |archive-date=29 June 2011 }}</ref> Do 16. stoletja je imel Kaunas tudi javno šolo in bolnišnico in je bil eno najbolje oblikovanih mest v državi. Leta 1665 je ruska vojska večkrat napadla mesto, leta 1701 pa ga je zasedla švedska vojska. [[Črna smrt]] je prizadela območje v letih 1657 in 1708, pri čemer je umrlo veliko prebivalcev. Požari so uničili dele mesta v letih 1731 in 1732.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.welcometo.lt/town/kaunas.html |title=Kaunas History. Retrieved on 12 April 2011. |access-date=2021-06-24 |archive-date=2012-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120322050229/http://www.welcometo.lt/town/kaunas.html |url-status=dead }}</ref> === Ruski imperij === Po tretji in zadnji razdelitvi poljsko-litovske države leta 1795 je mesto prevzel Ruski imperij in postalo je del guvernorata Vilna. Med francosko invazijo na Rusijo leta 1812 je velika vojska Napoleona dvakrat prešla skozi Kaunas in obakrat uničila mesto. Trdnjava v Kaunasu se imenuje Napoleonov hrib. Da bi preprečili možen enostaven dostop skozi mesto in zaščitili zahodne meje Rusije, je bila zgrajena trdnjava Kovno. Še vedno je vidna po mestu.<ref>{{citation|title=Kauno tvirtovės istorija|publisher=Gintaras Česonis|url=http://tvirtove.kaunas.lt/|year=2004|access-date=20 March 2011|language=lt|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110510074436/http://tvirtove.kaunas.lt/|archive-date=10 May 2011}}</ref> Governorat Kovno s središčem v Kovnu (Kaunas) je bil ustanovljen leta 1843. Leta 1862 je bila zgrajena železnica, ki je povezala Ruski imperij in cesarsko Nemčijo, zaradi česar je Kaunas postal pomembno železniško vozlišče z enim od prvih železniških predorov v cesarstvu, dokončan leta 1861. Leta 1898 je začela obratovati prva elektrarna v Litvi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lpc.lt/en/main/about/short/development |title=Archived copy |access-date=20 March 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110203021715/http://www.lpc.lt/en/main/about/short/development |archive-date=3 February 2011 }} AB Lietuvos Energija. Development of Lithuanian Energy Sector.</ref> Po neuspešni januarski vstaji proti Ruskemu imperiju je carska oblast preselila katoliško semenišče Varniai, uglednega škofa Motiejusa Valančiusa in samožitske škofijske ustanove v Kaunas, kjer so dobili nekdanjo palačo bernardinskega samostana in cerkev sv. Jurija mučenika.<ref>{{navedi splet|title=Žemaičių vyskupystės istorinis ir dailės palikimas|url=https://www.limis.lt/virtualios-parodos/-/virtualExhibitions/view/26111|website=www.limis.lt|access-date=2 November 2017|language=lt-LT|archive-date=2018-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20180819182444/https://www.limis.lt/virtualios-parodos/-/virtualExhibitions/view/26111|url-status=dead}}</ref> Študirati v semenišču so smeli le izbrani plemiči, le kmečki sin Antanas Baranauskas, ki je plemiške dokumente nezakonito dobil od Karoline Praniauskaitė. Začel je s predavanji v litovskem jeziku in ne v ruščini ter močno vplival na duha semeniščarjev, ko je pripovedoval o starodavni Litvi in zlasti njenih zemeljskih gomilah. Pozneje je bilo veliko študentov semenišča dejavnih v tihotapljenju knjig v Litvi; njen glavni cilj je bil upreti se politiki rusifikacije. Kaunaško duhovno semenišče je končno postalo popolnoma litovsko, ko je leta 1909 profesor Jonas Mačiulis-Maironis postal rektor semenišča in uporabo poljskega jezika za poučevanje nadomestil z litovskim jezikom.<ref>{{navedi splet|title=Kauno kunigų seminarija – katalikybės ir lietuvybės židinys|url=http://www.xxiamzius.lt/numeriai/2004/12/10/ora_02.html|website=www.xxiamzius.lt|access-date=26 October 2017|archive-date=2019-04-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190428213621/http://www.xxiamzius.lt/numeriai/2004/12/10/ora_02.html|url-status=dead}}</ref> Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je imel Kaunas, tako kot številna mesta v vzhodni Evropi, znatno judovsko prebivalstvo. Po ruskem popisu leta 1897 je bilo Judov 25.500, kar je 35,3 % od 73.500. Prebivalstvo je bilo zabeleženo kot 25,8 % Rusov, 22,7 % Poljakov, 6,6 % Litovcev.<ref>Robert Blobaum, Feliks Dzierzynski, ''The SDKPIL: a study of the origins of Polish Communism'', p. 42</ref> Ustanovili so številne šole in sinagoge ter bili stoletja pomembni za kulturo in poslovanje mesta. <gallery> File:VytautoDidžiojoBažnyčia.jpg|Cerkev sv. Ane (Vitolda Velikega) File:Church of Saint Peter and Saint Paul (Kaunas, Lithuania, 2017).jpg|[[Stolnica v Kaunasu]] File:Vytautas the Great Monument .jpg|Spomenik Vitoldu Velikem v Kaunasu File:VIIth fort barracks.jpg|Ena od vojašnic v trdnjavi Kaunas File:Kaunas Priest Seminary, Kaunas, Lithuania - Diliff.jpg|Duhovniško semenišče Kaunas je bilo eno od središč litovskega narodnega preporoda v času rusifikacije. </gallery> === Medvojna Litva === Potem ko so Vilno leta 1919 zasedli ruski [[boljševiki]], je vlada Republike Litve ustanovila glavno oporišče v Kaunasu. Pozneje, ko je glavno mesto Vilno priključila Poljska, je Kaunas postal začasna prestolnica Litve, položaj je imel do 28. oktobra 1939, ko je [[Rdeča armada]] Vilno predala Litvi. Ustanovna skupščina Litve se je prvič sestala v Kaunasu 15. maja 1920. Sprejela je nekaj pomembnih zakonov, zlasti o zemljiški reformi, o nacionalni valuti in sprejela novo ustavo. Vojaški prevrat je potekal v Kaunasu 17. decembra 1926. V veliki meri ga je organizirala vojska, zlasti general Povilas Plechavičius, posledica pa je bila zamenjava demokratično izvoljene vlade in predsednika Kazysa Griniusa s konservativno nacionalistično avtoritarno vlado pod vodstvom Antanasa Smetona.<ref name=vardys>{{navedi knjigo |first=Vytas Stanley |last=Vardys |author2=Judith B. Sedaitis |title=Lithuania: The Rebel Nation |publisher=WestviewPress |year=1997 |series=Westview Series on the Post-Soviet Republics |isbn=0-8133-1839-4 |pages=[https://archive.org/details/lithuaniarebelna00vard/page/34 34–36] |url=https://archive.org/details/lithuaniarebelna00vard/page/34 }}</ref> Kmalu zatem se je pojavila napetost med Antanasom Smetono in Augustinasom Voldemarasom, ki jo je podprlo Združenje železnega volka in si prizadevalo pridobiti oblast. Po neuspešnem poskusu državnega udara junija 1934 je bil Voldemaras zaprt za štiri leta in dobil amnestijo pod pogojem, da zapusti državo.<ref>{{navedi splet|last1=Aras|first1=Lukšas|title=Nevykę "vilkų" žaidimai|url=http://lzinios.lt/lzinios/Istorija/nevyke-vilku-zaidimai/161356/|website=LZinios.lt|access-date=16 August 2013|archive-date=2018-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20181123023105/https://www.lzinios.lt/lzinios/Istorija/nevyke-vilku-zaidimai/161356|url-status=dead}}</ref> V medvojnem obdobju je Kaunas dobil vzdevek ''Mali Pariz'' zaradi svojega bogatega kulturnega in akademskega življenja, mode, arhitekture Art déco, stavb v arhitekturnem slogu litovskega nacionalnega romantizma, pa tudi priljubljenega pohištva, notranje opreme tistega časa in razširjene kavarniške kulture. Začasna prestolnica in država sama sta imeli tudi zahodni življenjski standard z dovolj visokimi plačami in nizkimi cenami. Takrat so tam kvalificirani delavci zaslužili zelo podobne realne plače kot delavci v Nemčiji, Italiji, Švici in Franciji, država je imela tudi presenetljivo visok naravni prirast prebivalstva 9,7, industrijska proizvodnja Litve pa se je od leta 1913 povečala za 160 % na 1940.<ref>{{navedi splet|last1=Lapinskas|first1=Anatolijus|title=Lietuva tarpukariu nebuvo atsilikėlė|url=https://www.delfi.lt/news/daily/lithuania/lietuva-tarpukariu-nebuvo-atsilikele.d?id=61355765|website=DELFI|access-date=29 September 2013}}</ref> Med svetovnima vojnama je industrija v Kaunasu napredovala; takrat je bilo največje mesto v Litvi. Pod vodstvom župana Jonasa Vileišisa (1921–1931) je Kaunas hitro rasel in bil močno posodobljen. Vzpostavljen je bil sistem za vodo in odpadne vode, mesto se je razširilo z 18 na 40 kvadratnih kilometrov, zgrajenih je bilo več kot 2500 stavb in trije sodobni mostovi nad reki Neris in Nemen. Vse mestne ulice so bile tlakovane, prevoz s konjsko vprego je bil nadomeščen s sodobnimi avtobusnimi linijami, načrtovana in zgrajena so bila nova predmestja (zlasti soseska Žaliakalnis), ustanovljeni so bili novi parki in trgi. Postavljeni so bili temelji sistema socialne varnosti, zgrajene so bile tri nove šole in ustanovljene nove javne knjižnice, vključno s knjižnico Vincas Kudirka. J. Vileišis je ohranil veliko stikov v drugih evropskih mestih in posledično je bil Kaunas dejaven udeleženec evropskega mestnega življenja.<ref>{{cite journal|title=Klojęs Lietuvos valstybės pamatus|journal=XXI amžius (Newspaper)|volume=10|first=Kazimieras|last=Dobkevičius|issue=1017|date=6 February 2002|access-date=20 July 2011|url=http://www.xxiamzius.lt/archyvas/xxiamzius/20020206/atmi_02.html|language=lt|archive-date=2011-09-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20110928152534/http://www.xxiamzius.lt/archyvas/xxiamzius/20020206/atmi_02.html|url-status=dead}}</ref> Mesto je bilo še posebej pomembno središče za litovske oborožene sile. Januarja 1919 je bila v Kaunasu, med litovskimi vojnami za neodvisnost, ustanovljena vojna šola, ki je začela usposabljati vojake, ki so bili kmalu poslani na fronto, da okrepijo bojno litovsko vojsko.<ref>{{navedi splet|title=KARO MOKYKLOS KŪRIMASIS 1919 M.|url=http://www.partizanai.org/karys-1-1950m-2/karys-2-1950m/4009-karo-mokyklos-kurimasis-1919-m|website=Partizanai.org|access-date=27 November 2017|language=lt-lt}}</ref> Del litovske vojaške enote za oklepna vozila je bil premeščen v Žaliakalnis, oborožen z naprednimi in povsem novimi tanki, vključno s slavnimi Renault FT, Vickers-Armstrong Model 1933 in Model 1936. Maja 1919 je bila v Fredi ustanovljena Litovska letalska državna tovarna za popravilo in oskrbo vojske z vojaškimi letali. Antanas Gustaitis ga je precej moderniziral in začel graditi litovsko vojaško letalo ANBO. Litovsko letalstvo je bilo zaradi izjemne discipline in pravilnosti zgled drugim vojaškim enotam. ANBO 41 je bil po strukturnih značilnostih in predvsem po hitrosti in hitrosti vzpona daleč pred najsodobnejšimi tujimi izvidniškimi letali tistega časa. Takrat je v Kaunasu živelo med 35.000–40.000 Judov, približno četrtino celotnega prebivalstva mesta.<ref name="Kovno">{{navedi splet|url=http://www.ushmm.org/wlc/article.php?lang=en&ModuleId=10005174 |title=Kovno |publisher=Ushmm.org |access-date=5 May 2009}}</ref> [[Judje]] so sestavljali večino mestnega trgovskega, obrtniškega in poklicnega sektorja. Kaunas je bil središče judovskega učenja, ješiva v Slobodka (Vilijampolė) pa eden najprestižnejših evropskih inštitutov za višje judovsko učenje. Kaunas je imel bogato in raznoliko judovsko kulturo. Bilo je skoraj 100 judovskih organizacij, 40 sinagog, veliko šol v jidišu, 4 hebrejske srednje šole, judovska bolnišnica in številna podjetja v lasti judov. Bilo je tudi pomembno sionistično središče. Sprva pred drugo svetovno vojno je Litva razglasila nevtralnost.<ref>{{navedi knjigo|last1=Liekis|first1=Šarūnas|title=1939: The Year that Changed Everything in Lithuania's History|date=2010|publisher=Rodopi|location=New York|isbn=978-9042027626|pages=119–122|url=https://books.google.com/books?id=ST3LrBPOM4gC&q=Lithuanian+Neutrality+Law&pg=PA120|language=en}}</ref> Vendar se je 7. oktobra 1939 litovska delegacija odpravila v Moskvo, kjer je pozneje zaradi neugodnih razmer morala podpisati sovjetsko-litovsko pogodbo o medsebojni pomoči. Pogodba je povzročila pet sovjetskih vojaških oporišč z 20.000 vojaki po vsej Litvi v zameno za litovsko zgodovinsko prestolnico Vilno. Po besedah litovskega ministra za narodno obrambo Kazysa Musteikisa je litovski minister za zunanje zadeve Juozas Urbšys sprva dejal, da Litovci nočejo regije Vilne, pa tudi ruskih garnizon, nato pa je nervozni [[Josif Stalin]] odgovoril, da »ne glede na to, ali vzamete Vilno ali ne, Ruski garnizoni bodo tako ali tako vstopili v Litvo«.<ref>{{navedi splet|last1=Gureckas|first1=Algimantas|title=Ar Lietuva galėjo išsigelbėti 1939–1940 metais?|url=https://kultura.lrytas.lt/-12778267981275752223-ar-lietuva-gal%C4%97jo-i%C5%A1sigelb%C4%97ti-1939-1940-metais.htm|website=lrytas.lt|access-date=30 June 2010|language=lt-LT}}</ref> Juozasa Urbšysa je seznanil tudi s sovjetsko-nemškimi tajnimi protokoli in pokazal zemljevide vplivnih sfer. Dve vojaški bazi z več tisoč sovjetskimi vojaki sta bili ustanovljeni blizu Kaunasa v Prienai in Gaižiūnai. Kljub temu, da so si povrnili ljubljeno zgodovinsko prestolnico, sta predsedstvo in vlada ostala v Kaunasu. 14. junija 1940 malo pred polnočjo je bilo v Kaunasu zadnje srečanje litovske vlade. Razpravljali so o ultimatu, ki ga je postavila Sovjetska zveza. Predsednik Antanas Smetona je kategorično zavrnil večino ultimatskih zahtev, zavzemal se je za vojaški odpor in so ga podprli Kazys Musteikis, Konstantinas Šakenis, Kazimieras Jokantas, poveljnik oboroženih sil Vincas Vitkauskas, general divizije Stasys Raštikis, Kazys Bizausyskas, Antanas in večina članov litovske vlade se je odločila, da bo to nemogoče, zlasti zaradi prej nameščenih sovjetskih vojakov, in sprejela ultimat.<ref>{{navedi knjigo|last1=Musteikis|first1=Kazys|title=Prisiminimų fragmentai|date=1989|publisher=Mintis|location=Vilnius|pages=56–57|url=http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/istorija/II00/Ultimatumas_ir_paskutinis_vyriausyb%C4%97s_pos%C4%97dis.II0300.pdf|access-date=10 December 2017|archive-date=2019-08-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20190808020743/http://www.xn--altiniai-4wb.info/files/istorija/II00/Ultimatumas_ir_paskutinis_vyriausyb%C4%97s_pos%C4%97dis.II0300.pdf|url-status=dead}}</ref> Tisto noč, preden so uradno sprejeli ultimat, so sovjetske sile usmrtile litovskega mejnega stražarja Aleksandrasa Barauskasa v bližini meje Beloruske SSR. Zjutraj je litovska vlada odstopila, medtem ko je predsednik zapustil državo, da bi se izognil usodi sovjetske lutke in v upanju, da bo sestavil vlado v izgnanstvu. Kmalu je Rdeča armada z več kot 200.000 vojaki preplavila Litvo skozi belorusko-litvansko mejo in prevzela nadzor nad najpomembnejšimi mesti, vključno s Kaunasom, kjer so prebivali voditelji držav. Litovskim oboroženim silam je bilo naročeno, naj se ne upirajo, litovske zračne sile pa so ostale na terenu. Takrat so imele litovske oborožene sile 26.084 vojakov (od tega 1728 častnikov) in 2031 javnih uslužbencev. Medtem ko je imela zveza litovskih strelcev, podrejena poveljniku vojske, več kot 62.000 članov, od tega približno 70 % kmetov in kmetijskih delavcev. Po okupaciji so Sovjeti takoj brutalno ukrepali proti visokim uradnikom države. Oba cilja ultimata: minister za notranje zadeve Kazys Skučas in direktor oddelka za državno varnost Litve Augustinas Povilaitis sta bila prepeljana v Moskvo in kasneje usmrčena. Pri usmrtitvi so se znašli tudi Antanas Gustaitis, Kazys Bizauskas, Vytautas Petrulis, Kazimieras Jokantas, Jonas Masiliūnas, Antanas Tamošaitis, medtem ko so bili predsednik Aleksandras Stulginskis, Juozas Urbšys, Leonas Bistras, Antanas Merkys, Pranas Dovydaitis, Donatas Petras Klimasus deportirani. Stasys Raštikis, ki ga je žena prepričala, je na skrivaj prestopil nemško mejo. Po spoznanju je NKVD sprožil teror nad družino Raštikis. Njegova žena je bila ločena od enoletne hčerke in brutalno zaslišana v zaporu v Kaunasu, njegov stari oče Bernardas Raštikis, tri hčere, dva brata in sestra so bili deportirani v Sibirijo.<ref name="Rastikis">{{navedi splet|last1=Starinskas|first1=Kęstutis|title=Lemtingi metai generolo Raštikio dienoraščiuose|url=http://lzinios.lt/lzinios/zmones/lemtingi-metai-generolo-rastikio-dienorasciuose/103318/|website=LZinios.lt|access-date=16 September 2006|archive-date=2018-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20180801190315/https://www.lzinios.lt/lzinios/zmones/lemtingi-metai-generolo-rastikio-dienorasciuose/103318/|url-status=dead}}</ref> Vojake, častnike, starejše častnike in generale litovske vojske in pripadnike LRU, ki so bili videti kot grožnja okupatorjem, so hitro aretirali, zaslišali in izpustili v rezervo, deportirali v koncentracijska taborišča ali usmrtili, da bi se izognili pridružitvi litovskim partizanskim silam. Sama vojska se je sprva preimenovala v Litovsko ljudsko vojsko; kasneje pa je bila reorganizirana v 29. strelski korpus Sovjetske zveze. <gallery> File:Kaunas City Theatre where on 15 May 1920 the first session of the Constituent Assembly of Lithuania was held, photographed in 1920.jpg|Mestno gledališče Kaunas, kjer je bilo 15. maja 1920 prvo zasedanje ustanovne skupščine Litve File:Kauno Karininku Ramove.jpg|Klub častnikov garnizona File:Kaunas during inter-war.jpg|Kaunas v zgodnjih letih medvojnega obdobja s konjskimi tramvaji File:Romuladas Marcinkus reporting.jpg|Piloti litovskih zračnih sil z letalom ''ANBO 41'' na letališču Linksmadvaris File:Historical Presidential Palace in Kaunas (2017).jpg|Zgodovinska predsedniška palača File:Antanas Smetona inspects the Lithuanian Army soldiers.jpg|Predsednik Antanas Smetona pregleda vojake litovske vojske File:Communists with the Lithuanian Army soldiers.jpg|Sovjetski politični vodja (brez vojaških naramnic) in član ljudskega sejma (z rdečo vrtnico v reverju jakne) napove podčastnikom Litovske ljudske vojske, da "kmalu postanete člani Rdeče armade" v Kaunasu, 1940 </gallery> === Sovjetska okupacija in junijska vstaja === {{glavni|Sovjetska okupacija baltskih držav}} Junija 1940 je Sovjetska zveza [[okupacija|zasedla]] in [[aneksija|anektirala]] Litvo v skladu s [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktom Ribbentrop–Molotov]] [58] [59]. Vladimir Dekanozov, sovjetski odposlanec iz Moskve, je v Litvi dobil učinkovito moč. Kmalu zatem, 17. junija 1940, je bila ustanovljena lutkovna ljudska vlada Litve, ki je dosledno uničevala litovsko družbo in politične institucije in odprla pot Komunistični partiji, da se je uveljavila. Da bi ugotovili legitimnost vlade in oblikovali načrte litovskega »zakonitega pristopa k ZSSR«, je bil 1. julija razpuščen litovski Seimas in razpisane volitve v lutkovni ljudski Sejmas. Na nadzorovanih (potni listi so imeli odtise) in ponarejenih volitvah je zmagala litovska Delavska ljudska zveza, ki je ubogala predlog okupatorjev, da so »prosili« sovjetske oblasti, naj Litva sprejme v Sovjetsko zvezo.<ref name="auto">{{navedi splet|title=Lietuvos okupacija (1940 m. birželio 15 d.)|url=http://www.lrs.lt/sip/portal.show?p_r=7365&p_k=1|website=LRS.lt|access-date=4 December 2017|archive-date=2021-01-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210122071116/https://www.lrs.lt/sip/portal.show?p_r=7365&p_k=1|url-status=dead}}</ref> [[File:LAF fighters lead the arrested Commissar of the Red Army.jpg|thumb|left|Aktivisti LAF vodijo aretiranega komisarja Rdeče armade v Kaunasu]] [[File:Bundesarchiv Bild 146-1984-102-25A, Kaunas, Litauische Aktivisten.jpg|thumb|Oboroženi pripadniki LAF v Kaunasu]] [[File:Lithuanian rebels (Lithuanian Activist Front) inspect the Soviet T-38 tank during the June Uprising in Kaunas, Lithuania, 1941.jpg|thumb|left|Aktivisti LAF pregledajo prikrajšani tank T-38 Rdeče armade v Kaunasu]] [[File:Session of the Provisional Government of Lithuania.jpg|thumb|Seja začasne vlade Litve v Kaunasu]] Po okupaciji litovska diplomatska služba nove okupatorske oblasti ni priznala in je začela diplomatsko osvobodilno kampanjo Litve. Leta 1941 so Kazys Škirpa, Leonas Prapuolenis, Juozas Ambrazevičius in njihovi navijači, vključno z nekdanjim poveljnikom litovske vojske generalom Stasysom Raštikisom, katere celotna družina je bila deportirana v Sibirijo, začeli organizirati upor. Po spoznanju resničnosti represivne in brutalne sovjetske oblasti so zgodaj zjutraj 22. junija 1941 (prvi dan, ko je nacistična Nemčija napadla Sovjetsko zvezo) Litovci začeli junijsko vstajo, ki jo je organizirala Litovska aktivistična fronta v Kaunasu, kjer so bile skoncentrirane glavna sile. Upor se je kmalu razširil na Vilno in druge kraje. Njegov glavni cilj ni bil boj s Sovjeti, ampak varovanje mesta od znotraj (zavarovanje organizacij, ustanov, podjetij) in razglasitev neodvisnosti. Do večera 22. junija so Litovci nadzorovali predsedniško palačo, pošto, telefon, telegraf in radijsko postajo. Nadzor nad Vilno in večino ozemlja Litve so kmalu prevzeli tudi uporniki.<ref name="LLKS">{{navedi splet|title=Kuo reikšmingas 1941 m. birželio 22–28 d. sukilimas?|url=http://www.llks.lt/Varpo%20straipsniai/Kuo%20reiksmingas%20Birzelio%20sukilimas.html|website=LLKS.lt|access-date=20 June 2014|archive-date=21 June 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190621123313/http://www.llks.lt/Varpo%20straipsniai/Kuo%20reiksmingas%20Birzelio%20sukilimas.html|url-status=dead}}</ref> Več oddelkov Rdeče armade, ki so bili nameščeni okoli Kaunasa, vključno z brutalnim 1. motornim strelnim odsekom NKVD, odgovornim za junijsko deportacijo in marionetnimi poveljniki litovske SSR so bili prisiljeni pobegniti v Latvijsko SSR preko reke [[Zahodna Dvina|Daugave]]. Poveljnik 188. strelske divizije Rdeče armade Piotr Ivanov je poročal štabu 11. armade, da so med umikom svoje divizije skozi Kaunas »lokalni protirevolucionarji iz zavetišč namerno streljali na Rdečo armado, čete pa so utrpeli velike izgube vojakov in vojaške opreme«.<ref>{{navedi splet|title=1941 metų Joninės. Šlovės savaitė: kaip lietuviai laimėjo hibridinį karą prieš Kremlių « Lietuvos Žurnalistų draugija|url=http://www.lzdraugija.lt/2016/06/1941-metu-jonines-sloves-savaite-kaip-lietuviai-laimejo-hibridini-kara-pries-kremliu/|website=Lietuvos žurnalistų draugija|access-date=26 June 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|last1=Aleksandravičius|first1=Arnoldas|title=1941 metų Joninės. Šlovės savaitė: kaip lietuviai laimėjo hibridinį karą prieš Kremlių|url=http://kariuomeneskurejai.lt/veikla/savanoriu-istorijos-fragmentai/apie-antraja-savanoriu-banga-1941-m-sukilelius-lietuvos-partizanus/aleksandravicius-1941-metu-jonines-sloves-savaite-kaip-lietuviai-laimejo-hibridini-kara-pries-kremliu/|website=Lietuvos kariuomenės kūrėjų savanorių sąjunga|access-date=26 June 2016|language=lt-LT}}</ref> V Litvi je bilo ubitih približno 5000 prebivalcev. 23. junija 1941 ob 9.28 je bila po radiu v Kaunasu predvajana ''Tautiška giesmė'', državna himna Litve. Mnogi so litovsko himno poslušali s solzami v očeh. Iz radijskih oddaj Kaunasa je Litva izvedela, da v državi poteka upor, razglasitev obnove neodvisnosti Litve in seznam začasne vlade je objavil Leonas Prapuolenis. Sporočilo se je večkrat ponovilo v različnih jezikih. Začasna vlada je upala, da bodo Nemci ponovno vzpostavili litovsko neodvisnost ali vsaj omogočili določeno stopnjo avtonomije (podobno kot Slovaška republika), iskala je zaščito svojih državljanov in ni podpirala nacistične politike holokavsta. Toda začasna vlada je le malo ustavila protijudovsko nasilje, ki so ga spodbujali nacisti in antisemitsko vodstvo litovske aktivistične fronte.<ref name="auto1">Sužiedėlis, Saulius. "[http://www.lituanus.org/2001/01_4_04.htm The Burden of 1941] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210820003705/http://www.lituanus.org/2001/01_4_04.htm |date=2021-08-20 }}". ''Lituanus'' Lithuanian Quarterly Journal of Arts and Sciences, Volume 47, No. 4 (Winter 2001).</ref> Minister za nacionalno obrambo general Stasys Raštikis se je osebno sestal z nacističnimi nemškimi generali, da bi razpravljali o razmerah. Nagovoril je generalnega poveljnika vojne v Kaunasu Oswalda Pohla in generalnega predstavnika vojaškega poveljstva Karla von Roquesa, da bi prosil, naj prihrani Judom, vendar sta mu odgovorila, da [[Gestapo]] rešuje ta vprašanja in da ne morejo pomagati. Poleg tega je na začetku okupacije premier začasne litovske vlade Juozas Ambrazevičius sklical sestanek, na katerem so ministri sodelovali skupaj z nekdanjim predsednikom Kazysom Griniusom, škofom Vincentasom Brizgysom in drugimi. Ministri so izrazili stisko nad grozotami, storjenimi nad Judi, a svetovali le, da se morajo »partizani in posamezniki kljub vsem ukrepom, ki jih je treba sprejeti proti Judom zaradi njihove komunistične dejavnosti in škode, povzročene nemški vojski, izogibati javni usmrtitvi Judov«. Po mnenju litovsko-ameriškega zgodovinarja holokavsta Sauliusa Sužiedelisa »nič od tega ni pomenilo javnega grajanja, ki bi samo po sebi lahko prepričalo vsaj nekatere Litovce, ki so se prostovoljno prijavili ali sodelovali pri pobojih, da premislijo o svojem vedenju«. Litovski policijski bataljon, ki ga je sestavljala začasna vlada, so nacisti na koncu uvrstili na pomoč za izvajanje [[holokavst]]a. V prvi številki dnevnika ''Į laisvę'' (Proti svobodi) je bila objavljena Deklaracija o obnovi neodvisnosti, ki je bila prej objavljena na radiu. Navedlo je, da »ustanovljena začasna vlada oživljene Litve razglaša obnovo Svobodne in neodvisne države Litva. Mlada litovska država se navdušeno zaveže, da bo pred vsem nedolžno vestjo prispevala k novi ureditvi Evrope. Litovski narod se je, izčrpan od groze brutalnega boljševizma, odločil svojo prihodnost graditi na podlagi narodne enotnosti in socialne pravičnosti« in podpisi. 24. junija 1941 je bilo tankovskim enotam Rdeče armade v Jonavi ukazano, da ponovno prevzamejo Kaunas. Uporniki so Nemcem oddajali radijske zveze za pomoč. Enote je bombardirala [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] in niso prispele do mesta. To je bila prva usklajena litovsko-nemška akcija.<ref>{{navedi knjigo|editor=Gerutis, Albertas|others=translated by Algirdas Budreckis|title=Lithuania: 700 Years|url=https://archive.org/details/lithuania700year0000geru|pages=[https://archive.org/details/lithuania700year0000geru/page/325 325]–326|year=1984|edition=6th|publisher=Manyland Books|location=New York|id={{LCC | 75-80057}}|isbn=0-87141-028-1}}</ref> Prvi nemški izvidniki, poročnik Flohret in štirje vojaki, so 24. junija vstopili v Kaunas in ga našli v prijateljskih rokah. Dan kasneje so glavne sile brez ovir vkorakale v mesto in skoraj kot da bi bile na paradi.<ref>{{navedi knjigo|title=The Baltic States: Years of Dependence 1940–1990|page=[https://archive.org/details/balticstatesyear00misi/page/47 47]|first=Romuald J.|last=Misiunas|author2=Rein Taagepera|publisher=University of California Press|edition=expanded|year=1993|isbn=0-520-08228-1|url=https://archive.org/details/balticstatesyear00misi/page/47}}</ref> === Nemška okupacija === [[File:Wehrmacht in Liberty Avenue, Kaunas.jpg|thumb|Vojaki Wehrmachta korakajo po aveniji svobode v Kaunasu]] 26. junija 1941 je nemško vojaško poveljstvo uporniškim skupinam ukazalo, da se razpustijo in razorožijo. Dva dni kasneje so bili razrešeni dolžnosti tudi litovski stražarji in patrulje. Že julija je agent nacističnega gestapa iz Tilsita (sodobni [[Sovjetsk]], Kaliningradska oblast) dr. Heinz Gräfe Stasysu Raštikisu jasno povedal, da je bila začasna vlada oblikovana brez nemškega vedenja. Takšna oblika, čeprav nima ničesar proti posameznikom, je za Nemce nesprejemljiva. Sedanjo začasno vlado bi bilo treba preoblikovati v nacionalni odbor ali svet pod nemško vojaško oblastjo. Nacisti nove začasne vlade niso priznali, niso pa ukrepali, da bi jo razpustili. Začasna vlada, ki se ni strinjala, da bo še naprej instrument nemških okupatorjev, se je 5. avgusta 1941 razpustila, potem ko je podpisala protest za nemško akcijo o prekinitvi pristojnosti litovske vlade. Člani začasne vlade so se nato kot telo odpravili na vrt muzeja vojne Vitolda Velikega, kjer so ob prisotnosti številnega občinstva položili venec v bližini groba neznanega vojaka. ''Sicherheitsdienst'' je zasegel slike slovesnosti ob polaganju venca, misleč, da bi lahko bila nevarna za nemško okupacijsko politiko v Litvi. 17. julija 1941 je bila ustanovljena nemška civilna uprava. Vladne pristojnosti so prevzeli novi okupatorji.<ref>{{navedi knjigo |title=The Baltic States: Years of Dependence 1940–1990 |first=Romuald J. |last=Misiunas |author2=Rein Taagepera |publisher=University of California Press |edition=expanded |year=1993 |isbn=0-520-08228-1 |page=[https://archive.org/details/balticstatesyear00misi/page/47 47] |url=https://archive.org/details/balticstatesyear00misi/page/47 }}</ref> Nacistična Nemčija je v baltskih državah in večjem delu Belorusije ustanovila ''Reichskommissariat Ostland'', upravno središče za Litvo (''Generalbezirk Litauen'') pa je bil v Kaunasu pod vodstvom generalkomisarja Adriana von Rentelna.<ref>Kay, Alex J. (2006) ''Exploitation, Resettlement, Mass Murder: Political and Economic Planning for German Occupation Policy in the Soviet Union, 1940–1941'', p. 129. Berghahn Books.</ref> === Judovska skupnost v Kaunasu === [[File:Lithuania Kaunas Synagogue.jpg|thumb|left|Sinagoga v Kaunasu]] Judje so se v Kaunas začeli naseljevati v drugi polovici 17. stoletja. V mestu niso smeli živeti, zato jih je večina ostala v naselju Vilijampolė na desnem bregu reke Neris. Judovsko življenje v Kaunasu je bilo prvič porušeno, ko je Sovjetska zveza junija 1940 zasedla Litvo. Okupacijo so spremljale aretacije, zaplembe in odprava vseh svobodnih ustanov. Organi judovskih skupnosti so skoraj čez noč izginili. Sovjetske oblasti so mnogim Judom zasegle premoženje, stotine pa so jih pregnali v Sibirijo. [[File:Japonistikos centras.JPG|thumb|Hiša Chiune Sugihara v Kaunasu]] Ko se je začela [[druga svetovna vojna]], je v Kaunasu živelo 30.000 Judov, kar je približno 25 % mestnega prebivalstva. Ko je Sovjetska zveza leta 1940 prevzela Litvo, so se nekateri judovski nizozemski prebivalci v Litvi obrnili na nizozemskega konzula Jana Zwartendijka, da bi dobili vizum za nizozemsko Zahodno Indijo. Zwartendijk se je strinjal, da jim bo pomagal, njegovo pomoč pa so poiskali tudi Judje, ki so pobegnili iz zasedene Poljske. V nekaj dneh je Zwartendijk s pomočjo pomočnikov izdelal več kot 2200 vizumov Judom za v Curaçao.<ref>{{navedi knjigo |url=https://books.google.com/books?id=gRdUvDLC3pgC&pg=PA76|title=Saving the Jews: Amazing Stories of Men and Women Who Defied the "Final Solution |last=Paldiel |first=Mordecai |publisher=Schreiber |year=2000 |isbn=1887563555 |pages=75–77}}</ref> Nato so se begunci obrnili na Chiuneja Sugiharo, japonskega konzula, ki jim je dal tranzitni vizum skozi ZSSR na Japonsko, proti neodobravanju njegove vlade. To je mnogim beguncem omogočilo, da so s transsibirsko železnico iz Litve odšli na Daljni vzhod.<ref>{{navedi splet|last1=Pulvers|first1=Roger|title=Chiune Sugihara: man of conscience|url=https://www.japantimes.co.jp/news/2015/07/11/national/history/chiune-sugihara-man-conscience/|website=The Japan Times|access-date=11 July 2015|date=11 July 2015}}</ref> Bežeči Judje so bili begunci iz nemške okupirane Zahodne Poljske in sovjetsko okupirane Vzhodne Poljske, pa tudi prebivalci Kaunasa in drugih ozemelj Litve. Hiša Sugihare, kjer je taj izdal tranzitne vizume, je trenutno muzej in Center za azijske študije Univerze Vytautas Magnus. Po Hitlerjevi invaziji na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 so sovjetske sile pobegnile iz Kaunasa. Pred in med nemško okupacijo, ki se je začela 25. junija, so protikomunisti, ki jih je spodbujalo antisemitsko vodstvo litovske aktivistične fronte (LAF) s sedežem v Berlinu, začeli napadati Jude in jih obtoževali za sovjetsko represijo, zlasti ob Jurbarku in Kriščiukaičio. Nacistične oblasti so izkoristile litovske bataljone TDA in ustanovile koncentracijsko taborišče pri Sedmi trdnjavi, eni od desetih zgodovinskih utrdb v mestu, tam je bilo ujetih in pobitih 4000 Judov. Kaunaški pogrom, poboj judovskih ljudi, ki so živeli v Kaunasu v Litvi, se je zgodil 25. in 29. junija 1941 - v prvih dneh operacije Barbarossa in nacistične okupacije Litve. Pred gradnjo muzeja Devete utrdbe na tem mestu so arheologi odkrili množično grobnico in osebne predmete judovskih žrtev.<ref>{{navedi splet|url=https://www.haaretz.com/jewish/lithuania-s-dark-holocaust-secrets-1.5293792|title=Trove of Everyday Items Reveals Lithuania's Dark Holocaust Secret|first=Ofer|last=Aderet|date=31 August 2012|via=Haaretz|accessdate=2021-06-25|archive-date=2020-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803084417/https://www.haaretz.com/jewish/lithuania-s-dark-holocaust-secrets-1.5293792|url-status=dead}}</ref> Deveta trdnjava je bila prenovljena v spomin na vojne in je mesto, kjer je bilo med nacistično okupacijo ubitih skoraj 50.000 Litovcev. Od teh smrti je bilo več kot 30.000 Judov.<ref>{{navedi splet|url=http://muziejai.mch.mii.lt/Kaunas/forto_muziejus.en.htm#History#History|title=Kaunas' 9th fort museum|date=25 December 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20071225203945/http://muziejai.mch.mii.lt/Kaunas/forto_muziejus.en.htm#History#History|archive-date=25 December 2007}}</ref> === Sovjetska administracija === [[File:Muzikinis teatras 2006-06-10.jpg|thumb|left|Romas Kalanta se je zažgal v bližini državnega glasbenega gledališča Kaunas in protestiral proti sovjetskemu režimu]] [[File:Unity Square in Kaunas (2018).jpg|thumb|''Vienybės aikštė'' (Trg enotnosti) spomenik z večnim ognjem]] [[File:Vytauto Didžiojo karo muziejus (aut. A. Užbalis).jpg|thumb|left|Muzej vojne Vitolda Velikega]] Od leta 1944 je Rdeča armada začela ofenzive, ki so sčasoma privedle do ponovne osvojitve vseh treh baltskih držav. Kaunas je spet postal glavno središče upora proti sovjetskemu režimu. Že od samega začetka vojne litovskih partizanov so bila najpomembnejša partizanska okrožja okrog Kaunasa. Čeprav se je gverilska vojna končala do leta 1953, se litovsko nasprotovanje sovjetski oblasti ni. Leta 1956 so ljudje v regiji Kaunas z nemiri podprli [[Madžarska revolucija 1956|vstajo na Madžarskem]]. Na Dušni dan leta 1956 je v Kaunasu potekal prvi javni protisovjetski protestni shod: državljani so na vojaškem pokopališču v Kaunasu prižgali sveče in peli narodne pesmi, posledica pa so bili spopadi z Milico. 14. maja 1972 se je 19-letni Romas Kalanta, ki je razglasil »Svobodo za Litvo!«, po govoru, v katerem je obsodil sovjetsko zatiranje nacionalnih in verskih pravic, zažgal na vrtu Glasbenega gledališča.<ref>{{cite journal | url=http://www.lituanus.org/1972/72_2_01.htm | title=Protests in Lithuania not Isolated | first=Stanley | last=Vardys | publisher=Lituanus | date=Summer 1972 | access-date=29 January 2011 | archive-date=2013-01-13 | archive-url=https://archive.today/20130113003422/http://www.lituanus.org/1972/72_2_01.htm | url-status=dead }}</ref> Dogodek je izbruhnil v politično obtoženi izgred, ki sta ga [[KGB]] in [[Milica (policija)|Milica]] na silo zatrla. To je privedlo do novih oblik odpora: pasivnega odpora po vsej Litvi. Neprekinjeno zatiranje katoliške cerkve in njen odpor sta povzročila pojav ''Kronike katoliške cerkve v Litvi''. V strogi zaroti je katoliški duhovnik Sigitas Tamkevičius (danes nadškof metropolit v Kauni) to idejo uresničil in prva številka je izšla v okrožju Alytus 19. marca 1972. Kronika je začela novo fazo upora v življenju litovske katoliške cerkve in vse Litve, ki se je skoraj dve desetletji borila proti okupaciji tako, da je svetu skoraj dve desetletji sporočala kršitve človekovih pravic in svoboščin v Litvi.<ref>{{navedi splet | url=http://www.lkbkronika.lt/en/index.php?option=com_content&view=article&id=344&Itemid=229 | title=The Chronicle of the Catholic Church in Lithuania. Situation of the Catholic Church in Lithuania in Soviet times. | access-date=10 November 2010 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20100509042059/http://www.lkbkronika.lt/en/index.php?option=com_content&view=article&id=344&Itemid=229 | archive-date=9 May 2010 | df=dmy-all }}</ref> 1. novembra 1987 se je v bližini [[Stolnica v Kaunasu|bazilike kaunaške stolnice]] odvijal nesankcionirani shod, kjer so se ljudje zbrali ob 125-letnici rojstva slavnega litovskega pesnika [[Maironis]]a. 10. junija 1988 je bila ustanovljena začetna skupina kaunaškega gibanja ''Sąjūdis''. 9. oktobra 1988 je bila nad stolpom Vojaškega muzeja postavljena litovska zastava. Kaunas je skupaj z Vilno postajal prizorišče skoraj stalnih demonstracij, ko so Litovci začeli postopek samoodkrivanja. Telesa Litovcev, ki so umrli v sibirskem izgnanstvu, so bila vrnjena v domovino, da bi jih ponovno pokopali, obletnice deportacij in pomembne datume v litovski zgodovini pa so začeli zaznamovati z govori in demonstracijami. 16. februarja 1989 je kardinal Vincentas Sladkevičius v pridigi v kaunaški stolnici prvič pozval k neodvisnosti Litve. Po končanih bogoslužjih se je v središču Kaunasa zbralo 200.000 ljudi, ki so sodelovali pri posvečenju novega spomenika svobodi, ki je nadomestil spomenik, ki so ga sovjetske oblasti podrle po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal | url=http://www.lituanus.org/2009/09_2_03%20Satter.html | title=From a Journalist's Notebook: Vilnius, January&nbsp;13,&nbsp;1991 | first=David | last=Satter | publisher=Lituanus | date=Summer 2009 | access-date=29 January 2011 | archive-date=2013-04-15 | archive-url=https://archive.today/20130415064427/http://www.lituanus.org/2009/09_2_03%20Satter.html | url-status=dead }}</ref> === Obnovljena neodvisnost === [[File:Street Scene along Vilniaus Gatve - Kaunas - Lithuania - 02 (27348366783).jpg|thumb|Kavarne v starem mestnem jedru Kaunasa]] Po drugi svetovni vojni je Kaunas postal glavno industrijsko mesto Litve - ustvaril je približno četrtino litvanske industrijske proizvodnje. Po razglasitvi litovske neodvisnosti leta 1990 so se sovjetski poskusi zatiranja upora osredotočili na radijsko postajo ''Sitkūnai''. Branilo jih je državljanstvo Kaunasa. [[Papež Janez Pavel II.]] je med obiskom v Litvi leta 1993 za vernike nadškofije Kaunas opravil sveto mašo v baziliki kaunaške stolnice, na stadionu S. Darius in S. Girėnas pa se je srečal z mladimi iz Litve.<ref name="Holy See">{{navedi splet |url=https://www.vatican.va/holy_father/john_paul_ii/travels/sub_index1993/trav_lituania_en.htm | title=The Holy See: ''Apostolic journey to Lithuania, Latvia and Estonia (4–10&nbsp;September&nbsp;1993)'' | access-date=30 October 2009 | publisher=Holy See}}</ref> Domačina Vytautas Landsbergis in Valdas Adamkus sta postala vodji države leta 1990 oziroma v letih 1998 in 2004. Od obnovitve neodvisnosti do bistvenega izboljšanja zračnih in kopenskih prometnih povezav z zahodno Evropo je Kaunas lahko dostopen tujim turistom. Kaunas slovi po svojem legendarnem košarkarskem klubu Žalgiris (''Krepšinio klubas Žalgiris''), ki je bil ustanovljen leta 1944 in je bil eden najbolj priljubljenih nenasilnih izrazov upora v času boja z moskovskim CSKA (''ПБК ЦСКА Москва''). Leta 2011 je bila zgrajena največja pokrita arena v baltskih državah, ki so jo poimenovali ''[[Arena Žalgiris]]''. Kaunas je gostil finale zelo cenjenega [[Evropsko prvenstvo v košarki 2011|EuroBasketa 2011]]. Marca 2015 so medvojne stavbe Kaunasa prejele nagrado – [[Znak Evropske dediščine]].<ref>{{navedi splet|title=Kaunas of 1919–1940, Lithuania – Creative Europe – European Commission|url=https://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/sites/kaunas-1919-1940_en|website=EC.Europa.eu|access-date=25 October 2017|language=en}}</ref> 10. januarja 2017 je bila medvojna moderna arhitektura Kaunasa uvrščena na predhodni seznam Unescove svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|title=UNESCO pripažinimo besiekiant: 10 vertingiausių Kauno modernizmo architektūros perliukų|url=https://www.15min.lt/verslas/naujiena/kvadratinis-metras/nekilnojamasis-turtas/unesco-pripazinimo-besiekiant-10-vertingiausiu-kauno-modernizmo-architekturos-perliuku-973-752182|website=15min.lt|access-date=11 February 2017}}</ref> 29. marca 2017 je bil Kaunas imenovan za evropsko prestolnico kulture leta 2022.<ref>{{navedi splet|title=Kaunas paskelbtas 2022-ųjų Europos kultūros sostine|url=https://www.delfi.lt/veidai/kultura/kaunas-paskelbtas-2022-uju-europos-kulturos-sostine.d?id=74194180|website=DELFI.lt|access-date=29 March 2017}}</ref> 28. septembra 2017 je bil razglašen zmagovalec arhitekturnega natečaja M. K. Čiurlionis Concert Center, ki naj bi bil dokončan do leta 2022, blizu mostu Vitolda Velikega.<ref>{{navedi splet|title=Paaiškėjo Kauno M.K. Čiurlionio koncertų centro vaizdas: architektūrinį konkursą laimėjo vilniečiai|url=https://www.15min.lt/verslas/naujiena/kvadratinis-metras/nekilnojamasis-turtas/paaiskejo-kauno-m-k-ciurlionio-koncertu-centro-vaizdas-architekturini-konkursa-laimejo-vilnieciai-973-859750|website=15min.lt|access-date=28 September 2017}}</ref> == Geografija == Mesto obsega 15.700 hektarjev. Parki, nasadi, vrtovi, naravni rezervati in kmetijske površine zavzemajo 8329 hektarjev. Mesto sledi podeželju in je nižinsko. Najstarejši del mesta Kaunas je Staro mesto, ki je vzhodno od sotočja rek Nemen in Neris. {{wide image|Nemuno panorama.jpg|800px|Panorama Starega mesta}} === Administrativne enote === Kaunas je razdeljen na 12 ''seniūnijos'': {| | * Aleksotas * Centras * Dainava * Eiguliai * Gričiupis * Panemunė || * Petrašiūnai * Šančiai * Šilainiai * Vilijampolė * Žaliakalnis |} === Podnebje === Kaunas ima vlažno celinsko podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] Dfb) s povprečno letno temperaturo približno 6 °C. Kljub severni legi je podnebje v Kaunasu razmeroma blago v primerjavi z drugimi lokacijami na podobnih zemljepisnih širinah, predvsem zaradi Baltskega morja. Zaradi svoje zemljepisne širine se dnevna svetloba v Kaunasi sredi poletja podaljša na 17 ur, sredi zime pa le na približno 7 ur. Gozd Kazlų Rūda, zahodno od Kaunasa, ustvarja mikroklimo okoli mesta, uravnava vlago in temperaturo zraka ter ga varuje pred močnimi zahodnimi vetrovi. Poletja v Kaunasi so topla in prijetna s povprečnimi dnevnimi visokimi temperaturami 21–22 °C in najnižjimi okoli 12 °C, vendar temperature za nekaj dni lahko dosežejo 30 °C. Zime so razmeroma hladne in včasih snežne s povprečnimi temperaturami od -8 do 0 °C in redko padejo pod -15 °C. Pomlad in jesen sta na splošno hladni do blagi. ==Demografija== [[File:Laisves St., Kaunas, Lithuania, 11 Sept. 2008 - Flickr - PhillipC.jpg|thumb|right|Laisvės Alėja je najdaljša ulica za pešce v Evropi]] Po popisu prebivalstva Ruskega imperija leta 1897 je bila naslednja etnična sestava mesta pri 70.920 prebivalcih: # [[Židje]] 25,052 – 35% # [[Rusi]] 18,308 – 26% # [[Poljaki]] 16,112 – 23% # [[Litovci]] 4,092 – 6% # [[Nemci]] 3,340 – 4.5% # [[Tatari]] 1,084 – 1.5% #Ostali 2932 – 4% Danes je skoraj 94 % prebivalcev mesta etničnih Litovcev in je s tem Kaunas eno najbolj litovskih mest v državi. Etnične skupine leta 2011 pri 315,933 prebivalcih:<ref>{{Navedi splet |url=http://www.stat.gov.lt/uploads/Lietuvos_gyventojai_2011.pdf |title=2011 Census – Lithuanian Government Department of Statistics |accessdate=2015-11-13 |archive-date=2020-02-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200229144415/https://www.stat.gov.lt/uploads/Lietuvos_gyventojai_2011.pdf |url-status=dead }}</ref> #[[Litovci]] – 93.6% #[[Rusi]] – 3.8% #[[Ukrajinci]] – 0.4% #[[Poljaki]] – 0.4% #[[Belorusi]] – 0.2% #Ostali – 1.6% == Znamenitosti == === Urbanizem in arhitektura === [[File:Pažaislis Monastery interior 1, Kaunas, Lithuania - Diliff.jpg|thumb|V kompleksu samostana Pažaislis je najbolj marmornato okrašena baročna cerkev Velike litovske kneževine]] Načrt mesta je mešan. Pravokotno [[Staro mesto Kaunas|staro mestno jedro]] ob sotočju rek Nemen in Neris je bogato z dragocenimi zgradbami in njihovimi kompleksi. Iz gotskega obdobja so [[grad Kaunas]] (13. – 16. stoletje), vojvodska palača Kaunas (15. stoletje), cerkev Vitolda Velikega (začetek 15. stoletja; znana tudi kot cerkev Marijinega vnebovzetja) , cerkev sv. Nikolaja (konec 15. stoletja), cerkev sv. Jurija in samostan bernardincev (1472), cerkev sv. Gertrude (15. – 16. stoletje; vsebuje tudi renesančne elemente), [[Stolnica v Kaunasu|kaunaška bazilika stolnica]] (gradnja se je začela v 15. stoletju) ; kasneje je bila rekonstruirana in razširjena), [[Mestna hiša, Kaunas|mestna hiša v Kaunasu]] (gradnja se je začela leta 1542; pozneje je dobila poznobaročno in obliko zgodnjega klasicizma), Perkūnasova hiša (konec 15. stoletja - začetek 16. stoletja), stanovanjske hiše na Mestnem trgu, zgrajeni sta bili ulici Vilna in Kurpių. Ansambel cerkve Svete Trojice in samostana bernardincev (začel se je konec 16. stoletja), tako imenovana Napoleonova hiša (16. stoletje) ima značilnosti gotske, renesančne, baročne in manieristične arhitekture. Ohranili so se renesančni ostanki obrambnih utrdb Kaunasa (2. polovica 17. stoletja). Eden najslavnejših spomenikov baročne arhitekture je ansambel cerkve in samostana Pažaislis (začel se je leta 1667, arhitekti G. Frediani, C. Puttini, P. Puttini). Druge stavbe v baročnem slogu: Luteranska cerkev sv. Trojice (1683; leta 1862 je bil zgrajen zvonik v romantičnem slogu, njegov arhitekt je bil J. Woller), Cerkev Corpus Christi (1690, leta 1866 je bila rekonstruirana v pravoslavno cerkev v bizantinskih oblikah), cerkev Frančiška Ksaverija (1720; stolpa sta bila zgrajena leta 1725); elementi baroka in klasicizma: ansambel cerkve Svetega križa (1690) in karmeličanskega samostana (1777), palača Siručiai (18. stoletje; znana tudi kot Maironisova hiša, od leta 1936 se uporablja kot litvanski literarni muzej Maironis). Oblike klasicistične arhitekture so značilne za dvorec Aukštoji Freda (začetek 19. stoletja), kompleks poštnih stavb (začetek 19. stoletja; arhitekt J. Poussier). Pomembne stavbe iz obdobja historicizma v Kaunasu so: Državno glasbeno gledališče Kaunas (1892; arhitekt J. Golinevičius; razširjeno je bil v 20. stoletju), Cerkev sv. Mihaela (neobizantinski slog; arhitekt K. Limarenko), opečni slog Stavba gimnazije Saulės (1913; inženir F. Malinovskis, kasneje EA Frykas), trdnjava Kaunas (1889).<ref name="KaunasArchitecture">{{navedi splet |title=Kauno architektūra |url=https://www.vle.lt/Straipsnis/Kauno-architektura-125061 |website=vle.lt |language=lt |access-date=12 July 2020}}</ref> [[File:Church of St Francis Xavier and Kaunas Town Hall (2017).jpg|thumb|left|Cerkev sv. Frančiška Ksaverija, ki so jo zgradili jezuiti v letih 1666–1732 in mestna hiša iz leta 1542]] [[File:Kaunas Central Post Office in 1930.jpg|thumb|Centralna pošta v Kaunasu je ena najbolj prepoznavnih stavb medvojne Litve (na fotografiji leta 1930)]] [[File:Kinas Romuva.JPG|thumb|Kino Romuva, najstarejše še delujoče filmsko gledališče v Litvi, ki je bilo prvotno odprto leta 1940]] V prvi polovici 20. stoletja, ko je Kaunas leta 1919 postal začasna prestolnica Litve, so mesto močno posodobili in zgradili na tisoče novih stavb. Od leta 1918 do 1940 je bilo v Kaunasi izdanih več kot 12.000 gradbenih dovoljenj, kar je izjemno hitra rast za razmeroma majhno mesto (90.000 prebivalcev), ki je temeljito spremenilo značaj mesta.<ref>{{navedi splet |title=Modernusis Kaunas: optimizmo architektūra, 1919–1939 |url=https://modernizmasateiciai.lt/unesco/ |website=modernizmasateiciai.lt |access-date=12 July 2020}}</ref> Neoklasicizem je prevladoval v 3. desetletju 20. stoletja (umetniška šola Kaunas, zgrajena leta 1923, stavba Banke Litve, zgrajena leta 1928, Palača pravičnosti in parlament z elementi art déco, zgrajena leta 1930) in iskanje za Litvo značilnega nacionalnega sloga (npr. stanovanjska hiša tovarne Ragutis, zgrajena leta 1925 [113]). Slogi klasicizma in modernizma se prepletajo v stavbah, zgrajenih v začetku 1930-ih (npr. Medicinska fakulteta na univerzi Vytautas Magnus, zgrajena leta 1933, danes pripada Litvanski univerzi za zdravstvene vede, Muzej velike vojne Vytautas in MK Čiurlionis Narodni muzej umetnosti, zgrajen leta 1936), medtem ko sta se moderna in nacionalni slog prepletala v Centralni pošti Kaunasa (arhitekt F. Vizbaras), zgrajena leta 1932,<ref>{{navedi splet |title=Kaunas Central Post Office |url=http://tarpukaris.autc.lt/en/search/object/64/kaunas-central-post-office |website=tarpukaris.autc.lt |access-date=13 July 2020}}</ref> stavba Kluba častnikov kaunaškega garnizona (arhitekt S. Kudokas in drugi), zgrajena leta 1937. Najpomembnejše zgradbe v slogu racionalizma v Kaunasu so: cerkev Kristusovega vstajenja (gradnja se je začela leta 1933, a je bila od leta 1952 preurejena v radijsko tovarno, zato so jo vernikom vrnili šele leta 1990 in rekonstruirali leta 2005), palače ''Pienocentras'' ( arhitekti Vytautas Landsbergis-Žemkalnis, K. Reisonas), ''Pažangos'' z elementi dekoracije art déco (arhitekt F. Vizbaras), Palača fizične kulture (arhitekt V. Landsbergis ‑ Žemkalnis, zdaj pripada Litvanski športni univerzi), ''Prekybos, pramonės ir amatų'' (1938 , arhitekt V. Landsbergis ‑ Žemkalnis), ''Taupomųjų kasų'' (1939; arhitekti A. Funkas, B. Elsbergas, A. Lukošaitis; zdaj je primarna stavba mestne občine Kaunas); cerkev Najsvetejšega Srca Jezusovega (1938; arhitekt A. Šalkauskis), vojaški raziskovalni laboratorij za litovsko ministrstvo za nacionalno obrambo (1938; arhitekt V. Landsbergis ‑ Žemkalnis; zdaj Fakulteta za kemijsko tehnologijo na Univerzi za tehnologijo v Kaunas), Kompleks klinik (1939; Francoski arhitekt U. Cassan), športna dvorana (1939; inženir A. Rozenbliumas), kino Pasaka (1939), kino Romuva (1940), kompleks stanovanjskih hiš v ulici V. Putvinskio (nastala v letih 1928–1937). Leta 2021 je bila na Unesco vložena prošnja za vključitev moderne arhitekture Kaunasa na seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet |title=UNESCO Pasaulio paveldo centrui pateikta paraiška dėl Kauno modernizmo architektūros |url=https://www.delfi.lt/miestai/kaunas/unesco-pasaulio-paveldo-centrui-pateikta-paraiska-del-kauno-modernizmo-architekturos.d?id=86298923 |website=DELFI |access-date=6 March 2021 |language=lt}}</ref> Po drugi svetovni vojni so bile zgrajene stavbe psevdoklasičnih oblik (npr. Železniška postaja Kaunas, zgrajena leta 1953), kompleksne inženirskih struktur (hidroelektrarna Kaunas, zgrajena leta 1960). Od 1970-ih dalje so se modernistične stavbe še naprej razvijale. Zgrajena so bila nova stanovanjska območja (npr. Kalniečiai, dokončana leta 1985), javne stavbe (npr. Inštitut za industrijsko gradbeno konstrukcijo, 1966, Hiša za politično vzgojo (danes del Univerze Vytautas Magnus), 1976), nakupovalna središča (npr. Girstupis, 1975, Vitebskas, 1980, Kalniečių, 1986), trgovine (Viešnagė, 1982, Merkurijus, 1983), galerije (npr. Galerija slik Kaunas, 1978, Umetnostna galerija Mykolas Žilinskas, 1989), izobraževalne ustanove (npr. Fakulteta za lahko industrijo na Kaunas University of Technology, 1983). Konec 20. stoletja in v začetku 21. stoletja so v Kaunasu gradili stavbe po projektih arhitektov V. Adomavičiusa (npr. Kompleks športnega centra Ąžuolynas, 2003), G. Jurevičiusa (npr. Avtomobilski saloni Peugeot, Toyota, Lexus, Honda), A. Kančas (npr. Aleksotas Church of St. Casimir, 1997, podjetje Kraft Foods Lietuva kompleks upravnih in laboratorijskih zgradb, 2001, nakupovalno-zabaviščni center Akropolis, 2007), A. Karalius (salon gradbenih materialov Iris, 2002, blok Aušros namai, 2005), D. Paulauskienė (npr. Katarinin samostan, 2000) E. Miliūnas (npr. Žalgiris Arena, 2001), G. Janulytė-Bernotienė (npr. Informacijski center za knjižnice in zdravstvene vede Litvanske univerze za zdravstvene vede, 2007, Center za Znanstvene študije in poslovanje Tehnološke univerze doline Santakos, 2013), G. Balčytis (npr. Obnova avtobusne postaje Kaunas, 2017), G. Natkevičius (npr. Moxy Kaunas Center Hotel), A. Kaušpėdas, V. Klimavičius, D. Laurinaitienė. == Parki in pokopališča == [[File:VMU Botanical Garden in Kaunas 2019-07-15.jpg|thumb|left|Botanični vrt]] [[File:Jiesios piliakalnis 2007-06-09.JPG|thumb|Napoleonov hrib]] Mesto Kaunas ima številne parke in javne odprte prostore. 7,3 % celotnih površin namenja parkovnim površinam. Park Ąžuolynas (dobesedno 'Hrastov gaj') je glavni javni park v osrčju Kaunasa. Obsega približno 63 hektarjev in je največji urbani sestoj zrelih hrastov v Evropi. Za zaščito edinstvene pokrajine rezervoarja Kaunas, njegovega naravnega ekosistema in kulturne dediščine je bil na vzhodnem robu Kaunasa leta 1992 ustanovljen rezervat oziroma regionalni park Kauno marių regioninis parkas. Na pobudo uglednega litovskega zoologa Tadasa Ivanauskasa in biologa Constantina von Regela je bil leta 1923 ustanovljen botanični vrt. Služi ne le kot rekreacijsko območje za javnost, temveč tudi kot razstava lokalnega rastlinskega sveta; v njem so razni raziskovalni objekti. Poleg tega je v Kaunasu živalski vrt, edini državni živalski vrt v celotni Litvi. Litovsko zadnje počivališče, uradno določeno za grobove ljudi, ki so vplivali na nacionalno zgodovino, politiko in umetnost, je pokopališče Petrašiūnai v Kaunasu. Je tudi pokopališče nekaterih podpisnikov Akta o neodvisnosti iz leta 1918. V mejah mesta so štiri stara judovska pokopališča. 23. septembra 2018 je [[papež Frančišek]] obiskal park Santakos v okviru ogleda baltskih držav.<ref>{{navedi splet|url=https://www.intertlc.co.uk/news/santakos-park-in-kowno-lithuania-secured-by-tlc-fencing-during-pope-francis-visit/|title=Santakos Park in Kaunas, Lithuania, Secured by TLC Fencing During Pope Francis' Visit|access-date=25 October 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20181025190344/https://www.intertlc.co.uk/news/santakos-park-in-kowno-lithuania-secured-by-tlc-fencing-during-pope-francis-visit/|archive-date=2018-10-25|url-status=dead}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Lietuvos bankas Kaune.JPG|thumb| Palača Banke Litve v Kaunasu je bila zgrajena v letih 1924–1928 z razkošno notranjostjo in čudovito zunanjostjo, da bi pokazala gospodarsko sposobnost na novo obnovljene Litve<ref>{{navedi splet |last1=Inytė |first1=Vėjūnė |title=Šie rūmai Kaune stulbina prabanga – norėtų pamatyti kiekvienas |url=https://www.lrytas.lt/bustas/architektura/2018/11/06/news/sie-rumai-kaune-stulbina-prabanga-noretu-pamatyti-kiekvienas-8102559/ |website=lrytas.lt |access-date=13 July 2020 |language=lt |date=6 November 2018}}</ref>]] [[File:Akvariumas 2006-12-02.jpg|thumb| Akvarij v nakupovalnem središču ''Mega'']] Kaunas je v Litvi veliko središče industrije, trgovine in storitev. Najbolj razvite industrije so prehrambena in pijačna industrija, tekstilna in lahka industrija, kemična industrija, založništvo in predelava, farmacevtska, kovinska, lesna in pohištvena industrija. V zadnjem času sta informacijska tehnologija in elektronika postali del poslovnih dejavnosti v Kaunasu. Poleg tega ima mesto tudi veliko gradbeno industrijo, ne le komercialno ampak tudi stanovanjsko in cestno gradnjo.<ref>[http://www.kaunas.aps.lt/ava/selectPage.do?docLocator=169B1A586C0211DCB0B5746164617373&inlanguage=en&pathId=639 Kaunas County Governor's Administration] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120322111322/http://www.kaunas.aps.lt/ava/selectPage.do?docLocator=169B1A586C0211DCB0B5746164617373&inlanguage=en&pathId=639 |date=22 March 2012 }} Retrieved on 8 April 2011.</ref> Primarni tuji vlagatelji v Kaunasu so podjetja iz Švedske, ZDA, Finske, Estonije, Danske in Rusije. Tu so sedeži več glavnih mednarodnih in litovskih podjetij. Kaunas zaradi svoje geografske lege velja za eno največjih logističnih središč v Litvi. Podjetje "Margasmiltė" trenutno dela na projektu, ki zadeva izkoriščanje nahajališča anhidrita Pagiriai. Projekt vključuje rudarstvo anhidrita, rudnik s podzemnimi skladišči, gradnjo terminala za podzemni promet in upravno stavbo. Nahajališče anhidritov Pagiriai je 10,5 km južno od centra Kaunasa. Viri temeljito raziskanega anhidrita v nahajališču Pagiriai znašajo 81,5 milijona ton.<ref>[http://www.anhydrite.lt/page2.php JSC "Margasmiltė". Anhydrite mining] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120426032445/http://www.anhydrite.lt/page2.php |date=26 April 2012 }} Retrieved on 7 December 2011.</ref> [[File:Banknotas2.jpg|thumb|left| Poslovni center, okrašen z bankovcem za 1000 litovskih litov]] V Kaunasu je tudi nekaj inovativnih podjetij, kot so vodilni veletrgovec z računalniškimi komponentami, nosilci podatkov za shranjevanje podatkov "ACME group", ponudnik interneta in televizije, komunikacije JSC "Mikrovisata group", razvijalec in producent originalnih izdelkov za TV in vgrajene tehnologije JSC "Selteka". Skupno litovsko-nemško podjetje "Net Frequency" s sedežem v Kaunasu je ponudnik multimedijskih in tehnoloških storitev. V Kaunasu je tudi JSC "Baltijos Programinė Įranga", hčerinsko podjetje No Magic, Inc., ki proizvaja vodilna orodja za modeliranje programske opreme na svetu. Južnokorejsko podjetje LK Technology je februarja 2011 v Kaunasu odprlo obrat za montažo LED razsvetljave. JSC "Baltic car equipment" je eno izmed vodilnih v baltskih državah na področju proizvodnje elektronske opreme za avtomobile. Prav tako je specializirano za razvoj nove telemetrije, ustvarjanje podatkovne baze, projekte mobilnih plačil. Prosta ekonomska cona Kaunas, ustanovljena leta 1996, je pritegnila tudi nekatere vlagatelje iz tujine, vključno z razvojem novega projekta kogeneracijske elektrarne z močjo 200 MW, ki ga je predlagala finska kapitalska družba Fortum Heat Litva. Hidroelektrarna Kaunas je največja v Litvi. Gradnja nove znamenitosti Kaunasa - Arene Žalgiris - se je začela jeseni 2008. Dokončana je bila avgusta 2011. Trenutno potekajo razprave o nadaljnjem razvoju okrožja Vilijampolė na desnem bregu reke Neris in reke Nemen, blizu njunega sotočja. Oktobra 2017 se je proizvajalec avtomobilskih delov in tehnologij Continental AG odločil, da bo za gradnjo nove tovarne v Kaunasu vložil več kot 95 milijonov evrov, kar je največja neposredna naložba tuje države.<ref>{{navedi splet|title="Continental" statys gamyklą Kaune: ruošia 1 tūkst. darbo vietų|url=https://www.delfi.lt/verslas/verslas/continental-statys-gamykla-kaune-ruosia-1-tukst-darbo-vietu.d?id=76199541|website=[[DELFI]]|access-date=30 October 2017}}</ref> Kaunas je znan tudi po svojih programerjih, saj so razvili programsko opremo za izdelek NanoStation ameriškega milijarderja Roberta Pere Ubiquiti Networks, zato je podjetje v Kaunasu ustanovilo oddelek za raziskave in razvoj Ubiquiti Networks Europe.<ref>{{navedi splet |last1=Povilaitis |first1=Nerijus |title=JAV milijardierius verslui pasirinko Kauną: gatvėse jo niekas neatpažįsta, o darbuotojai uždirba tūkstantines algas |url=https://www.delfi.lt/verslas/verslas/jav-milijardierius-verslui-pasirinko-kauna-gatvese-jo-niekas-neatpazista-o-darbuotojai-uzdirba-tukstantines-algas.d?id=83393091 |website=DELFI |access-date=4 February 2020}}</ref> == Pomembnejše upodobitve v popularni kulturi == * Kaunas je eno od začetnih mest Litve v postopni strateški igri ''Medieval II: Total War: Kingdoms''.<ref>{{navedi splet |title=Lithuania (M2TW-K-TC faction) |url=https://wiki.totalwar.com/w/Lithuania_(M2TW-K-TC_faction) |website=wiki.totalwar.com |access-date=27 November 2019}}</ref> * V Kaunasu so posneli nekaj prizorov dobro ocenjene petdelne zgodovinske dramske televizijske miniserije o ''Jedrski nesreči v Černobil''.<ref>{{navedi splet |title="Černobylio" kūrėjai atskleidžia serialo filmavimo vietas Lietuvoje: pamatykite, kuo žavisi visas pasaulis |url=https://www.15min.lt/pasaulis-kiseneje/naujiena/per-lietuva/cernobylio-kurejai-atskleidzia-serialo-filmavimo-vietas-lietuvoje-pamatykite-kuo-zavisi-visas-pasaulis-642-1152454 |website=15min.lt |access-date=30 May 2019}}</ref> * V samostanu Pažaislis v Kaunasu so posneli tudi miniserijo HBO ''Katarina Velika'', v kateri je nastopila Helena Mirren.<ref>{{navedi splet |last1=Medd |first1=James |title=Where was Catherine the Great filmed? |url=https://www.cntraveller.com/gallery/where-was-catherine-the-great-filmed |website=cntraveller.com |access-date=4 December 2019}}</ref> ==Šport== * Nogometni Klub [[FK Kauno Žalgiris]]; * Nogometni Klub [[FC Stumbras]] ==Pobratena mesta== Kaunas je pobraten z:<ref>{{navedi splet|title=Miesto partneriai|url=http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|website=kaunas.lt|publisher=Kaunas|language=lt|access-date=28 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190724141315/http://www.kaunas.lt/apie-kauna/miesto-partneriai/|archive-date=24 July 2019|url-status=dead}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|MLT}} Attard, Malta *{{flagicon|POL}} Białystok, Poljska *{{flagicon|ITA}} [[Brescia]], Italija *{{flagicon|CZE}} [[Brno]], Češka *{{flagicon|ITA}} Cava de' Tirreni, Italija *{{flagicon|ITA}} [[Ferrara]], Italija *{{flagicon|FRA}} [[Grenoble]], Francija *{{flagicon|NOR}} Hordaland, Norveška *{{flagicon|RUS}} [[Kaliningrad]], Rusija *{{flagicon|UKR}} [[Harkov]], Ukrajina *{{flagicon|SWE}} [[Linköping]], Švedska *{{flagicon|GER}} Lippe (okrožje), Nemčija *{{flagicon|USA}} [[Los Angeles]], ZDA *{{flagicon|UKR}} Lutsk, Ukrajina *{{flagicon|UKR}} [[Lvov]], Ukrajina *{{flagicon|POL}} Myślibórz, Poljska *{{flagicon|DEN}} Odense, Danska *{{flagicon|ITA}} Rende, Italija *{{flagicon|LAT}} [[Riga]], Latvija *{{flagicon|ISR}} Rishon Lezion, Izrael *{{flagicon|RUS}} [[Sankt Peterburg]], Rusija *{{flagicon|ARG}} San Martín, Buenos Aires, Argentina *{{flagicon|FIN}} [[Tampere]], Finska *{{flagicon|EST}} [[Tartu]], Estonija *{{flagicon|POL}} Toruń, Poljska *{{flagicon|SWE}} Växjö, Švedska *{{flagicon|NOR}} Vestfold og Telemark, Norveška *{{flagicon|POL}} [[Vroclav]], Poljska *{{flagicon|CHN}} Xiamen, Kitajska *{{flagicon|JPN}} Yaotsu, Japonska {{div col end}} ==Reference== {{sklici|colwidth=30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} *[http://www.kaunas.lt/ Uradna stran Kaunas city] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20121218095653/http://kaunas.lt/ |date=2012-12-18 }} *[http://visit.kaunas.lt/ Turistične informacije Centre of Kaunas region] *[http://www.kaunasguide.org/ Kaunas Travel Guide] [[Kategorija:Mesta v Litvi]] [[Kategorija:Kaunas|* ]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Litvi]] {{normativna kontrola}} 03fk5vcidrz3y2my77rz3eemzmi4vud 0 417528 6758534 6360727 2026-09-30T04:36:24Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758534 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Muškat}} {{Infopolje Naselje | name = Maskat | other_name = {{transl|ar|Masqaṭ}} | settlement_type = Metropolitansko [[mesto]] | native_name = مَسْقَط | native_name_lang = ar | official_name = <!-- if different from name --> | image_skyline = {{multiple image | border = infobox | total_width = 300 | perrow = 2/2/2/1 | image1 = | image2 = Muscat - panoramio (1).jpg | image3 = | image4 = Qasr Al Alam Royal Palace (4).JPG | image5 = Muscat desert sunset (Unsplash).jpg | image6 = Jebel Shams.jpg | image7 = Mutrah flickr6 (cropped).jpg }} | image_flag = Flag of Muscat.svg | image_alt = | image_caption = Velika mošeja sultana Qabusa, panorama, kraljeva palača Qasr Al Alam, sončni zahod v puščavi Muscat, Jebel Shams, Matrah | image_shield = | nickname = | motto = | image_map = | map_caption = | pushpin_map =Oman | pushpin_label_position = left | pushpin_map_caption = Lega Maskata v Omanu | coordinates = {{coord|23|35|20|N|58|24|30|E|region:OM|display=inline,title}} | coordinates_region = OM |subdivision_type=Država |subdivision_name={{zastava|Oman}} |subdivision_type1=Governorat |subdivision_name1=[[guvernat Maskat|Maskat]] | government_type = Absolutna monarhija |leader_title=[[Sultan]] |leader_name=[[Haitham bin Tariq Al Said]] |area_magnitude= |area_metro_km2=3797 |area_footnotes= | population = 31.409 (vilajet)<ref name="National Centre for Statistics and Information">{{navedi splet|url=https://data.gov.om/OMPOP2016/population|title=Population|author=National Centre for Statistics and Information|access-date=March 7, 2022|archive-date=2022-04-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20220423172856/https://data.gov.om/OMPOP2016/population|url-status=dead}}</ref> 1.294.101 (guvernat) |population_as_of= 2021 |population_metro= 1.720.000<ref>{{navedi splet|url=http://data.un.org/CountryProfile.aspx?crName=OMAN|title=UNdata - country profile - Oman}}</ref> |population_density_km2= 450 |website=[http://www.mm.gov.om/Default.aspx Maskat] | utc_offset = +4 | timezone = [[Zalivski standardni čas|GST]] |footnotes= }} '''Maskat''' (arabsko: مَسْقَط, izgovorjava Masqaṭ [ˈmasqatˤ]) je [[glavno mesto]] in najbolj naseljeno mesto v [[Oman]]u. Je sedež guvernerja Maskata. Po podatkih Nacionalnega centra za statistiko in informacije (NCSI) je skupno prebivalstvo guvernata Maskat septembra 2018 znašalo 1,4 milijona.<ref name="ncsi.gov.om">{{navedi splet|url=http://www.ncsi.gov.om/News/Pages/NewsCT_20150628133452428.aspx|title=The population of the Sultanate by the end of May 2015|accessdate=2016-04-24|archive-date=2017-08-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20170804014554/https://www.ncsi.gov.om/News/Pages/NewsCT_20150628133452428.aspx|url-status=dead}}</ref> [[Metropolitansko območje]] se razteza na približno 3500 km2 <ref>{{navedi knjigo|title=الدراسات الاجتماعية|publisher=Ministry of Education, Sultanate of Oman}}</ref> in vključuje šest območij, imenovanih [[vilajet]]. Maskatu, ki je že od začetka 1. stoletja našega štetja znan kot pomembno trgovsko pristanišče med zahodom in vzhodom, so vladala različna domorodna plemena in tuje sile, kot so [[Ahemenidsko cesarstvo|Perzijci]], [[Portugalski imperij]], [[Iberska unija]] in [[Osmansko cesarstvo]] na različnih točkah svoje zgodovine. Vpliv Maskata, regionalne vojaške sile v 18. stoletju, je segal vse do vzhodne Afrike in [[Zanzibar]]ja. Kot pomembno pristaniško mesto v [[Omanski zaliv|Omanskem zalivu]] je Maskat pritegnil tuje trgovce in naseljence, kot so Perzijci in Beluhi. Od vzpona [[Qabus bin Said|Qabusa bin Saida]] kot omanskega sultana leta 1970 je Maskat doživel hiter infrastrukturni razvoj, ki je privedel do rasti živahnega gospodarstva in večetnične družbe. Maskat Mreža za raziskovanje globalizacije in svetovnih mest (''Globalization and World Cities Research Network'') imenuje ''Beta - Global City''.<ref>{{navedi splet |title=The World According to GaWC 2020 |url=https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html |website=GaWC - Research Network |publisher=Globalization and World Cities |access-date=31 August 2020 |archive-date=2020-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200824031341/https://www.lboro.ac.uk/gawc/world2020t.html |url-status=dead }}</ref> Skalnato zahodno [[gorovje Hadžar]] prevladuje nad pokrajino Maskata. Mesto leži ob [[Arabsko morje|Arabskem morju]] ob Omanskem zalivu in je v bližini strateške [[Hormuška ožina|Hormuške ožine]]. Nizko ležeče bele stavbe predstavljajo večino mestne krajine Maskata, medtem ko pristaniško okrožje [[Muttrah]] s svojim zaledjem in pristaniščem tvori severovzhodno obrobje mesta. V gospodarstvu Maskata prevladujejo trgovina, nafta, utekočinjeni zemeljski plin in pretovor. == Toponimija == [[Ptolemaj]]ev zemljevid Arabije identificira ozemlja ''Cryptus Portus'' <ref name="Foster 1844, p.231">Forster (1844), p.231.</ref> in ''Moscha Portus''.<ref>Forster (1844), p.241.</ref> Učenjaki so deljenih mnenj o tem, kateri od obeh je povezan z mestom Maskat. Podobno se [[Arijan]] sklicuje na ''Omana'' in ''Moscha'' v ''Nearchusovem potovanju''. Interpretacije Arijanovega dela Williama Vincenta in Jeana Baptista Bourguignona d'Anvilla sklepajo, da se je ''Omana'' nanašala na ''Oman'', medtem ko se je ''Moscha'' nanašala na Maskat.<ref>Forster (1844), p.173.</ref> Podobno drugi učenjaki opredeljujejo [[Plinij Starejši|Plinija Starejšega]], da je ''Amithoscuta'' ''Muskat''. Izvor besede ''Maskat'' je sporen. Nekateri avtorji trdijo, da je beseda arabskega izvora – iz ''moscha'', kar pomeni »napihnjena koža« ali »koža«.<ref>Forster (1844), p.173</ref> Drugi avtorji trdijo, da ime ''Maskat'' pomeni sidrišče ali kraj »spuščanja sidra«.<ref>Miles (1997), p.468.</ref> Druge izpeljanke vključujejo ''maskat'' iz stare perzijščine, kar pomeni »močno dišeč« <ref>Hailman (2006), p.49.</ref> ali iz arabščine, kar pomeni »izgubljeno mesto« <ref>Philips (1966), p.4.</ref> ali skrito.<ref>Room (2003), p.246.</ref> ''Cryptus Portus'' je sinonim za Oman (»skrita dežela«). Toda ''Ov-man'' (''Oman'') in staro sumersko ime ''Magan (Maa-kan)'' v arabščini pomenita morske ljudi. Prebivalec je Maskater, Maskatit, Maskatian ali Maskatčan. Leta 1793 n. št. je bila prestolnica prenesena iz Rustaqa v Maskat. == Zgodovina == {{glej tudi|Stari Maskat}} [[File:MASCATE António Bocarro.png|thumb|282x282px|Maskat (''Mascate'') portugalska trdnjava v 17. stoletju. António Bocarro, Knjiga trdnjave]] [[File:Muscat harbor.jpg|thumb|left|Pristanišče Maskat, pribl. 1903. V ozadju je vidna utrdba Al Jalali.]] [[File:The Persian problem; an examination of the rival positions of Russia and Great Britain in Persia, with some account of the Persian gulf and the Bagdad railway (1903) (14577292147) (cropped).jpg|thumb|400px|left|Pogled na Maskat pribl. 1902]] Ustanovljen pred 900 leti in znan po svoji zgodovinski vlogi, je oaza zelenja, čistoče in reda, ki jo zaznamujejo sodobno cestno omrežje in napredno organizirane storitve. Dokazi o skupni dejavnosti na območju okoli Maskata segajo v 6. tisočletje pred našim štetjem v Ras al-Hamra, kjer so našli grobišča ribičev. Grobovi so videti dobro oblikovani in kažejo na obstoj pogrebnih ritualov. Južno od Maskata ostanki [[Harapa|harapske]] keramike kažejo na določeno stopnjo stika s [[Indska civilizacija |civilizacijo doline Inda]].<ref>Rice (1994), p.255-256</ref> Pomembnost Maskata kot pristanišča sta že v 1. stoletju našega štetja priznala grški geograf [[Ptolemaj]], ki ga je omenil kot ''Cryptus Portus'' (Skrito pristanišče), in [[Plinij Starejši]], ki ga je imenoval ''Amithoscuta''.<ref>Forster (1844), p.234.</ref> Pristanišče je v 3. stoletju n. š. pod vladavino [[Šapur I.|Šapurja I.]] padlo pod [[Sasanidsko cesarstvo|sasanidsko]] invazijo, medtem ko je do spreobrnitve v [[islam]] prišlo v 7. stoletju. Pomen Maskata kot trgovskega pristanišča je v stoletjih, ki so sledila, pod vplivom dinastije Azd, lokalnega plemena, še naraščal. Ustanovitev prvega imamata v 9. stoletju je bil prvi korak pri utrjevanju različnih omanskih plemenskih frakcij pod zastavo države Ibadi. Vendar so se plemenski spopadi nadaljevali, kar je [[Abasidski kalifat|Abasidom]] iz [[Bagdad]]a omogočilo osvojitev Omana. Abasidi so zasedli regijo do 11. stoletja, ko jih je izgnalo lokalno pleme Jahmad. Oblast nad Omanom je prešla s plemena Jahmad na klan Azdi Nabahinah, med čigar vladavino so prebivalci obalnih pristanišč, kot je Maskat, uspevali zaradi pomorske trgovine in tesnih zavezništev z indijsko podcelino, za ceno odtujenosti ljudi v notranjosti Omana. [[File:Qasr Al Alam Royal Palace (4).JPG|thumb|Stavba Omanskega sveta v Maskatu]] Portugalski admiral [[Afonso de Albuquerque]] je leta 1507 odplul v Maskat, da bi vzpostavil trgovinske odnose. Ko se je približal pristanišču, so njegove ladje obstreljali. Nato se je odločil osvojiti Maskat. Večina mesta je med in po bojih pogorela do tal. Portugalci so obdržali Maskat več kot stoletje, kljub izzivom iz Perzije in bombardiranju mesta s strani osmanskih Turkov leta 1546.<ref>Miles (1997), p.167</ref> Turki so dvakrat zavzeli Maskat od Portugalcev, 1552 in 1581–88. Izvolitev Nasirja bin Muršida Al-Ja'rubija za imama Omana leta 1624 se je ponovno spremenilo razmerje moči v regiji, od Perzijcev in Portugalcev do lokalnih Omancev. Med najpomembnejšimi gradovi in utrdbami v Maskatu sta utrdbi Al Jalali in Al-Mirani najpomembnejši stavbi, ki so ju zapustili Portugalci. 16. avgusta 1648 je Imam poslal vojsko v Maskat, ki je zajela in porušila visoke stolpe Portugalcev, kar je oslabilo njihov nadzor nad mestom. Odločilno je, da je leta 1650 majhna, a odločna skupina Imamovih čet ponoči napadla pristanišče in prisilila Portugalce k predaji 23. januarja 1650.<ref>Miles (1997), p. 196.</ref> Državljanska vojna in ponavljajoči se vpadi perzijskega kralja [[Nader šah]]a Afšar (perzijsko نادر شاه افشار ali ''Nader Qoli Beyg'' نادر قلی بیگ - 1688 – 1747) v 18. stoletju so destabilizirali regijo in še dodatno zaostrili odnose med notranjostjo in Maskatom. Ta vakuum moči v Omanu je pripeljal do nastanka dinastije Al Bu Sa'id, ki od takrat vlada Omanu.<ref>Miles (1997), p.256.</ref> {{quote box|width=23em| »Maskat je veliko in zelo naseljeno mesto, ki ga na obeh straneh obdajajo visoke gore, spredaj pa je blizu roba vode; zadaj, proti notranjosti, je ravnina, velika kot trg v Lizboni, vsa pokrita s solinami . [T]u so sadovnjaki, vrtovi in palmovi nasadi z vodnjaki za zalivanje s pomočjo vodnikov in drugih motorjev. Pristanišče je majhno, oblikovano kot konjska podkev in zaščiteno pred vsakim vetrom.«<ref name="Miles 1997, p.147">Miles (1997), p.147.</ref>}} Pomorsko in vojaško nadvlado Maskata je v 19. stoletju ponovno vzpostavil [[Said bin Sultan]], ki je 21. septembra 1833 podpisal pogodbo s predstavnikom ameriškega predsednika [[Andrew Jackson|Andrewa Jacksona]], Edmundom Robertsom.<ref>{{cite journal |last=Cotheal |first=Alexander I. |date=1854|title=Treaty between the United States of America and the Sultân of Masḳaṭ: The Arabic Text |journal=Journal of the American Oriental Society |url=https://www.jstor.org/stable/592284 |volume=4 |pages=341, 343–356; here: 341–343 |format=free |jstor=592284}}</ref> Ko je leta 1840 Said pridobil nadzor nad Zanzibarjem, je svojo prestolnico preselil v [[Stone Town]], starodavno četrt mesta [[zanzibar (mesto)|Zanzibar]]; vendar je bil po njegovi smrti leta 1856 nadzor nad Zanzibarjem izgubljen, ko je postal neodvisen sultanat pod njegovim šestim sinom, Madžidom bin Saidom (1834/5–1870), medtem ko je tretji sin, Tuvaini bin Said, postal omanski sultan. V drugi polovici 19. stoletja je bogastvo Al Bu Sa'ida upadlo in ponovno so se v notranjosti pojavila trenja z imami. Maskat in Muttrah so leta 1895 napadla plemena iz notranjosti in ponovno leta 1915.<ref>JE Peterson's Britannica entry (1990), p.6.</ref> Britanci so sklenili začasno premirje, ki je notranjosti dalo več avtonomije. Vendar pa so se konflikti med različnimi plemeni v notranjosti ter s sultanom [[Maskat in Oman|Maskata in Omana]] nadaljevali v 1950-ih in sčasoma prerasli v Dofarski upor (1962). Upor je prisilil sultana Saida bin Taimurja, da je za zadušitev uporov iz notranjosti poiskal pomoč Britancev. Neuspeli poskus atentata 26. aprila 1966 na Saida bin Taimurja je povzročil nadaljnjo izolacijo sultana, ki je sredi civilnega oboroženega spopada preselil svojo rezidenco iz Maskata v mesto [[Salala]]. 23. julija 1970 je [[Qabus bin Said]], sultanov sin, s pomočjo Britancev izvedel državni udar brez prelivanja krvi v palači Salala in prevzel položaj vladarja. [[File:WH1-Effo080a.jpg|thumb| Pristanišče Maskat med prvo svetovno vojno]] Qabus bin Said je s pomočjo Britancev končal Dofarski upor in združil različna plemenska ozemlja. Državo je preimenoval v sultanat Oman (doslej imenovan Maskat in Oman), da bi končal izolacijo notranjosti od Maskata. Qabus je pridobil storitve sposobnih Omancev, da bi zapolnil položaje v svoji novi vladi,<ref>Middle East Policy (2004), p.126.</ref> in jih potegnil iz takih korporacij, kot je Petroleum Development Oman. Ustanovljena so bila nova ministrstva za socialne storitve, kot sta zdravstvo in izobraževanje. Gradnja ''Mina Qabus'', novega pristanišča, ki si ga je prvotno zamislil Said bin Taimur, se je razvila v zgodnjih dneh Qabusove vladavine. Podobno je bilo razvito novo mednarodno letališče v okrožju Seeb. Kompleks pisarn, skladišč, trgovin in domov je spremenil staro vas Ruvi v Muttrahu v trgovsko okrožje.<ref>Middle East Policy (2004), p.128</ref> Prvi petletni razvojni načrt iz leta 1976 je poudarjal infrastrukturni razvoj Maskata, ki je v 1980-ih in 1990-ih ponudilo nove priložnosti za trgovino in turizem ter pritegnilo migrante iz vse regije. 6. junija 2007 je [[ciklon]] Gonu prizadel Maskat in povzročil veliko škodo na lastnini, infrastrukturi in komercialni dejavnosti. Zgodnje fotografije mesta in pristanišča, ki jih je v začetku 20. stoletja posnel nemški raziskovalec in fotograf Hermann Burchardt, so zdaj shranjene v Etnološkem muzeju v Berlinu. <ref>[http://www.smb-digital.de/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=626045&bt=europeanaapi View of the city and city walls] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210308014509/http://www.smb-digital.de/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=626045&bt=europeanaapi |date=2021-03-08 }} in 1904 (Click on photo to enlarge); [http://www.smb-digital.de/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=626041&bt=europeanaapi Muscat's wall and gate] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210311060201/http://www.smb-digital.de/eMuseumPlus?service=ExternalInterface&module=collection&objectId=626041&bt=europeanaapi |date=2021-03-11 }}.</ref> == Geografija == [[File:Road towards Qantab, Muscat.jpg|thumb|left|Razgiban relief Maskata z gorovjem Centralni Hadžar v zaledju]] [[File:Muscat SPOT 1089.jpg|thumb|left|Maskat iz satelita SPOT]] Maskat leži v severovzhodnem Omanu. [[Rakov povratnik]] poteka južno od območja. Na zahodu meji na ravnice regije Al Batinah, na vzhodu pa na regijo Aš Šarkija. Notranje ravnice regije Ad Dakilija mejijo na Maskat na jugu, medtem ko Omanski zaliv tvori severno in zahodno obrobje mesta. Voda ob obali mesta je globoka in tvori dve naravni pristanišči v Muttrahu in Maskatu. Centralno gorovje Hadžar<ref name="OmanTourism">{{navedi splet |title=Mountains in Oman |url=http://www.omantourism.gov.om/wps/portal/mot/tourism/oman/home/experiences/nature/mountains |publisher=Ministry of Tourism, Sultanate of Oman |accessdate=2022-10-04 |archive-date=2011-07-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715202249/http://www.omantourism.gov.om/wps/portal/mot/tourism/oman/home/experiences/nature/mountains |url-status=dead }}</ref><ref name="BradtOman2010">{{navedi knjigo |last=Darke |first=Diane |author-link= |title=Oman: The Brad Travel Guide |url=https://books.google.com/books?id=J6QKSXYG5tYC&q=oldest+mosque+oman+sumail&pg=PA189 |publisher=Bradt Travel Guides |year=2010 |access-date=15 March 2015|isbn=9781841623320 }}</ref> poteka skozi severno obalo mesta. Vulkanske kamnine, pretežno [[serpentinit]] in [[diorit]], so očitne na območju Maskata in se raztezajo vzdolž obale Omanskega zaliva 10 ali 12 kilometrov od okrožja Darsait do Jitija.<ref>Miles (1997), p. 399.</ref> Plutonske kamnine sestavljajo hribe in gore Maskata in se raztezajo približno 48 km od Darsaita do Ras Džisaha. Te [[magmatske kamnine]] so sestavljene iz serpentinita, zelenega kamna in [[bazalt]]a, značilnega za kamnine v jugovzhodnih regijah Arabskega polotoka. Južno od Maskata so vulkanske kamninske plasti razdrobljene in popačene ter se dvigajo do največje višine 1800 m v Al-Dahiliji, regiji, ki vključuje [[Džabal Akhdar]], najvišje gorovje v državi. Griči v Maskatu so večinoma brez rastlinja, vendar so bogati z [[železo]]m. V Maskatu prevladuje [[slanuša|halofitna]] puščavska vegetacija tipa ''[[sabka]]''.<ref>Ghazanfar (1998), p. 80.</ref> [[Naravni rezervat Qurm]] vsebuje rastline, kot sta ''Arthrocnemum Macrostachyum'' in ''Halopeplis Perfoliata''. [[Koralni greben]]i so pogosti v Maskatu. Grebeni ''Acropora'' obstajajo v zaščitenih zalivih satelitskih mest Džusa in Kairan.<ref>Salm (1993), p. 52</ref> Poleg tega v Kairanu obstajajo manjše kolonije grebenov ''Porites'', ki so se oblikovali v tlak z ravnim vrhom, ki je viden ob oseki. V vodah območja Maskata najdemo [[rakovice]] in sladkovodne rake, prav tako sardele in palamide.<ref>Miles (1997), p. 410.</ref> Ribe ''Ambassidae'' so pogoste v sladkovodnih [[estuarij]]ih, kot je naravni rezervat Qurum.<ref>Barth (2002), p. 292.</ref> Ulica sultana Qabusa tvori glavno arterijo Maskata, ki teče skozi mesto od zahoda proti vzhodu. Ulica blizu Al Vataja postane ulica Al Nahdah. Več medmestnih cest, kot sta cesta Nizva in cesta Al Amrat, se križa s cesto Al Sultan Qabus (v Rusailu oziroma Ruviju). Muttrah s pristaniščem Maskat, zaledjem in Mina Qabus je na severovzhodni obali mesta, ki meji na Omanski zaliv. Druga obalna okrožja so Darsait, Mina Al Fahal, Ras Al Hamar, Al Qurum Heights, Al Khuvair in Al Seeb. Stanovanjska in poslovna okrožja v notranjosti so Al Hamrijah, Al Vadi Al Kabir, Ruvi, Al Vattajah, Madinat Qabus, Al Azaiba in Al Ghubra. === Podnebje === Maskat odlikuje vroče, sušno podnebje ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''BWh'') z dolgimi in zelo vročimi poletji ter toplimi zimami. Letna količina padavin je približno 10 cm, ki padejo večinoma od decembra do aprila. Na splošno je v Maskatu malo padavin, več mesecev v povprečju opazimo le sled padavin. Toda v zadnjih letih so mesto prizadele obilne padavine iz tropskih sistemov, ki izvirajo iz Arabskega morja. Ciklon Gonu junija 2007 in ciklon Phet junija 2010 sta prizadela mesto z uničujočimi vetrovi in količino padavin, ki je v samo enem dnevu presegla 100 mm. Podnebje je na splošno zelo vroče in tudi zelo vlažno poleti, s temperaturami, ki poleti pogosto dosežejo celo 40 °C.<ref name= NOAA>{{navedi splet |url = ftp://dossier.ogp.noaa.gov/GCOS/WMO-Normals/RA-II/OM/41256.TXT |title = Seeb Climate Normals 1961-1990 |publisher = National Oceanic and Atmospheric Administration |access-date = December 19, 2012}}</ref> == Gospodarstvo == [[File:Land Rover and Extreme Sailing Series™ enjoy thrill of Stadium Racing in Muscat (13346080234).jpg|thumb|250px|left|Regata v Maskatu]] V gospodarstvu Maskata, tako kot v Omanu, prevladuje trgovina. Bolj tradicionalni izvoz mesta je vključeval [[Pravi datljevec|datlje]], [[biser]]e in ribe. Številne tržnice v Muttrahu prodajajo te predmete in tradicionalne omanske artefakte. Petroleum Development Oman je osrednjega pomena za gospodarstvo Maskata vsaj od leta 1962 in je drugi največji delodajalec v državi, takoj za vlado. Njegovi glavni delničarji so Royal Dutch/Shell, Total in Partex, njegova proizvodnja pa je ocenjena na približno 720.000 sodčkov na dan. Maskat ima tudi velika trgovska podjetja, kot je Suhail Bahwan Group, ki je trgovski partner za korporacije, kot so Toshiba, Subaru, Seiko, Hewlett Packard, General Motors, RAK Ceramics; Saud Bahwan Group, katere trgovinski partnerji so Toyota, Daihatsu, KIA in Hertz Rent-a-Car; Zubair Automotive, katerega trgovinski partnerji so Mitsubishi in znamke Chrysler, kot je Dodge; in Moosa AbdulRahman Hassan, ki deluje kot ena najstarejših avtomobilskih agencij v celotni regiji, ki je bila ustanovljena leta 1927. Zasebni sektor zdravstvenega varstva v Maskatu v Omanu ima številne bolnišnice in klinike. Muscat Securities Market je glavna borza v Omanu. Stoji v osrednjem poslovnem okrožju Maskata in je bila ustanovljena leta 1988 ter se od takrat odlikuje kot pionir med svojimi regionalnimi vrstniki v smislu predpisov in zahtev glede preglednosti ter razkritja.<ref>{{navedi splet |title=Muscat Stock Exchange (MSX) – Arab Federation of Capital Markets |url=https://arab-exchanges.org/member/muscat-securities-market-msm/ |access-date=2022-09-13 |language=en-US}}</ref> [[File:Muscat Oman.jpg|thumb|Ruvi, glavno poslovno okrožje Maskata]] Mina'a Sultan Qabus, glavno trgovsko pristanišče v Maskatu, je trgovsko središče med Perzijskim zalivom, indijsko podcelino in Daljnim vzhodom z letno količino približno 1,6 milijona ton. Vendar pa je nastanek proste cone Jebel Ali Free Zone v sosednjem [[Dubaj]]u v Združenih arabskih emiratih naredil to pristanišče glavno pomorsko trgovsko pristanišče v regiji s približno 44 milijoni ton pretovora letno. Veliko infrastrukturnih objektov je v lasti in upravljanju vlade Omana. Omantel je glavna telekomunikacijska organizacija in zagotavlja lokalne, medkrajevne in mednarodne zmogljivosti za klicanje ter deluje kot edini ponudnik internetnih storitev v državi. Nedavna liberalizacija trga mobilne telefonije je privedla do ustanovitve drugega ponudnika, Ooredoo. Maskat je dom več milijard dolarjev vrednega konglomerata CK Industries s sedežem v kraju Ruvi.<ref name="amtek.ae">{{navedi splet |url=http://amtek.ae/about.html |title=Amtek |publisher=Amtek.ae |access-date=2014-02-18 |archive-date=2013-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131113205259/http://www.amtek.ae/about.html |url-status=dead }}</ref> Amtek Industries iz Ajmana ima tudi nekaj pisarn po mestu. Je tudi dom podjetja Galfar Engineering,<ref>{{navedi splet |url=http://galfar.com/contact |title=Contact |publisher=Galfar.com |access-date=2014-02-18 |archive-date=2014-02-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140207064055/http://galfar.com/contact |url-status=dead }}</ref> ki ga vodi P. Mohammed Ali. Letalska družba Oman Air ima sedež na območju mednarodnega letališča Maskat.<ref>{{navedi splet |url=http://www.omanair.com/wy/about-us/global-offices |title=Contact Us |publisher=Omanair.com |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121120074026/http://www.omanair.com/wy/about-us/global-offices |archive-date=2012-11-20 }}</ref> == Demografija == Po popisu prebivalstva iz leta 2003, ki ga je izvedlo omansko ministrstvo za nacionalno gospodarstvo, je imel Maskat več kot 630.000 prebivalcev, od tega 370.000 moških in 260.000 žensk.<ref name="Oman Census 2003, p.6">Oman Census (2003), p.6.</ref> Maskat je bil drugi največji guvernat v državi, takoj za Al Batinah in predstavlja 27 % celotnega prebivalstva Omana. Od leta 2003 so Omanci predstavljali 60 % celotnega prebivalstva Maskata, medtem ko so izseljenci predstavljali približno 40 %.<ref>Oman Census (2003), p.9.</ref> Gostota prebivalstva mesta je bila 162,1 na km2. [[File:Shangri La resort in Muscat.jpg|thumb|218x218px|Šangri la v Maskatu]] Guvernat Maskat obsega šest vilajetov: Muttrah, Bavšar, Seeb, Al Amrat, Maskat in Qurajat. Seeb, ki je v zahodnem delu guvernata, je bil najbolj poseljen (z več kot 220.000 prebivalci), medtem ko je imel Muttrah največje število izseljencev (z več kot 100.000). Približno 10 % prebivalstva je bilo nepismenega, kar je izboljšanje v primerjavi z 18 % stopnjo nepismenosti, zabeleženo med popisom leta 1993. Izseljenci so predstavljali več kot 60 % delovne sile, prevladovali so moški, ki so predstavljali 80 % celotne delovne sile v mestu. Na etnično sestavo Maskata so skozi zgodovino vplivali ljudje, ki niso bili domačini na Arabskem polotoku. Britanski parlamentarni dokumenti iz 19. stoletja kažejo na prisotnost pomembnih hindujskih gudžaratskih trgovcev.<ref>British Parliamentary Papers (1876), p. 189.</ref> Dejansko so štirje hindujski templji obstajali v Maskatu okoli leta 1760.<ref>Kechichian (1995), p. 215.</ref> [[Krščanstvo]] je cvetelo v Omanu (Bēṯ Mazūnāyē »dežela Maganitov«; ime, ki izhaja iz njegove sumerske oznake) od poznega 4. stoletja do začetka 5. stoletja. Misijonarska dejavnost Asircev Vzhodne cerkve je povzročila, da je v regiji živelo precejšnje krščansko prebivalstvo, s škofom, ki je bil leta 424 n. št. pod metropolitom Farsa in Arabije. Zaradi vzpona islama je sirsko in arabsko govoreče krščansko prebivalstvo sčasoma izginilo. Leta 1507 naj bi ga vrnili Portugalci. Protestantski misijonarji so v 19. stoletju v Maskatu ustanovili bolnišnico. Tako kot v preostalem Omanu je [[arabščina]] prevladujoči jezik v mestu. Poleg tega prebivalci Maskata govorijo angleščino, baloči, sindi, svahili in indijske jezike, kot so bengalščina, gudžarati, hindijščina, konkani, malajalamščina, maratščina, odija, tamilščina, telugu in urdu.<ref>Peterson (2004), p. 34.</ref> Islam je prevladujoča vera v mestu, večina privržencev pa je ibadijskih muslimanov. Nemuslimani lahko izvajajo svojo vero, vendar ne smejo javno spreobračati ali distribuirati verske literature. Leta 2017 je sultanat Oman vzpostavil ''Mushaf Maskat'', interaktivni kaligrafski Koran po navodilih omanskega ministrstva za ustanove in verske zadeve.<ref>Martin Lejeune, 15 June 2017, [https://www.aa.com.tr/en/middle-east/oman-unveils-world-s-1st-interactive-calligraphic-quran/842512 Oman unveils world’s 1st interactive calligraphic Quran]</ref> == Znamenitosti == Mesto ima številne [[mošeja|mošeje]], vključno z [[Velika mošeja sultana Kabusa|veliko mošejo sultana Kabusa]], mošejo Ruvi, mošejo Saeeda bin Taimoorja in Zavavijevo mošejo. Tukaj je tudi nekaj šiitskih mošej. Maskat ima številne muzeje. Med njimi so Muzej omanske dediščine, [[Narodni muzej Omana]], Omanski otroški muzej, Bait Al Zubair, Omanski razstavni center za nafto in plin, Omanski francoski muzej, Muzej sultanovih oboroženih sil v trdnjavi Bait Al Falaj, ki je igrala pomembno vlogo v vojaški zgodovini Maskata <ref>{{navedi splet |url=http://www.omanet.om/english/tourism/entert/museums.asp?cat=tour&subcat=entert1 |title=Museums |publisher=Omanet.om |access-date=January 18, 2009 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090201084319/http://www.omanet.om/english/tourism/entert/museums.asp?cat=tour&subcat=entert1 |archive-date=February 1, 2009 }}</ref> in Omanski akvarij ter Center za pomorsko znanost in ribištvo. Nedavni projekti so [[Kraljeva operna hiša, Maskat|operna hiša]], ki so jo odprli 14. oktobra 2011. Eden najbolj opaznih novih projektov je Omanski narodni muzej. Pričakuje se, da bo arhitekturni dragulj skupaj z Veliko mošejo sultana Kabusa. Za obiskovalce je prav tako zanimiv obisk [[Stari Maskat|Starega Maskata]] in Stare palače. Glavna nakupovalna četrt je v komercialnem območju Al Qurum. Vendar so nakupovalna središča razpršena po vsem mestu. Eno največjih nakupovalnih središč v Omanu je Oman Avenues Mall, ki je v Ghubri. Drugo največje nakupovalno središče je v Seebu, blizu mednarodnega letališča, imenovano City Center Maskat, v katerem so vse glavne mednarodne blagovne znamke in največji hipermarket Carrefour. Dve novi veliki nakupovalni središči, ki sta bili odprti na območju Mabela v Maskatu, to sta Al Araimi Boulevard in Mall of Maskat. V Mall of Maskat je tudi Omanski akvarij in snežni park, ki je bil odprt konec leta 2019. == Kultura == [[File:DhowMuscat.jpg|thumb|Tradicionalni ''[[dhov]]'', trajni simbol Omana<ref name=coosoo>{{navedi splet|title=Culture of Oman|url=http://www.omansultanate.com/culture.htm|publisher=Sultanate of Oman}}</ref>]] Navzven si Oman deli številne kulturne značilnosti svojih arabskih sosed, zlasti tistih v Svetu za sodelovanje v Zalivu. Oman pa je zaradi nekaterih dejavnikov edinstven na Bližnjem vzhodu. Ti izhajajo tako iz geografije in zgodovine kot iz kulture in ekonomije. Relativno nova in umetna narava države Oman otežuje opisovanje nacionalne kulture; vendar pa znotraj njenih državnih meja obstaja dovolj kulturne heterogenosti, da se Oman razlikuje od drugih arabskih držav Perzijskega zaliva. Kulturna raznolikost Omana je večja od kulturne raznolikosti njegovih arabskih sosed, glede na njegovo zgodovinsko širitev na svahilsko obalo in Indijski ocean. Oman ima dolgo tradicijo ladjedelništva, saj je pomorsko potovanje igralo pomembno vlogo pri zmožnosti Omancev, da ostanejo v stiku s civilizacijami starodavnega sveta. Sur je bil eno najbolj znanih ladjedelniških mest v Indijskem oceanu. Gradnja ladje ''Al Ghandža'' traja celo leto. Druge vrste omanskih ladij so ''As Sunbouq'' in ''Al Badan''. <ref>{{navedi splet|title=The Ship Building Industry|url=http://www.omantourism.gov.om/wps/portal/mot/tourism/oman/detailsp/!ut/p/c4/04_SB8K8xLLM9MSSzPy8xBz9CP0os3j_oMBgNz9XEwODED9zA09PE3MTLxdjYzcnE_2CbEdFANHQ-q8!/?WCM_GLOBAL_CONTEXT=/wps/wcm/connect/mot_english_lib/mot/experience/culture/crafts/ship+building|publisher=Ministry of Tourism, Sultanate of Oman|accessdate=2022-10-05|archive-date=2021-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210301092624/https://www.omantourism.gov.om/wps/portal/mot/tourism/oman/detailsp/!ut/p/c4/04_SB8K8xLLM9MSSzPy8xBz9CP0os3j_oMBgNz9XEwODED9zA09PE3MTLxdjYzcnE_2CbEdFANHQ-q8!/?WCM_GLOBAL_CONTEXT=/wps/wcm/connect/mot_english_lib/mot/experience/culture/crafts/ship+building|url-status=dead}}</ref> Marca 2016 so arheologi, ki so delali ob otoku Al-Halanija, odkrili razbitino ladje, za katero domnevajo, da pripada ''Esmeraldi'' iz flote [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] v letih 1502–1503. Razbitino so sprva odkrili leta 1998. Kasnejša podvodna izkopavanja so potekala med letoma 2013 in 2015 v sodelovanju med omanskim ministrstvom za dediščino in kulturo ter podjetjem Blue Water Recoveries Ltd., ki se ukvarja z reševanjem razbitin. Plovilo je bilo identificirano s pomočjo artefaktov, kot so »portugalski kovanec, kovan za trgovino z Indijo (eden od samo dveh kovancev te vrste, za katera je znano, da obstajata) in kamnite topovske krogle, na katerih so bile vgravirane začetnice Vincenta Sodréja, da Gaminega strica po materini strani in poveljnika Esmeralde«.<ref>{{cite magazine|last1=Romey|first1=Kristin|title=Shipwreck Discovered from Explorer Vasco da Gama's Fleet|url=http://news.nationalgeographic.com/2016/03/20160314-oman-shipwreck-explorer-vasco-da-gama-age-of-exploration-india-route/|access-date=15 March 2016|magazine=National Geographic|date=14 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160316022757/http://news.nationalgeographic.com/2016/03/20160314-oman-shipwreck-explorer-vasco-da-gama-age-of-exploration-india-route/|archive-date=2016-03-16|url-status=dead}}</ref> <gallery> Sultan Qaboos Palace.jpg|Sultanova [[Palača Al Alam]] v Starem Maskatu Old Masqat.jpg|V majhnem Starem Maskatu so pisarne in sultanova palača Oman Muscat Muttrah.jpg|Pristaniška scena v Matrahu Muscat Oman.jpg| Bančno in poslovno okrožje Ruvi Old city of Maskat.jpg|Dve trdnjavi v starem mestnem jedru 001027-Muscat-IMG 6483-2.jpg|Mošeja v Qurumu Fort Mutrah in Muscat, Oman.jpg|Trdnjava Muttrah </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Literatura == *[https://web.archive.org/web/20110304135525/http://www.omancensus.net/new/images/stories/docs/2010_Preliminary_Results.pdf omancensus.net] (PDF) *[https://web.archive.org/web/20110304135525/http://www.omancensus.net/new/images/stories/docs/2010_Preliminary_Results.pdf 2010 Preliminary Results] (PDF) *{{navedi splet|url=http://www.omancensus.net/english/pdf_files/final_results.pdf |title=Final Results of the Census 2003 |access-date=2008-09-17 |author=Census Administration |publisher=Ministry of the National Economy, Government of Oman |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081003062038/http://www.omancensus.net/english/pdf_files/final_results.pdf |archive-date=October 3, 2008 }} *{{navedi splet|url=http://www.omancensus.net/english/selected_data_population_muscat.asp|title=Data & Indicators of the Population|access-date=2008-09-17|author=Census Administration|publisher=Ministry of the National Economy, Government of Oman |archive-url = https://web.archive.org/web/20080613154426/http://www.omancensus.net/english/selected_data_population_muscat.asp <!-- Bot retrieved archive --> |archive-date = 2008-06-13}} *{{navedi knjigo|publisher=United Kingdom Parliament|title=Parliamentary Papers|year=1876|location=London|url=https://books.google.com/books?id=-UMTAAAAYAAJ&pg=PA181}} == Zunanje povezave == *[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Muscat?uselang=de Zbirka slik] *{{Wikipotovanje-medvrstično|Muscat}} *[http://www.mm.gov.om/Default.aspx Občina Maskat] *[http://www.mofa.gov.om Ministry of Foreign Affairs] *[http://www.omantourism.gov.om/ Official Ministry Of Tourism site] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090228174320/http://www.omantourism.gov.om/ |date=2009-02-28 }} *[https://web.archive.org/web/20110304135525/http://www.omancensus.net/new/images/stories/docs/2010_Preliminary_Results.pdf omancensus.net] (PDF) *[http://omanavenuesmall.om/ Oman Avenues Mall] [[Kategorija:Glavna mesta Azije]] [[Kategorija:Mesta v Omanu]] [[Kategorija:Maskat]] {{normativna kontrola}} 6mxler5d7pmtp43vcqyzo15un5qnt35 0 425644 6758494 6752729 2026-09-29T21:02:25Z Manager816 235660 /* Prvenstva in zmagovalci */ + 6758494 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Športna liga |name = Evropsko prvenstvo v odbojki |sport = volleyball |founded = 1948 |teams = 24 (turnir) |continent = [[Evropa]] (CEV) |champion = {{vb|Poljska}} (3. naslov) |most_champs = {{vb|Rusija}} (14 naslovov) }} '''[[Evropsko prvenstvo]] v [[Odbojka|odbojki]]''' (uradno {{jezik-en|'''European Volleyball Championship'''}}) je glavno tekmovanje evropskih moških odbojkarskih reprezentanc, ki ga organizira Evropska odbojkarska konfederacija (CEV). Od leta [[1975]] prvenstvo poteka na vsake dve leti. Trenutni prvak je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]. Prvenstvo traja približno dva tedna, sodeluje pa 24 ekip. V 32-ih izvedbah evropskega prvenstva je turnir osvojilo devet različnih reprezentanc. [[Ruska moška odbojkarska reprezentanca|Rusija]] je turnir osvojila 14 krat (12 krat kot Sovjetska zveza); Italija ima 7 naslovov; [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] (kot Češkoslovaška) s 3 naslovi; [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] s 3 naslovi (1 kot ZRJ) [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] ds 3 naslovi; Francija, [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]], [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] in [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]] pa imajo vsaka po 1 naslov. ==Prvenstva in zmagovalci== {| class="wikitable" style="font-size:90%; width: 100%; text-align: center;" |- bgcolor=#c1d8ff !rowspan=2 width=5%|Prvenstvo !rowspan=2 width=10%|Gostitelj ! rowspan="37" width="1%" bgcolor="ffffff" | !colspan=3|Finale !width=1% rowspan=37 bgcolor=ffffff| !colspan=3|Tekma za 3. in 4. mesto ! rowspan="37" width="1%" bgcolor="#ffffff" | !rowspan=2 width=5%|Št. ekip |- bgcolor=#efefef !width=14%|Prvak !width=9%|Rezultat !width=14%|Drugo mesto !width=14%|Tretje mesto !width=9%|Rezultat !width=14%|Četrto mesto |- |1948 |{{flagicon|ITA}}<br>[[Italija]] |'''{{vb|TCH}}''' | |{{vb|FRA}} |{{vb|ITA}} | |{{vb|POR}} |6 |- bgcolor=#E8E8F0 |1950 |{{flagicon|BUL|1946}}<br>[[Bolgarija]] |'''{{vb|URS|1923}}''' | |{{vb|TCH}} |{{vb|HUN|1949}} | |{{vb|BUL|1946}} |6 |- |1951 |{{flagicon|FRA}}<br>[[Francija]] |'''{{vb|URS|1923}}''' | |{{vb|BUL|1946}} |{{vb|FRA}} | |{{vb|ROU|1948}} |10 |- bgcolor=#E8E8F0 |1955 |{{flagicon|ROU|1952}}<br>[[Romunija]] |'''{{vb|TCH}}''' | |{{vb|ROU|1952}} |{{vb|BUL|1946}} | |{{vb|URS|1955}} |14 |- |1958 |{{flagicon|TCH}}<br>[[Češkoslovaška]] |'''{{vb|TCH}}''' | |{{vb|ROU|1952}} |{{vb|URS|1955}} | |{{vb|BUL|1946}} |20 |- bgcolor=#E8E8F0 |1963 |{{flagicon|ROU|1952}}<br>[[Romunija]] |'''{{vb|ROU|1952}}''' | |{{vb|HUN}} |{{vb|URS|1955}} | |{{vb|BUL|1946}} |17 |- |1967 |{{flagicon|TUR}}<br>[[Turčija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|TCH}} |{{vb|POL}} | |{{vb|GDR}} |20 |- bgcolor=#E8E8F0 |1971 |{{flagicon|ITA}}<br>[[Italija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|TCH}} |{{vb|ROU|1965}} | |{{vb|GDR}} |22 |- |1975 |{{flagicon|YUG}}<br>[[Jugoslavija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|POL}} |{{vb|YUG}} | |{{vb|ROU|1965}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1977 |{{flagicon|FIN}}<br>[[Finska]] |'''{{vb|URS|1955}}''' |'''3–1''' |{{vb|POL}} |{{vb|ROU|1965}} |'''3–0''' |{{vb|HUN}} |12 |- |1979 |{{flagicon|FRA}}<br>[[Francija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|POL}} |{{vb|YUG}} | |{{vb|FRA}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1981 |{{flagicon|BUL|1971}}<br>[[Bolgarija]] |'''{{vb|URS|1955}}''' | |{{vb|POL}} |{{vb|BUL|1971}} | |{{vb|TCH}} |12 |- |1983 |{{flagicon|GDR}}<br>[[Nemška demokratična republika|Vzhodna Nemčija]] |'''{{vb|URS}}''' | |{{vb|POL}} |{{vb|BUL|1971}} | |{{vb|ITA}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1985 |{{flagicon|NED}}<br>[[Nizozemska]] |'''{{vb|URS}}''' | |{{vb|TCH}} |{{vb|FRA}} | |{{vb|POL}} |12 |- |1987 |{{flagicon|BEL}}<br>[[Belgija]] |'''{{vb|URS}}''' |'''3–1''' |{{vb|FRA}} |{{vb|GRE}} |'''3–2''' |{{vb|SWE}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1989 |{{flagicon|SWE}}<br>[[Švedska]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–1''' |{{vb|SWE}} |{{vb|NED}} |'''3–0''' |{{vb|URS}} |12 |- |1991 |{{flagicon|GER}}<br>[[Nemčija]] |'''{{vb|URS}}''' |'''3–0''' |{{vb|ITA}} |{{vb|NED}} |'''3–0''' |{{vb|GER}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1993 |{{flagicon|FIN}}<br>[[Finska]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|NED}} |{{vb|RUS|1991}} |'''3–1''' |{{vb|GER}} |12 |- |1995 |{{flagicon|GRE}}<br>[[Grčija]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|NED}} |{{vb|FR Jugoslavija}} |'''3–0''' |{{vb|BUL}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |1997 |{{flagicon|NED}}<br>[[Nizozemska]] |'''{{vb|NED}}''' |'''3–1''' |{{vb|FR Jugoslavija}} |{{vb|ITA}} |'''3–1''' |{{vb|FRA}} |12 |- |1999 |{{flagicon|AUT}}<br>[[Avstrija]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–1''' |{{vb|RUS}} |{{vb|FR Jugoslavija}} |'''3–0''' |{{vb|CZE}} |8 |- bgcolor=#E8E8F0 |2001 |{{flagicon|CZE}}<br>[[Češka]] |'''{{vb|FR Jugoslavija}}''' |'''3–0''' |{{vb|ITA}} |{{vb|RUS}} |'''3–2''' |{{vb|CZE}} |12 |- |2003 |{{flagicon|GER}}<br>[[Nemčija]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|FRA}} |{{vb|RUS}} |'''3–1''' |{{vb|SCG}} |12 |- bgcolor=#E8E8F0 |2005 |{{flagicon|ITA}} {{flagicon|SCG}}<br>[[Italija]] / [[Srbija in Črna gora]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|RUS}} |{{vb|SCG}} |'''3–0''' |{{vb|ESP}} |12 |- |2007 |{{flagicon|RUS}}<br>[[Rusija]] |'''{{vb|ESP}}''' |'''3–2''' |{{vb|RUS}} |{{vb|SRB}} |'''3–1''' |{{vb|FIN}} |16 |- bgcolor=#E8E8F0 |2009 |{{flagicon|TUR}}<br>[[Turčija]] |'''{{vb|POL}}''' |'''3–1''' |{{vb|FRA}} |{{vb|BUL}} |'''3–0''' |{{vb|RUS}} |16 |- |2011 |{{flagicon|AUT}} {{flagicon|CZE}}<br>[[Avstrija]] / [[Češka]] |'''{{vb|SRB}}''' |'''3–1''' |{{vb|ITA}} |{{vb|POL}} |'''3–1''' |{{vb|RUS}} |16 |- bgcolor=#E8E8F0 |2013 |{{flagicon|DEN}} {{flagicon|POL}}<br>[[Danska]] / [[Poljska]] |'''{{vb|RUS}}''' |'''3–1''' |{{vb|ITA}} |{{vb|SRB}} |'''3–0''' |{{vb|BUL}} |16 |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2015|2015]] |{{flagicon|BUL}} {{flagicon|ITA}}<br>[[Bolgarija]] / [[Italija]] |'''{{vb|FRA}}''' |'''3–0''' |{{vb|SLO}} |{{vb|ITA}} |'''3–1''' |{{vb|BUL}} |16 |- bgcolor=#E8E8F0 |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2017|2017]] |{{flagicon|POL}}<br>[[Poljska]] |'''{{vb|RUS}}''' |'''3–2''' |{{vb|GER}} |{{vb|SRB}} |'''3–2''' |{{vb|BEL}} |16 |- |[[Evropsko prvenstvo v odbojki 2019|2019]] |{{flagicon|BEL}} {{flagicon|FRA}} {{flagicon|NED}} {{flagicon|SLO}}<br>[[Belgija]] / [[Francija]] / [[Nizozemska]] / [[Slovenija]] |'''{{vb|SRB}}''' |'''3–1''' |{{vb|SLO}} |{{vb|POL}} |'''3–0''' |{{vb|FRA}} |24 |- bgcolor=#E8E8F0 |2021 |{{Flagicon|EST}} {{Flagicon|CZE}} {{Flagicon|FIN}} {{Flagicon|POL}} [[Estonija]] / [[Češka]] / [[Finska]] / [[Poljska]] |'''{{vb|ITA}}''' |'''3–2''' |{{vb|SLO}} |{{vb|POL}} |'''3–0''' |{{vb|SRB}} |24 |- |2023 |{{flagicon|ITA}} {{flagicon|BUL}} {{flagicon|MKD}} {{flagicon|ISR}}<br>[[Italija]] / [[Bolgarija]] / [[Severna Makedonija|S. Makedonija]] / [[Izrael]] |'''{{vb|POL}}''' |'''3–0''' |{{vb|ITA}} |{{vb|SLO}} |'''3–2''' |{{vb|FRA}} |24 |- bgcolor=#E8E8F0 |2026 |{{Flagicon|BUL}} {{Flagicon|FIN}} {{Flagicon|ITA}} {{Flagicon|ROU}}<br>[[Bolgarija]] / [[Finska]] / [[Italija]] / [[Romunija]] |'''{{vb|POL}}''' |'''3–1''' |{{vb|FRA}} |{{vb|FIN}} |'''3–0''' |{{vb|SLO}} |24 |} ==Države po številu medalj== {{Medals table | caption = | host = | flag_template = vb | event = | team = | gold_URS = 12 | silver_URS = 0 | bronze_URS = 2 | name_URS = ''{{vb|Soviet Union}}'' | gold_ITA = 7 | silver_ITA = 5 | bronze_ITA = 3 | gold_TCH = 3 | silver_TCH = 4 | bronze_TCH = 0 | name_TCH = ''{{vb|Czechoslovakia}}'' | gold_POL = 3 | silver_POL = 5 | bronze_POL = 4 | gold_RUS = 2 | silver_RUS = 3 | bronze_RUS = 3 | gold_SRB = 2 | silver_SRB = 0 | bronze_SRB = 3 | gold_FRA = 1 | silver_FRA = 5 | bronze_FRA = 2 | gold_NED = 1 | silver_NED = 2 | bronze_NED = 2 | gold_ROU = 1 | silver_ROU = 2 | bronze_ROU = 2 | gold_FRY = 1 | silver_FRY = 1 | bronze_FRY = 3 | name_FRY = ''{{vb|FR Yugoslavia}}<br/> {{vb|Serbia and Montenegro}}'' | gold_ESP = 1 | silver_ESP = 0 | bronze_ESP = 0 | gold_SLO = 0 | silver_SLO = 3 | bronze_SLO = 1 | gold_BUL = 0 | silver_BUL = 1 | bronze_BUL = 4 | gold_HUN = 0 | silver_HUN = 1 | bronze_HUN = 1 | gold_GER = 0 | silver_GER = 1 | bronze_GER = 0 | gold_SWE = 0 | silver_SWE = 1 | bronze_SWE = 0 | gold_YUG = 0 | silver_YUG = 0 | bronze_YUG = 2 | name_YUG = ''{{vb|Yugoslavia}}'' | gold_GRE = 0 | silver_GRE = 0 | bronze_GRE = 1 | gold_GRE = 0 | silver_GRE = 0 | bronze_FIN = 1 }} ==Zunanje povezave== *{{official|http://www.cev.lu/}} {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} {{Evropska prvenstva}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki|2017]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1948]] [[Kategorija:Evropska prvenstva]] qtthv0v2uwlhsvhx6wdoye3ooth3dox 0 428683 6758556 6301577 2026-09-30T05:30:13Z Shabicht 3554 6758556 wikitext text/x-wiki {{Infobox Treaty | name =Haška konvencija 1954 | long_name =Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada | image =Distinctive emblem for cultural property.svg | image_width =120px | caption =Znak za označevanje kulturnih dobrin v skladu s Haaško konvencijo ([[Mednarodni odbor Modrega ščita|Modri ščit]]). | type = | date_drafted = | date_signed =14. maj 1954 | location_signed =Haag | date_sealed = | date_effective =7. avgust 1956 | condition_effective = | date_expiration = | signatories = | parties =127 | ratifiers = | depositor =Director-General of the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization<ref name=convention>([http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO)</ref> | language = | languages =angleščina, francoščina, ruščina in španščina | wikisource = }} '''Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada''' (kratko: '''Haška konvencija''') je prva [[mednarodna pogodba]], ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v [[Haag]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]] 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=13637&language=E&order=alpha</ref> Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]], ki je nastalo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Dva protokola h Konvenciji sta bila sklenjena. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956. Drugi protokol je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.<ref>http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/the-hague-convention/</ref> == Države pogodbenice == [[File:HagueConvention1954.svg|thumb|450px| {| |- |{{legend|#3311aa|Pogodbenice}} || {{legend|#ff1199|Države, ki so konvencijo podpisale, vendar je niso ratificirale}} |}]] Od marca 2016 je 127 držav, ki so podpisnice pogodbe, 4 druge (Andora, Irska, Filipini in Združeno kraljestvo) so jo podpisale, vendar še ne ratificirale. Trenutno so 104 države pogodbenice Prvega protokola.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=15391&language=E&order=alpha</ref> Drugi protokol ima 68 držav pogodbenic. === Slovenija === V Sloveniji velja: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/56; objava: Varstvo spomenikov, št. 29)Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/03) == Kulturne dobrine == Kulturna dobrina je izraz kulturne dediščine neke skupine ali družbe. To je odraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in se prenaša med generacijami, vključno s šegami, navadami, kraji, predmeti, umetniškimi izrazi in vrednotami. Varstvo kulturnih dobrin v času oboroženih spopadov in okupacije je zelo pomembna, saj odraža življenje, zgodovino in identiteto skupnosti, zato njeno ohranjanje pomaga pri ponovni gradnji skupnosti, ponovni vzpostavitvi svoje identitete in povezave preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega je kulturna dobrina vseh ljudi, ki prispeva h kulturne dediščine človeštva, zato je njegova izguba ali škoda take lastnine siromaši človeštvo kot celoto. == Haška konvencija == Na splošno, Haaška konvencija določa, da države pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe v času miru za varovanje kulturnih dobrin. Takšni ukrepi vključujejo pripravo zalog, pripravo za odstranjevanje premične kulturne lastnine in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin. Države pogodbenice se zavezujejo k spoštovanju kulturnih dobrin, ki se ne nahajajo le na njenem ozemlju, ampak tudi na ozemlju druge države pogodbenice. Pri tem se strinjajo, da se vzdržijo uporabe zemljišča in njegove neposredne okolice za namene, ki bi jo lahko izpostavilo uničenju ali škodi v primeru oboroženega konflikta; kot tudi da se vzdržijo kakršnih koli dejanj sovražnosti proti takemu premoženju. Konvencija zahteva tudi ustanovitev posebne enote v okviru vojaških sil, ki je odgovorna za varstvo kulturnih dobrin; za države pogodbenice za izvajanje sankcij za kršitve konvencije; in izvajati promocijo Konvencije za širšo javnost, strokovnjaki kulturne dediščine, vojaške ali agencije pregona. Uspešno izvajanje Haaške konvencije je bilo najbolje prikazano med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], kjer so mnoge članice koalicijskih sil, ki so bile bodisi stranke Konvencije ali ne, kot so ZDA, sprejele poslovnik, predvsem za "ne napadanje ciljev iz seznama" krajev, kjer je znano, da obstajajo kulturne dobrine. === Definicija kulturne dobrine === Člen 1. Za namene te konvencije izraz "kulturna lastnina" zajema, ne glede na izvor ali lastništvo: *(a) premičnine ali nepremičnine, ki so zelo pomembne za kulturno dediščino vsakega naroda, kot so arhitekturni, umetnostni ali zgodovinski spomeniki, verski ali posvetni, arheološka območja, skupine zgradb, ki so kot celote zgodovinsko ali umetnostno zanimive, umetnine, rokopisi, knjige in drugi umetnostno, zgodovinsko ali arheološko zanimivi predmeti in tudi znanstvene zbirke in pomembne zbirke knjig, arhivov ali reprodukcije prej naštetih dobrin; *(b) stavbe, katerih poglavitni in dejanski namen je, da varujejo ali razstavljajo premične kulturne dobrine, opredeljene v odstavku a), kot so muzeji, velike knjižnice, arhivska skladišča in tudi zaklonišča, namenjena zavarovanju v odstavku a) opredeljenih premičnih kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; *(c) središča, v katerih je znatno število kulturnih dobrin, ki so navedene v odstavkih a) in b), tako imenovana »spomeniška središča«. === Varovanje kulturne dobrine === Člen 3. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo že v mirnem času pripravile zavarovanje kulturnih dobrin, ki so na njihovem ozemlju, pred verjetnimi posledicami oboroženega spopada, tako da bodo sprejele vse ukrepe, ki jih imajo za nujno potrebne. === Spoštovanje kulturne dobrine === Člen 4. *1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale kulturne dobrine, tako tiste, ki so na njihovem ozemlju, kot tudi tiste na ozemlju drugih visokih pogodbenic, da ne bodo uporabljale teh dobrin in njihove najbližje okolice ali varstvenih ureditev za namene, ki bi v primeru oboroženega spopada lahko izpostavili te dobrine uničenju ali poškodovanju, in tudi, da se bodo odpovedale vsakršnim sovražnim dejanjem proti takim dobrinam. *2. Dolžnosti, opredeljene v 1. odstavku tega člena, je mogoče opustiti samo v primerih, ko to neizogibno zahteva vojna nuja. *3. Visoke pogodbenice se poleg tega zavezujejo, da bodo prepovedale, preprečevale in po potrebi ustavile vsakršno obliko kraje, ropanja ali odtujevanja kulturnih dobrin, vsako vandalsko dejanje proti omenjenim dobrinam in da ne bodo zasegale premičnih kulturnih dobrin, ki so na ozemlju druge visoke pogodbenice. *4. Vzdržale se bodo vseh nasilnih dejanj, namenjenih proti kulturnim dobrinam. *5. Posamezna visoka pogodbenica se ne more izogniti v tem členu navedenim dolžnostim do druge visoke pogodbenice z izgovorom, da ta ni sprejela varnostnih ukrepov iz 3. člena === Zasedba === 5. člen *1. Visoke pogodbenice, ki delno ali popolnoma zasedajo ozemlje druge visoke pogodbenice, so dolžne, kolikor je to mogoče, podpirati prizadevanja pristojnih državnih oblasti za zavarovanje in ohranitev kulturnih dobrin. *2. Če je za ohranitev kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju, poškodovanih zaradi vojnih operacij, potreben nujen poseg, pa pristojne državne oblasti tega niso zmožne izvesti, prevzame, kolikor je to mogoče, nujne ohranitvene ukrepe zasedbena sila, in sicer v tesnem sodelovanju s temi oblastmi. *3. Vsaka visoka pogodbenica, katere vlado štejejo člani odporniškega gibanja za svojo zakonito vlado, jih bo, če je to le mogoče, opozorila na dolžnosti izpolnjevanja določb konvencije, ki zadevajo spoštovanje kulturnih dobrin. == Drugi Protokol haške konvencije == Kazniva dejanja storjena zoper kulturne dobrine v poznih 1980 in začetku leta 1990 so opozorila na pomanjkljivosti pri izvajanju Haaške konvencije. Kot rezultat pregleda je bil na diplomatski konferenci v Haagu marca 1999 sprejet Drugi protokol k Haaški konvenciji. Drugi protokol skuša vključiti izkušnje iz varovanja kulturnih dobrin v konfliktu in razvoj na področju mednarodnega humanitarnega in zakonodajnega področja varstva kulturne dobrine iz leta 1954. Temelji na določbah konvencije, ki se nanašajo na varovanje in spoštovanje kulturnih dobrin in vodenja sovražnosti s čimer zagotavlja večjo zaščito kot prej. === Izboljšana zaščita === Tretje poglavje Drugega protokola ustvarja novo kategorijo okrepljenega varstva kulturne dediščine. Da se odobri okrepljeno varstvo kulturne nepremičnine mora biti še posebej pomembna za človeštvo, uživa ustrezno pravno varstvo na nacionalni ravni in se ne uporablja za vojaške namene. Četrto poglavje dopolnjuje ureditev zavarovanja iz Haaške konvencije z zagotavljanjem dveh ravni zaščite: osnovni nivo v okviru Haaške konvencije za države pogodbenice in višjo raven varstva v okviru drugega protokola za države pogodbenice. Trenutno je le 10 kulturnih lastnosti iz 5 držav pogodbenic vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. Te so v Azerbajdžanu, Belgiji, na Cipru, v Italiji in Litvi. Novi napisi so bili načrtovani za 2014-2017, ampak do sedaj ni novih kulturnih lastnosti vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. === Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada === Člen 24 Drugega protokola določa 12-članski medvladni odbor za nadzor izvajanja drugega protokola in de facto konvencije. Njegove glavne naloge so: dodeljevanje, opustitev ali razveljavitev okrepljenega varstva, nadzor nad izvajanjem Drugega protokola in upoštevanje in razdeljevanje mednarodne pomoči in uporaba Sklada za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. === Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada=== Člen 29 Drugega protokola oblikuje sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Njegov namen je zagotoviti finančno ali drugo pomoč, za pripravljalne ali druge ukrepe, ki jih je treba sprejeti v miru. Prav tako zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi zasilnih, začasnih ali drugih ukrepov za zaščito kulturnih dobrin v času oboroženega spopada, ali za okrevanja po koncu sovražnosti. Odbor je dodelil finančno pomoč Salvadorju leta 2011 in Maliju v letu 2012. Po letu 2012 še nobena država pogodbenica ni zaprosila za mednarodno pomoč iz sklada. === Sankcije in individualna kazenska odgovornost === Četrto poglavje določa sankcije, ki se naložijo za hude kršitve v zvezi s kulturnimi dobrinami in določa pogoje, ki morajo veljati za posameznika za kazensko odgovornost. To odraža povečano prizadevanje za boj proti nekaznovanosti prek učinkovitega kazenskega pregona. Drugi protokol opredeljuje pet "resnih kršitev", za katere se uvaja individualno kazensko odgovornost. Države so dolžne sprejeti ustrezno zakonodajo za te kršitve v skladu z notranjim pravom, da zagotovijo ustrezne kazni in za določitev jurisdikcije teh kaznivih dejanj, vključno z univerzalno jurisdikcijo za tri od petih hudih kršitev.<ref>https://www.icrc.org/ihl/INTRO/590</ref> V času pisanja se še nihče ni soočil s pregonom v skladu s poglavjem Štiri. == Sklici == {{sklici}} == Reference == * [http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/konvencija-o-varstvu-kulturnih-dobrin-v-primeru-oborozenega-spopada-haaska-konvencija Zavod za varstvo kulturne dediščine] * [http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html International Council on Monuments and Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829000838/http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html |date=2005-08-29 }} &mdash; Contains the full text of the Treaty * [http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO) * [http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php Text of the Convention] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706212745/http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php |date=2010-07-06 }} at the Center for a World in Balance * [http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf "Implementing the 1954 Hague Convention and its Protocols: legal and practical implications"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518175515/http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf |date=2014-05-18 }} Patrick J Boylan, City University London, UK Feb 2006] * [http://www.asser.nl/default.aspx?site_id=9&level1=13336&level2=13374&level3=13459 "THE DESTRUCTION OF CULTURAL PROPERTY DURING ARMED CONFLICT" ASSER INSTITUTE] 16 December 2004 * U.S. Committee of the Blue Shield * [http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/400 " International Humanitarian Law - Treaties & Documents"] 2005 * [http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35744&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html " UNESCO "] == Literatura == * Patrick J. Boylan, ''Review of the Convention for the Protection of Cultural Property for the Protection in the Event of Armed Conflict (The Hague Convention of 1954)'', Pariz, UNESCO (1993), Report ref. CLT-93/WS/12. * Jiri Toman, ''La protection des biens culturels en cas de conflit armé - Commentaire de la Convention de la Haye du 14 mai 1954'', Pariz, (1994). * Fabio Maniscalco, ''Jus Praedae'', Neapelj (1999). * Fabio Maniscalco (ed.), ''Protection of Cultural Heritage in war areas'', monographic collection "Mediterraneum", vol. 2 (2002). * Fabio Maniscalco, ''World Heritage and War'' - monographic series "Mediterraneum", vol. VI, Neapelj (2007). * Nout van Woudenberg & Liesbeth Lijnzaad (ed.). ''Protecting Cultural Property in Armed Conflict - An Insight into the 1999 Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict'', publ. Martinus Nijhoff. Leiden - Boston (2010) * [http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html Peter Barenboim, Naeem Sidiqi, ''Bruges, the Bridge between Civilizations: The 75 Anniversary of the Roerich Pact'', Grid Belgium, 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510110253/http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html |date=2011-05-10 }}. ISBN 978-5-98856-114-9 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Umetnost]] [[Kategorija:Kultura]] 5u3lnuumxe7ksnq0004x9a1bclh78p0 6758557 6758556 2026-09-30T05:31:06Z Shabicht 3554 6758557 wikitext text/x-wiki {{Infobox Treaty | name =Haška konvencija 1954 | long_name =Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada | image =Distinctive emblem for cultural property.svg | image_width =120px | caption =Znak za označevanje kulturnih dobrin v skladu s Haaško konvencijo (t.i. Modri ščit). | type = | date_drafted = | date_signed =14. maj 1954 | location_signed =Haag | date_sealed = | date_effective =7. avgust 1956 | condition_effective = | date_expiration = | signatories = | parties =127 | ratifiers = | depositor =Director-General of the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization<ref name=convention>([http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO)</ref> | language = | languages =angleščina, francoščina, ruščina in španščina | wikisource = }} '''Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada''' (kratko: '''Haška konvencija''') je prva [[mednarodna pogodba]], ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v [[Haag]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]] 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=13637&language=E&order=alpha</ref> Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]], ki je nastalo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Dva protokola h Konvenciji sta bila sklenjena. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956. Drugi protokol je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.<ref>http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/the-hague-convention/</ref> == Države pogodbenice == [[File:HagueConvention1954.svg|thumb|450px| {| |- |{{legend|#3311aa|Pogodbenice}} || {{legend|#ff1199|Države, ki so konvencijo podpisale, vendar je niso ratificirale}} |}]] Od marca 2016 je 127 držav, ki so podpisnice pogodbe, 4 druge (Andora, Irska, Filipini in Združeno kraljestvo) so jo podpisale, vendar še ne ratificirale. Trenutno so 104 države pogodbenice Prvega protokola.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=15391&language=E&order=alpha</ref> Drugi protokol ima 68 držav pogodbenic. === Slovenija === V Sloveniji velja: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/56; objava: Varstvo spomenikov, št. 29)Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/03) == Kulturne dobrine == Kulturna dobrina je izraz kulturne dediščine neke skupine ali družbe. To je odraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in se prenaša med generacijami, vključno s šegami, navadami, kraji, predmeti, umetniškimi izrazi in vrednotami. Varstvo kulturnih dobrin v času oboroženih spopadov in okupacije je zelo pomembna, saj odraža življenje, zgodovino in identiteto skupnosti, zato njeno ohranjanje pomaga pri ponovni gradnji skupnosti, ponovni vzpostavitvi svoje identitete in povezave preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega je kulturna dobrina vseh ljudi, ki prispeva h kulturne dediščine človeštva, zato je njegova izguba ali škoda take lastnine siromaši človeštvo kot celoto. == Haška konvencija == Na splošno, Haaška konvencija določa, da države pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe v času miru za varovanje kulturnih dobrin. Takšni ukrepi vključujejo pripravo zalog, pripravo za odstranjevanje premične kulturne lastnine in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin. Države pogodbenice se zavezujejo k spoštovanju kulturnih dobrin, ki se ne nahajajo le na njenem ozemlju, ampak tudi na ozemlju druge države pogodbenice. Pri tem se strinjajo, da se vzdržijo uporabe zemljišča in njegove neposredne okolice za namene, ki bi jo lahko izpostavilo uničenju ali škodi v primeru oboroženega konflikta; kot tudi da se vzdržijo kakršnih koli dejanj sovražnosti proti takemu premoženju. Konvencija zahteva tudi ustanovitev posebne enote v okviru vojaških sil, ki je odgovorna za varstvo kulturnih dobrin; za države pogodbenice za izvajanje sankcij za kršitve konvencije; in izvajati promocijo Konvencije za širšo javnost, strokovnjaki kulturne dediščine, vojaške ali agencije pregona. Uspešno izvajanje Haaške konvencije je bilo najbolje prikazano med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], kjer so mnoge članice koalicijskih sil, ki so bile bodisi stranke Konvencije ali ne, kot so ZDA, sprejele poslovnik, predvsem za "ne napadanje ciljev iz seznama" krajev, kjer je znano, da obstajajo kulturne dobrine. === Definicija kulturne dobrine === Člen 1. Za namene te konvencije izraz "kulturna lastnina" zajema, ne glede na izvor ali lastništvo: *(a) premičnine ali nepremičnine, ki so zelo pomembne za kulturno dediščino vsakega naroda, kot so arhitekturni, umetnostni ali zgodovinski spomeniki, verski ali posvetni, arheološka območja, skupine zgradb, ki so kot celote zgodovinsko ali umetnostno zanimive, umetnine, rokopisi, knjige in drugi umetnostno, zgodovinsko ali arheološko zanimivi predmeti in tudi znanstvene zbirke in pomembne zbirke knjig, arhivov ali reprodukcije prej naštetih dobrin; *(b) stavbe, katerih poglavitni in dejanski namen je, da varujejo ali razstavljajo premične kulturne dobrine, opredeljene v odstavku a), kot so muzeji, velike knjižnice, arhivska skladišča in tudi zaklonišča, namenjena zavarovanju v odstavku a) opredeljenih premičnih kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; *(c) središča, v katerih je znatno število kulturnih dobrin, ki so navedene v odstavkih a) in b), tako imenovana »spomeniška središča«. === Varovanje kulturne dobrine === Člen 3. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo že v mirnem času pripravile zavarovanje kulturnih dobrin, ki so na njihovem ozemlju, pred verjetnimi posledicami oboroženega spopada, tako da bodo sprejele vse ukrepe, ki jih imajo za nujno potrebne. === Spoštovanje kulturne dobrine === Člen 4. *1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale kulturne dobrine, tako tiste, ki so na njihovem ozemlju, kot tudi tiste na ozemlju drugih visokih pogodbenic, da ne bodo uporabljale teh dobrin in njihove najbližje okolice ali varstvenih ureditev za namene, ki bi v primeru oboroženega spopada lahko izpostavili te dobrine uničenju ali poškodovanju, in tudi, da se bodo odpovedale vsakršnim sovražnim dejanjem proti takim dobrinam. *2. Dolžnosti, opredeljene v 1. odstavku tega člena, je mogoče opustiti samo v primerih, ko to neizogibno zahteva vojna nuja. *3. Visoke pogodbenice se poleg tega zavezujejo, da bodo prepovedale, preprečevale in po potrebi ustavile vsakršno obliko kraje, ropanja ali odtujevanja kulturnih dobrin, vsako vandalsko dejanje proti omenjenim dobrinam in da ne bodo zasegale premičnih kulturnih dobrin, ki so na ozemlju druge visoke pogodbenice. *4. Vzdržale se bodo vseh nasilnih dejanj, namenjenih proti kulturnim dobrinam. *5. Posamezna visoka pogodbenica se ne more izogniti v tem členu navedenim dolžnostim do druge visoke pogodbenice z izgovorom, da ta ni sprejela varnostnih ukrepov iz 3. člena === Zasedba === 5. člen *1. Visoke pogodbenice, ki delno ali popolnoma zasedajo ozemlje druge visoke pogodbenice, so dolžne, kolikor je to mogoče, podpirati prizadevanja pristojnih državnih oblasti za zavarovanje in ohranitev kulturnih dobrin. *2. Če je za ohranitev kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju, poškodovanih zaradi vojnih operacij, potreben nujen poseg, pa pristojne državne oblasti tega niso zmožne izvesti, prevzame, kolikor je to mogoče, nujne ohranitvene ukrepe zasedbena sila, in sicer v tesnem sodelovanju s temi oblastmi. *3. Vsaka visoka pogodbenica, katere vlado štejejo člani odporniškega gibanja za svojo zakonito vlado, jih bo, če je to le mogoče, opozorila na dolžnosti izpolnjevanja določb konvencije, ki zadevajo spoštovanje kulturnih dobrin. == Drugi Protokol haške konvencije == Kazniva dejanja storjena zoper kulturne dobrine v poznih 1980 in začetku leta 1990 so opozorila na pomanjkljivosti pri izvajanju Haaške konvencije. Kot rezultat pregleda je bil na diplomatski konferenci v Haagu marca 1999 sprejet Drugi protokol k Haaški konvenciji. Drugi protokol skuša vključiti izkušnje iz varovanja kulturnih dobrin v konfliktu in razvoj na področju mednarodnega humanitarnega in zakonodajnega področja varstva kulturne dobrine iz leta 1954. Temelji na določbah konvencije, ki se nanašajo na varovanje in spoštovanje kulturnih dobrin in vodenja sovražnosti s čimer zagotavlja večjo zaščito kot prej. === Izboljšana zaščita === Tretje poglavje Drugega protokola ustvarja novo kategorijo okrepljenega varstva kulturne dediščine. Da se odobri okrepljeno varstvo kulturne nepremičnine mora biti še posebej pomembna za človeštvo, uživa ustrezno pravno varstvo na nacionalni ravni in se ne uporablja za vojaške namene. Četrto poglavje dopolnjuje ureditev zavarovanja iz Haaške konvencije z zagotavljanjem dveh ravni zaščite: osnovni nivo v okviru Haaške konvencije za države pogodbenice in višjo raven varstva v okviru drugega protokola za države pogodbenice. Trenutno je le 10 kulturnih lastnosti iz 5 držav pogodbenic vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. Te so v Azerbajdžanu, Belgiji, na Cipru, v Italiji in Litvi. Novi napisi so bili načrtovani za 2014-2017, ampak do sedaj ni novih kulturnih lastnosti vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. === Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada === Člen 24 Drugega protokola določa 12-članski medvladni odbor za nadzor izvajanja drugega protokola in de facto konvencije. Njegove glavne naloge so: dodeljevanje, opustitev ali razveljavitev okrepljenega varstva, nadzor nad izvajanjem Drugega protokola in upoštevanje in razdeljevanje mednarodne pomoči in uporaba Sklada za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. === Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada=== Člen 29 Drugega protokola oblikuje sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Njegov namen je zagotoviti finančno ali drugo pomoč, za pripravljalne ali druge ukrepe, ki jih je treba sprejeti v miru. Prav tako zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi zasilnih, začasnih ali drugih ukrepov za zaščito kulturnih dobrin v času oboroženega spopada, ali za okrevanja po koncu sovražnosti. Odbor je dodelil finančno pomoč Salvadorju leta 2011 in Maliju v letu 2012. Po letu 2012 še nobena država pogodbenica ni zaprosila za mednarodno pomoč iz sklada. === Sankcije in individualna kazenska odgovornost === Četrto poglavje določa sankcije, ki se naložijo za hude kršitve v zvezi s kulturnimi dobrinami in določa pogoje, ki morajo veljati za posameznika za kazensko odgovornost. To odraža povečano prizadevanje za boj proti nekaznovanosti prek učinkovitega kazenskega pregona. Drugi protokol opredeljuje pet "resnih kršitev", za katere se uvaja individualno kazensko odgovornost. Države so dolžne sprejeti ustrezno zakonodajo za te kršitve v skladu z notranjim pravom, da zagotovijo ustrezne kazni in za določitev jurisdikcije teh kaznivih dejanj, vključno z univerzalno jurisdikcijo za tri od petih hudih kršitev.<ref>https://www.icrc.org/ihl/INTRO/590</ref> V času pisanja se še nihče ni soočil s pregonom v skladu s poglavjem Štiri. == Sklici == {{sklici}} == Reference == * [http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/konvencija-o-varstvu-kulturnih-dobrin-v-primeru-oborozenega-spopada-haaska-konvencija Zavod za varstvo kulturne dediščine] * [http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html International Council on Monuments and Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829000838/http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html |date=2005-08-29 }} &mdash; Contains the full text of the Treaty * [http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO) * [http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php Text of the Convention] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706212745/http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php |date=2010-07-06 }} at the Center for a World in Balance * [http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf "Implementing the 1954 Hague Convention and its Protocols: legal and practical implications"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518175515/http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf |date=2014-05-18 }} Patrick J Boylan, City University London, UK Feb 2006] * [http://www.asser.nl/default.aspx?site_id=9&level1=13336&level2=13374&level3=13459 "THE DESTRUCTION OF CULTURAL PROPERTY DURING ARMED CONFLICT" ASSER INSTITUTE] 16 December 2004 * U.S. Committee of the Blue Shield * [http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/400 " International Humanitarian Law - Treaties & Documents"] 2005 * [http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35744&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html " UNESCO "] == Literatura == * Patrick J. Boylan, ''Review of the Convention for the Protection of Cultural Property for the Protection in the Event of Armed Conflict (The Hague Convention of 1954)'', Pariz, UNESCO (1993), Report ref. CLT-93/WS/12. * Jiri Toman, ''La protection des biens culturels en cas de conflit armé - Commentaire de la Convention de la Haye du 14 mai 1954'', Pariz, (1994). * Fabio Maniscalco, ''Jus Praedae'', Neapelj (1999). * Fabio Maniscalco (ed.), ''Protection of Cultural Heritage in war areas'', monographic collection "Mediterraneum", vol. 2 (2002). * Fabio Maniscalco, ''World Heritage and War'' - monographic series "Mediterraneum", vol. VI, Neapelj (2007). * Nout van Woudenberg & Liesbeth Lijnzaad (ed.). ''Protecting Cultural Property in Armed Conflict - An Insight into the 1999 Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict'', publ. Martinus Nijhoff. Leiden - Boston (2010) * [http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html Peter Barenboim, Naeem Sidiqi, ''Bruges, the Bridge between Civilizations: The 75 Anniversary of the Roerich Pact'', Grid Belgium, 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510110253/http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html |date=2011-05-10 }}. ISBN 978-5-98856-114-9 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Umetnost]] [[Kategorija:Kultura]] 5vlaa96qslio98v0vw9h6sgt7ts3ba7 6758558 6758557 2026-09-30T05:31:33Z Shabicht 3554 6758558 wikitext text/x-wiki {{Infobox Treaty | name =Haška konvencija 1954 | long_name =Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada | image =Distinctive emblem for cultural property.svg | image_width =120px | caption =Znak za označevanje kulturnih dobrin v skladu s Haško konvencijo (t.i. Modri ščit). | type = | date_drafted = | date_signed =14. maj 1954 | location_signed =Haag | date_sealed = | date_effective =7. avgust 1956 | condition_effective = | date_expiration = | signatories = | parties =127 | ratifiers = | depositor =Director-General of the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization<ref name=convention>([http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO)</ref> | language = | languages =angleščina, francoščina, ruščina in španščina | wikisource = }} '''Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada''' (kratko: '''Haška konvencija''') je prva [[mednarodna pogodba]], ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v [[Haag]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]] 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=13637&language=E&order=alpha</ref> Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]], ki je nastalo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Dva protokola h Konvenciji sta bila sklenjena. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956. Drugi protokol je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.<ref>http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/the-hague-convention/</ref> == Države pogodbenice == [[File:HagueConvention1954.svg|thumb|450px| {| |- |{{legend|#3311aa|Pogodbenice}} || {{legend|#ff1199|Države, ki so konvencijo podpisale, vendar je niso ratificirale}} |}]] Od marca 2016 je 127 držav, ki so podpisnice pogodbe, 4 druge (Andora, Irska, Filipini in Združeno kraljestvo) so jo podpisale, vendar še ne ratificirale. Trenutno so 104 države pogodbenice Prvega protokola.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=15391&language=E&order=alpha</ref> Drugi protokol ima 68 držav pogodbenic. === Slovenija === V Sloveniji velja: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/56; objava: Varstvo spomenikov, št. 29)Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/03) == Kulturne dobrine == Kulturna dobrina je izraz kulturne dediščine neke skupine ali družbe. To je odraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in se prenaša med generacijami, vključno s šegami, navadami, kraji, predmeti, umetniškimi izrazi in vrednotami. Varstvo kulturnih dobrin v času oboroženih spopadov in okupacije je zelo pomembna, saj odraža življenje, zgodovino in identiteto skupnosti, zato njeno ohranjanje pomaga pri ponovni gradnji skupnosti, ponovni vzpostavitvi svoje identitete in povezave preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega je kulturna dobrina vseh ljudi, ki prispeva h kulturne dediščine človeštva, zato je njegova izguba ali škoda take lastnine siromaši človeštvo kot celoto. == Haška konvencija == Na splošno, Haaška konvencija določa, da države pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe v času miru za varovanje kulturnih dobrin. Takšni ukrepi vključujejo pripravo zalog, pripravo za odstranjevanje premične kulturne lastnine in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin. Države pogodbenice se zavezujejo k spoštovanju kulturnih dobrin, ki se ne nahajajo le na njenem ozemlju, ampak tudi na ozemlju druge države pogodbenice. Pri tem se strinjajo, da se vzdržijo uporabe zemljišča in njegove neposredne okolice za namene, ki bi jo lahko izpostavilo uničenju ali škodi v primeru oboroženega konflikta; kot tudi da se vzdržijo kakršnih koli dejanj sovražnosti proti takemu premoženju. Konvencija zahteva tudi ustanovitev posebne enote v okviru vojaških sil, ki je odgovorna za varstvo kulturnih dobrin; za države pogodbenice za izvajanje sankcij za kršitve konvencije; in izvajati promocijo Konvencije za širšo javnost, strokovnjaki kulturne dediščine, vojaške ali agencije pregona. Uspešno izvajanje Haaške konvencije je bilo najbolje prikazano med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], kjer so mnoge članice koalicijskih sil, ki so bile bodisi stranke Konvencije ali ne, kot so ZDA, sprejele poslovnik, predvsem za "ne napadanje ciljev iz seznama" krajev, kjer je znano, da obstajajo kulturne dobrine. === Definicija kulturne dobrine === Člen 1. Za namene te konvencije izraz "kulturna lastnina" zajema, ne glede na izvor ali lastništvo: *(a) premičnine ali nepremičnine, ki so zelo pomembne za kulturno dediščino vsakega naroda, kot so arhitekturni, umetnostni ali zgodovinski spomeniki, verski ali posvetni, arheološka območja, skupine zgradb, ki so kot celote zgodovinsko ali umetnostno zanimive, umetnine, rokopisi, knjige in drugi umetnostno, zgodovinsko ali arheološko zanimivi predmeti in tudi znanstvene zbirke in pomembne zbirke knjig, arhivov ali reprodukcije prej naštetih dobrin; *(b) stavbe, katerih poglavitni in dejanski namen je, da varujejo ali razstavljajo premične kulturne dobrine, opredeljene v odstavku a), kot so muzeji, velike knjižnice, arhivska skladišča in tudi zaklonišča, namenjena zavarovanju v odstavku a) opredeljenih premičnih kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; *(c) središča, v katerih je znatno število kulturnih dobrin, ki so navedene v odstavkih a) in b), tako imenovana »spomeniška središča«. === Varovanje kulturne dobrine === Člen 3. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo že v mirnem času pripravile zavarovanje kulturnih dobrin, ki so na njihovem ozemlju, pred verjetnimi posledicami oboroženega spopada, tako da bodo sprejele vse ukrepe, ki jih imajo za nujno potrebne. === Spoštovanje kulturne dobrine === Člen 4. *1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale kulturne dobrine, tako tiste, ki so na njihovem ozemlju, kot tudi tiste na ozemlju drugih visokih pogodbenic, da ne bodo uporabljale teh dobrin in njihove najbližje okolice ali varstvenih ureditev za namene, ki bi v primeru oboroženega spopada lahko izpostavili te dobrine uničenju ali poškodovanju, in tudi, da se bodo odpovedale vsakršnim sovražnim dejanjem proti takim dobrinam. *2. Dolžnosti, opredeljene v 1. odstavku tega člena, je mogoče opustiti samo v primerih, ko to neizogibno zahteva vojna nuja. *3. Visoke pogodbenice se poleg tega zavezujejo, da bodo prepovedale, preprečevale in po potrebi ustavile vsakršno obliko kraje, ropanja ali odtujevanja kulturnih dobrin, vsako vandalsko dejanje proti omenjenim dobrinam in da ne bodo zasegale premičnih kulturnih dobrin, ki so na ozemlju druge visoke pogodbenice. *4. Vzdržale se bodo vseh nasilnih dejanj, namenjenih proti kulturnim dobrinam. *5. Posamezna visoka pogodbenica se ne more izogniti v tem členu navedenim dolžnostim do druge visoke pogodbenice z izgovorom, da ta ni sprejela varnostnih ukrepov iz 3. člena === Zasedba === 5. člen *1. Visoke pogodbenice, ki delno ali popolnoma zasedajo ozemlje druge visoke pogodbenice, so dolžne, kolikor je to mogoče, podpirati prizadevanja pristojnih državnih oblasti za zavarovanje in ohranitev kulturnih dobrin. *2. Če je za ohranitev kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju, poškodovanih zaradi vojnih operacij, potreben nujen poseg, pa pristojne državne oblasti tega niso zmožne izvesti, prevzame, kolikor je to mogoče, nujne ohranitvene ukrepe zasedbena sila, in sicer v tesnem sodelovanju s temi oblastmi. *3. Vsaka visoka pogodbenica, katere vlado štejejo člani odporniškega gibanja za svojo zakonito vlado, jih bo, če je to le mogoče, opozorila na dolžnosti izpolnjevanja določb konvencije, ki zadevajo spoštovanje kulturnih dobrin. == Drugi Protokol haške konvencije == Kazniva dejanja storjena zoper kulturne dobrine v poznih 1980 in začetku leta 1990 so opozorila na pomanjkljivosti pri izvajanju Haaške konvencije. Kot rezultat pregleda je bil na diplomatski konferenci v Haagu marca 1999 sprejet Drugi protokol k Haaški konvenciji. Drugi protokol skuša vključiti izkušnje iz varovanja kulturnih dobrin v konfliktu in razvoj na področju mednarodnega humanitarnega in zakonodajnega področja varstva kulturne dobrine iz leta 1954. Temelji na določbah konvencije, ki se nanašajo na varovanje in spoštovanje kulturnih dobrin in vodenja sovražnosti s čimer zagotavlja večjo zaščito kot prej. === Izboljšana zaščita === Tretje poglavje Drugega protokola ustvarja novo kategorijo okrepljenega varstva kulturne dediščine. Da se odobri okrepljeno varstvo kulturne nepremičnine mora biti še posebej pomembna za človeštvo, uživa ustrezno pravno varstvo na nacionalni ravni in se ne uporablja za vojaške namene. Četrto poglavje dopolnjuje ureditev zavarovanja iz Haaške konvencije z zagotavljanjem dveh ravni zaščite: osnovni nivo v okviru Haaške konvencije za države pogodbenice in višjo raven varstva v okviru drugega protokola za države pogodbenice. Trenutno je le 10 kulturnih lastnosti iz 5 držav pogodbenic vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. Te so v Azerbajdžanu, Belgiji, na Cipru, v Italiji in Litvi. Novi napisi so bili načrtovani za 2014-2017, ampak do sedaj ni novih kulturnih lastnosti vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. === Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada === Člen 24 Drugega protokola določa 12-članski medvladni odbor za nadzor izvajanja drugega protokola in de facto konvencije. Njegove glavne naloge so: dodeljevanje, opustitev ali razveljavitev okrepljenega varstva, nadzor nad izvajanjem Drugega protokola in upoštevanje in razdeljevanje mednarodne pomoči in uporaba Sklada za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. === Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada=== Člen 29 Drugega protokola oblikuje sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Njegov namen je zagotoviti finančno ali drugo pomoč, za pripravljalne ali druge ukrepe, ki jih je treba sprejeti v miru. Prav tako zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi zasilnih, začasnih ali drugih ukrepov za zaščito kulturnih dobrin v času oboroženega spopada, ali za okrevanja po koncu sovražnosti. Odbor je dodelil finančno pomoč Salvadorju leta 2011 in Maliju v letu 2012. Po letu 2012 še nobena država pogodbenica ni zaprosila za mednarodno pomoč iz sklada. === Sankcije in individualna kazenska odgovornost === Četrto poglavje določa sankcije, ki se naložijo za hude kršitve v zvezi s kulturnimi dobrinami in določa pogoje, ki morajo veljati za posameznika za kazensko odgovornost. To odraža povečano prizadevanje za boj proti nekaznovanosti prek učinkovitega kazenskega pregona. Drugi protokol opredeljuje pet "resnih kršitev", za katere se uvaja individualno kazensko odgovornost. Države so dolžne sprejeti ustrezno zakonodajo za te kršitve v skladu z notranjim pravom, da zagotovijo ustrezne kazni in za določitev jurisdikcije teh kaznivih dejanj, vključno z univerzalno jurisdikcijo za tri od petih hudih kršitev.<ref>https://www.icrc.org/ihl/INTRO/590</ref> V času pisanja se še nihče ni soočil s pregonom v skladu s poglavjem Štiri. == Sklici == {{sklici}} == Reference == * [http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/konvencija-o-varstvu-kulturnih-dobrin-v-primeru-oborozenega-spopada-haaska-konvencija Zavod za varstvo kulturne dediščine] * [http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html International Council on Monuments and Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829000838/http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html |date=2005-08-29 }} &mdash; Contains the full text of the Treaty * [http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO) * [http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php Text of the Convention] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706212745/http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php |date=2010-07-06 }} at the Center for a World in Balance * [http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf "Implementing the 1954 Hague Convention and its Protocols: legal and practical implications"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518175515/http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf |date=2014-05-18 }} Patrick J Boylan, City University London, UK Feb 2006] * [http://www.asser.nl/default.aspx?site_id=9&level1=13336&level2=13374&level3=13459 "THE DESTRUCTION OF CULTURAL PROPERTY DURING ARMED CONFLICT" ASSER INSTITUTE] 16 December 2004 * U.S. Committee of the Blue Shield * [http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/400 " International Humanitarian Law - Treaties & Documents"] 2005 * [http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35744&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html " UNESCO "] == Literatura == * Patrick J. Boylan, ''Review of the Convention for the Protection of Cultural Property for the Protection in the Event of Armed Conflict (The Hague Convention of 1954)'', Pariz, UNESCO (1993), Report ref. CLT-93/WS/12. * Jiri Toman, ''La protection des biens culturels en cas de conflit armé - Commentaire de la Convention de la Haye du 14 mai 1954'', Pariz, (1994). * Fabio Maniscalco, ''Jus Praedae'', Neapelj (1999). * Fabio Maniscalco (ed.), ''Protection of Cultural Heritage in war areas'', monographic collection "Mediterraneum", vol. 2 (2002). * Fabio Maniscalco, ''World Heritage and War'' - monographic series "Mediterraneum", vol. VI, Neapelj (2007). * Nout van Woudenberg & Liesbeth Lijnzaad (ed.). ''Protecting Cultural Property in Armed Conflict - An Insight into the 1999 Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict'', publ. Martinus Nijhoff. Leiden - Boston (2010) * [http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html Peter Barenboim, Naeem Sidiqi, ''Bruges, the Bridge between Civilizations: The 75 Anniversary of the Roerich Pact'', Grid Belgium, 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510110253/http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html |date=2011-05-10 }}. ISBN 978-5-98856-114-9 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Umetnost]] [[Kategorija:Kultura]] 4h274yvolibbop48ccz3faamft01yd3 6758559 6758558 2026-09-30T05:37:06Z Shabicht 3554 6758559 wikitext text/x-wiki {{Infobox Treaty | name =Haška konvencija 1954 | long_name =Haška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada | image =Distinctive emblem for cultural property.svg | image_width =120px | caption =Znak za označevanje kulturnih dobrin v skladu s Haško konvencijo (t.i. Modri ščit). | type = | date_drafted = | date_signed =14. maj 1954 | location_signed =Haag | date_sealed = | date_effective =7. avgust 1956 | condition_effective = | date_expiration = | signatories = | parties =127 | ratifiers = | depositor =Generalni direktor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo<ref name=convention>([http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO)</ref> | language = | languages =angleščina, francoščina, ruščina in španščina | wikisource = }} '''Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada''' (kratko: '''Haška konvencija''') je prva [[mednarodna pogodba]], ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v [[Haag]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]] 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=13637&language=E&order=alpha</ref> Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]], ki je nastalo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Dva protokola h Konvenciji sta bila sklenjena. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956. Drugi protokol je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.<ref>http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/the-hague-convention/</ref> == Države pogodbenice == [[File:HagueConvention1954.svg|thumb|450px| {| |- |{{legend|#3311aa|Pogodbenice}} || {{legend|#ff1199|Države, ki so konvencijo podpisale, vendar je niso ratificirale}} |}]] Od marca 2016 je 127 držav, ki so podpisnice pogodbe, 4 druge (Andora, Irska, Filipini in Združeno kraljestvo) so jo podpisale, vendar še ne ratificirale. Trenutno so 104 države pogodbenice Prvega protokola.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=15391&language=E&order=alpha</ref> Drugi protokol ima 68 držav pogodbenic. === Slovenija === V Sloveniji velja: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/56; objava: Varstvo spomenikov, št. 29)Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/03) == Kulturne dobrine == Kulturna dobrina je izraz kulturne dediščine neke skupine ali družbe. To je odraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in se prenaša med generacijami, vključno s šegami, navadami, kraji, predmeti, umetniškimi izrazi in vrednotami. Varstvo kulturnih dobrin v času oboroženih spopadov in okupacije je zelo pomembna, saj odraža življenje, zgodovino in identiteto skupnosti, zato njeno ohranjanje pomaga pri ponovni gradnji skupnosti, ponovni vzpostavitvi svoje identitete in povezave preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega je kulturna dobrina vseh ljudi, ki prispeva h kulturne dediščine človeštva, zato je njegova izguba ali škoda take lastnine siromaši človeštvo kot celoto. == Haška konvencija == Na splošno, Haaška konvencija določa, da države pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe v času miru za varovanje kulturnih dobrin. Takšni ukrepi vključujejo pripravo zalog, pripravo za odstranjevanje premične kulturne lastnine in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin. Države pogodbenice se zavezujejo k spoštovanju kulturnih dobrin, ki se ne nahajajo le na njenem ozemlju, ampak tudi na ozemlju druge države pogodbenice. Pri tem se strinjajo, da se vzdržijo uporabe zemljišča in njegove neposredne okolice za namene, ki bi jo lahko izpostavilo uničenju ali škodi v primeru oboroženega konflikta; kot tudi da se vzdržijo kakršnih koli dejanj sovražnosti proti takemu premoženju. Konvencija zahteva tudi ustanovitev posebne enote v okviru vojaških sil, ki je odgovorna za varstvo kulturnih dobrin; za države pogodbenice za izvajanje sankcij za kršitve konvencije; in izvajati promocijo Konvencije za širšo javnost, strokovnjaki kulturne dediščine, vojaške ali agencije pregona. Uspešno izvajanje Haaške konvencije je bilo najbolje prikazano med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], kjer so mnoge članice koalicijskih sil, ki so bile bodisi stranke Konvencije ali ne, kot so ZDA, sprejele poslovnik, predvsem za "ne napadanje ciljev iz seznama" krajev, kjer je znano, da obstajajo kulturne dobrine. === Definicija kulturne dobrine === Člen 1. Za namene te konvencije izraz "kulturna lastnina" zajema, ne glede na izvor ali lastništvo: *(a) premičnine ali nepremičnine, ki so zelo pomembne za kulturno dediščino vsakega naroda, kot so arhitekturni, umetnostni ali zgodovinski spomeniki, verski ali posvetni, arheološka območja, skupine zgradb, ki so kot celote zgodovinsko ali umetnostno zanimive, umetnine, rokopisi, knjige in drugi umetnostno, zgodovinsko ali arheološko zanimivi predmeti in tudi znanstvene zbirke in pomembne zbirke knjig, arhivov ali reprodukcije prej naštetih dobrin; *(b) stavbe, katerih poglavitni in dejanski namen je, da varujejo ali razstavljajo premične kulturne dobrine, opredeljene v odstavku a), kot so muzeji, velike knjižnice, arhivska skladišča in tudi zaklonišča, namenjena zavarovanju v odstavku a) opredeljenih premičnih kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; *(c) središča, v katerih je znatno število kulturnih dobrin, ki so navedene v odstavkih a) in b), tako imenovana »spomeniška središča«. === Varovanje kulturne dobrine === Člen 3. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo že v mirnem času pripravile zavarovanje kulturnih dobrin, ki so na njihovem ozemlju, pred verjetnimi posledicami oboroženega spopada, tako da bodo sprejele vse ukrepe, ki jih imajo za nujno potrebne. === Spoštovanje kulturne dobrine === Člen 4. *1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale kulturne dobrine, tako tiste, ki so na njihovem ozemlju, kot tudi tiste na ozemlju drugih visokih pogodbenic, da ne bodo uporabljale teh dobrin in njihove najbližje okolice ali varstvenih ureditev za namene, ki bi v primeru oboroženega spopada lahko izpostavili te dobrine uničenju ali poškodovanju, in tudi, da se bodo odpovedale vsakršnim sovražnim dejanjem proti takim dobrinam. *2. Dolžnosti, opredeljene v 1. odstavku tega člena, je mogoče opustiti samo v primerih, ko to neizogibno zahteva vojna nuja. *3. Visoke pogodbenice se poleg tega zavezujejo, da bodo prepovedale, preprečevale in po potrebi ustavile vsakršno obliko kraje, ropanja ali odtujevanja kulturnih dobrin, vsako vandalsko dejanje proti omenjenim dobrinam in da ne bodo zasegale premičnih kulturnih dobrin, ki so na ozemlju druge visoke pogodbenice. *4. Vzdržale se bodo vseh nasilnih dejanj, namenjenih proti kulturnim dobrinam. *5. Posamezna visoka pogodbenica se ne more izogniti v tem členu navedenim dolžnostim do druge visoke pogodbenice z izgovorom, da ta ni sprejela varnostnih ukrepov iz 3. člena === Zasedba === 5. člen *1. Visoke pogodbenice, ki delno ali popolnoma zasedajo ozemlje druge visoke pogodbenice, so dolžne, kolikor je to mogoče, podpirati prizadevanja pristojnih državnih oblasti za zavarovanje in ohranitev kulturnih dobrin. *2. Če je za ohranitev kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju, poškodovanih zaradi vojnih operacij, potreben nujen poseg, pa pristojne državne oblasti tega niso zmožne izvesti, prevzame, kolikor je to mogoče, nujne ohranitvene ukrepe zasedbena sila, in sicer v tesnem sodelovanju s temi oblastmi. *3. Vsaka visoka pogodbenica, katere vlado štejejo člani odporniškega gibanja za svojo zakonito vlado, jih bo, če je to le mogoče, opozorila na dolžnosti izpolnjevanja določb konvencije, ki zadevajo spoštovanje kulturnih dobrin. == Drugi Protokol haške konvencije == Kazniva dejanja storjena zoper kulturne dobrine v poznih 1980 in začetku leta 1990 so opozorila na pomanjkljivosti pri izvajanju Haaške konvencije. Kot rezultat pregleda je bil na diplomatski konferenci v Haagu marca 1999 sprejet Drugi protokol k Haaški konvenciji. Drugi protokol skuša vključiti izkušnje iz varovanja kulturnih dobrin v konfliktu in razvoj na področju mednarodnega humanitarnega in zakonodajnega področja varstva kulturne dobrine iz leta 1954. Temelji na določbah konvencije, ki se nanašajo na varovanje in spoštovanje kulturnih dobrin in vodenja sovražnosti s čimer zagotavlja večjo zaščito kot prej. === Izboljšana zaščita === Tretje poglavje Drugega protokola ustvarja novo kategorijo okrepljenega varstva kulturne dediščine. Da se odobri okrepljeno varstvo kulturne nepremičnine mora biti še posebej pomembna za človeštvo, uživa ustrezno pravno varstvo na nacionalni ravni in se ne uporablja za vojaške namene. Četrto poglavje dopolnjuje ureditev zavarovanja iz Haaške konvencije z zagotavljanjem dveh ravni zaščite: osnovni nivo v okviru Haaške konvencije za države pogodbenice in višjo raven varstva v okviru drugega protokola za države pogodbenice. Trenutno je le 10 kulturnih lastnosti iz 5 držav pogodbenic vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. Te so v Azerbajdžanu, Belgiji, na Cipru, v Italiji in Litvi. Novi napisi so bili načrtovani za 2014-2017, ampak do sedaj ni novih kulturnih lastnosti vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. === Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada === Člen 24 Drugega protokola določa 12-članski medvladni odbor za nadzor izvajanja drugega protokola in de facto konvencije. Njegove glavne naloge so: dodeljevanje, opustitev ali razveljavitev okrepljenega varstva, nadzor nad izvajanjem Drugega protokola in upoštevanje in razdeljevanje mednarodne pomoči in uporaba Sklada za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. === Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada=== Člen 29 Drugega protokola oblikuje sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Njegov namen je zagotoviti finančno ali drugo pomoč, za pripravljalne ali druge ukrepe, ki jih je treba sprejeti v miru. Prav tako zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi zasilnih, začasnih ali drugih ukrepov za zaščito kulturnih dobrin v času oboroženega spopada, ali za okrevanja po koncu sovražnosti. Odbor je dodelil finančno pomoč Salvadorju leta 2011 in Maliju v letu 2012. Po letu 2012 še nobena država pogodbenica ni zaprosila za mednarodno pomoč iz sklada. === Sankcije in individualna kazenska odgovornost === Četrto poglavje določa sankcije, ki se naložijo za hude kršitve v zvezi s kulturnimi dobrinami in določa pogoje, ki morajo veljati za posameznika za kazensko odgovornost. To odraža povečano prizadevanje za boj proti nekaznovanosti prek učinkovitega kazenskega pregona. Drugi protokol opredeljuje pet "resnih kršitev", za katere se uvaja individualno kazensko odgovornost. Države so dolžne sprejeti ustrezno zakonodajo za te kršitve v skladu z notranjim pravom, da zagotovijo ustrezne kazni in za določitev jurisdikcije teh kaznivih dejanj, vključno z univerzalno jurisdikcijo za tri od petih hudih kršitev.<ref>https://www.icrc.org/ihl/INTRO/590</ref> V času pisanja se še nihče ni soočil s pregonom v skladu s poglavjem Štiri. == Sklici == {{sklici}} == Reference == * [http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/konvencija-o-varstvu-kulturnih-dobrin-v-primeru-oborozenega-spopada-haaska-konvencija Zavod za varstvo kulturne dediščine] * [http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html International Council on Monuments and Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829000838/http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html |date=2005-08-29 }} &mdash; Contains the full text of the Treaty * [http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO) * [http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php Text of the Convention] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706212745/http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php |date=2010-07-06 }} at the Center for a World in Balance * [http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf "Implementing the 1954 Hague Convention and its Protocols: legal and practical implications"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518175515/http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf |date=2014-05-18 }} Patrick J Boylan, City University London, UK Feb 2006] * [http://www.asser.nl/default.aspx?site_id=9&level1=13336&level2=13374&level3=13459 "THE DESTRUCTION OF CULTURAL PROPERTY DURING ARMED CONFLICT" ASSER INSTITUTE] 16 December 2004 * U.S. Committee of the Blue Shield * [http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/400 " International Humanitarian Law - Treaties & Documents"] 2005 * [http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35744&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html " UNESCO "] == Literatura == * Patrick J. Boylan, ''Review of the Convention for the Protection of Cultural Property for the Protection in the Event of Armed Conflict (The Hague Convention of 1954)'', Pariz, UNESCO (1993), Report ref. CLT-93/WS/12. * Jiri Toman, ''La protection des biens culturels en cas de conflit armé - Commentaire de la Convention de la Haye du 14 mai 1954'', Pariz, (1994). * Fabio Maniscalco, ''Jus Praedae'', Neapelj (1999). * Fabio Maniscalco (ed.), ''Protection of Cultural Heritage in war areas'', monographic collection "Mediterraneum", vol. 2 (2002). * Fabio Maniscalco, ''World Heritage and War'' - monographic series "Mediterraneum", vol. VI, Neapelj (2007). * Nout van Woudenberg & Liesbeth Lijnzaad (ed.). ''Protecting Cultural Property in Armed Conflict - An Insight into the 1999 Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict'', publ. Martinus Nijhoff. Leiden - Boston (2010) * [http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html Peter Barenboim, Naeem Sidiqi, ''Bruges, the Bridge between Civilizations: The 75 Anniversary of the Roerich Pact'', Grid Belgium, 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510110253/http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html |date=2011-05-10 }}. ISBN 978-5-98856-114-9 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Umetnost]] [[Kategorija:Kultura]] ofrpyl1csw4zqnsjrzublxqdq55j5a9 6758562 6758559 2026-09-30T05:38:58Z Shabicht 3554 /* Literatura */ 6758562 wikitext text/x-wiki {{Infobox Treaty | name =Haška konvencija 1954 | long_name =Haška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada | image =Distinctive emblem for cultural property.svg | image_width =120px | caption =Znak za označevanje kulturnih dobrin v skladu s Haško konvencijo (t.i. Modri ščit). | type = | date_drafted = | date_signed =14. maj 1954 | location_signed =Haag | date_sealed = | date_effective =7. avgust 1956 | condition_effective = | date_expiration = | signatories = | parties =127 | ratifiers = | depositor =Generalni direktor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo<ref name=convention>([http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO)</ref> | language = | languages =angleščina, francoščina, ruščina in španščina | wikisource = }} '''Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada''' (kratko: '''Haška konvencija''') je prva [[mednarodna pogodba]], ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v [[Haag]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]] 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=13637&language=E&order=alpha</ref> Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]], ki je nastalo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. Dva protokola h Konvenciji sta bila sklenjena. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956. Drugi protokol je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.<ref>http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/the-hague-convention/</ref> == Države pogodbenice == [[File:HagueConvention1954.svg|thumb|450px| {| |- |{{legend|#3311aa|Pogodbenice}} || {{legend|#ff1199|Države, ki so konvencijo podpisale, vendar je niso ratificirale}} |}]] Od marca 2016 je 127 držav, ki so podpisnice pogodbe, 4 druge (Andora, Irska, Filipini in Združeno kraljestvo) so jo podpisale, vendar še ne ratificirale. Trenutno so 104 države pogodbenice Prvega protokola.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=15391&language=E&order=alpha</ref> Drugi protokol ima 68 držav pogodbenic. === Slovenija === V Sloveniji velja: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/56; objava: Varstvo spomenikov, št. 29)Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/03) == Kulturne dobrine == Kulturna dobrina je izraz kulturne dediščine neke skupine ali družbe. To je odraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in se prenaša med generacijami, vključno s šegami, navadami, kraji, predmeti, umetniškimi izrazi in vrednotami. Varstvo kulturnih dobrin v času oboroženih spopadov in okupacije je zelo pomembna, saj odraža življenje, zgodovino in identiteto skupnosti, zato njeno ohranjanje pomaga pri ponovni gradnji skupnosti, ponovni vzpostavitvi svoje identitete in povezave preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega je kulturna dobrina vseh ljudi, ki prispeva h kulturne dediščine človeštva, zato je njegova izguba ali škoda take lastnine siromaši človeštvo kot celoto. == Haška konvencija == Na splošno, Haaška konvencija določa, da države pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe v času miru za varovanje kulturnih dobrin. Takšni ukrepi vključujejo pripravo zalog, pripravo za odstranjevanje premične kulturne lastnine in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin. Države pogodbenice se zavezujejo k spoštovanju kulturnih dobrin, ki se ne nahajajo le na njenem ozemlju, ampak tudi na ozemlju druge države pogodbenice. Pri tem se strinjajo, da se vzdržijo uporabe zemljišča in njegove neposredne okolice za namene, ki bi jo lahko izpostavilo uničenju ali škodi v primeru oboroženega konflikta; kot tudi da se vzdržijo kakršnih koli dejanj sovražnosti proti takemu premoženju. Konvencija zahteva tudi ustanovitev posebne enote v okviru vojaških sil, ki je odgovorna za varstvo kulturnih dobrin; za države pogodbenice za izvajanje sankcij za kršitve konvencije; in izvajati promocijo Konvencije za širšo javnost, strokovnjaki kulturne dediščine, vojaške ali agencije pregona. Uspešno izvajanje Haaške konvencije je bilo najbolje prikazano med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], kjer so mnoge članice koalicijskih sil, ki so bile bodisi stranke Konvencije ali ne, kot so ZDA, sprejele poslovnik, predvsem za "ne napadanje ciljev iz seznama" krajev, kjer je znano, da obstajajo kulturne dobrine. === Definicija kulturne dobrine === Člen 1. Za namene te konvencije izraz "kulturna lastnina" zajema, ne glede na izvor ali lastništvo: *(a) premičnine ali nepremičnine, ki so zelo pomembne za kulturno dediščino vsakega naroda, kot so arhitekturni, umetnostni ali zgodovinski spomeniki, verski ali posvetni, arheološka območja, skupine zgradb, ki so kot celote zgodovinsko ali umetnostno zanimive, umetnine, rokopisi, knjige in drugi umetnostno, zgodovinsko ali arheološko zanimivi predmeti in tudi znanstvene zbirke in pomembne zbirke knjig, arhivov ali reprodukcije prej naštetih dobrin; *(b) stavbe, katerih poglavitni in dejanski namen je, da varujejo ali razstavljajo premične kulturne dobrine, opredeljene v odstavku a), kot so muzeji, velike knjižnice, arhivska skladišča in tudi zaklonišča, namenjena zavarovanju v odstavku a) opredeljenih premičnih kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; *(c) središča, v katerih je znatno število kulturnih dobrin, ki so navedene v odstavkih a) in b), tako imenovana »spomeniška središča«. === Varovanje kulturne dobrine === Člen 3. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo že v mirnem času pripravile zavarovanje kulturnih dobrin, ki so na njihovem ozemlju, pred verjetnimi posledicami oboroženega spopada, tako da bodo sprejele vse ukrepe, ki jih imajo za nujno potrebne. === Spoštovanje kulturne dobrine === Člen 4. *1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale kulturne dobrine, tako tiste, ki so na njihovem ozemlju, kot tudi tiste na ozemlju drugih visokih pogodbenic, da ne bodo uporabljale teh dobrin in njihove najbližje okolice ali varstvenih ureditev za namene, ki bi v primeru oboroženega spopada lahko izpostavili te dobrine uničenju ali poškodovanju, in tudi, da se bodo odpovedale vsakršnim sovražnim dejanjem proti takim dobrinam. *2. Dolžnosti, opredeljene v 1. odstavku tega člena, je mogoče opustiti samo v primerih, ko to neizogibno zahteva vojna nuja. *3. Visoke pogodbenice se poleg tega zavezujejo, da bodo prepovedale, preprečevale in po potrebi ustavile vsakršno obliko kraje, ropanja ali odtujevanja kulturnih dobrin, vsako vandalsko dejanje proti omenjenim dobrinam in da ne bodo zasegale premičnih kulturnih dobrin, ki so na ozemlju druge visoke pogodbenice. *4. Vzdržale se bodo vseh nasilnih dejanj, namenjenih proti kulturnim dobrinam. *5. Posamezna visoka pogodbenica se ne more izogniti v tem členu navedenim dolžnostim do druge visoke pogodbenice z izgovorom, da ta ni sprejela varnostnih ukrepov iz 3. člena === Zasedba === 5. člen *1. Visoke pogodbenice, ki delno ali popolnoma zasedajo ozemlje druge visoke pogodbenice, so dolžne, kolikor je to mogoče, podpirati prizadevanja pristojnih državnih oblasti za zavarovanje in ohranitev kulturnih dobrin. *2. Če je za ohranitev kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju, poškodovanih zaradi vojnih operacij, potreben nujen poseg, pa pristojne državne oblasti tega niso zmožne izvesti, prevzame, kolikor je to mogoče, nujne ohranitvene ukrepe zasedbena sila, in sicer v tesnem sodelovanju s temi oblastmi. *3. Vsaka visoka pogodbenica, katere vlado štejejo člani odporniškega gibanja za svojo zakonito vlado, jih bo, če je to le mogoče, opozorila na dolžnosti izpolnjevanja določb konvencije, ki zadevajo spoštovanje kulturnih dobrin. == Drugi Protokol haške konvencije == Kazniva dejanja storjena zoper kulturne dobrine v poznih 1980 in začetku leta 1990 so opozorila na pomanjkljivosti pri izvajanju Haaške konvencije. Kot rezultat pregleda je bil na diplomatski konferenci v Haagu marca 1999 sprejet Drugi protokol k Haaški konvenciji. Drugi protokol skuša vključiti izkušnje iz varovanja kulturnih dobrin v konfliktu in razvoj na področju mednarodnega humanitarnega in zakonodajnega področja varstva kulturne dobrine iz leta 1954. Temelji na določbah konvencije, ki se nanašajo na varovanje in spoštovanje kulturnih dobrin in vodenja sovražnosti s čimer zagotavlja večjo zaščito kot prej. === Izboljšana zaščita === Tretje poglavje Drugega protokola ustvarja novo kategorijo okrepljenega varstva kulturne dediščine. Da se odobri okrepljeno varstvo kulturne nepremičnine mora biti še posebej pomembna za človeštvo, uživa ustrezno pravno varstvo na nacionalni ravni in se ne uporablja za vojaške namene. Četrto poglavje dopolnjuje ureditev zavarovanja iz Haaške konvencije z zagotavljanjem dveh ravni zaščite: osnovni nivo v okviru Haaške konvencije za države pogodbenice in višjo raven varstva v okviru drugega protokola za države pogodbenice. Trenutno je le 10 kulturnih lastnosti iz 5 držav pogodbenic vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. Te so v Azerbajdžanu, Belgiji, na Cipru, v Italiji in Litvi. Novi napisi so bili načrtovani za 2014-2017, ampak do sedaj ni novih kulturnih lastnosti vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. === Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada === Člen 24 Drugega protokola določa 12-članski medvladni odbor za nadzor izvajanja drugega protokola in de facto konvencije. Njegove glavne naloge so: dodeljevanje, opustitev ali razveljavitev okrepljenega varstva, nadzor nad izvajanjem Drugega protokola in upoštevanje in razdeljevanje mednarodne pomoči in uporaba Sklada za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. === Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada=== Člen 29 Drugega protokola oblikuje sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Njegov namen je zagotoviti finančno ali drugo pomoč, za pripravljalne ali druge ukrepe, ki jih je treba sprejeti v miru. Prav tako zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi zasilnih, začasnih ali drugih ukrepov za zaščito kulturnih dobrin v času oboroženega spopada, ali za okrevanja po koncu sovražnosti. Odbor je dodelil finančno pomoč Salvadorju leta 2011 in Maliju v letu 2012. Po letu 2012 še nobena država pogodbenica ni zaprosila za mednarodno pomoč iz sklada. === Sankcije in individualna kazenska odgovornost === Četrto poglavje določa sankcije, ki se naložijo za hude kršitve v zvezi s kulturnimi dobrinami in določa pogoje, ki morajo veljati za posameznika za kazensko odgovornost. To odraža povečano prizadevanje za boj proti nekaznovanosti prek učinkovitega kazenskega pregona. Drugi protokol opredeljuje pet "resnih kršitev", za katere se uvaja individualno kazensko odgovornost. Države so dolžne sprejeti ustrezno zakonodajo za te kršitve v skladu z notranjim pravom, da zagotovijo ustrezne kazni in za določitev jurisdikcije teh kaznivih dejanj, vključno z univerzalno jurisdikcijo za tri od petih hudih kršitev.<ref>https://www.icrc.org/ihl/INTRO/590</ref> V času pisanja se še nihče ni soočil s pregonom v skladu s poglavjem Štiri. == Sklici == {{sklici}} == Reference == * [http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/konvencija-o-varstvu-kulturnih-dobrin-v-primeru-oborozenega-spopada-haaska-konvencija Zavod za varstvo kulturne dediščine] * [http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html International Council on Monuments and Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829000838/http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html |date=2005-08-29 }} &mdash; Contains the full text of the Treaty * [http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO) * [http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php Text of the Convention] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706212745/http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php |date=2010-07-06 }} at the Center for a World in Balance * [http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf "Implementing the 1954 Hague Convention and its Protocols: legal and practical implications"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518175515/http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf |date=2014-05-18 }} Patrick J Boylan, City University London, UK Feb 2006] * [http://www.asser.nl/default.aspx?site_id=9&level1=13336&level2=13374&level3=13459 "THE DESTRUCTION OF CULTURAL PROPERTY DURING ARMED CONFLICT" ASSER INSTITUTE] 16 December 2004 * U.S. Committee of the Blue Shield * [http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/400 " International Humanitarian Law - Treaties & Documents"] 2005 * [http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35744&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html " UNESCO "] == Literatura == * Patrick J. Boylan, ''Review of the Convention for the Protection of Cultural Property for the Protection in the Event of Armed Conflict (The Hague Convention of 1954)'', Pariz, UNESCO (1993), Report ref. CLT-93/WS/12. * Jiri Toman, ''La protection des biens culturels en cas de conflit armé - Commentaire de la Convention de la Haye du 14 mai 1954'', Pariz, (1994). * Fabio Maniscalco, ''Jus Praedae'', Neapelj (1999). * Fabio Maniscalco (ed.), ''Protection of Cultural Heritage in war areas'', monographic collection "Mediterraneum", vol. 2 (2002). * Fabio Maniscalco, ''World Heritage and War'' - monographic series "Mediterraneum", vol. VI, Neapelj (2007). * Nout van Woudenberg & Liesbeth Lijnzaad (ed.). ''Protecting Cultural Property in Armed Conflict - An Insight into the 1999 Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict'', publ. Martinus Nijhoff. Leiden - Boston (2010) * [http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html Peter Barenboim, Naeem Sidiqi, ''Bruges, the Bridge between Civilizations: The 75 Anniversary of the Roerich Pact'', Grid Belgium, 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510110253/http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html |date=2011-05-10 }}. ISBN 978-5-98856-114-9 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] axicufj2re4xeggkrrm2hjgt9qr4vkb 6758564 6758562 2026-09-30T05:41:31Z Shabicht 3554 6758564 wikitext text/x-wiki {{Infobox Treaty | name =Haška konvencija 1954 | long_name =Haška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada | image =Distinctive emblem for cultural property.svg | image_width =120px | caption =Znak za označevanje kulturnih dobrin v skladu s Haško konvencijo (t.i. Modri ščit). | type = | date_drafted = | date_signed =14. maj 1954 | location_signed =Haag | date_sealed = | date_effective =7. avgust 1956 | condition_effective = | date_expiration = | signatories = | parties =127 | ratifiers = | depositor =Generalni direktor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo<ref name=convention>([http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO)</ref> | language = | languages =angleščina, francoščina, ruščina in španščina | wikisource = }} '''Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada''' (kratko: '''Haška konvencija''') je prva [[mednarodna pogodba]], ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v [[Haag]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]] 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=13637&language=E&order=alpha</ref> Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]], ki je nastalo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. K konvenciji sta bila doslej sklenjena še dva protokola. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956, drugi pa je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.<ref>http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/the-hague-convention/</ref> == Države pogodbenice == [[File:HagueConvention1954.svg|thumb|450px| {| |- |{{legend|#3311aa|Pogodbenice}} || {{legend|#ff1199|Države, ki so konvencijo podpisale, vendar je niso ratificirale}} |}]] Od marca 2016 je 127 držav, ki so podpisnice pogodbe, 4 druge (Andora, Irska, Filipini in Združeno kraljestvo) so jo podpisale, vendar še ne ratificirale. Trenutno so 104 države pogodbenice Prvega protokola.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=15391&language=E&order=alpha</ref> Drugi protokol ima 68 držav pogodbenic. === Slovenija === V Sloveniji velja: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/56; objava: Varstvo spomenikov, št. 29)Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/03) == Kulturne dobrine == Kulturna dobrina je izraz kulturne dediščine neke skupine ali družbe. To je odraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in se prenaša med generacijami, vključno s šegami, navadami, kraji, predmeti, umetniškimi izrazi in vrednotami. Varstvo kulturnih dobrin v času oboroženih spopadov in okupacije je zelo pomembna, saj odraža življenje, zgodovino in identiteto skupnosti, zato njeno ohranjanje pomaga pri ponovni gradnji skupnosti, ponovni vzpostavitvi svoje identitete in povezave preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega je kulturna dobrina vseh ljudi, ki prispeva h kulturne dediščine človeštva, zato je njegova izguba ali škoda take lastnine siromaši človeštvo kot celoto. == Haška konvencija == Na splošno, Haaška konvencija določa, da države pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe v času miru za varovanje kulturnih dobrin. Takšni ukrepi vključujejo pripravo zalog, pripravo za odstranjevanje premične kulturne lastnine in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin. Države pogodbenice se zavezujejo k spoštovanju kulturnih dobrin, ki se ne nahajajo le na njenem ozemlju, ampak tudi na ozemlju druge države pogodbenice. Pri tem se strinjajo, da se vzdržijo uporabe zemljišča in njegove neposredne okolice za namene, ki bi jo lahko izpostavilo uničenju ali škodi v primeru oboroženega konflikta; kot tudi da se vzdržijo kakršnih koli dejanj sovražnosti proti takemu premoženju. Konvencija zahteva tudi ustanovitev posebne enote v okviru vojaških sil, ki je odgovorna za varstvo kulturnih dobrin; za države pogodbenice za izvajanje sankcij za kršitve konvencije; in izvajati promocijo Konvencije za širšo javnost, strokovnjaki kulturne dediščine, vojaške ali agencije pregona. Uspešno izvajanje Haaške konvencije je bilo najbolje prikazano med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], kjer so mnoge članice koalicijskih sil, ki so bile bodisi stranke Konvencije ali ne, kot so ZDA, sprejele poslovnik, predvsem za "ne napadanje ciljev iz seznama" krajev, kjer je znano, da obstajajo kulturne dobrine. === Definicija kulturne dobrine === Člen 1. Za namene te konvencije izraz "kulturna lastnina" zajema, ne glede na izvor ali lastništvo: *(a) premičnine ali nepremičnine, ki so zelo pomembne za kulturno dediščino vsakega naroda, kot so arhitekturni, umetnostni ali zgodovinski spomeniki, verski ali posvetni, arheološka območja, skupine zgradb, ki so kot celote zgodovinsko ali umetnostno zanimive, umetnine, rokopisi, knjige in drugi umetnostno, zgodovinsko ali arheološko zanimivi predmeti in tudi znanstvene zbirke in pomembne zbirke knjig, arhivov ali reprodukcije prej naštetih dobrin; *(b) stavbe, katerih poglavitni in dejanski namen je, da varujejo ali razstavljajo premične kulturne dobrine, opredeljene v odstavku a), kot so muzeji, velike knjižnice, arhivska skladišča in tudi zaklonišča, namenjena zavarovanju v odstavku a) opredeljenih premičnih kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; *(c) središča, v katerih je znatno število kulturnih dobrin, ki so navedene v odstavkih a) in b), tako imenovana »spomeniška središča«. === Varovanje kulturne dobrine === Člen 3. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo že v mirnem času pripravile zavarovanje kulturnih dobrin, ki so na njihovem ozemlju, pred verjetnimi posledicami oboroženega spopada, tako da bodo sprejele vse ukrepe, ki jih imajo za nujno potrebne. === Spoštovanje kulturne dobrine === Člen 4. *1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale kulturne dobrine, tako tiste, ki so na njihovem ozemlju, kot tudi tiste na ozemlju drugih visokih pogodbenic, da ne bodo uporabljale teh dobrin in njihove najbližje okolice ali varstvenih ureditev za namene, ki bi v primeru oboroženega spopada lahko izpostavili te dobrine uničenju ali poškodovanju, in tudi, da se bodo odpovedale vsakršnim sovražnim dejanjem proti takim dobrinam. *2. Dolžnosti, opredeljene v 1. odstavku tega člena, je mogoče opustiti samo v primerih, ko to neizogibno zahteva vojna nuja. *3. Visoke pogodbenice se poleg tega zavezujejo, da bodo prepovedale, preprečevale in po potrebi ustavile vsakršno obliko kraje, ropanja ali odtujevanja kulturnih dobrin, vsako vandalsko dejanje proti omenjenim dobrinam in da ne bodo zasegale premičnih kulturnih dobrin, ki so na ozemlju druge visoke pogodbenice. *4. Vzdržale se bodo vseh nasilnih dejanj, namenjenih proti kulturnim dobrinam. *5. Posamezna visoka pogodbenica se ne more izogniti v tem členu navedenim dolžnostim do druge visoke pogodbenice z izgovorom, da ta ni sprejela varnostnih ukrepov iz 3. člena === Zasedba === 5. člen *1. Visoke pogodbenice, ki delno ali popolnoma zasedajo ozemlje druge visoke pogodbenice, so dolžne, kolikor je to mogoče, podpirati prizadevanja pristojnih državnih oblasti za zavarovanje in ohranitev kulturnih dobrin. *2. Če je za ohranitev kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju, poškodovanih zaradi vojnih operacij, potreben nujen poseg, pa pristojne državne oblasti tega niso zmožne izvesti, prevzame, kolikor je to mogoče, nujne ohranitvene ukrepe zasedbena sila, in sicer v tesnem sodelovanju s temi oblastmi. *3. Vsaka visoka pogodbenica, katere vlado štejejo člani odporniškega gibanja za svojo zakonito vlado, jih bo, če je to le mogoče, opozorila na dolžnosti izpolnjevanja določb konvencije, ki zadevajo spoštovanje kulturnih dobrin. == Drugi Protokol haške konvencije == Kazniva dejanja storjena zoper kulturne dobrine v poznih 1980 in začetku leta 1990 so opozorila na pomanjkljivosti pri izvajanju Haaške konvencije. Kot rezultat pregleda je bil na diplomatski konferenci v Haagu marca 1999 sprejet Drugi protokol k Haaški konvenciji. Drugi protokol skuša vključiti izkušnje iz varovanja kulturnih dobrin v konfliktu in razvoj na področju mednarodnega humanitarnega in zakonodajnega področja varstva kulturne dobrine iz leta 1954. Temelji na določbah konvencije, ki se nanašajo na varovanje in spoštovanje kulturnih dobrin in vodenja sovražnosti s čimer zagotavlja večjo zaščito kot prej. === Izboljšana zaščita === Tretje poglavje Drugega protokola ustvarja novo kategorijo okrepljenega varstva kulturne dediščine. Da se odobri okrepljeno varstvo kulturne nepremičnine mora biti še posebej pomembna za človeštvo, uživa ustrezno pravno varstvo na nacionalni ravni in se ne uporablja za vojaške namene. Četrto poglavje dopolnjuje ureditev zavarovanja iz Haaške konvencije z zagotavljanjem dveh ravni zaščite: osnovni nivo v okviru Haaške konvencije za države pogodbenice in višjo raven varstva v okviru drugega protokola za države pogodbenice. Trenutno je le 10 kulturnih lastnosti iz 5 držav pogodbenic vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. Te so v Azerbajdžanu, Belgiji, na Cipru, v Italiji in Litvi. Novi napisi so bili načrtovani za 2014-2017, ampak do sedaj ni novih kulturnih lastnosti vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. === Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada === Člen 24 Drugega protokola določa 12-članski medvladni odbor za nadzor izvajanja drugega protokola in de facto konvencije. Njegove glavne naloge so: dodeljevanje, opustitev ali razveljavitev okrepljenega varstva, nadzor nad izvajanjem Drugega protokola in upoštevanje in razdeljevanje mednarodne pomoči in uporaba Sklada za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. === Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada=== Člen 29 Drugega protokola oblikuje sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Njegov namen je zagotoviti finančno ali drugo pomoč, za pripravljalne ali druge ukrepe, ki jih je treba sprejeti v miru. Prav tako zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi zasilnih, začasnih ali drugih ukrepov za zaščito kulturnih dobrin v času oboroženega spopada, ali za okrevanja po koncu sovražnosti. Odbor je dodelil finančno pomoč Salvadorju leta 2011 in Maliju v letu 2012. Po letu 2012 še nobena država pogodbenica ni zaprosila za mednarodno pomoč iz sklada. === Sankcije in individualna kazenska odgovornost === Četrto poglavje določa sankcije, ki se naložijo za hude kršitve v zvezi s kulturnimi dobrinami in določa pogoje, ki morajo veljati za posameznika za kazensko odgovornost. To odraža povečano prizadevanje za boj proti nekaznovanosti prek učinkovitega kazenskega pregona. Drugi protokol opredeljuje pet "resnih kršitev", za katere se uvaja individualno kazensko odgovornost. Države so dolžne sprejeti ustrezno zakonodajo za te kršitve v skladu z notranjim pravom, da zagotovijo ustrezne kazni in za določitev jurisdikcije teh kaznivih dejanj, vključno z univerzalno jurisdikcijo za tri od petih hudih kršitev.<ref>https://www.icrc.org/ihl/INTRO/590</ref> V času pisanja se še nihče ni soočil s pregonom v skladu s poglavjem Štiri. == Sklici == {{sklici}} == Reference == * [http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/konvencija-o-varstvu-kulturnih-dobrin-v-primeru-oborozenega-spopada-haaska-konvencija Zavod za varstvo kulturne dediščine] * [http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html International Council on Monuments and Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829000838/http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html |date=2005-08-29 }} &mdash; Contains the full text of the Treaty * [http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO) * [http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php Text of the Convention] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706212745/http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php |date=2010-07-06 }} at the Center for a World in Balance * [http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf "Implementing the 1954 Hague Convention and its Protocols: legal and practical implications"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518175515/http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf |date=2014-05-18 }} Patrick J Boylan, City University London, UK Feb 2006] * [http://www.asser.nl/default.aspx?site_id=9&level1=13336&level2=13374&level3=13459 "THE DESTRUCTION OF CULTURAL PROPERTY DURING ARMED CONFLICT" ASSER INSTITUTE] 16 December 2004 * U.S. Committee of the Blue Shield * [http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/400 " International Humanitarian Law - Treaties & Documents"] 2005 * [http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35744&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html " UNESCO "] == Literatura == * Patrick J. Boylan, ''Review of the Convention for the Protection of Cultural Property for the Protection in the Event of Armed Conflict (The Hague Convention of 1954)'', Pariz, UNESCO (1993), Report ref. CLT-93/WS/12. * Jiri Toman, ''La protection des biens culturels en cas de conflit armé - Commentaire de la Convention de la Haye du 14 mai 1954'', Pariz, (1994). * Fabio Maniscalco, ''Jus Praedae'', Neapelj (1999). * Fabio Maniscalco (ed.), ''Protection of Cultural Heritage in war areas'', monographic collection "Mediterraneum", vol. 2 (2002). * Fabio Maniscalco, ''World Heritage and War'' - monographic series "Mediterraneum", vol. VI, Neapelj (2007). * Nout van Woudenberg & Liesbeth Lijnzaad (ed.). ''Protecting Cultural Property in Armed Conflict - An Insight into the 1999 Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict'', publ. Martinus Nijhoff. Leiden - Boston (2010) * [http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html Peter Barenboim, Naeem Sidiqi, ''Bruges, the Bridge between Civilizations: The 75 Anniversary of the Roerich Pact'', Grid Belgium, 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510110253/http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html |date=2011-05-10 }}. ISBN 978-5-98856-114-9 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] crx0zu4x5px2tk0gzo6wrpjuta7cbe5 6758565 6758564 2026-09-30T05:42:51Z Shabicht 3554 6758565 wikitext text/x-wiki {{Infobox Treaty | name =Haška konvencija 1954 | long_name =Haška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada | image =Distinctive emblem for cultural property.svg | image_width =120px | caption =Znak za označevanje kulturnih dobrin v skladu s Haško konvencijo (t.i. Modri ščit). | type = | date_drafted = | date_signed =14. maj 1954 | location_signed =Haag | date_sealed = | date_effective =7. avgust 1956 | condition_effective = | date_expiration = | signatories = | parties = | ratifiers =127 držav podpisnic | depositor =Generalni direktor Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo<ref name=convention>([http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO)</ref> | language = | languages =angleščina, francoščina, ruščina in španščina | wikisource = }} '''Haaška konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada''' (kratko: '''Haška konvencija''') je prva [[mednarodna pogodba]], ki se osredotoča izključno na varstvo kulturnih dobrin v oboroženih spopadih. Podpisana je bila v [[Haag]]u na [[Nizozemska|Nizozemskem]] 14. maja 1954 in je začela veljati 7. avgusta 1956. Do marca 2016 jo je ratificiralo 127 držav.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=13637&language=E&order=alpha</ref> Haaška konvencija je bila sprejeta v luči hudega uničenja [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]], ki je nastalo med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]]. K konvenciji sta bila doslej sklenjena še dva protokola. Prvi protokol je bil uveden 14. maja 1954 in je začel veljati 7. avgusta 1956, drugi pa je bil uveden 26. marca 1999 in je začel veljati 9. marca 2004. Haaška konvencija zajema nepremično in premično kulturno dediščino, vključno spomenike, umetnost, arheološka najdišča, znanstvene zbirke, rokopise, knjige in druge predmete umetniškega, zgodovinskega ali arheološkega pomena, da se zagotovi kulturno zapuščino in posledično kulturno last narodov, skupin in različnih članov družbe po vsem svetu, ki se soočajo z oboroženim spopadom.<ref>http://www.unesco.org/new/en/culture/themes/armed-conflict-and-heritage/the-hague-convention/</ref> == Države pogodbenice == [[File:HagueConvention1954.svg|thumb|450px| {| |- |{{legend|#3311aa|Pogodbenice}} || {{legend|#ff1199|Države, ki so konvencijo podpisale, vendar je niso ratificirale}} |}]] Od marca 2016 je 127 držav, ki so podpisnice pogodbe, 4 druge (Andora, Irska, Filipini in Združeno kraljestvo) so jo podpisale, vendar še ne ratificirale. Trenutno so 104 države pogodbenice Prvega protokola.<ref>http://www.unesco.org/eri/la/convention.asp?KO=15391&language=E&order=alpha</ref> Drugi protokol ima 68 držav pogodbenic. === Slovenija === V Sloveniji velja: Konvencija o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Haaška konvencija), s Pravilnikom za njeno izvrševanje in protokolom (Uradni list FLRJ - Mednarodne pogodbe, št. 4/56; objava: Varstvo spomenikov, št. 29)Zakon o ratifikaciji Drugega protokola k Haaški konvenciji iz leta 1954 o varstvu kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 22/03) == Kulturne dobrine == Kulturna dobrina je izraz kulturne dediščine neke skupine ali družbe. To je odraz načina življenja, ki ga je skupnost razvila in se prenaša med generacijami, vključno s šegami, navadami, kraji, predmeti, umetniškimi izrazi in vrednotami. Varstvo kulturnih dobrin v času oboroženih spopadov in okupacije je zelo pomembna, saj odraža življenje, zgodovino in identiteto skupnosti, zato njeno ohranjanje pomaga pri ponovni gradnji skupnosti, ponovni vzpostavitvi svoje identitete in povezave preteklosti s sedanjostjo in prihodnostjo. Poleg tega je kulturna dobrina vseh ljudi, ki prispeva h kulturne dediščine človeštva, zato je njegova izguba ali škoda take lastnine siromaši človeštvo kot celoto. == Haška konvencija == Na splošno, Haaška konvencija določa, da države pogodbenice sprejmejo zaščitne ukrepe v času miru za varovanje kulturnih dobrin. Takšni ukrepi vključujejo pripravo zalog, pripravo za odstranjevanje premične kulturne lastnine in določitev pristojnih organov, odgovornih za varovanje kulturnih dobrin. Države pogodbenice se zavezujejo k spoštovanju kulturnih dobrin, ki se ne nahajajo le na njenem ozemlju, ampak tudi na ozemlju druge države pogodbenice. Pri tem se strinjajo, da se vzdržijo uporabe zemljišča in njegove neposredne okolice za namene, ki bi jo lahko izpostavilo uničenju ali škodi v primeru oboroženega konflikta; kot tudi da se vzdržijo kakršnih koli dejanj sovražnosti proti takemu premoženju. Konvencija zahteva tudi ustanovitev posebne enote v okviru vojaških sil, ki je odgovorna za varstvo kulturnih dobrin; za države pogodbenice za izvajanje sankcij za kršitve konvencije; in izvajati promocijo Konvencije za širšo javnost, strokovnjaki kulturne dediščine, vojaške ali agencije pregona. Uspešno izvajanje Haaške konvencije je bilo najbolje prikazano med [[Zalivska vojna|zalivsko vojno]], kjer so mnoge članice koalicijskih sil, ki so bile bodisi stranke Konvencije ali ne, kot so ZDA, sprejele poslovnik, predvsem za "ne napadanje ciljev iz seznama" krajev, kjer je znano, da obstajajo kulturne dobrine. === Definicija kulturne dobrine === Člen 1. Za namene te konvencije izraz "kulturna lastnina" zajema, ne glede na izvor ali lastništvo: *(a) premičnine ali nepremičnine, ki so zelo pomembne za kulturno dediščino vsakega naroda, kot so arhitekturni, umetnostni ali zgodovinski spomeniki, verski ali posvetni, arheološka območja, skupine zgradb, ki so kot celote zgodovinsko ali umetnostno zanimive, umetnine, rokopisi, knjige in drugi umetnostno, zgodovinsko ali arheološko zanimivi predmeti in tudi znanstvene zbirke in pomembne zbirke knjig, arhivov ali reprodukcije prej naštetih dobrin; *(b) stavbe, katerih poglavitni in dejanski namen je, da varujejo ali razstavljajo premične kulturne dobrine, opredeljene v odstavku a), kot so muzeji, velike knjižnice, arhivska skladišča in tudi zaklonišča, namenjena zavarovanju v odstavku a) opredeljenih premičnih kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada; *(c) središča, v katerih je znatno število kulturnih dobrin, ki so navedene v odstavkih a) in b), tako imenovana »spomeniška središča«. === Varovanje kulturne dobrine === Člen 3. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo že v mirnem času pripravile zavarovanje kulturnih dobrin, ki so na njihovem ozemlju, pred verjetnimi posledicami oboroženega spopada, tako da bodo sprejele vse ukrepe, ki jih imajo za nujno potrebne. === Spoštovanje kulturne dobrine === Člen 4. *1. Visoke pogodbenice se zavezujejo, da bodo spoštovale kulturne dobrine, tako tiste, ki so na njihovem ozemlju, kot tudi tiste na ozemlju drugih visokih pogodbenic, da ne bodo uporabljale teh dobrin in njihove najbližje okolice ali varstvenih ureditev za namene, ki bi v primeru oboroženega spopada lahko izpostavili te dobrine uničenju ali poškodovanju, in tudi, da se bodo odpovedale vsakršnim sovražnim dejanjem proti takim dobrinam. *2. Dolžnosti, opredeljene v 1. odstavku tega člena, je mogoče opustiti samo v primerih, ko to neizogibno zahteva vojna nuja. *3. Visoke pogodbenice se poleg tega zavezujejo, da bodo prepovedale, preprečevale in po potrebi ustavile vsakršno obliko kraje, ropanja ali odtujevanja kulturnih dobrin, vsako vandalsko dejanje proti omenjenim dobrinam in da ne bodo zasegale premičnih kulturnih dobrin, ki so na ozemlju druge visoke pogodbenice. *4. Vzdržale se bodo vseh nasilnih dejanj, namenjenih proti kulturnim dobrinam. *5. Posamezna visoka pogodbenica se ne more izogniti v tem členu navedenim dolžnostim do druge visoke pogodbenice z izgovorom, da ta ni sprejela varnostnih ukrepov iz 3. člena === Zasedba === 5. člen *1. Visoke pogodbenice, ki delno ali popolnoma zasedajo ozemlje druge visoke pogodbenice, so dolžne, kolikor je to mogoče, podpirati prizadevanja pristojnih državnih oblasti za zavarovanje in ohranitev kulturnih dobrin. *2. Če je za ohranitev kulturnih dobrin na zasedenem ozemlju, poškodovanih zaradi vojnih operacij, potreben nujen poseg, pa pristojne državne oblasti tega niso zmožne izvesti, prevzame, kolikor je to mogoče, nujne ohranitvene ukrepe zasedbena sila, in sicer v tesnem sodelovanju s temi oblastmi. *3. Vsaka visoka pogodbenica, katere vlado štejejo člani odporniškega gibanja za svojo zakonito vlado, jih bo, če je to le mogoče, opozorila na dolžnosti izpolnjevanja določb konvencije, ki zadevajo spoštovanje kulturnih dobrin. == Drugi Protokol haške konvencije == Kazniva dejanja storjena zoper kulturne dobrine v poznih 1980 in začetku leta 1990 so opozorila na pomanjkljivosti pri izvajanju Haaške konvencije. Kot rezultat pregleda je bil na diplomatski konferenci v Haagu marca 1999 sprejet Drugi protokol k Haaški konvenciji. Drugi protokol skuša vključiti izkušnje iz varovanja kulturnih dobrin v konfliktu in razvoj na področju mednarodnega humanitarnega in zakonodajnega področja varstva kulturne dobrine iz leta 1954. Temelji na določbah konvencije, ki se nanašajo na varovanje in spoštovanje kulturnih dobrin in vodenja sovražnosti s čimer zagotavlja večjo zaščito kot prej. === Izboljšana zaščita === Tretje poglavje Drugega protokola ustvarja novo kategorijo okrepljenega varstva kulturne dediščine. Da se odobri okrepljeno varstvo kulturne nepremičnine mora biti še posebej pomembna za človeštvo, uživa ustrezno pravno varstvo na nacionalni ravni in se ne uporablja za vojaške namene. Četrto poglavje dopolnjuje ureditev zavarovanja iz Haaške konvencije z zagotavljanjem dveh ravni zaščite: osnovni nivo v okviru Haaške konvencije za države pogodbenice in višjo raven varstva v okviru drugega protokola za države pogodbenice. Trenutno je le 10 kulturnih lastnosti iz 5 držav pogodbenic vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. Te so v Azerbajdžanu, Belgiji, na Cipru, v Italiji in Litvi. Novi napisi so bili načrtovani za 2014-2017, ampak do sedaj ni novih kulturnih lastnosti vpisanih na izboljšanem seznamu varstva. === Odbor za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada === Člen 24 Drugega protokola določa 12-članski medvladni odbor za nadzor izvajanja drugega protokola in de facto konvencije. Njegove glavne naloge so: dodeljevanje, opustitev ali razveljavitev okrepljenega varstva, nadzor nad izvajanjem Drugega protokola in upoštevanje in razdeljevanje mednarodne pomoči in uporaba Sklada za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. === Sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada=== Člen 29 Drugega protokola oblikuje sklad za varstvo kulturnih dobrin v primeru oboroženega spopada. Njegov namen je zagotoviti finančno ali drugo pomoč, za pripravljalne ali druge ukrepe, ki jih je treba sprejeti v miru. Prav tako zagotavlja finančno ali drugo pomoč v zvezi zasilnih, začasnih ali drugih ukrepov za zaščito kulturnih dobrin v času oboroženega spopada, ali za okrevanja po koncu sovražnosti. Odbor je dodelil finančno pomoč Salvadorju leta 2011 in Maliju v letu 2012. Po letu 2012 še nobena država pogodbenica ni zaprosila za mednarodno pomoč iz sklada. === Sankcije in individualna kazenska odgovornost === Četrto poglavje določa sankcije, ki se naložijo za hude kršitve v zvezi s kulturnimi dobrinami in določa pogoje, ki morajo veljati za posameznika za kazensko odgovornost. To odraža povečano prizadevanje za boj proti nekaznovanosti prek učinkovitega kazenskega pregona. Drugi protokol opredeljuje pet "resnih kršitev", za katere se uvaja individualno kazensko odgovornost. Države so dolžne sprejeti ustrezno zakonodajo za te kršitve v skladu z notranjim pravom, da zagotovijo ustrezne kazni in za določitev jurisdikcije teh kaznivih dejanj, vključno z univerzalno jurisdikcijo za tri od petih hudih kršitev.<ref>https://www.icrc.org/ihl/INTRO/590</ref> V času pisanja se še nihče ni soočil s pregonom v skladu s poglavjem Štiri. == Sklici == {{sklici}} == Reference == * [http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/konvencija-o-varstvu-kulturnih-dobrin-v-primeru-oborozenega-spopada-haaska-konvencija Zavod za varstvo kulturne dediščine] * [http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html International Council on Monuments and Sites] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829000838/http://www.icomos.org/hague/hague.convention.html |date=2005-08-29 }} &mdash; Contains the full text of the Treaty * [http://portal.unesco.org/en/ev.php-URL_ID=13637&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html Convention for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict - 1954] (information by UNESCO) * [http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php Text of the Convention] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100706212745/http://www.worldinbalance.net/intagreements/1954-conventionculturalproperty.php |date=2010-07-06 }} at the Center for a World in Balance * [http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf "Implementing the 1954 Hague Convention and its Protocols: legal and practical implications"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140518175515/http://culturalpolicy.uchicago.edu/papers/2006-protecting-heritage/Boylan.paper.pdf |date=2014-05-18 }} Patrick J Boylan, City University London, UK Feb 2006] * [http://www.asser.nl/default.aspx?site_id=9&level1=13336&level2=13374&level3=13459 "THE DESTRUCTION OF CULTURAL PROPERTY DURING ARMED CONFLICT" ASSER INSTITUTE] 16 December 2004 * U.S. Committee of the Blue Shield * [http://www.icrc.org/ihl.nsf/FULL/400 " International Humanitarian Law - Treaties & Documents"] 2005 * [http://portal.unesco.org/culture/en/ev.php-URL_ID=35744&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html " UNESCO "] == Literatura == * Patrick J. Boylan, ''Review of the Convention for the Protection of Cultural Property for the Protection in the Event of Armed Conflict (The Hague Convention of 1954)'', Pariz, UNESCO (1993), Report ref. CLT-93/WS/12. * Jiri Toman, ''La protection des biens culturels en cas de conflit armé - Commentaire de la Convention de la Haye du 14 mai 1954'', Pariz, (1994). * Fabio Maniscalco, ''Jus Praedae'', Neapelj (1999). * Fabio Maniscalco (ed.), ''Protection of Cultural Heritage in war areas'', monographic collection "Mediterraneum", vol. 2 (2002). * Fabio Maniscalco, ''World Heritage and War'' - monographic series "Mediterraneum", vol. VI, Neapelj (2007). * Nout van Woudenberg & Liesbeth Lijnzaad (ed.). ''Protecting Cultural Property in Armed Conflict - An Insight into the 1999 Second Protocol to the Hague Convention of 1954 for the Protection of Cultural Property in the Event of Armed Conflict'', publ. Martinus Nijhoff. Leiden - Boston (2010) * [http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html Peter Barenboim, Naeem Sidiqi, ''Bruges, the Bridge between Civilizations: The 75 Anniversary of the Roerich Pact'', Grid Belgium, 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510110253/http://baruchim.narod.ru/wiki/75th_Anniversary_of_Roerich_Pact_Eng.html |date=2011-05-10 }}. ISBN 978-5-98856-114-9 {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Specializirane agencije Združenih narodov]] [[Kategorija:Mednarodne organizacije]] [[Kategorija:Mednarodno pravo]] [[Kategorija:Kulturna dediščina]] sbi4n6hdcsmnu3z5mntto4t254dkohp 0 429415 6758373 6490488 2026-09-29T14:58:51Z Makenzis 158308 6758373 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | | clubname = Betis Balompié | image = [[Slika:Camiseta aniversario betis 001.jpg|200px|Grb]] | fullname = Real Betis Balompié | nickname = Verdiblancos <br />Heliopolitanos | shortname = Betis | founded = 1907 kot ''Sevilla Balompié'' | ground = [[Benito Villamarín]]<br />[[Sevilja|Seville]] <br />[[Španija]] | capacity = 60,432 | owner = [[Ángel Haro]] | manager = [[Manuel Pellegrini]] | league = [[LaLiga]] | season = 2025/26 | position = 5. mesto |pattern_la1 = |pattern_b1 = _betis2324h |pattern_ra1 = |pattern_sh1 = _betis2324h |pattern_so1 = _betis2324hl |leftarm1 = FFFFFF |body1 = FFFFFF |rightarm1 = FFFFFF |shorts1 = FFFFFF |socks1 = FFFFFF |pattern_la2 = _betis2324a |pattern_b2 = _betis2324a |pattern_ra2 = _betis2324a |pattern_sh2 = _betis2324a |pattern_so2 = _betis2324al |leftarm2 = 009B00 |body2 = 009B00 |rightarm2 = 009B00 |shorts2 = 009B00 |socks2 = 009B00 |pattern_la3 = _betis2324t |pattern_b3 = _betis2324t |pattern_ra3 = _betis2324t |pattern_sh3 = _betis2324t |pattern_so3 = _betis2324tl |leftarm3 = 000000 |body3 = 000000 |rightarm3 = 000000 |shorts3 = 000000 |socks3 = 000000 }} '''Real Betis Balompié''' je [[Španija|španski]] [[nogomet]]ni klub iz [[Sevilja|Seville]]. Ustanovljen je bil [[12. december|12. decembra]] [[1907]] in trenutno igra v [[La Liga|La Ligi]], 1. španski nogometni ligi. Real Betis je bil enkrat španski prvak in sicer po koncu sezone [[1934]]/[[1935|35]], a je zaradi ugleda delovnega tima v času [[Francisco Franco|Francove]] diktature kmalu padel v pozabo. Osvojil pa je tudi dva španska kraljeva pokala ([[1977]], [[2005]]) in enkrat pokal Andaluzije ([[1928]]). Vidnejši uspeh Real Betisa v evropskih tekmovanjih pa je nastop v [[Nogometna Liga prvakov|Ligi prvakov]] v sezoni [[2005]]/[[2006|06]], potem, ko je v prejšnji sezoni, v domači ligi zasedel 4. mesto. Tu je v skupini z [[Liverpool F.C.|Liverpoolom]], [[Chelsea F.C.|Chelseajem]] in [[R.S.C. Anderlecht|Anderlechtom]] vknjižil 2 zmagi, 1 remi in 3 poraze ter s tem zasedel 3. mesto v skupini, s čimer si je zagotovil nastop v [[Evropska liga|Evropski ligi]]. Tam pa je v osmini finala izgubil proti [[Romunija|romunski]] [[Steaua Bukarešta|Steaui]] (0-0, 0-3). Betisov domači stadion je [[Estadio Benito Villamarín|Benito Villamarín]], ki sprejme 52.500 gledalcev. Barvi dresov sta bela in zelena. Znani nadimki nogometašev Betisa so ''Béticos'', ''Los Verdiblancos'' (Belozeleni), ''El Glorioso'' (Slavni), ''Lobos'' (Volkovi) in drugi. == Rivalstvo == Betisov rival je mestni tekmec [[Sevilla FC|Sevilla]]. Njuni dvoboji se imenujejo ''El derbi Sevillano'' == Zanimivost == Zaradi burne zgodovine in številnih relegacij je moto Real Betisa "Viva el Betis manque pierda" (Dolgo naj živi Betis, tudi ko izgublja) {{-}} [[Kategorija:Španski nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1907]] [[Kategorija:Šport v Sevilli]] [[Kategorija:Real Betis|*]] {{normativna kontrola}} l5zuitbd7ti96lmxnrsfvntltr7fisa 0 430779 6758400 6698718 2026-09-29T15:51:36Z Ljuba24b 92351 np 6758400 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Panama | official_name = Ciudad de Panamá | settlement_type = [[mesto]] | motto = | image_skyline = Montage Panama City.jpg | image_caption = Z vrha proti dnu, od leve proti desni: [[Panamski prekop]], panorama, [[Puente de las Américas|Most Amerik]], spomenik Las Bovedas, zgodovinski predel in [[Metropolitanska stolnica mesta Panama|Metropolitanska stolnica Paname]] | imagesize = 295px | image_flag = Bandera de Ciudad de Panamá.svg | image_shield = Coat of Arms of Panama City.svg | mapsize = 250px | pushpin_map = Panama | pushpin_map_caption = Lega mesta v Panami | latd = 8 |latm = 59 |lats = |latNS = N | longd = 79 |longm = 31 |longs = |longEW = W | coordinates_type = region:PA-8 | coordinates_display = inline,title | subdivision_type = Država | subdivision_name = {{zastava|Panama}} | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = [[Panamá (okrožje)|Panamá]] | leader_title = Predsednik | leader_name = Juan Carlos Varela | leader_title1 = Župan | leader_name1 = [[José Isabel Blandón Figueroa]] | established_title = Ustanovljeno | established_date = 15. avgust 1519 | founder = [[Pedro Arias Dávila]] | area_total_km2 = 275 | area_total_sq_mi = | area_land-km2 = | area_land_sq_mi = | area_water_km2 = | area_water_sq_mi = | area_water_percent = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = 2560,8 | area_metro_sq_mi = | population_as_of = 2010 | population_note = <ref name="Panama-Census">{{navedi splet |url=https://www.contraloria.gob.pa/inec/archivos/P3601Cuadro11.xls |title=Cuadro 11. Superficie, población y densidad de población en la República, según Provincia, Comarca indígena, Distrito y Corregimiento: Censos de 1990, 2000 y 2010 |publisher=Instituto Nacional de Estadística y Censo, Contraloría General de la República de Panamá |accessdate=11.11.2016}}</ref> | population_total = 430299 | population_density_km2 = 4309,7 | population_urban = 880691 | GDP_per_capita = 38.900 USD | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | elevation_m = 2 | elevation_ft = | postal_code_type = | postal_code = | area_code = (+507) 2 | blank_name = [[Indeks človekovega razvoja|HDI]] (2007) | blank_info = 0,780 – <span style="color:#090">visok</span><ref>{{navedi splet |year= 2007 |url= http://www.undp.org.pa/indice-desarrollo-humano/panama |title= Informe de Desarrollo Humano en Panamá |accessdate= 7.9.2010 |date= |language= es |archive-date= 2013-11-03 |archive-url= https://web.archive.org/web/20131103082834/http://www.undp.org.pa/indice-desarrollo-humano/panama |url-status= dead }}</ref> | website = http://mupa.gob.pa }} '''Panama''' ({{jezik-es|Ciudad de Panamá}}) je [[glavno mesto]] [[Panama|istoimenske države]] v [[Srednja Amerika|Srednji Ameriki]], ki stoji ob južni ([[Tihi ocean|tihomorski]]) obali Paname, natančneje ob ustju [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] v osrednjem delu države. S 430.299 prebivalci (po popisu leta 2010<ref name="Panama-Census"/>) je največje naselje v državi.<ref name="Cybriwsky2013">{{navedi knjigo |first=Roman A. |last=Cybriwsky |chapter=Panama City |title=Capital Cities around the World |url=https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr |publisher=ABC-CLIO |year=2013 |isbn=9781610692489 |pages=[https://archive.org/details/capitalcitiesaro0000cybr/page/224 224]–226}}</ref> V širšem [[metropolitansko območje|metropolitanskem območju]], ki vključuje še bližnja naselja San Miguelito, Tocumen, Arraiján, Ancón in Balboa, živita dve petini vseh Panamcev.<ref name="Britannica">{{navedi splet|url=https://www.britannica.com/place/Panama-City |title=Panama City |work=[[Enciklopedija Britannica|Britannica Online]] |accessdate=11.3.2017}}</ref> Mesto Panama je 15. avgusta 1519 ustanovil španski konkvistador Pedro Arias Dávila. Mesto je bilo izhodišče za odprave, ki so osvojile [[Inkovski imperij]] v Peruju. Bil je vmesna točka na eni najpomembnejših trgovskih poti na ameriški celini, ki je vodila do sejmov Nombre de Dios in [[Portobelo, Colón|Portobelo]], skozi katera je šla večina zlata in srebra, ki ga je Španija izkopala iz Amerike. Panama je moderno in multikulturno mesto, z gospodarstvom, ki temelji na transportu skozi najprometnejši prekop na svetu in z njim povezanimi storitvami, pomembna pa sta tudi finančni sektor in v manjši meri proizvodnja ter [[turizem]]. Med znamenitostmi sta utrjeni mestni jedri iz kolonialnih časov, Panamá Viejo iz leta 1519, ki je bilo leta 1671 porušeno in novejši [[Casco Viejo, Panama|Casco Viejo]] iz leta 1674, zdaj obnovljen.<ref name="Cybriwsky2013"/><ref name="Britannica"/> Skupaj sta vpisani na seznam [[Unescova svetovna dediščina|Unescove svetovne kulturne dediščine]].<ref>{{navedi splet| url=http://whc.unesco.org/en/list/790 |title=Archaeological Site of Panamá Viejo and Historic District of Panamá |publisher=[[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]] |accessdate=11.3.2017}}</ref> == Zgodovina == Mesto je zgodovinsko pomembno kot postojanka na najkrajši kopenski povezavi med [[Karibsko morje|Karibskim morjem]] in Tihim oceanom. Regija je postala zanimiva za Špance v začetku 16. stoletja, ko je [[Vasco Núñez de Balboa]] proglasil Pacifik za špansko posest.<ref name="HistCit">{{navedi knjigo |last=Marley |first=David |year=2005 |chapter=Panama City |title=Historic Cities of the Americas: An Illustrated Encyclopedia |volume=1 |publisher=ABC-CLIO |isbn=9781576070277 |pages=347–358}}</ref> === Prvo naselje === Ena od zgodnjih odprav se je utaborila na mestu tamkajšnjega zaselka Panama, kar naj bi v jeziku lokalnega ljudstva Cueva pomenilo »ribiški kraj«. Kasneje se je izkazalo, da je na tem mestu najenostavnejši prehod prek [[Panamska ožina|Panamske ožine]], zato je [[Pedro Arias Dávila]] z dovoljenjem dvora leta 1519 dober kilometer stran ustanovil naselje, ki naj bi postalo izhodišče za nadaljnje osvajalske pohode. 15. avgusta 1519, na praznik [[Marijino vnebovzetje|Marijinega vnebovzetja]], je bil kraj uradno poimenovan Nuestra Señora de la Assunción de Panamá (Naša Gospa vnebovzeta panamska). Kraj se nikoli ni razvil dlje od vojaške postojanke, posebej po tistem, ko je [[Francisco Pizarro]] odkril bogastva [[Inki|inkovskega]] imperija v današnjem [[Peru]]ju na jugu. Kljub pogostim bojem za nadzor med raznimi poveljniki in uporniki je naselje obstalo in utrdilo svoj pomen kot postojanka na transportni poti, ko so pričele iz Peruja prihajati velike količine [[srebro|srebra]]. K bogastvu so prispevala tudi bližnja nahajališča [[zlato|zlata]] in biseri iz Panamskega zaliva. Sčasoma so bila tu vzpostavljena stalna trgovska predstavništva, za fizična dela so Španci uvozili tudi črnske [[suženjstvo|sužnje]]. Leta 1565 se je sem iz [[Gvatemala|Gvatemale]] preselil kraljevi tribunal. Naraščajoči promet je pritegnil pozornost Angležev, leta 1572 je tako mladi [[Francis Drake]] pričel napadati postojanke na karibski obali, trgovanje pa je bilo ovirano še vse do konca [[angleško-španska vojna (1585–1604)|angleško-španske vojne]] leta 1604. Gospodarstvo je nato znova cvetelo in v prvi polovici 17. stoletja je mesto kljub pogostim [[požar]]om, [[potres]]om ter drugim nevšečnostim štelo že 8.000 prebivalcev. V desetletjih po tistem pa je pričela moč [[Španski imperij|španskega imperija]] slabeti, kar se je odražalo tudi v vojaški prisotnosti. Leta 1668 je pričel [[gusar]] [[Henry Morgan]] napadati španske postojanke na karibski obali in prodrl čez ožino do same Paname ter jo v začetku leta 1671 zavzel. Branilci so pred tem vrgli v zrak zaloge [[smodnik]]a, zato je večji del mesta pogorel, napadalci pa so preiskali ruševine in kmalu razočarani odšli, saj so Španci že prej odpeljali večino dragocenosti.<ref name="HistCit"/> === Zametek sodobne Paname === Takoj po odhodu Morganove vojske so se Panamci pod perujsko zaščito in novim kolonialnim upraviteljem Antoniom Fernándezem, ki je prišel iz [[Cadiz]]a, odločili postaviti novo naselje nekaj kilometrov proti jugozahodu, ob vznožju hriba Ancón, kjer je bila boljša obrambna pozicija. Kljub temu, da se bil Fernándezov naslednik skorumpiran in je prisvojil veliko javnega denarja za izgradnjo svoje palače, je novim naseljencem uspelo do leta 1675 zaščititi svoje položaje v tolikšni meri, da so odvrnili nov večji napad gusarjev ter štiri leta kasneje še enega. Redni napadi so slabo vplivali na trgovanje in tudi trgovske flote iz matične domovine niso več redno prihajale, a so meščani dokončali obrambni obroč. Leta 1739 pa so Angleži v [[vojna Jenkinsovega ušesa|vojni Jenkinsovega ušesa]] uničili pristanišča na karibski strani, zaradi česar se je španska trgovska pot preusmerila proti južnejšim pristaniščem in Panama je pričela stagnirati.<ref name="HistCit"/> Vse do konca 18. stoletja število prebivalcev nove Paname ni preseglo tistega iz časov viška starega naselja, mesto pa je prizadelo tudi več hujših požarov. Začetek 19. stoletja je prinesel kratkotrajno oživitev, ko so se zbudile težnje južnoameriških držav po osamosvojitvi, zaradi česar kraljeve ladje niso mogle pristajati v [[Cartagena, Kolumbija|Cartageni]], [[Buenos Aires]]u in drugih pristaniščih. Panama je zato spet postala postojanka za okrepitve in opremo lojalistov, ki pa so pričeli izgubljati in naposled so se Panamci leta 1821 pridružili upornikom ter postali del [[Simon Bolivar|Bolívarjeve]] Republike Gran Colombia. Mesto je leta 1826 gostilo konferenco južnoameriških držav, a je v gospodarskem smislu še vedno stagniralo.<ref name="HistCit"/> [[slika:Panama City, Eastern Suburb, Railway terminus on the right.jpg|thumb|left|Vzhodni predel mesta s končno železniško postajo, 1863]] To se je spremenilo ob izbruhu kalifornijske zlate mrzlice leta 1848, ko je bila Panama spet najboljše izhodišče za prišleke iz Evrope. Naval iskalcev zlata je spodbudil gradnjo [[Železnica Panamskega prekopa|železniške povezave prek ožine]], ki je bila končana leta 1855. V nekaj letih je število prebivalstva poskočilo na več kot 10.000, a je sledilo novo obdobje [[Recesija|recesije]], ko je bila končana transkontinentalna železniška proga v [[Združene države Amerike|Združenih državah Amerike]]. Leta 1881 pa je podjetje Francoza [[Ferdinand de Lesseps|Ferdinanda de Lessepsa]] obudilo staro zamisel izgradnje ladijskega prekopa prek panamske ožine in pričelo z deli, tako da se je število prebivalstva spet podvojilo, a je nekaj let kasneje znova nastopila kriza, ko so [[epidemija|epidemije]] raznih [[nalezljiva bolezen|nalezljivih bolezni]] zdesetkale delavske vrste in je podjetje bankrotiralo. Prebivalci so se počasi naveličali teh kriznih ciklov, zaradi česar so se pojavile težnje po odcepitvi, a se je realna možnost pokazala šele konec 19. stoletja ob izbruhu kolumbijske državljanske vojne, med katero je tudi Panama postala bojišče.<ref name="HistCit"/> === Obdobje neodvisnosti === [[slika:156-Sanitary Squad Cleaning Panama City.jpg|thumb|»[[Fumigacija|Fumigacijska]] brigada«, ki so jo vpostavile ameriške sanitetne oblasti za zatiranje komarjev, ok. 1913]] Ko je kolumbijska vlada zavrnila pogodbo z administracijo ameriškega predsednika [[Theodore Roosevelt|Theodora Roosevelta]] za oživitev projekta izgradnje prekopa, so razočarani Panamci 3. novembra 1903 razglasili neodvisnost in jo ob pomoči ameriške vojaške prisotnosti tokrat tudi uveljavili. Nekaj dni kasneje je bila podpisana pogodba o 99-letnem ameriškem najemu vseh transpornih poti. Poleg denarja, ki so ga ZDA plačale za najem, je mestu močno koristila tudi gradnja. Prebivalstvo se je spet več kot podvojilo, zgrajena je bila infrastruktura, ameriški vojaški inženirji pa so izvedli tudi program zatiranja [[komarji|komarjev]], ki so povzročali epidemije [[Rumena mrzlica|rumene mrzlice]] in [[malarija|malarije]]. Po dokončanju je ladijski promet skozi prekop hitro naraščal in zaradi vedno boljših življenjskih pogojev je v Panamo prihajalo veliko naseljencev iz širše regije in Evrope. Do izbruha [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je mesto Panama štelo že več kot 110.000 prebivalcev. Vendar pa se je pričelo pojavljati nezadovoljstvo nad ameriško vojaško prisotnostjo in političnim vplivom, Američani so namreč redno posegali v panamsko politiko za zaščito svojih interesov, izrivali domače trgovce ter ovirali širitev mesta.<ref name="HistCit"/> Po drugi svetovni vojni je bilo stanje nemirno, do leta 1977, ko je bil izposlovan nov sporazum z administracijo [[Jimmy Carter|Jimmyja Carterja]], ohlapna davčna zakonodaja pa je v mesto privabila tudi več mednarodnih finančnih ustanov. Kasneje so se nekatere od njih zapletle v [[pranje denarja]] za mamilarske kartele pod zaščito generala [[Manuel Noriega|Manuele Noriege]], kar je bil povod za [[invazija na Panamo|ameriško invazijo]] leta 1989. Med boji so bili nekateri deli mesta močneje poškodovani.<ref name="HistCit"/> == Geografija == Mesto Panamá leži med Tihim oceanom in tropskim deževnim gozdom v severnem delu Paname. [[Metropolitanski naravni park]] (''Parque Natural Metropolitano''), ki se razteza od mesta Panama vzdolž Panamskega prekopa, ima edinstvene vrste ptic in druge živali, kot so [[tapir]], [[puma]] in [[kajman]]. Na pacifiškem vhodu v prekop je ''Centro de Exhibiciones Marinas'' (Morski razstavni center), raziskovalni center za tiste, ki jih zanima tropsko morsko življenje in ekologija, ki ga upravlja Smithsonian Tropical Research Institute. [[Tropski gozd|Tropski gozdovi]] okoli Paname so ključnega pomena za delovanje Panamskega prekopa, saj mu zagotavljajo vodo, potrebno za njegovo delovanje. Zaradi pomena prekopa za panamsko gospodarstvo so tropski gozdovi okoli prekopa ohranjeni v skoraj nedotaknjenem stanju; prekop je tako redek primer obsežnega inženirskega projekta sredi gozda, ki je pomagal ohraniti ta gozd. Ob zahodni strani prekopa je ''Parque Nacional Soberanía'' (Narodni park Suverenosti), ki vključuje botanične vrtove Summit in živalski vrt. Najbolj znana pot v tem narodnem parku je ''Pipeline Road'', priljubljena med opazovalci ptic.[15] Razgibano pokrajino Paname prepleta skoraj 500 rek. Večina jih ni plovnih; mnogi izvirajo kot hitri visokogorski potoki, vijugajo v dolinah in tvorijo obalne delte. Vendar pa Río Chepo in Río Chagres, obe znotraj meja mesta, delujeta kot vira hidroelektrične energije. [[Río Chagres]] je ena najdaljših in najbolj vitalnih od približno 150 rek, ki se izlivajo v Karibe. Del te reke je bil zajezen, da je nastalo [[Gatunsko jezero]], ki tvori večji del tranzitne poti med zapornicami blizu vsakega konca prekopa. Tako Gatunsko jezero kot jezero Madden (prav tako napolnjeno z vodo iz reke Río Chagres) zagotavljata hidroelektrično energijo nekdanjemu območju Canal Zone. Río Chepo, še en pomemben vir hidroelektrične energije, je ena od več kot 300 rek, ki se izlivajo v Pacifik. === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] ima mesto Panama tropsko savansko podnebje (Köppen ''Aw''), malo bolj suho od tropskega monsunskega podnebja. Letno pade 1900 mm padavin. Mokra sezona se razteza od maja do decembra, suha pa od januarja do aprila. Temperature ostanejo konstantne skozi vse leto, v povprečju okoli 27 °C. Sončna svetloba je v Panami šibka, ker leži v medtropskem konvergenčnem območju, kjer je skoraj neprekinjeno nastajanje oblakov, tudi v sušnem obdobju. {{Weather box |location = Panama City (1971–2000) |metric first = y |single line = y |Jan high C = 33.4 |Feb high C = 34.2 |Mar high C = 34.8 |Apr high C = 35.4 |May high C = 34.5 |Jun high C = 33.8 |Jul high C = 33.9 |Aug high C = 33.9 |Sep high C = 32.9 |Oct high C = 32.6 |Nov high C = 32.9 |Dec high C = 33.3 |year high C = 33.8 |Jan low C = 18.5 |Feb low C = 18.4 |Mar low C = 18.4 |Apr low C = 19.5 |May low C = 21.1 |Jun low C = 21.3 |Jul low C = 21.0 |Aug low C = 20.9 |Sep low C = 21.0 |Oct low C = 20.8 |Nov low C = 20.3 |Dec low C = 19.2 |year low C = 20.0 |Jan rain mm = 29.3 |Feb rain mm = 10.1 |Mar rain mm = 13.1 |Apr rain mm = 64.7 |May rain mm = 225.1 |Jun rain mm = 235.0 |Jul rain mm = 168.5 |Aug rain mm = 219.9 |Sep rain mm = 253.9 |Oct rain mm = 330.7 |Nov rain mm = 252.3 |Dec rain mm = 104.6 |rain colour = green |unit rain days = 0.1 mm |Jan rain days = 2.9 |Feb rain days = 1.3 |Mar rain days = 1.4 |Apr rain days = 4.9 |May rain days = 15.0 |Jun rain days = 16.0 |Jul rain days = 14.0 |Aug rain days = 15.0 |Sep rain days = 17.0 |Oct rain days = 20.0 |Nov rain days = 16.0 |Dec rain days = 7.5 |year rain days = 131.0 |Jan sun = 228.9 |Feb sun = 245.2 |Mar sun = 183.9 |Apr sun = 173.1 |May sun = 108.5 |Jun sun = 116.3 |Jul sun = 106.1 |Aug sun = 118.1 |Sep sun = 99.2 |Oct sun = 103.9 |Nov sun = 139.8 |Dec sun = 120.5 |year sun = 1743.5 |source 1 = [[Svetovna meteorološka organizacija]]<ref name = WMO>{{navedi splet | url = http://worldweather.wmo.int/076/c01221.htm | title = World Weather Information Service - Panama City | publisher = Svetovna meteorološka organizacija | accessdate = 10.4.2013 | archive-date = 2018-12-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20181226142342/http://worldweather.wmo.int/076/c01221.htm%0A%20 | url-status = dead }}</ref> |source 2 = ETESA (podatki o osončenosti iz oporišča Albrook Field)<ref name = ETESA>{{navedi splet | url = http://www.hidromet.com.pa/clima_historicos.php | title = Datos Históricos : Estación Albrook Field | publisher = Empresa de Transmision Electrica S.A | accessdate = 10.4.2013 | language = es | archive-date = 2012-10-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20121009003023/http://www.hidromet.com.pa/clima_historicos.php | url-status = dead }}</ref> |date=August 2010 }} == Demografija == Ožje mesto ima približno 880.691 prebivalcev v 23 okrožjih.<ref>[http://www.municipio.gob.pa/ciudad.php#demografia "Panama City Hall" (Spanish)] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20141007045142/http://www.municipio.gob.pa/ciudad.php#demografia |date=7 October 2014 }}</ref> Prebivalci Panama Cityja se običajno imenujejo ''capitalinos'' in vključujejo veliko število Afro-Panamcev, mesticev 70 %, Indijancev in mešancev (zahodnoindijski) 14 %, belcev 10 %, Indijancev 6 %.<ref>{{navedi splet |title=Panama Population and Demographics from Panama {{!}} - CountryReports |url=https://www.countryreports.org/country/Panama/population.htm |access-date=2023-04-05 |website=www.countryreports.org}}</ref> V mestu obstaja velika kulturna raznolikost, ki se poleg španščine kaže v široki paleti običajnih jezikov, kot so nemščina, portugalščina, francoščina, arabščina, kitajščina, hebrejščina in angleščina. == Mestna pokrajina == [[File:DirkvdM casco viejo.jpg|thumb|Casco Viejo (staro mesto) pogled s hriba Ancón]] === Arhitektura === [[File:Famous spiral building in panama.jpg|thumb|Stolp F&F, bolj znan kot ''El tornillo'' ali ''La torre tornillo'', kar pomeni 'vijak' ali 'vijačni stolp']] Stara četrt Paname (ali ''Casco Viejo, Panama'') ima številne arhitekturne sloge, od španskih kolonialnih stavb do francoskih in antilskih mestnih hiš, zgrajenih med gradnjo Panamskega prekopa.<ref>{{navedi splet |url=http://www.usa-lawfirm.com/news-BostonGlobe-012207.asp?id=2924322 |title=In Panama City's Old Quarter, a Rebirth Takes Place |work=Boston Globe |date=22 January 2007 |access-date=11 February 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110717174313/http://www.usa-lawfirm.com/news-BostonGlobe-012207.asp?id=2924322 |archive-date=17 July 2011 |url-status=dead }}</ref> V modernejših predelih mesta je veliko stolpnic, ki skupaj tvorijo zelo gosto linijo obzorja. V gradnji je več kot 110 visokih projektov, 127 pa jih je že zgrajenih. Mesto zaseda 45. mesto na svetu po številu stolpnic.<ref>{{navedi splet|url=http://skyscraperpage.com/cities/?cityID=864 |title=Skyscraper page Panama City |publisher=Skyscraperpage.com |access-date=26 June 2010}}</ref> The city holds the 45th place in the world by high-rise buildings count.<ref>{{navedi splet|url=http://skyscraperpage.com/cities/?s=1&c=4&p=1&r=50&10=0 |title=Skyscraper page Cities List |publisher=Skyscraperpage.com |access-date=26 June 2010}}</ref> [[Puente Centenario ]], ki prečka Panamski prekop, je skupaj s sedmimi drugimi mostovi v Ameriki prejel nagrado odličnosti Ameriškega inštituta za segmentne mostove.<ref>{{navedi splet |url=http://mensual.prensa.com/mensual/contenido/2005/10/23/hoy/panorama/379361.html |title=La Prensa Newspaper |publisher=Mensual.prensa.com |access-date=26 June 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091124205027/http://mensual.prensa.com/mensual/contenido/2005/10/23/hoy/panorama/379361.html |archive-date=24 November 2009 }}</ref> === Soseske === Mesto leži v panamskem okrožju, čeprav njegovo [[metropolitansko območje]] vključuje tudi nekaj naseljenih območij na nasprotni strani Panamskega prekopa. Tako kot v preostali državi je mesto razdeljeno na ''corregimientos'', v katerih je veliko manjših okrožij. Stara četrt, znana kot ''Casco Viejo'', je v ''corregimiento'' San Felipe. San Felipe in dvanajst drugih ''corregimientos'' tvorijo urbano središče mesta, vključno s Santa Ana, El Chorrillo, Calidonia, Curundú, Ancón, Bella Vista, Bethania, San Francisco, Juan Diaz, Pueblo Nuevo, Parque Lefevre in Río Abajo. {{wide image|Panama city panoramic view from the top of Ancon hill.jpg|1500px|Obzorje Panama Cityja s hriba Ancon, 2008}} {{wide image|Panama punta paitilla.jpg|1500px|Pogled na Punta Paitilla s Cinta Costere/obalni pas (2012)}} == Gospodarstvo == Gospodarstvo mesta Panama kot gospodarsko in finančno središče države temelji na storitvah in je močno usmerjeno v bančništvo, trgovino in turizem.<ref>{{navedi splet |url=http://www.panamatours.com/Facts/Useful%20Facts.htm |title=Panama Useful Facts |access-date=17 February 2011 |archive-date=21 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200221224956/http://www.panamatours.com/Facts/Useful%20Facts.htm |url-status=dead }}</ref> Gospodarstvo je močno odvisno od trgovinskih in ladijskih dejavnosti, povezanih s Panamskim prekopom in pristanišči v Balboi. Status Paname kot konvergenčnega območja za kapital z vsega sveta zaradi prekopa je mestu pomagal, da se je uveljavilo kot glavna lokacija za offshore bančništvo in davčno načrtovanje. Posledično se je gospodarstvo zanašalo na računovodje in pravnike, ki globalnim korporacijam pomagajo krmariti v zakonodajni pokrajini. Mesto je v zadnjih letih imelo koristi od znatne gospodarske rasti, predvsem zaradi nenehne širitve Panamskega prekopa, povečanja naložb v nepremičnine in razmeroma stabilnega bančnega sektorja. V mestu je okoli osemdeset bank, od tega vsaj petnajst lokalnih.<ref>{{navedi novice|url= https://www.reuters.com/article/panama-economy-idUSN0214618620100302 |title=Panama economy grew 2.4 percent in 2009 |work=Reuters |date=2 March 2010 |access-date=17 February 2011}}</ref> Mesto Panama je odgovorno za proizvodnjo približno 55 % BDP države. To je zato, ker se večina panamskih podjetij in prostorov nahaja v mestu in njegovem metroju. Je vmesna postaja za druge destinacije v državi, pa tudi tranzitna točka in turistična destinacija sama po sebi. [[Turizem]] je z vidika ustvarjanja prihodkov ena najpomembnejših gospodarskih dejavnosti. Ta sektor gospodarstva je doživel veliko rast od prenosa cone Panamskega prekopa konec 20. stoletja. Število hotelskih sob se je povečalo za več kot desetkrat, s 1400 leta 1997 na več kot 15.000 leta 2013, medtem ko se je število obiskovalcev letno povečalo s 457.000 leta 1999 na 1,4 milijona leta 2011.<ref name=":1">{{navedi novice|url=https://www.nytimes.com/2013/05/05/travel/panama-city-rising.html|title=Panama City Rising|last=Neville|first=Tim|date=3 May 2013|work=[[The New York Times]]|access-date=14 November 2016}}</ref> Stopnja zasedenosti hotelov v mestu je bila vedno razmeroma visoka in je leta 2008 dosegla drugo najvišjo mesto v katerem koli mestu zunaj Združenih držav Amerike, za Perthom v Avstraliji, sledil pa mu je Dubaj.<ref>{{navedi splet|url=http://panamarealestateinvestment.org/2008/05/06/panama-city-has-the-second-highest-hotel-occupancy-outside-of-the-united-states/ |title=Panama City Has The Second Highest Hotel Occupancy Outside Of The United States |date=6 May 2008 |access-date=17 February 2011}}</ref> Vendar se je stopnja zasedenosti hotelov od leta 2009 zmanjšala, verjetno zaradi odprtja številnih novih luksuznih hotelov. Več mednarodnih hotelskih verig, kot so Le Méridien, Radisson in RIU, je odprlo ali namerava odpreti nove hotele v mestu [29], skupaj s tistimi, ki so prej delovali pod Marriott, Sheraton, InterContinental in drugimi tujimi in lokalnimi blagovnimi znamkami. Organizacija Trump je leta 2006 zgradila Trump Ocean Club, svojo prvo naložbo v Latinski Ameriki in je najvišja stavba v mestu. Leta 2018 so ga preimenovali v The Bahia Grand Panama po padajoči stopnji zasedenosti, povezani z upadanjem vrednosti blagovne znamke imena Trump. Medtem je postal last JW Marriott. Hilton Worldwide je odprl hotel Hilton Garden Inn v El Cangreju, leta 2013 pa The Panamera, drugi hotel Waldorf Astoria v Latinski Ameriki. Projekti melioracije zemljišč so ustvarili dodatna nova zemljišča za ceste, stanovanja in razvoj parkov, Cinta Costera.<ref>{{navedi splet |url= https://trends.nauticexpo.com/project-33655.html |title= Second artificial island for Panama City |accessdate= 2023-11-04 |archive-date= 2023-04-15 |archive-url= https://web.archive.org/web/20230415100038/https://trends.nauticexpo.com/project-33655.html |url-status= dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url= https://www.alamy.com/coastal-beltway-a-26-hectare-land-reclamation-project-in-panama-city-image451618859.html |title= Coastal Beltway, a 26-hectare land reclamation project in Panama City}}</ref> <ref>{{navedi splet |url= https://www.roadtraffic-technology.com/projects/cintacosta/ |title= Coastal Beltway (Cinta Costera), Panama City |accessdate= 2023-11-04 |archive-date= 2024-03-05 |archive-url= https://web.archive.org/web/20240305002721/https://www.roadtraffic-technology.com/projects/cintacosta/ |url-status= dead }}</ref> == Kraji svetovne dediščine == === Panamá Viejo === {{glavni|Panamá Viejo}} Panamá Viejo (»stara Panama«) je ime, ki se uporablja za arhitekturne ostanke monumentalnega zgodovinskega kompleksa prvega španskega mesta, ki ga je 15. avgusta 1519 na pacifiški obali Amerike ustanovil Pedro Arias de Avila. To mesto je bilo izhodišče odprav, ki so leta 1532 osvojile [[Inkovski imperij]] v [[Peru]]ju. Bil je postajališče na eni najpomembnejših trgovskih poti v zgodovini ameriške celine, ki vodi do znamenitih sejmov Nombre de Dios in Portobelo, kjer je šla skozi večina zlata in srebra, ki ga je Španija vzela iz Amerik.<ref name="World Heritage Site">{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/790 |title=UNESCO Official Site |publisher=Whc.unesco.org |date=7 December 1997 |access-date=26 June 2010}}</ref> === Casco Viejo ali Casco Antiguo === {{glavni|Casco Viejo, Panama}} Zgodovinsko okrožje mesta Panama (znano kot Casco Viejo, Casco Antiguo ali San Felipe), zgrajeno in naseljeno leta 1671 po uničenju mesta Panama Viejo s strani zasebnika Henryja Morgana, je bilo zasnovano kot obzidano mesto, da bi svoje naseljence zaščitilo pred prihodnjimi piratskimi napadi. Unesco ga je leta 2003 uvrstil na seznam svetovne dediščine.<ref>{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/790/|title=Archaeological Site of Panamá Viejo and Historic District of Panamá|access-date=6 October 2014}}</ref> Casco Antiguo prikazuje mešanico arhitekturnih slogov, ki odražajo kulturno raznolikost države: mešanico karibske, republikanske, art deco, francoske in kolonialne arhitekture na območju, ki obsega približno 800 stavb. Večina glavnih spomenikov mesta Panama je v Casco Antiguo, vključno s Salón Bolivar, Narodnim gledališčem (ustanovljeno leta 1908), Las Bóvedas in Plaza de Francia. Veliko je tudi katoliških stavb, kot so metropolitanska stolnica, cerkev La Merced in cerkev sv. Filipa Nerija. Prepoznaven zlati oltar v cerkvi sv. Jožefa je bil eden redkih predmetov, rešenih iz Panama Vieja med gusarskim obleganjem leta 1671. Med obleganjem so ga zakopali v blato in nato skrivaj prepeljali na sedanjo lokacijo. ;Cinta Costera 3 v Casco Vieju Stara četrt je zaradi prenove in gentrifikacije postala ena glavnih turističnih znamenitosti mesta, takoj za Panamskim prekopom. Tako državni kot zasebni sektor delata na njegovi obnovi.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arcoproperties.com/blogs/main/PermaLink,guid,fdc48ceb-4b4e-427c-af4c-e3131de40e66.aspx |title=Panama Casco Viejo Blog – Panama News: World Bank invests in Cultural Industries for Casco Antiguo |publisher=Arcoproperties.com |date=11 September 2008 |access-date=26 June 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116000514/http://www.arcoproperties.com/blogs/main/PermaLink,guid,fdc48ceb-4b4e-427c-af4c-e3131de40e66.aspx |archive-date=16 January 2009 |url-status=dead }}</ref> Predsednik Ricardo Martinelli je leta 2014 zgradil podaljšek viadukta pomorske avtoceste Cinta Costera, imenovan ''Cinta Costera 3'', okoli Casco Antiguo.<ref>[[Cinta Costera]]</ref> Pred gradnjo projekta Cinta Costera 3 so bili protesti. Velik del polemik v zvezi s projektom je vključeval možnost, da bi Casco Viejo izgubil svoj status svetovne dediščine. 28. junija 2012 je UNESCO odločil, da Casco Viejo ne bo uvrščen na seznam ogroženih območij svetovne dediščine. ==Gallery== <gallery class="center"> File:Architecture in Panama City.jpg|Arhitektura v Casco Viejo (stara četrt) File:Casco viejo de panama1.jpg|Zvonik cerkve sv. Frančiška Asiškega File:Bahá'í temple Panama City 2008-12-14.jpg|Hiša čaščenja Bahá'í File:DirkvdM panama plaza-perspective.jpg|Plaza Bolivar v Casco Viejo File:Torre Panama Viejo.jpg|Ruševine stare panamske stolnice File:Parque de Santa Ana.jpg|Park Santa Ana File:Causeway de Amador.jpg|Cesta, ki povezuje otoke Naos, Perico in Flamenco s celino File:Puente de las américas.jpg|[[Puente de las Américas|Most Amerik]], na pacifiškem vhodu v Panamski prekop File:Palacio de las Garzas.jpg|Palača čapelj, uradna rezidenca in urad predsednika Paname </gallery> == Mednarodne povezave == Panama ima uradne povezave (pobratena/sestrska mesta oz. mesta-dvojčki) z naslednjimi mesti po svetu:<ref name="sc-panama">[http://www.sister-cities.org/icrc/directory/Americas/Panama List of sister cities in Panama] from Sister Cities International</ref><ref name="Sister Cities">{{navedi splet|url=http://www.sister-cities.org/interactive-map/Panama%20City,%20Panama|title=Panama - Fort Lauderdale and Miami on Sister Cities.com|publisher=|accessdate=6.10.2014}}</ref> {{div col|colwidth=20em}} *{{flagicon|USA}} Charleston, Južna Karolina, ZDA<ref>{{navedi splet |title=Our Sister Cities|url=https://www.charlestonsistercities.org/sister-cities|website=charlestonsistercities.org|publisher=Charleston Sister Cities International|access-date=2021-01-20}}</ref> *{{flagicon|PHL}} Davao City, Filipini<ref>{{navedi splet |title=Davao councilor eyes more sister-city deals|url=https://www.sunstar.com.ph/article/1816852/Davao/Local-News/Davao-councilor-eyes-more-sister-city-deals|website=sunstar.com.ph|publisher=SunStar|date=2019-08-01|access-date=2021-01-20}}</ref> *{{flagicon|USA}} Fort Lauderdale, Florida, ZDA *{{flagicon|MEX}} [[Guadalajara]], Mehika *{{flagicon|JPN}} Imabari, Ehime, Japonska<ref>{{navedi splet|title=Delegación panameña expone en Sea Japan|url=https://amp.gob.pa/noticias/delegacion-panamena-expone-en-sea-japan-panama-y-japon-mantienen-una-larga-relacion-de-cooperacion-en-beneficio-del-desarrollo-maritimo-mundial/|website=amp.gob.pa|publisher=Autoridad Marítima de Panamá|language=es|date=2018-04-19|access-date=2021-01-20|archive-date=2023-04-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20230413131437/https://amp.gob.pa/noticias/delegacion-panamena-expone-en-sea-japan-panama-y-japon-mantienen-una-larga-relacion-de-cooperacion-en-beneficio-del-desarrollo-maritimo-mundial/|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|KOR}} Incheon, Južna Koreja *{{flagicon|TWN}} Kaohsiung, Tajvan *{{flagicon|ENG}} [[Liverpool]], Anglija, Združeno kraljestvo<ref>{{navedi splet |title=Why Liverpool firms are doing business with Panama – and it's not why you think|url=https://www.liverpoolecho.co.uk/news/liverpool-news/liverpool-firms-doing-business-panama-12072903|website=liverpoolecho.co.uk|publisher=Liverpool Echo|date=2016-10-25|access-date=2021-01-20}}</ref> *{{flagicon|ESP}} [[Madrid]], Španija<ref>{{navedi splet|title=Agreements with cities|url=https://www.madrid.es/vgn-ext-templating/v/index.jsp?vgnextoid=76957c275129a310VgnVCM2000000c205a0aRCRD&vgnextchannel=ce069e242ab26010VgnVCM100000dc0ca8c0RCRD&vgnextfmt=default&idCapitulo=7182437|website=madrid.es|publisher=Madrid|access-date=2021-01-20|archive-date=10 June 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200610162129/https://www.madrid.es/vgn-ext-templating/v/index.jsp?vgnextoid=76957c275129a310VgnVCM2000000c205a0aRCRD&vgnextchannel=ce069e242ab26010VgnVCM100000dc0ca8c0RCRD&vgnextfmt=default&idCapitulo=7182437|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|COL}} [[Medellín]], Kolumbija<ref>{{navedi splet|title=Medellín es la primera ciudad hermana de Puerto Morelos|url=https://www.acimedellin.org/medellin-es-la-primera-ciudad-hermana-de-puerto-morelos/|website=acimedellin.org|publisher=Autoridad Marítima de Panamá|language=es|date=2018-04-19|access-date=2021-01-20|archive-date=2021-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210126015439/https://www.acimedellin.org/medellin-es-la-primera-ciudad-hermana-de-puerto-morelos/|url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|COL}} [[Montería]], Kolumbija *{{flagicon|USA}} [[San Diego]], ZDA *{{flagicon|TWN}} [[Taipei]], Tajvan {{div col end}} Poleg tega je vključena v združenje iberoameriških glavnih mest, ki povezuje [[Madrid]] in 23 glavnih mest držav, ki so bile nekdaj del španskega imperija v Južni ter Srednji Ameriki.<ref>{{navedi splet |url=http://www.munimadrid.es/UnidadWeb/Contenidos/EspecialInformativo/RelacInternac/RRII/HermanamientosyAcuerdos/Files/hermanamiento_UCCI.pdf |title=Declaración de Hermanamiento múltiple y solidario de todas las Capitales de Iberoamérica (12-10-82) |format=PDF |date=12.10.1982 |accessdate=12.3.2015}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Panama City|Panama}} * {{Wikipotovanje-medvrstično|Panama City}} * {{official|http://mupa.gob.pa}} [[Kategorija:Panama (mesto)| ]] [[Kategorija:Mesta v Panami]] [[Kategorija:Glavna mesta Srednje Amerike]] [[Kategorija:Glavna mesta Severne Amerike]] [[Kategorija:Naselja, ustanovljena leta 1519]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Panami]] [[Kategorija:Obalna mesta]] {{normativna kontrola}} dsdj3xi8gptqwqwg90debf8np6lf4xa 0 433432 6758441 6572932 2026-09-29T18:14:50Z Julius Schwarz 233957 Used Political party data template 6758441 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = France | name = Renaissance | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Renaissance-logotype-officiel.svg|150px]] | leader = [[Emmanuel Macron]] | foundation = 6. april 2016 | headquarters = | position = [[politična sredina| sredina]] | ideology = [[liberalizem]]<br />[[socialni liberalizem]]<br />[[klasični liberalizem]] | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} črna | seats1_title = Národné zhromaždenie | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = Sénat | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|ms-upper-house}} | seats3_title = Evropski parlament | seats3 = {{Political party data|seat composition bar|ep}} | website = {{Political party data|website}} }} '''Renaissance'''<ref>{{Navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/us-france-election-idUSKBN13A2XH|title=Macron Launches French Presidential Bid as Polls Show Tight Race|last=Callus|first=Andrew|last2=Jarry|first2=Emmanuel|date=16 November 2016|publisher=[[Reuters]]|accessdate=17 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-38872335|title=France election: Far-right's Le Pen rails against globalisation|date=5 February 2017|accessdate=5 February 2017}}</ref>, skrajšano '''RE''', ki se uradno imenuje ''{{Jezik|fr|Association pour le renouvellement de la vie politique}}'' ("Združenje za prenovo političnega življenja"),<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lefigaro.fr/politique/le-scan/coulisses/2016/04/07/25006-20160407ARTFIG00077-le-mouvement-de-macron-part-maintenant-a-la-chasse-aux-elus-et-aux-dons.php|title=Le mouvement de Macron part maintenant à la chasse aux élus et aux dons|accessdate=21 February 2017|website=Le Figaro|last=Quinault Maupoil|first=Tristan|language=fr}}</ref> je [[Socialni liberalizem|socialno-liberalna]] politična stranka v Franciji ustanovljena 6. aprila 2016, ki jo vodi [[Emmanuel Macron]], nekdanji minister za gospodarstvo in finance in predsedniški kandidat.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-37994372|title=France's Macron joins presidential race to 'unblock France'|publisher=[[BBC News]]}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.firstpost.com/world/frances-macron-shapes-his-party-for-2017-election-and-beyond-reuters-3074904.html|title=France's Macron shapes his party for 2017 election and beyond|publisher=[[Firstpost]]}}</ref> [[Slika:Emmanuel Macron in 2019.jpg|sličica|273x273_pik|Vodja stranke [[Emmanuel Macron]].]] == Rezultati volitev == === Parlamentarne volitve === <div style="text-align:center" class=""> {| class="wikitable" |+ Parlamentarne volitve !Leto !Število glasov (1. krog) !% (1. krog) !Število glasov (2. krog) !% (2. krog) !Sedeži v parlamentu |- ![[Volitve predsednika Francije 2017|2017]] |7,323,496 |32.33% |7,826,245 |43,06% |{{composition bar|308|577|#edc61a}} |- ![[2022]] | | | | |{{composition bar|168|577|#edc61a}} |} </div> === Predsedniške volitve === <div style="text-align:center" class=""> {| class="wikitable" |+ Predsedniške volitve 2017 !Leto ! Kandidat !Število glasov (1. krog) !% (1. krog) !Število glasov (2. krog) !% (2. krog) !Zmagovalec |- ![[Volitve predsednika Francije 2017|2017]] |[[Emmanuel Macron]] |8.657.326 |24,01 % |20,743,128 |66,10 % |[[Emmanuel Macron]] |- ![[2022]] |[[Emmanuel Macron]] |9.783.058 |27,85 % |18.779.641 |58,54 % |[[Emmanuel Macron]] |} </div> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://en-marche.fr/ Uradna spletna stran] (v francoščini) {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke v Franciji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2016]] {{normativna kontrola}} bghnsluoeavf7ut3vqqd93r9v2zruut 6758463 6758441 2026-09-29T19:18:35Z TadejM 738 prevod: sk -> sl 6758463 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | country = France | name = Renaissance | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:Renaissance-logotype-officiel.svg|150px]] | leader = [[Emmanuel Macron]] | foundation = 6. april 2016 | headquarters = | position = [[politična sredina| sredina]] | ideology = [[liberalizem]]<br />[[socialni liberalizem]]<br />[[klasični liberalizem]] | european = | europarl = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} črna | seats1_title = Narodna skupščina | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = Senat | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|ms-upper-house}} | seats3_title = Evropski parlament | seats3 = {{Political party data|seat composition bar|ep}} | website = {{Political party data|website}} }} '''Renaissance'''<ref>{{Navedi novice|url=http://www.reuters.com/article/us-france-election-idUSKBN13A2XH|title=Macron Launches French Presidential Bid as Polls Show Tight Race|last=Callus|first=Andrew|last2=Jarry|first2=Emmanuel|date=16 November 2016|publisher=[[Reuters]]|accessdate=17 November 2016}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-38872335|title=France election: Far-right's Le Pen rails against globalisation|date=5 February 2017|accessdate=5 February 2017}}</ref>, skrajšano '''RE''', ki se uradno imenuje ''{{Jezik|fr|Association pour le renouvellement de la vie politique}}'' ("Združenje za prenovo političnega življenja"),<ref>{{Navedi splet|url=http://www.lefigaro.fr/politique/le-scan/coulisses/2016/04/07/25006-20160407ARTFIG00077-le-mouvement-de-macron-part-maintenant-a-la-chasse-aux-elus-et-aux-dons.php|title=Le mouvement de Macron part maintenant à la chasse aux élus et aux dons|accessdate=21 February 2017|website=Le Figaro|last=Quinault Maupoil|first=Tristan|language=fr}}</ref> je [[Socialni liberalizem|socialno-liberalna]] politična stranka v Franciji ustanovljena 6. aprila 2016, ki jo vodi [[Emmanuel Macron]], nekdanji minister za gospodarstvo in finance in predsedniški kandidat.<ref>{{Navedi novice|url=http://www.bbc.com/news/world-europe-37994372|title=France's Macron joins presidential race to 'unblock France'|publisher=[[BBC News]]}}</ref><ref>{{Navedi novice|url=http://www.firstpost.com/world/frances-macron-shapes-his-party-for-2017-election-and-beyond-reuters-3074904.html|title=France's Macron shapes his party for 2017 election and beyond|publisher=[[Firstpost]]}}</ref> [[Slika:Emmanuel Macron in 2019.jpg|sličica|273x273_pik|Vodja stranke [[Emmanuel Macron]].]] == Rezultati volitev == === Parlamentarne volitve === <div style="text-align:center" class=""> {| class="wikitable" |+ Parlamentarne volitve !Leto !Število glasov (1. krog) !% (1. krog) !Število glasov (2. krog) !% (2. krog) !Sedeži v parlamentu |- ![[Volitve predsednika Francije 2017|2017]] |7,323,496 |32.33% |7,826,245 |43,06% |{{composition bar|308|577|#edc61a}} |- ![[2022]] | | | | |{{composition bar|168|577|#edc61a}} |} </div> === Predsedniške volitve === <div style="text-align:center" class=""> {| class="wikitable" |+ Predsedniške volitve 2017 !Leto ! Kandidat !Število glasov (1. krog) !% (1. krog) !Število glasov (2. krog) !% (2. krog) !Zmagovalec |- ![[Volitve predsednika Francije 2017|2017]] |[[Emmanuel Macron]] |8.657.326 |24,01 % |20,743,128 |66,10 % |[[Emmanuel Macron]] |- ![[2022]] |[[Emmanuel Macron]] |9.783.058 |27,85 % |18.779.641 |58,54 % |[[Emmanuel Macron]] |} </div> == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://en-marche.fr/ Uradna spletna stran] (v francoščini) {{poli-stub}} [[Kategorija:Politične stranke v Franciji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2016]] {{normativna kontrola}} lfmh02qh7o4hgogepeg4qcmx0li9ntn 0 441749 6758546 6215365 2026-09-30T05:04:49Z Yerpo 8417 drugipomeni 6758546 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vrnitev}} {{ležeč naslov}} {{infopolje Knjiga | name = Vrnitev | image = [[Slika:Foto_naslovnica.jpg|175px]] | Dovoljenje = | author = [[Jože Peternelj]] | country = [[Slovenija]] | language = [[slovenščina]] | series = | subject = [[slovenska književnost]] | genre = [[kmečka povest]] | publisher = ''[[Kmečki glas Ljubljana]]'' | release_date = 1981 | media_type = tisk | pages = 371 <!-- Posebnosti za slovensko Wikipedijo--> | cobiss = 19512832 | predmetne-oznake = | udk = 821.163.6-311.2 }} '''''Vrnitev''''' je roman [[Jože Peternelj|Jožeta Peternelja]] iz leta 1981, kmečka povest, pripoveduje o stiskah (socialnih in osebnih) človeka, ki se je odselil z vasi v mesto. == Vsebina == [[partizani|Partizana]] Andrej in Martin se vračata iz [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|vojne]], Andrej z željo po mestnem življenju, ker ga muči enoličnost kmečkega življenja. Martin ga prepričuje za vaško življenje. Andrej se zaplete z deklo, ki je prišla na domačo kmetijo (k Andrejevšim) med vojno. Vsa tri leta je sanjal o vrnitvi domov, zdaj pa je razdvojen. Zave se usodnosti svoje odločitve: kaj se bo zgodilo s kmetijami, če bodo vsi odšli v mesta in se [[proletariat|proletarizirali]]. Andrej svoj odhod utemeljuje z boljšo plačo. Prijatelji, sosedje in zaposleni v tovarni ga prepričujejo, da mestno življenje ni tako prijetno, kot si predstavlja. Ko napoči zadnja Andrejeva sobota doma, se oče od sina poslovi s spodbudnimi besedami. Andrej in Ivan gresta skupaj v [[Ljubljana|Ljubljano]], najprej k [[Ajdovščina, Ljubljana|Figovcu]] na kozarček. Andrej je šokiran nad mestno podobo, smetnjaki, smradom. Naslednji dan dobi službo v tovarni, kjer dela Tine, ki je k Andrejevšim prihajal pomagat pri košnji. Andrej se ne more navaditi mestnega življenja, zato ves čas čepi v sobi, ven ne more v umazanih cunjah, niti nima denarja. Tine sanja svoj dom sredi nizkega pobočja. Naporno delo in slaba nezadostna hrana se ponavljata iz dneva v dan. Andrej obišče Martina in domače podeželje mu je vse bolj všeč. Vrne se v Ljubljano in tam spozna čedno Ireno, obljubljeno poslovnemu moškemu v štiridesetih, s katero po poroki ustvari družino. Nastopi [[Svobodno tržaško ozemlje|vojna za Trst]] in Andrej je mobiliziran. Prejema ženina pisma, ki mu dajejo moč, medtem ko ga Irena vara. Andrej se predčasno odpravi domov in ženo zaloti z drugim. Obupan gre na vas, kjer izve, da je poročena Justina že mati. Irena se odloča med moškim, ki mu je bila obljubljena, in Andrejem. Ko Andreja s poškodovano nogo odpeljejo v bolnišnico, ga Irena obiskuje, vendar s seboj nikoli ne pripelje hčerke. Martin naredi samomor, Andrejev oče umre in Irena se odloči za ločitev. Andrej se po okrevanju vrne na vas in začne živeti znova. Šele takrat razume, kaj pomeni živeti na deželi, v miru. Tako je zapisal Peternelj: »Andrej pa si je zadovoljno obrisal pot s čela. Čutil in vedel je, da se življenje na Andrejevšu znova rojeva …« == Kritike == Jože Peternelj je sicer bolj znan kot slikar, samorastnik, ima pa v sebi tudi pisateljsko žilico. Svoj čas je pisal krajše spominske tekste za radijske oddaje "Še pomnite, tovariši", pred 17 leti pa je napisal obsežno pripoved ''Vrnitev'', ki je zagledala beli dan nedolgo tega v Kmečki knjižni zbirki založbe ČZP Kmečki glas. Peternelj je pripoved zasnoval na dveh temeljnih konfliktih, ki naj bi bila značilna za našega človeka v povojnem obdobju: gre za razkol v človeku, ki iz kmeta postaja delavec, ter za razkol, ki je nastal v udeležencih [[NOB|NOB]], ko so se soočili z zgodovinsko nujo, da nadaljujejo revolucionarno pot v odporu zoper [[informbiro|informbiro]]. Da je Peternelj oba konflikta lahko oživil, je za junaka pripovedi vzel dvoje oseb, Andreja in Martina. Usoda obeh junakov je, kot se za roman pravzaprav spodobi, tragična. Martin, obremenjen zaradi nerazčiščene likvidacije med NOB, konča svojo pot tako, da se zapije in ustreli, medtem ko Andrej poskuša zajadrati v novo življenje v mestu, zapusti kmetijo, vendar se po več razočaranjih vrne na opuščeni dom. Pripoved se prijetno bere in ni obremenjena z miselnimi poudarki, kot bi morda sodili po zasnovi, zato je primerna za vsakogar. Cena: 290 din. == Viri == * Milan Markelj. Vrnitev. ''Dolenjski list'' 18/30 (24. 7. 1981). Priloga št. 13, str. 15. {{COBISS|ID=10858295}} [[Kategorija:Dela Jožeta Peternelja]] [[Kategorija: Slovenski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 1981]] qnranbqxysorpc1jit8ppimu6of141u 0 445510 6758437 6758245 2026-09-29T17:49:12Z A09 188929 Restored revision 6758065 by [[Special:Contributions/~2026-52358-73|~2026-52358-73]] ([[User talk:~2026-52358-73|talk]]): Rvv, seznam pevcev je tudi neenciklopedičen (TwinkleGlobal) 6758437 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Mladost Pesem Prijateljstvo | image = MPP božični koncert 2026.jpg | image_size = | landscape = yes | alt = | caption = Božični koncert "V začetku je bila beseda", 2026 | background = group_or_band | alias = MPP | origin = [[Ljubljana]], {{Zastava|Slovenija}} | genre = [[duhovna ritmična glasba]],<br>[[cerkvena glasba]] | years_active = [[1992]]–danes | label = | associated_acts = | website = | current_members = 89 članov, glej [[Mladost Pesem Prijateljstvo #Člani zbora|Člani zbora]]<br>Ana Pučnik (zborovodja)<br>Filip Mlinar (duhovni vodja)<br>Niko Rovtar (predsednik) | past_members = | module = | module2 = | module3 = }} '''Mladost Pesem Prijateljstvo''', s kratico '''MPP''', je katoliški študentski [[pevski zbor]], ki deluje v Ljubljani v [[Župnija Ljubljana - Marijino oznanjenje|Župniji Ljubljana - Marijino oznanjenje]] na Tromostovju pri bratih [[frančiškani]]h. Zbor šteje okoli 85 aktivnih članov – pevcev in pevk ter inštrumentalistov (cajon, [[klaviature]], [[kitara|akustična kitara]], [[bas kitara]], [[violina]]). Člani zbora prihajajo iz vseh regij Slovenije. Zbor je tekom svojega obstoja postal nepogrešljivi člen študentskih maš, ki so vsako sredo zvečer. Njegovo orodje za slavljenje in oznanjevanje evangelija je pesem, prijateljstvo med člani zbora pa presega samostanske zidove, kar potrjuje pomen imena ''Mladost-Pesem-Prijateljstvo''. Zbor je stalnica pri študentskih mašah že 30 let, vendar ni bil venomer tako samoumevno prisoten. == Zgodovina == V začetku 90. let dvajsetega stoletja se je formirala skupina z močno željo po petju cerkvenih, [[Duhovna ritmična glasba|duhovno ritmičnih pesmi]] za obogatitev sredinih študentskih maš. Brat Pepi Lebreht je, preden je odšel na misijon v Avstralijo (1992), skupaj z br. Jankom Fritzom in njegovo kitaro zbral okrog deset mladih pevcev, ki so s prepevanjem obogatili študentske maše. Maševanje je prevzel p. Ciril Božič, ki ga je nekaj let kasneje zamenjal p. [[Christian Gostečnik]]. Za uradno letnico nastanka zbora velja leto 1992, ko si je zbor, po zapisih Judite Treven, nadel ime Mladost-Pesem-Prijateljstvo. Judita Treven je v svojih spominih na zbor MPP zapisala: »Ime se je nekje v letu 1992 pojavilo spontano. Nekoč sem razmišljala, kaj nas opredeljuje kot skupino in na svojo notno mapo sem s tušem narisala krog, kjer je bila v sredini črka [[tau]] ([[Antonov križ|frančiškanski znak]]), čez njo sta bili dve povezani [[osminka|osminki]] (znak glasbe), ob obodu pa je bilo zapisano »MLADOST, PESEM, PRIJATELJSTVO«. To nas je opredeljevalo: vsi smo bili mladi, povezovala nas je pesem in bili smo prijatelji med seboj.«<ref>{{navedi knjigo|last1=Bogataj|first1=J. D.|title=Hvala: zbornik ob 25-letnici Zbora Mladost Pesem Prijateljstvo|year=2017|publisher=Brat Frančišek|location=Ljubljana|isbn=978-961-6873-48-2|cobiss=290267136}}</ref> Prvi, ki je prispeval svoje dirigentske sposobnosti in kitaro, je bil Tilen Kuhar, s. Tatjana Lukner MSF pa je poskrbela za vez z brati frančiškani in tehnično pripravo. Bil je čas manjšega števila članov, hreščečega ozvočenja, potrpežljivih poslušalcev in velikega zagona. V času delovanja se je spreminjala struktura zbora – glede na potrebe zborovodij. Zamenjalo se je mnogo pevcev, inštrumentalistov, duhovnih vodij, v samem zboru pa se je spletlo prijateljstev, ljubezni in odkritih poslanstev. == Repertoar in poslanstvo == Zasedba je v začetku prepevala Taizéjske speve, nato pa se je repetoar razširil na ritmično-duhovno, slavilno glasbo, ki jo zbor izvaja še danes. Ob priložnosti MPP izvaja tudi klasično zborovsko petje, kar pa je bolj izjema kot pravilo. Le-to je večinoma del zgolj koncertnega programa. Kot pomemben del katoliške duhovno-ritmične scene ima MPP pomemben vpliv ne le pri sredinih študentskih mašah, temveč tudi v širšem Slovenskem prostoru. Pesmi, ki so del študentskih maš zaradi pestrosti primarnih okolij članov zbora hitro postanejo del domačih župnij in mladinskih skupin po Sloveniji. Mladi pesmi vzamejo za svoje, zaradi česar so skladbe skupin Svetnik, Tvoj glas, založbe Emanuel in drugih, ter avtorske pesmi, kot je ''Psalm 126'' avtorjev Boštjana in Tanje Berkopec ter Andreja Pollaka postale razširjene.<ref>{{navedi splet|title=Mladost Pesem Prijateljstvo|url=http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|website=mladi.net|accessdate=20. oktober 2020|last=Lukner|first=T.|date=16. december 2007|archiveurl=https://web.archive.org/web/20181126051019/http://www.mladi.net/content/view/1147/103/|archivedate=26. november 2018|language=}}</ref> Zbor dvakrat letno organizira pevske duhovne vikende, ki so namenjeni tudi druženju in povezovanju.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.facebook.com/zbormpp/|title=O zboru MPP|date=2017|accessdate=18. februar 2018|website=Zbor MPP|publisher=|last=Lukner|first=S. Tatjana}}</ref> == Diskografija == Nastanek prve zgoščenke z naslovom ''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' je bil povezan z nastajanjem avtorskih pesmi v okviru zbora.<ref>{{Navedi splet|url=http://zbormpp.rkc.si/clanki/114-prvi-cd-pesmi|title=Prvi MPP CD - pesmi|accessdate=18. februar 2018|website=zbormpp.rkc.si|language=sl-si}}</ref> Pisanje priredb in avtorskih del pa je postala tradicija, ki jo zbor ohranja do danes. Posledica tega dogajanja je povezana z založbo Brat Frančišek in nastankom zgoščenke ob 25-letnici zbora, z naslovom ''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]''. Z zgoščenko je zbor pretvoril svojo hvaležnost vsem članom zbora, bivših in sedanjih, bratom frančiškanom in predvsem Bogu za uspešno delovanje in ljubezen, ki se prek zbora širi naprej. *''[[Mladost Pesem Prijateljstvo (album)|Mladost Pesem Prijateljstvo]]'' (1995-1999) *''[[Hvala (album, MPP)|Hvala]]'' (2017) == Voditelji == {| | valign=top | {| class="wikitable" ! Zborovodje ! Obdobje |- | Tilen Kuhar | 1992–1995 |- | Pavel Dolenc | 1995–2000 |- | Peter Kadunc | 2000–2003 |- | Tanja Repič | 2003–2005 |- | Boštjan Berkopec | 2005–2010 |- | Jakov Jurić | 2010–2012 |- | Marta Habe | 2012–2015 |- | Martina Ješovnik | 2015–2017 |- | Tinkara Čerin | 2017–2018 |- | Teja Sulejmanovič | 2018–2022 |- | Veronika Hrovat | 2022–2024 |- | Ana Pučnik | 2024–2026 |} | width=3% | | valign=top | {| class="wikitable" ! Duhovni vodje ! Obdobje |- | Janko Fritz, Pepi Lebreht | 1990–1992<br>(pred uradnim<br>nastankom zbora) |- | Ambrož Požun | 1992–1995 |- | [[Tadej Strehovec]] | 1995–1999 |- | Jernej Kurinčič | 1999–2003 |- | Andraž Arko | 2003–2006 |- | Miha Pate | 2006–2007 |- | Andrej Pollak | 2007–2009 |- | Jan Cvetek | 2009 |- | Jani Jeriček | 2009–2012 |- | Dominik Papež | 2011–2014 |- | Melhior Grošelj | 2013–2015 |- | Jan Dominik Bogataj | 2016–2017 |- | Mario Zrakić | 2017–2021 |- | [[Christian Gostečnik]] | 2021–2023 |- | Filip Mlinar | 2023– |} | width=3% | | valign=top | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} *{{discogs artist|Zbor Mladost Pesem Prijateljstvo}} [[Kategorija:Slovenski pevski zbori]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 1992]] [[Kategorija:Župnija Ljubljana – Marijino oznanjenje]] c5irgi2ubn1zk9pyva3q70ueogmhax1 0 453062 6758516 5778817 2026-09-29T23:16:39Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 2 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758516 wikitext text/x-wiki '''29. [[ljubljanski mednarodni filmski festival]]''' je potekal od 7. do 18. novembra 2018 s prizorišči v Ljubljani (Cankarjev dom − Linhartova in Kosovelova dvorana, Kinodvor, Slovenska kinoteka, Kino Komuna in Kino Šiška), Mariboru (MariBOX kino), Celju (Mestni kino Metropol Celje) in Novem mestu (Anton Podbevšek teater). Otvoritveni film je bil ''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' [[Miran Zupanič|Mirana Zupaniča]], zaključni pa ''[[Zimske muhe]]'' [[Olmo Omerzu|Olma Omerzuja]]. ==29. LIFFe v številkah== * 97 celovečernih in 15 kratkih filmov iz 52 držav * 291 projekcij (24 v Mariboru, 8 v Celju, 5 v Novem mestu) * 43.000 izdanih vstopnic * 43 razprodanih projekcij * 45 gostov * 39 pogovorov s filmskimi ustvarjalci<ref>{{Navedi splet |url=http://195.69.97.23/2018/liffe/images/MS/MS7.pdf |title=SPOROČILO MEDIJEM 7 |access-date=2019-11-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191116112555/http://195.69.97.23/2018/liffe/images/MS/MS7.pdf |archive-date=2019-11-16 |url-status=dead}}</ref> ==Nagrade== * vodomec: nagrada režiserju najboljšega filma iz sklopa Perspektive po izboru mednarodne žirije (podeljuje glavni pokrovitelj Telekom Slovenije) * nagrada FIPRESCI: nagrada mednarodne žirije svetovnega združenja filmskih kritikov in novinarjev * nagrada za najboljši kratki film * zmaj: nagrada občinstva, za katero se potegujejo filmi, ki še nimajo distribucijske licence za Slovenijo * nagrada mladinske žirije Kinotrip: zanjo se poteguje 5 filmov z mladinsko tematiko − ''Matangi/Maya/M.I.A.'', ''Dekle'', ''Jezdec'', ''Molitev'', ''Ne puščaj sledov'' * nagrada za najboljši film 360° po izboru žirije in občinstva {| class="wikitable" |- ! Nagrada !! Film<ref>{{navedi splet |url=http://195.69.97.23/2018/liffe/index.php/slv/o-liffu/304-nagrade-29-liffa |title=NAGRADE 29. LIFFA |accessdate=18. 11. 2018 |date= |format= |work= }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.rtvslo.si/kultura/liffe/vodomec-letosnjega-liffa-je-poletel-v-zavetje-zelene-islandske-bojevnice/472153 |title=Vodomec letošnjega Liffa je poletel v zavetje "zelene" islandske Bojevnice |accessdate=18. 11. 2018 |date=17. 11. 2018 |format= |work= }}</ref> !! Režiser |- | vodomec || {{flagicon|ISL}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|UKR}} ''Bojevnica <small>/ Kona fer í stríð</small>'' || Benedikt Erlingsson |- | FIPRESCI || {{flagicon|DEU}}{{flagicon|AUT}} ''Stiks <small>/ Styx</small>'' || Wolfgang Fischer |- | najboljši kratki film || {{flagicon|ESP}} ''Matria'' || Álvaro Gago Díaz |- | zmaj || {{flagicon|BGR}}{{flagicon|DEU}} ''Aga'' || Milko Lazarov |- | nagrada mladinske žirije Kinotrip || {{flagicon|USA}} ''Jezdec <small>/ The Rider</small>'' || Chloé Zhao |- | colspan=3 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''Posebne omembe'''</small> |- | rowspan=2|vodomec || {{flagicon|SLO}} ''[[Ne bom več luzerka]]''|| Urša Menart |- | {{flagicon|SRB}}{{flagicon|FRA}}{{flagicon|HRV}}{{flagicon|IRN}}{{flagicon|QAT}} ''Tovor <small>/ Teret</small>'' || Ognjen Glavonić |- | najboljši kratki film || {{flagicon|SLO}} ''Celica'' || Dušan Kastelic |} ;Zmaj Za nagrado občinstva se je potegovalo 24 filmov:<ref>{{navedi splet |url=http://195.69.97.23/2018/liffe/index.php/slv/o-liffu/33-main-menu-sl/o-liffu/nagrade/222-glasovanje |title=Glasovanje |accessdate=8. 11. 2018 |date= |format= |work= }} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> {{stolpci|2| * Aga – 4,66 * Smrt v enem kadru – 4,62 * Sarah in Saleem: Prepovedana ljubezen – 4,57 * Mehko blato – 4,57 * Matangi/Maya/M.I.A. – 4,57 * Poletne ptice – 4,42 * Mala bela laž – 4,37 * Kristalni labod – 4,34 * Prevajalec – 4,32 * Divja hruška – 4,31 * Dede – 4,30 * Molitev – 4,09 * Dovlatov – 4,06 * Reka – 4,04 * Grozna mama – 3,98 * Dnevnik mojih misli – 3,97 * Petra – 3,93 * Mandy – 3,92 * Dedinji – 3,89 * Donbas – 3,85 * Rdeče – 3,62 * Ederlezi vzhaja – 3,59 * Sočutje – 3,50 * Iz oči v oči – 3,49 }} ;Sestava žirij * vodomec ** {{flagicon|DEU}} Klaus Eder ** {{flagicon|HRV}} Jurica Pavičić ** {{flagicon|SLO}} Ida Weiss * nagrada za najboljši kratki film ** {{flagicon|HRV}} Igor Bezinović ** {{flagicon|SLO}} Tanja Hladnik ** {{flagicon|SRB}} Milan Stojanović * FIPRESCI ** {{flagicon|USA}} Robert Horton ** {{flagicon|SVK}} Kristína Kúdelová ** {{flagicon|SLO}} Jasmina Šepetavc * Kinotripova mladinska žirija ** Aleš Belšak ** Tina Jančič ** Sara Janežič ** Ema Paš ** Ajda Rudolf ==Filmski program== ;Programski sklopi * Perspektive: uradni tekmovalni sklop novih režiserjev za nagrado vodomec * Predpremiere: filmi, odkupljeni za predvajanje v Sloveniji * Kralji in kraljice: dela prepoznavnih in nagrajevanih mojstrov sodobnega filma * Panorama svetovnega filma: festivalski favoriti s petih celin * Fokus: Vzhod-severovzhod * Ekstravaganca: t. i. polnočni kino, ki prinaša raznovrstne, drznejše in žgečkljive vsebine * Kinobalon: samostojen sklop za gledalce od 7. do 14. leta * Posvečeno: Christian Petzold * Retrospektiva: Češki novi val * Evropa/Svet na kratko: tekmovalni program kratkega filma ===Perspektive=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''112'' || ''Den skyldige <small>/ The Guilty</small>'' || Gustav Möller || Danska || 2018 |- | ''Bojevnica'' || ''Kona fer í stríð <small>/ Woman at War</small>'' || Benedikt Erlingsson || Islandija, Francija, Ukrajina || 2018 |- | ''Dedinji'' || ''Las Herederas <small>/ The Heiresses</small>'' || Marcelo Martinessi || Paragvaj, Nemčija, Urugvaj, Brazilija, Francija || 2018 |- | colspan=2|''Hannah'' || Andrea Pallaoro || Italija, Francija, Belgija || 2017 |- | ''Jezdec'' || ''The Rider'' || Chloé Zhao || ZDA || 2017 |- | ''Mala bela laž'' || ''La Mentirita Blanca <small>/ Little White Lie</small>'' || Tomás Alzamora || Čile || 2017 |- | colspan=2|''[[Ne bom več luzerka]] <small>/ My Last Year as a Loser</small>'' ||[[Urša Menart]]|| Slovenija || 2018 |- | ''Stiks'' || ''Styx'' || Wolfgang Fischer || Nemčija, Avstrija || 2018 |- | ''Tovor'' || ''Teret <small>/ The Load</small>'' || Ognjen Glavonić || Srbija, Francija, Hrvaška, Iran, Katar || 2018 |- | ''Zdravilec'' || ''Isčelitel <small>/ Secret Ingredient</small>'' || Gjorce Stavreski || Makedonija || 2017 |} ===Predpremiere=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Dekle'' || ''Girl'' || Lukas Dhont || Belgija, Nizozemska || 2018 |- | colspan=2|''Dogman'' || Matteo Garrone || Italija, Francija || 2018 |- | ''Dvojna življenja'' || ''Doubles vies <small>/ Non-Fiction</small>'' || Olivier Assayas || Francija || 2018 |- | ''Hči moja'' || ''Figlia mia <small>/ Daughter of Mine</small>'' || Laura Bispuri || Italija, Nemčija, Švica || 2018 |- | ''Hiša, ki jo je zgradil Jack'' || ''The House That Jack Built'' || Lars von Trier || Danska, Francija, Nemčija, Švedska || 2018 |- | ''Kafarnaum'' || ''Capharnaüm <small>/ Capernaum</small>'' || Nadine Labaki || Libanon, Francija || 2018 |- | ''Marguerite Duras: Spomini na vojno'' || ''La douleur <small>/ Memoir of War</small>'' || Emmanuel Finkiel || Francija, Belgija, Švica || 2017 |- | ''Med policami'' || ''In den Gängen <small>/ In the Aisles</small>'' || Thomas Stuber || Nemčija || 2018 |- | ''Mektoub, ljubezen moja'' || ''Mektoub, My Love: Canto Uno'' || Abdellatif Kechiche || Francija, Italija || 2017 |- | ''Obraz'' || ''Twarz <small>/ Mug</small>'' || Małgorzata Szumowska || Poljska || 2018 |- | ''Oni'' || ''Loro'' || Paolo Sorrentino || Italija, Francija || 2018 |- | colspan=2|''[[Poj mi pesem (film)|Poj mi pesem]]'' ||[[Miran Zupanič]]|| Slovenija || 2018 |- | ''Srečen kot Lazzaro'' || ''Lazzaro felice <small>/ Happy as Lazzaro</small>'' || Alice Rohrwacher || Italija, Švica, Francija, Nemčija || 2018 |- | ''Stotnik'' || ''Der Hauptmann <small>/ The Captain</small>'' || Robert Schwentke || Nemčija, Francija, Poljska, Portugalska || 2017 |- | ''[[Tatiči]]'' || ''Manbiki kazoku <small>/ Shoplifters</small>'' || Hirokazu Kore-eda || Japonska || 2018 |- | ''Tranzit'' || ''Transit'' || Christian Petzold || Nemčija, Francija || 2018 |- | ''Utoya – 22. julija'' || ''Utoya 22. juli <small>/ Utoya - July 22</small>'' || Erik Poppe || Norveška || 2018 |- | ''Zaton'' || ''Napszállta <small>/ Sunset</small>'' || László Nemes || Madžarska, Francija || 2018 |- | colspan=2|''[[Zgodovina ljubezni]] <small>/ History of Love</small>'' || Sonja Prosenc || Slovenija, Italija, Norveška || 2018 |- | ''[[Zimske muhe]]'' || ''Všechno bude <small>/ Winter Flies</small>'' ||[[Olmo Omerzu]]|| Češka, Slovenija, Poljska, Francija, Slovaška || 2018 |} ===Kralji in kraljice=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Divja hruška'' || ''Ahlat Agaci <small>/ Wild Pear Tree</small>'' || Nuri Bilge Ceylan || Turčija, Makedonija, BiH, Nemčija || 2018 |- | ''Dnevnik mojih misli'' || ''Journal de ma tête <small>/ Shock Waves – Diary of My Mind</small>'' || Ursula Meier || Švica, Francija || 2017 |- | colspan=2|''Dovlatov'' || Aleksej German ml. || Rusija, Poljska, Srbija || 2018 |- | ''Knjiga slik'' || ''Le Livre d'image <small>/ The Image Book</small>'' || Jean-Luc Godard || Švica, Francija || 2018 |- | ''Molitev'' || ''La prière <small>/ The Prayer</small>'' || Cédric Kahn || Francija || 2018 |- | ''Najljubša'' || ''The Favourite'' || Yorgos Lanthimos || VB, Irska, ZDA || 2018 |- | ''Naprej'' || ''Continuer <small>/ Keep Going</small>'' || Joachim Lafosse || Belgija, Francija || 2018 |- | ''Pepel je snežno bel'' || ''Jiang hu er nv <small>/ Ash Is Purest White</small>'' || Jia Zhang-ke || Kitajska, Francija, Japonska || 2018 |- | ''Poletje'' || ''Leto <small>/ Summer</small>'' || Kiril Serebrenikov || Rusija, Francija || 2018 |- | ''Poletne ptice'' || ''Pajaros de verano <small>/ Birds of Passage</small>'' || Ciro Guerra, Cristina Gallego || Kolumbija, Danska, Mehika || 2018 |- | ''Požiganje'' || ''Beoning <small>/ Burning</small>'' || Lee Chang-dong || Južna Koreja, Japonska || 2018 |- | ''Trije obrazi'' || ''Se rokh <small>/ Three Faces</small>'' || Jafar Panahi || Iran || 2018 |- | ''Videnje'' || ''Vision'' || Naomi Kawase || Japonska, Francija || 2018 |- | ''Visoka družba'' || ''High Life'' || Claire Denis || Francija, Nemčija, VB, ZDA, Poljska || 2018 |- | colspan=2|''Vseeno mi je, če bomo v zgodovino zapisani kot barbari /<br>Îmi este indiferent daca în istorie vom intra ca barbari<br><small>/ I Do Not Care If We Go Down in History as Barbarians</small>'' || Radu Jude || Romunija, Nemčija, Bolgarija, Francija, Češka || 2018 |} ===Panorama=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | colspan=2|''Aga'' || Milko Lazarov || Bolgarija, Nemčija, Francija || 2018 |- | ''Asako I & II'' || ''Netemo sametemo'' || Ryusuke Hamaguchi || Japonska, Francija || 2018 |- | ''Divje življenje'' || ''Wildlife'' || Paul Dano || ZDA || 2018 |- | ''Druga stran vsega'' || ''Druga strana svega <small>/ The Other Side of Everything</small>'' || Mila Turajlić || Srbija, Francija || 2017 |- | ''Iz oči v oči'' || ''Person to Person'' || Dustin Guy Defa || ZDA || 2017 |- | ''Ljubljeni'' || ''Benzinho <small>/ Loveling</small>'' || Gustavo Pizzi || Brazilija, Urugvaj, Nemčija || 2018 |- | colspan=2|''Matangi/Maya/M.I.A.'' || Steve Loveridge || VB, ZDA || 2018 |- | ''Meja'' || ''Gräns <small>/ Border</small>'' || Ali Abbasi || Švedska, Danska || 2018 |- | ''Ne puščaj sledov'' || ''Leave No Trace'' || Debra Granik || ZDA || 2018 |- | colspan=2|''Petra'' || Jaime Rosales || Španija, Francija, Danska || 2018 |- | ''Prevajalec'' || ''Tlmočník <small>/ The Interpreter</small>'' || Martin Šulík || Slovaška, Češka, Avstrija || 2018 |- | ''Rdeče'' || ''Rojo'' || Benjamín Naishtat || Argentina, Brazilija, Francija, Nemčija, Nizozemska || 2018 |- | ''Sarah in Saleem: Prepovedana ljubezen'' || ''The Reports on Sarah and Saleem'' || Muayad Alayan || Palestina, Nizozemska, Nemčija || 2018 |- | ''Sočutje'' || ''Pity'' || Babis Makridis || Grčija, Poljska || 2018 |} ===Fokus: Vzhod-severovzhod=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | colspan=2|''Dede'' || Mariam Hačvani || Gruzija, Hrvaška, VB, Irska, Nizozemska || 2017 |- | ''Donbas'' || ''Donbass'' || Sergej Loznica || Ukrajina, Nemčija, Francija, Nizozemska, Romunija || 2018 |- | ''Grozna mama'' || ''Sashishi deda <small>/ Scary Mother</small>'' || Ana Urušadze || Gruzija, Estonija || 2017 |- | ''Kentaver'' || ''Centaur'' || Aktan Arim Kubat || Kirgizija, Nizozemska, Nemčija, Francija || 2017 |- | Kristalni labod || ''Hrustal <small>/ Crystal Swan</small>'' || Darja Žuk || Belorusija, Rusija, Nemčija, ZDA || 2018 |- | ''Mehko blato'' || ''Es esmu seit <small>/ Mellow Mud</small>'' || Renars Vimba || Latvija || 2016 |- | ''Reka'' || ''Ozen <small>/ The River</small>'' || Emir Baigazin || Kazahstan, Poljska, Norveška || 2018 |} ===Ekstravaganca=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Ederlezi vzhaja'' || ''Ederlezi Rising'' || Lazar Bodroža || Srbija || 2018 |- | colspan=2|''Mandy'' || Panos Cosmatos || Belgija, ZDA || 2018 |- | ''Maščevanje'' || ''Revenge'' || Coralie Fargeat || Francija, Belgija || 2017 |- | ''Smrt v enem kadru'' || ''Kamera o tomeru na! <small>/ One Cut of the Dead</small>'' || Shin'ichirô Ueda || Japonska || 2017 |- | colspan=2|''Suspiria'' || Luca Guadagnino || Italija, ZDA || 2018 |- | ''Vrhunec'' || ''Climax'' || Gaspar Noé || Francija, Belgija || 2018 |} ===Kinobalon=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | colspan=2|''100% Coco'' || Tessa Schram || Nizozemska || 2017 |- | ''Gordon in Paddy'' || ''Gordon and Paddy'' || Linda Hambäck || Švedska || 2017 |- | ''Kapitan Morten in kraljica pajkov'' || ''Kapten Morten lollide laeval <small>/ Captain Morten and the Spider Queen</small>'' || Kaspar Jancis, Henry Nicholson, Riho Unt || Estonija, Belgija, Irska, VB || 2018 |- | ''Piškujeve sanje'' || ''Halkaa <small>/ Picku's Dream</small>'' || Nila Madhab Panda || Indija || 2018 |- | ''Vojne igrice'' || ''Krig <small>/ The War Game</small>'' || Goran Kapetanović || Švedska || 2017 |- | colspan=2|Wallay || Berni Goldblat || Francija, Burkina Faso || 2017 |} ===Posvečeno: Christian Petzold=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | colspan=2|''Barbara'' || rowspan=6|Christian Petzold || Nemčija || 2012 |- | ''Duhovi'' || ''Gespenster <small>/ Ghosts</small>'' || Nemčija, Francija || 2005 |- | colspan=2|''Jerichow'' || Nemčija || 2008 |- | ''Notranji mir'' || ''Die innere Sicherheit <small>/ The State I Am In</small>'' || Nemčija || 2000 |- | colspan=2|''Phoenix'' || Nemčija, Poljska || 2014 |- | colspan=2|''Yella'' || Nemčija || 2007 |} ===Retrospektiva: Češki novi val=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto |- | ''Črni Peter'' || ''Cerny Petr <small>/ Black Peter</small>'' ||[[Miloš Forman]]|| rowspan="13" |Češkoslovaška || 1964 |- | colspan=2|''Ecce homo Homolka <small>/ Behold Homolka</small>'' || Jaroslav Papoušek || 1970 |- | ''Gori, gospodična'' || ''Hori, má panenko <small>/ The Firemen's Ball</small>'' || Miloš Forman || 1967 |- | ''Intimna svetloba'' || ''Intimní osvetlení <small>/ Intimate Lighting</small>'' || Ivan Passer || 1965 |- | ''Marjetice'' || ''Sedmikrásky <small>/ Daisies</small>'' || Vera Chytilová || 1966 |- | ''Muhasto poletje'' || ''Rozmarné léto <small>/ Capricious Summer</small>'' || Jiří Menzel || 1968 |- | ''Najlepša doba'' || ''Nejkrásnejsí vek <small>/ The Most Beautiful Age</small>'' || Jaroslav Papoušek || 1968 |- | ''O slavnosti in gostih'' || ''O slavnosti a hostech <small>/ The Party and the Guests</small>'' || Jan Němec || 1966 |- | ''Plavolaskine ljubezni'' || ''Lásky jedné plavovlásky <small>/ Loves of a Blonde</small>'' || Miloš Forman || 1965 |- | ''Strogo nadzorovani vlaki'' || ''Ostre sledované vlaky <small>/ Closely Watched Trains</small>'' || Jiří Menzel || 1966 |- | ''Šala'' || ''Žert <small>/ The Joke</small>'' || Jaromil Jireš || 1969 |- | ''Uho'' || ''Ucho <small>/ The Ear</small>'' || Karel Kachyňa || 1970 |- | ''Upepeljevalec'' || ''Spalovač mrtvol <small>/ Cremator</small>'' || Juraj Herz || 1969 |} ===Evropa na kratko=== {| class="wikitable" |- ! Film !! Izvirni naslov !! Režija !! Država !! Leto !! Dolžina |- | colspan=6 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''I. sklop'''</small> |- | ''Tresavica'' || ''Drzenia <small>/ Tremors</small>'' || Dawid Bodzak || Poljska || 2018 || 22' |- | ''Ponovitve'' || ''Reruns'' || Rosto || Francija, Belgija || 2018 || 14' |- | ''Mravljiščna dekleta'' || ''Meninas Formicida <small>/ Ant Killers</small>'' || João Paulo Miranda María || Francija, Brazilija || 2017 || 13' |- | ''Poišči popravi pokončaj'' || ''Find Fix Finish'' || Mila Zhluktenko, Sylvain Cruiziat || Nemčija || 2017 || 20' |- | ''Mirovnik'' || ''The Peacekeeper'' || Pierre Edouard Dumora || Francija || 2017 || 19' |- | colspan=6 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''II. sklop'''</small> |- | ''Vse, kar si lahko predstavljam'' || ''Tudo o que imagino <small>/ All I Imagine</small>'' || Leonor Noivo || Portugalska || 2017 || 32' |- | colspan=2|''Celica <small>/ The Box</small>'' || Dušan Kastelic || Slovenija || 2017 || 12' |- | colspan=2|''Matria'' || Álvaro Gago Díaz || Španija || 2017 || 21' |- | ''Dvojnik'' || ''Doppelgänger'' || Michaela Taschek || Nemčija || 2017 || 20' |- | ''Val'' || ''Wave'' || Benjamin Cleary, TJ O'Grady Peyton || Irska || 2017 || 14' |- | colspan=6 align=center bgcolor="#DCDCDC" | <small>'''III. sklop'''</small> |- | colspan=2|''Flores'' || Jorge Jácome || Portugalska || 2017 || 27' |- | ''Prah'' || ''Proch <small>/ Dust</small>'' || Radej Jakub || Poljska || 2017 || 25' |- | ''Vrnitev'' || ''Retour <small>/ Return</small>'' || Pang-Chuan Huang || Francija || 2017 || 20' |- | colspan=2|''Oprostite, iščem sobo za namizni tenis in svoje dekle /<br>Entschuldigung, ich suche den Tischtennisraum und meine Freundin<br><small>/ Excuse Me, I'm Looking for the Ping-pong Room and My Girlfriend</small>'' || Bernhard Wenger || Avstrija, Nemčija || 2018 || 23' |- | ''Vse'' || ''Everything'' || David O'Reilly || ZDA, Irska || 2017 || 11' |} ==Spremljevalni program in gostje== * ''MAF – Mad About Film: Enostavno nori na film'', seminar o filmu * delavnici ''Filmska kritika'' in ''Scenaristika'' * ''Posledice: predstavitev nastajanja filma'' * ''Filmska delavnica'' in ''Delavnica animiranega filma'', otroški delavnici * filmska nagrada LUX * ''Kakšen art kino potrebujemo'', strokovni seminar * ''Podoba – Glasba'', mednarodni tekmovalni program glasbenih videospotov − javna predstavitev najboljših videospotov leta * ''Srečanje Prodornih producentov in Wima Vanackerja'' * ''Kratka scena'', scenaristična delavnica za kratki film * Filmski kotiček Telekoma Slovenije * Festivalsko središče * MMC premiera (''Matangi/Maya/M.I.A.'') s sledečim pogovorom ;Gosti {{stolpci|2| * Boris Kamorzin, igralec, Donbass * Christian Petzold, režiser, sekcija Posvečeno * Georgina Chriskioti, igralka, Sočutje * Nata Murvanidze, glavna igralka, Grozna mama * Michaela Taschek, režiserka, kratki film Dvojnik * Pierre Edouard Dumora, režiser, kratki film Mirovnik * Darja Žuk, režiserka, Kristalni labod * Aydın Doğu Demirkol, glavni igralec, Divja hruška * Simeon Vencislavov, scenarist, Aga * Jakub Radej, režiser, kratki film Prah * Tamara Krcunović, igralka, Tovor * Gustavo Pizzi, režiser, Ljubljeni * Tomás Alzamora Muñoz, režiser, Mala bela laž * Jessica Dinnage, igralka, 112 * Marcelo Martinessi, režiser, Dedinji * Renars Vimba, režiser, Mehko blato * Gjorce Stavreski, režiser, Zdravilec * Agnieszka Podsiadlik, glavna igralka, Obraz * Natia Vibljani, glavna igralka, Dede * Sopiko Čarkvjani, igralka, Dede * Lazar Bodroža, režiser, Ederlezi vzhaja * Ognjen Glavonić, režiser, Tovor * Tomáš Mrvík, igralec, Zimske muhe * Jan František Uher, igralec, Zimske muhe * Jiří Konečný, producent, Zimske muhe * Marianne Slot Nielsen, producentka, Bojevnica * Olmo Omerzu, režiser, Zimske muhe * Milan Marić, glavni igralec, Dovlatov * ustvarjalci filma Zgodovina ljubezni, režiserka Sonja Prosenc * ustvarjalci filma Poj mi pesem, V. Kreslin, režiser Miran Zupanič * ustvarjalci filma Ne bom več luzerka, režiserka Urša Menart }} ==Zunanje povezave== * [http://www.liffe.si/index.php/slv/ Spletna stran festivala] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151028235447/http://www.liffe.si/index.php/slv/ |date=2015-10-28 }} ==Viri in sklici== {{sklici|1}} * [https://issuu.com/cankarjev_dom/docs/29._liffe Katalog 29. LIFFa] {{Liffe}} [[Kategorija:Liffe]] [[Kategorija:2018 v Sloveniji]] [[Kategorija:2018 v filmu]] {{normativna kontrola}} tuez9t1jlo36k95i6ay5nu8bmkghy6q 0 454599 6758628 6748308 2026-09-30T11:04:29Z ~2026-45085-22 264465 /* Izbrana bibliografija */ 6758628 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba |awards=Prešernova nagrada za študente Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1987) Nagrado Ustanove p. Stanislava Škrabca za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja (2026)|occupation=jezikoslovka, univerzitetna profesorica, dialektologinja}} '''Jožica Škofic''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], * [[4. marec]] [[1964]], [[Ptuj]]. Je članica [https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/oddelki/dialektolo%C5%A1ka-sekcija Oddelka za dialektologijo] na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], predavateljica na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Junija 2021 je bila izvoljena za izredno članico [[SAZU]]. == Življenje in delo == Leta 1987 je na Oddelku za slovanske jezike in književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomirala z nalogo ''Vpliv migracij na jezik in govor posameznika (v okviru enojezičnosti)'' {{cobiss|id=67096162}} pod mentorstvom [[Breda Pogorelec|Brede Pogorelec]]. Za svoje diplomsko delo s področja sociolingvistike je prejela Prešernovo nagrado za študente. Magistrirala je leta 1991 z nalogo ''Problemi slovenskega pogovornega jezika'' {{cobiss|id=10666541}}, doktorirala pa leta 1996 z disertacijo ''Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem'' {{cobiss|id=2933602}}. Že v času študija, leta 1988, se je udeležila enomesečne poletne šole češkega jezika v Brnu na Češkoslovaškem. Med letoma 2009 in 2010 pa se je tri mesece strokovno izpopolnjevala na Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje v Zagrebu. Leta 1988 se je kot dialektologinja zaposlila na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], od leta 2004 vodi njegovo Dialektološko sekcijo. Od leta 2006 je v dopolnilnem delovnem razmerju na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], od leta 2013 ima naziv izredna profesorica za slovenski jezik. Predava različne jezikoslovne predmete, na prvi stopnji Uvod v jezikoslovje, Slovenski jezik v družbi, Glasoslovje in oblikoslovje slovenskega jezika, Pomenoslovje slovenskega jezika z besedotvorjem, Zgodovino slovenskega jezika, Dialektologijo slovenskega jezika; na drugi stopnji Etimologijo slovenskega jezika, Specialno didaktiko - dialektologijo, Metodologijo jezikoslovnega raziskovanja; na tretji stopnji pa Jezikovno identiteto slovenskih pokrajin - narečje kot izvorni temelj slovenskega jezika, Etimološko in dialektološko leksikologijo in leksikografijo (Podiplomska šola [[ZRC SAZU|ZRC]]), Slovenski narečni naglasni sistemi ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF UL]]). Njena raziskovalna področja so dialektologija slovenskega jezika s posebnim poudarkom na gorenjskem, koroškem ziljskem in prleškem narečju, geolingvistika slovenskega, slovanskih in evropskih jezikov, raziskovanje narečne terminologije (zlasti izginjajočih strok, npr. kovaštvo), narečno slovaropisje in narečno imenoslovje (hišna in ledinska imena). Je članica različnih domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj (Mednarodno društvo za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG) Dialektološka komisija pri Mednarodnem slavističnem komiteju (MSK), Evropska mreža za e-leksikografijo (COST ENeL), [[Slavistično društvo Slovenije]], Lektorsko društvo Slovenije). Je vodja in sodelavka v več projektih: Dialektološke in onomastične raziskave ob slovensko-hrvaški meji, Besedje iz pomenskega polja »človek« v slovenskih narečjih, geolingvistična predstavitev, Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev, ''Kulturni portal ledinskih in hišnih imen'' in Kako se pri vas reče?. Bila je vodja Oddelka za dialektologijo na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], kjer pod njenim vodstvom izhaja Slovenski lingvistični atlas. Sodeluje pri Evropskem lingvističnem atlasu (ALE) in [[Slovanski lingvistični atlas|Slovanskem lingvističnem atlasu]] (OLA). == Izbrana bibliografija == * ''Žebljarska terminologija med narečjem in knjižnim jezikom'', 2007 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36075874] * ''Glagolski termini v narečnem slovarju'', 2008 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/42850093] * ''Zasnova vseslovenskega slovarja narečnih hišnih in ledinskih imen'', 2014 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/37764653] * ''Linguistic atlases as a source for dialectal dictionaries'', 2017 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/41908525] * ''Mikrotoponimi s sestavino grič/hrib/gora/vrh/breg v slovenskih narečjih'', 2018 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/43811117] == Viri == * [https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jožica-škofic-sl#v https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jožica-škofic-sl#] * http://slovenistika-koper.si/o-nas/jozica * [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/search?q=jožica+škofic&db=cobib&mat=allmaterials] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Škofic, Jožica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Dialektologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] 6m21uwhf0elzb0w9hcae02ogwm5c66r 6758629 6758628 2026-09-30T11:04:48Z ~2026-45085-22 264465 6758629 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba |awards=Prešernova nagrada za študente Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (1987) Nagrada Ustanove p. Stanislava Škrabca za posebne dosežke na področju slovenističnega jezikoslovja (2026)|occupation=jezikoslovka, univerzitetna profesorica, dialektologinja}} '''Jožica Škofic''', [[Slovenci|slovenska]] [[Jezikoslovec|jezikoslovka]], * [[4. marec]] [[1964]], [[Ptuj]]. Je članica [https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/oddelki/dialektolo%C5%A1ka-sekcija Oddelka za dialektologijo] na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], predavateljica na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]]. Junija 2021 je bila izvoljena za izredno članico [[SAZU]]. == Življenje in delo == Leta 1987 je na Oddelku za slovanske jezike in književnost na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]] diplomirala z nalogo ''Vpliv migracij na jezik in govor posameznika (v okviru enojezičnosti)'' {{cobiss|id=67096162}} pod mentorstvom [[Breda Pogorelec|Brede Pogorelec]]. Za svoje diplomsko delo s področja sociolingvistike je prejela Prešernovo nagrado za študente. Magistrirala je leta 1991 z nalogo ''Problemi slovenskega pogovornega jezika'' {{cobiss|id=10666541}}, doktorirala pa leta 1996 z disertacijo ''Glasoslovje, oblikoslovje in besedišče govora Krope na Gorenjskem'' {{cobiss|id=2933602}}. Že v času študija, leta 1988, se je udeležila enomesečne poletne šole češkega jezika v Brnu na Češkoslovaškem. Med letoma 2009 in 2010 pa se je tri mesece strokovno izpopolnjevala na Inštitutu za hrvaški jezik in jezikoslovje v Zagrebu. Leta 1988 se je kot dialektologinja zaposlila na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], od leta 2004 vodi njegovo Dialektološko sekcijo. Od leta 2006 je v dopolnilnem delovnem razmerju na [[Fakulteta za humanistične študije v Kopru|Fakulteti za humanistične študije]] [[Univerza na Primorskem|Univerze na Primorskem]], od leta 2013 ima naziv izredna profesorica za slovenski jezik. Predava različne jezikoslovne predmete, na prvi stopnji Uvod v jezikoslovje, Slovenski jezik v družbi, Glasoslovje in oblikoslovje slovenskega jezika, Pomenoslovje slovenskega jezika z besedotvorjem, Zgodovino slovenskega jezika, Dialektologijo slovenskega jezika; na drugi stopnji Etimologijo slovenskega jezika, Specialno didaktiko - dialektologijo, Metodologijo jezikoslovnega raziskovanja; na tretji stopnji pa Jezikovno identiteto slovenskih pokrajin - narečje kot izvorni temelj slovenskega jezika, Etimološko in dialektološko leksikologijo in leksikografijo (Podiplomska šola [[ZRC SAZU|ZRC]]), Slovenski narečni naglasni sistemi ([[Filozofska fakulteta v Ljubljani|FF UL]]). Njena raziskovalna področja so dialektologija slovenskega jezika s posebnim poudarkom na gorenjskem, koroškem ziljskem in prleškem narečju, geolingvistika slovenskega, slovanskih in evropskih jezikov, raziskovanje narečne terminologije (zlasti izginjajočih strok, npr. kovaštvo), narečno slovaropisje in narečno imenoslovje (hišna in ledinska imena). Je članica različnih domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih združenj (Mednarodno društvo za dialektologijo in geolingvistiko (SIDG) Dialektološka komisija pri Mednarodnem slavističnem komiteju (MSK), Evropska mreža za e-leksikografijo (COST ENeL), [[Slavistično društvo Slovenije]], Lektorsko društvo Slovenije). Je vodja in sodelavka v več projektih: Dialektološke in onomastične raziskave ob slovensko-hrvaški meji, Besedje iz pomenskega polja »človek« v slovenskih narečjih, geolingvistična predstavitev, Materialna kulturna dediščina v slovenskih narečjih: geolingvistična predstavitev, ''Kulturni portal ledinskih in hišnih imen'' in Kako se pri vas reče?. Bila je vodja Oddelka za dialektologijo na [[Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša|Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša]], kjer pod njenim vodstvom izhaja Slovenski lingvistični atlas. Sodeluje pri Evropskem lingvističnem atlasu (ALE) in [[Slovanski lingvistični atlas|Slovanskem lingvističnem atlasu]] (OLA). == Izbrana bibliografija == * ''Žebljarska terminologija med narečjem in knjižnim jezikom'', 2007 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/36075874] * ''Glagolski termini v narečnem slovarju'', 2008 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/42850093] * ''Zasnova vseslovenskega slovarja narečnih hišnih in ledinskih imen'', 2014 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/37764653] * ''Linguistic atlases as a source for dialectal dictionaries'', 2017 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/41908525] * ''Mikrotoponimi s sestavino grič/hrib/gora/vrh/breg v slovenskih narečjih'', 2018 [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/43811117] == Viri == * [https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jožica-škofic-sl#v https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/jožica-škofic-sl#] * http://slovenistika-koper.si/o-nas/jozica * [https://plus.cobiss.si/opac7/bib/search?q=jožica+škofic&db=cobib&mat=allmaterials] == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih jezikoslovcev]] {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Škofic, Jožica}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski jezikoslovci]] [[Kategorija:Slovenski univerzitetni učitelji]] [[Kategorija:Dialektologi]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Doktorirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Filozofski fakulteti v Ljubljani]] [[Kategorija:Predavatelji na Fakulteti za humanistične študije v Kopru]] 7di08ujw8wggbkoc1nf4a65ou2xasdr 0 462316 6758523 6506092 2026-09-30T01:23:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758523 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje <!--See the table at Infobox settlement for all fields and descriptions of usage--> <!-- Basic info --> |name = Lumle |other_name = |native_name = लुम्ले |nickname = |settlement_type = vas<br/> hribovska postaja |motto = <!-- images and maps --> |image_skyline = |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_map = |mapsize = |map_caption = |pushpin_map = Nepal |pushpin_label_position = bottom |pushpin_mapsize = 300 |pushpin_map_caption = Lega v Nepalu <!-- Location --> |subdivision_type = Država |subdivision_name = {{flag|Nepal}} |subdivision_type1 = Provinca |subdivision_name1 = Gandaki |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name2 = Kaski <!-- Politics --> |government_footnotes = |government_type = |leader_title = |leader_name = |leader_title1 = <!-- for places with, say, both a mayor and a city manager --> |leader_name1 = |established_title = <!-- Settled --> |established_date = <!-- Area --> |unit_pref = <!--Enter: Imperial, if Imperial (metric) is desired--> |area_footnotes = |area_total_km2 = <!-- ALL fields dealing with a measurements are subject to automatic unit conversion--> |area_total_sq_mi = <!-- Population --> |population_as_of = 1991 |population_footnotes = |population_note = |population_total = 4685 |population_density_km2 = auto |population_blank1_title = |population_blank2_title = <!-- General information --> |timezone = [[Nepal Standard Time|NST]] |utc_offset = +5:45 |timezone_DST = |utc_offset_DST = | coordinates = |latd= 28|latm = 18|latNS = N |longd= 83|longm = 48|longEW = E |coordinates_display = title |coordinates_type = type:city_region:NP |elevation_footnotes = <!--for references: use <ref> </ref> tags--> |elevation_m = 1570 <!-- Area/postal codes & others --> |postal_code_type = <!-- enter ZIP code, Postcode, Post code, Postal code... --> |postal_code = |area_code = 061 |blank_name = |blank_info = |website = |footnotes = }} [[File:Lumle Village, Kaski.jpg|thumb|320x320px|Pogled na vas Lumle]] '''Lumle''' (nepalsko दाङसिङ) je vas in vaški odbor v okrožju Kaski v provinci Gandaki v severnem centralnem delu [[Nepal]]a. Lumle se razprostira na južnem obronku [[Anapurna|Anapurne]] ob vzhodnem bregu reke Khola. Kraj leži ob cesti (Baglung Rajmarg) med Pokharo in Baglungom. Lumle sestavlja več vasi in zaselkov. Najpomembnejši so: *Bhichok (1490 m) ({{Coord|28|34|34|N|83|48|41|E|display=inline}}) *Chandrakot (1570 m) ({{Coord|28|30|54|N|83|46|36|E|display=inline}}) *Landruk (1650 m) ({{Coord|28|37|14|N|83|41|35|E|display=inline}}) *Lumle (1570 m) ({{Coord|28|29|54|N|83|48|18|E|display=inline}}) Reka, ki teče mimo, se imenuje Dhoti Khola, ki se zliva z Modi Kholo v Nayapoolu. Ta vas ima veliko zgodovinskih templjev. Kali Mandir pri Pokhari swara je zelo znan med domačini. Tempelj Kanči Baraha, ki je sredi gozda (severna stran vasi), je verska točka za ljudi okoli te regije. Vsako leto imajo v tem templju veliko ''pujo'', ko jih obišče na stotine romarjev iz vse države. V tej vasi prebivajo ljudje številnih kast. Brahmani, Gurungi, Pariyari in druge manjše kaste. Izobraževalni sistem je raznolik in tehničen. Obstaja nekaj angleških srednjih šol in veliko vladnih šol. Balmandirska skupnostna šola, ena najboljših v državi, služi tej regiji. Čeprav je bil tehnično v Dhikurpokhari VDC, je bil prvotno ustanovljen za Lumle Agricultural Research Center (LARC). Ker je bil LARC predan Nepalski vladi (zdaj znan kot Regionalna raziskovalna postaja za kmetijstvo, Lumle), je bila ta šola samodejno odprta za splošno javnost. V času popisa v Nepalu leta 2011 je bilo 4285 prebivalcev, ki so živeli v 1056 gospodinjstvih.<ref>Central Bureau of Statistics. Archiviert vom [https://cbs.gov.np/] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130731124937/http://cbs.gov.np/wp-content/uploads/2012/11/VDC_Municipality.pdf |date=2013-07-31 }} [https://web.archive.org/web/20130731124937/http://cbs.gov.np/wp-content/uploads/2012/11/VDC_Municipality.pdf</ref> == Pomembni templji == *Shree Kalika Mandir *Shree Kanchi Baraha Mandir *Shree kyupche baraha temple == Vir dokodkov == Večina vaščanov so kmetje. Vendar to ni glavni vir dohodkov gospodinjstev. Čeprav je celotna južna stran vasi kmetijska površina, ne zagotavlja dovolj letne hrane. Večina, vendar ne vsi, so odvisni od uvoženega riža. Večina mladih iz te vasi dela v zalivskih državah [[Katar]]ju, [[Saudova Arabija|Saudovi Arabiji]] in [[Malezija|Maleziji]]. V zadnjem času so nekateri mladi odšli v zelo napredne države sveta, vključno z Japonsko, Korejo, evropske države in nekaj v Združene države Amerike. == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== *[http://www.un.org.np/maps/district-maps/western/Kaski.pdf UN map of the municipalities of Kaski District] *[https://placesmap.net/NP/Regional-Agricultural-Research-Station-RARS-Lumle-110719/ Regional Agricultural Research Station (RARS), Lumle] [[Kategorija:Geografija Nepala]] evkezdpuxo82d5rt6edsgpkkxcym7un 0 464576 6758436 6627864 2026-09-29T17:49:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758436 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | bodystyle = width:auto; max-width:32em |bodyclass=vcard |titleclass=fn |tnavbar=Infobox |abovestyle=background-color: #41baf2 |above=Komisija Ursule von der Leyen |headerstyle=background-color: #41baf2 |image=[[slika:Logo of the European Commission (sl).svg|120px]] </br> </br>[[slika:European_Commissioners,_2021.jpg|250px]]|caption=Predsednica komisije [[Ursula von der Leyen]] |captionstyle=text-align:center; |header1=Vodstvo |label2=Predsednica |data2={{flagicon|Germany}} '''[[Ursula von der Leyen]]''' (ELS) |label3=Podpredsedniki |data3=Izvršni podpredsedniki<br>{{flagicon|Netherlands}} '''[[Frans Timmermans]]''' (SES)<br>{{flagicon|Denmark}} '''[[Margrethe Vestager]]''' (ALDE)<br>{{flagicon|Latvia}} '''[[Valdis Dombrovskis]]''' (ELS) Podpredsedniki<br> Visoki predstavnik Unije ''(ex-officio)''<br>{{flagicon|Spain}} '''[[Josep Borrell]]''' (SES) {{flagicon|Slovakia}} '''[[Maroš Šefčovič]]''' (SES)<br>{{flagicon|Czech Republic}} '''[[Věra Jourová]]''' (ALDE)<br>{{flagicon|Croatia}} '''[[Dubravka Šuica]]''' (ELS)<br>{{flagicon|Greece}} '''[[Margaritis Schinas]]''' (ELS) |header4=Sestava |label5=Št. komisarjev |data5=27 (po 1 na članico, razen ZK) |label6=Politične stranke |data6= * {{colorbox|#F0001C|border=darkgray}} SES (10) * {{colorbox|#3399FF|border=darkgray}} ELS (9) * {{colorbox|#ffd700|border=darkgray}} ALDE (6) * {{colorbox|#0054A5|border=darkgray}} ACRE (1) * {{colorbox|#808080|border=white}} Neodvisni (1) |header7=Parlament |label8=Parlament |data8=[[9. Evropski parlament]] |label9=Koalicija |data9={{Composition bar|444|751|hex=#3c40b0}}<br> * {{colorbox|#3399FF|border=darkgray}} ELS (182) * {{colorbox|#FF0000|border=darkgray}} S&D (154) * {{colorbox|#ffd700|border=darkgray}} RE (108) Podpora: * {{colorbox|#0054A5|border=darkgray}} ECR (24, PiS) * {{colorbox|white|border=darkgray}} Nep. (14, G5Z) |label11=Volitve |data11=[[Volitve v Evropski parlament 2019]] |label12=Ustanovitev |data12=[[1. december]] [[2019]] |header10= Zgodovina |label13=Prejšnja komisija |data13=[[Komisija Jean-Claudea Junckerja]] |label14=Naslednja|data14=[[Druga komisija Ursule von der Leyen|II. Komisija Ursule von der Leyen]]}} '''Komisija Ursule von der Leyen''' je evropska komisija, ki je mandat nastopila 1. novembra 2019. Mandat naj bi trajal do 31. oktobra 2024. Za predsednico komisije je 16. julija 2019 [[Evropski parlament]] izvolil Nemko [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]], nekdanjo nemško obrambno ministrico. Komisija je nasledila [[Komisija Jean-Claudea Junckerja|komisijo Jean-Claudea Junckerja]]. Komisijo sestavljajo predsednica in 26 komisarjev (po en iz vsake države članice, z izjemo Združenega kraljestva, ki zaradi [[Brexit|Brexita]] ni imenovalo člana komisije<ref>https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11735-2019-INIT/en/pdf</ref>). == Izvolitev in oblikovanje == === Imenovanje predsednice in Visokega predstavnika === [[Evropski svet]] je 3. julija 2019 Evropskemu parlamentu predlagal, da za predsednico Evropske komisije izvoli nemško političarko, članico [[Evropska ljudska stranka|Evropske ljudske stranke]] (ELS), [[Ursula von der Leyen|Ursulo von der Leyen]]. Parlament je glasovanje opravil 16. julija in Von der Leyenovo izvolil s 383 glasovi (potrebnih najmanj 374). Von der Leyenova je imela pred glasovanjem deklarativno podporo treh največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu, ELS, S&D (socialisti) in Renew Europe (liberalci). Tekom razprave sta ji podporo napovedali še poljska stranka Pravo in pravičnost (PiS) s 24 poslanci, sicer članica politične skupine ECR (konservativci), in v Evropskem parlamentu nepovezano italijansko Gibanje petih zvezd s 14 poslanci. Na podlagi tega gre sklepati, da kandidatke ni podprlo skoraj 100 članov neformalne koalicije ELS-S&D-RE, ki ima 444 poslancev. Kandidatka je bila deležna številnih kritik, poslanci evropskega parlamenta so ji očitali, da na [[Volitve v Evropski parlament 2019|evropskih volitvah]] ni bila vodilna kandidatka ELS, medtem, ko so ji člani nemških socialnih demokratov, stranke, ki je članica nemške vladne koalicije, očitali nepravilnosti pri opravljanju funkcije ministrice za obrambo in ji zaradi tega tudi odpovedali podporo. Tudi sicer je bila kandidatka deležna največ kritik s strani poslancev socialistov. Tako sta ji podporo odpovedala tudi slovenska poslanca S&D [[Tanja Fajon]] in [[Milan Brglez]]. Po izvolitvi je predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, 22. julija 2019, izvoljeno predsednico zaprosil za soglasje k imenovanju [[Josep Borrell|Josepa Borrella]], španskega zunanjega ministra, za naslednjega Visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Predsednica je soglasje podala 26. julija, Evropski svet pa je formalno imenovanje opravil s sklepom 5. avgusta 2019. Novi Visoki predstavnik mora biti uradno predlagan s strani nacionalne vlade in prestati zaslišanje pred Odborom Evropskega parlamenta za zunanje zadeve.<ref name=":9">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11503-2019-INIT/en/pdf</ref><ref name=":2" /><ref name=":3" /> === Proces nominacije kandidatov za komisarje === Po izvolitvi predsednice komisije so države članice pri Svetu Evropske unije začele vlagati uradne nominacije za člane komisije. Nekatere države, ki tega še niso storile so uradno sporočila imena kandidatov za komisarje.Portugalska in Romunija sta edini članici, ki sta sledili pozivu Von der Leyenove in predlagali dva kandidata, po enega vsakega spola. Poljska je medtem, ker naj bi ji bil zaupan resor kmetijstva, kandidata za komisarja po odstopu prvotnega kandidata, zamenjala. Že pred svojo izvolitvijo je [[Ursula von der Leyen]] jasno sporočila, da bo dosedanjega prvega podpredsednika evropske komisije, Nizozemca [[Frans Timmermans|Fransa Timmermansa]], tudi vodilnega kandidata [[Stranka evropskih socialistov|Stranke evropskih socialisto]]<nowiki/>v (SES), ponovno imenovala na to pozicijo, hkrati je zagotovila, da bo Danko [[Margrethe Vestager]], članico ti. Ekipe Evropa (skupina 7 evropskih politikov, ki so [[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|Stranko zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] (ALDE) vodili na evropskih volitvah), imenovala za podpredsednico komisije z ''de-facto'' enakim položajem kot Frans Timmermans. == Kolegij komisarjev == [[Slika:Komisija Ursule von der Leyen sestava stranke (31 Avgust 2019).png|sličica|300x300_pik|'''Politična sestava Komisije Ursule von der Leyen'''{{legend|#F0001C|[[Stranka evropskih socialistov]] (10)}}{{legend|#3399FF|[[Evropska ljudska stranka]] (9)}}{{legend|#FFD700|[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo]] (6)}}{{legend|#0054A5|[[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi]] (1)}}{{legend|#7f7f7f|Neodvisni (1)}}{{legend|#f0e6e3|Članica, ki ne bo nominirala komisarja (ZK)}}{{legend|#f1f0ed|Države nečlanice EU}}]] [[Slika:Komisija Ursule von der Leyen sestava spol (31 Avgust 2019).png|sličica|300x300_pik|'''Sestava Komisije Ursule von der Leyen glede na spol'''{{legend|#99d9ea|Moški (14)}}{{legend|#ffaec9|Ženske (13)}}{{legend|#f0e6e3|Članica, ki ne bo nominirala komisarja (ZK)}}{{legend|#f1f0ed|Države nečlanice EU}}]] [[Slika:Komisija Ursule von der Leyen podpredsedniki (10 September 2019).png|sličica|300x300_pik|Razdelitev podpredsedniških mest v Komisiji Ursule von der Leyen{{legend|#fff200|Predsednica (NEM)}}{{legend|#22b14d|Izvršni podpredsedniki (NIZ, DAN, LAT)}}{{legend|#b5e61d|Podpredsedniki (ŠPA, SVK, ČEŠ, HRV. GRČ)}}]] {| class="wikitable" style="text-align: center; line-height:16px;" |- style="height: 5em;" | colspan="9" style="background-color:#2549a5" |{{font color|#fff200|<big><big>'''<big>Komisija Ursule von der Leyen</big>'''</big></big>}} |- | colspan="9" style="background-color:#ffffff" | |- | colspan="9" style="background-color:#fff200" |{{font color|#2549a5|<small>Potrditev s strani Evropskega parlamenta</small> • <small>Imenovanje s strani Evropskega sveta</small>}} |- | colspan="9" style="background-color:#ffffff" | |- ! colspan="9" style="background-color:#2549a5" |{{font color|#ffffff|'''<big>Predsednica</big>'''}} |- style="height: 17em;" | colspan="3" |[[Slika:European Commission Document SVG.svg|brezokvirja|204x204px|alt=]] | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''[[Predsednik Evropske komisije|Predsednica]]'''<br />–<br /><small>Nominrana 3.7.2019 (EUCO)<ref>https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-18-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Izvoljena 16.7.2019<ref>http://www.europarl.europa.eu/news/en/press-room/20190711IPR56824/parliament-elects-ursula-von-der-leyen-as-first-female-commission-president</ref></small><br /><small>Prevzela funkcijo 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:2017-09-24_Ursula_von_der_Leyen_by_Sandro_Halank.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Ursula von der Leyen]]'''<br><small>{{flagicon|GER}} Nemčija</small><br><small>(ELS–CDU)</small> | colspan="3" |[[Slika:Flag_of_Europe.svg|alt=|brezokvirja|130x130_pik]] |- ! style="width:140px;background-color:#2549a5" |{{font color|#ffffff|'''<big>Resor</big>'''}} ! colspan="2" style="width:140px;background-color:#2549a5" |{{font color|#ffffff|'''<big>Komisar</big>'''}} ! style="width:140px;background-color:#2549a5" |{{font color|#ffffff|'''<big>Resor</big>'''}} ! colspan="2" style="width:140px;background-color:#2549a5" |{{font color|#ffffff|'''<big>Komisar</big>'''}} ! style="width:140px;background-color:#2549a5" |{{font color|#ffffff|'''<big>Resor</big>'''}} ! colspan="2" style="width:140px;background-color:#2549a5" |{{font color|#ffffff|'''<big>Komisar</big>'''}} |- style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Izvršni podpredsednik'''<br>{{small|Evropski zeleni dogovor}}<br><small>in</small><br>'''Evropski komisar'''<br>{{small|Podnebno ukrepanje}}<br />–<br /><small>Nominiran 24.7.2019<ref name=":19">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11958-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:(Frans Timmermans) Hearing of Frans Timmermans (the Netherlands) - Executive Vice President-Designate - European Green Deal (48866429362) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Frans Timmermans]]'''<br><small>{{flagicon|NED}} Nizozemska</small><br><small>(SES–PvdA)</small> | style="width:4px; width:140px;background-color:#ffffff" |'''Izvršna podpredsednica'''<br>{{small|Digitalna Evropa}}<br /><small>in</small><br />'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Konkurenca}}<br />–<br /><small>Nominirana 1.8.2019<ref name=":10" /></small><br /><small>Potrjena</small> <br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#ffd700" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Vestager_520_2012-04-16.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Margrethe Vestager]]'''<small><br>{{flagicon|DEN}} Danska</small><br><small>(ALDE–B)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Izvršni podpredsednik'''<br>{{small|Gospodarstvo za ljudi}}<br><small>in</small><br>'''Evropski komisar'''<br />{{small|Finančni trgi}}<br />–<br /><small>Nominiran 23.7.2019<ref name=":16">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11554-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:(Valdis Dombrovskis) Hearing with Valdis Dombrovskis, vice president-designate for an economy that works for people (48864282377) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Valdis Dombrovskis]]'''<br><small>{{flagicon|LAT}} Latvija</small><br><small>(ELS–V)</small> |- style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Podpredsednik'''<br>{{small|Močnejša Evropa v Svetu}}<br /><small>in</small><br />'''Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko'''<br />–<br /><small>Imenovan 5.8.2019 (EUCO)<ref name=":3">https://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32019D1330</ref></small><br /><small>Nominiran </small><br /><small>Potrjen </small><br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:(Josep Borrell) Hearing of Josep Borrell, High Representative Vice President-designate, A stronger Europe in the World (48859228793) (cropped).jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Josep Borrell]]'''<small><br>{{flagicon|SPA}} Španija</small><br><small>(SES–PSOE)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Podpredsednik'''<br />{{small|Medinstitucionalni odnosi in predvidevanja}}<br />–<br /><small>Nominiran 19.7.2019<ref name=":17">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11549-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Informal meeting of Energy and Transport Ministers (TTE). Energy Ministers press conference (36950060020) (cropped).jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Maroš Šefčovič]]'''<br><small>{{flagicon|SVK}} Slovaška</small><br><small>(SES–Smer-SD)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Podpredsednica'''<br />{{small|Vrednote in preglednost}}<br />–<br /><small>Nominirana 26.8.2019<ref name=":7">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11868-2019-INIT/en/pdf</ref></small><small><br />Potrjena</small><br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#ffd700" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Věra_Jourová.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Věra Jourová]]'''<br><small>{{flagicon|CZE}} Češka republika</small><br><small>(ALDE–ANO)</small> |- style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Podpredsednica'''<br />{{small|Demokracija in demografija}}<br />–<br /><small>Nominirana 22.8.2019<ref name=":8">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11873-2019-INIT/en/pdf</ref></small> <small><br />Potrjena<br /></small><small>Funkcijo prevzela 1.</small><small>11.</small><small>2019</small> | style="width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Dubravka_Šuica_-_Croatian_part-_Citizens’_Corner_debate_on_gender_equality_in_EU_labour_markets_(32494127516).jpg|brezokvirja|130x130_pik]] [[Dubravka Šuica|'''Dubravka Šuica''']]<br><small>{{flagicon|CRO}} Hrvaška</small><br><small>(ELS–HDZ)</small> | " style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Podpredsednik'''<br />{{small|Zaščita našega evropskega načina življenja}}<br />–<br /><small>Nominiran 23.7.2019<ref name=":14">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11654-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Hearing of Margaritis Schinas (Greece) - Protecting our European way of life (48838400957) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Margaritis Shinas|Margaritis Schinas]]'''<br><small>{{flagicon|GRE}} Grčija</small><br><small>(ELS–ND)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Proračun in uprava}}<br />–<br /><small>Nominiran 22.7.2019<ref name=":0">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11612-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="background-color:width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:JohannesHahnPortrait.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Johannes Hahn]]'''<small><br>{{flagicon|AUT}} Avstrija</small><br><small>(ELS–ŐVP)</small> |- style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Pravosodje}}<br />–<br /><small>Nominiran </small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#ffd700" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Didier_Reynders.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] [[Didier Reynders|'''Didier Reynders''']]<br><small>{{flagicon|BEL}} Belgija</small><br><small>(ALDE–MR)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Inovacije in mladi}}<br />–<br /><small>Nominirana 23.7.2019<ref name=":1">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11560-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjena</small><br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="background-color:width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Gabriel_Mariya_2014-02-06_2.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Marija Gabriel]]'''<small><br>{{flagicon|BUL}} Bolgarija</small><br><small>(ELS–GERB)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Zdravstvo}}<br />–<br /><small>Nominirana 23.7.2019<ref name=":11" /></small><br /><small>Potrjena</small><br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Hearings Hearings Stella Kyriakides (Cyprus) - Health (48828012607) (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Stella Kiriakidou]]'''<br><small>{{flagicon|CYP}} Ciper</small><br><small>(ELS–DISY)</small> |-style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Energija}}<br />–<br /><small>Nominirana 22.7.2019<ref name=":12">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11557-2019-INIT/en/pdf</ref><br />Potrjena</small><br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#ffd700" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Kadri_Simson_2017-05-25_(cropped).jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Kadri Simson]]'''<br><small>{{flagicon|EST}} Estonija</small><br><small>(ALDE–Kesk)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Mednarodna partnerstva}}<br />–<br /><small>Nominirana 22.7.2019<ref name=":13">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11555-2019-INIT/en/pdf</ref><br />Potrjena</small><br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Jutta Urpilainen (2019).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Jutta Urpilainen]]'''<br><small>{{flagicon|FIN}} Finska</small><br><small>(SES–SDP)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Notranji trg}}<br />–<br /><small>Nominirana <br />Potrjena</small><br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="height: 9em; background-color:#ffd700" | |style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Thierry Breton 2011.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''{{sortname|Thierry|Breton}}'''<br><small>{{flagicon|FRA}} Francija</small><br><small>(ALDE–Neo.)</small> |- style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Finančne storitve, finančna stabilnost in unija kapitalskih trgov}}<br />–<br /><small>Funkcijo prevzela 12.10.2020</small> | style="width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Mairead McGuinness (2020).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Mairead McGuinness]]'''<br><small>{{flagicon|IRL}} Irska</small><br><small>(ELS–FG)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Gospodarstvo}}<br />–<br /><small>Nominiran</small> <small>6.9.2019<ref name="#1">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11962-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Paolo Gentiloni Silveri daticamera 2013.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Paolo Gentiloni]]'''<br><small>{{flagicon|ITA}} Italija</small><br><small>(SES–PD)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Okolje in oceani}}<br />–<br /><small>Nominiran</small> <small>28.8.2019<ref name=":20">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11956-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="background-color:#808080" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Hearing of Virginijus Sinkevičius.jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Virginijus Sinkevičius]]'''<br><small>{{flagicon|LIT}} Litva</small><br><small>(Neo.–LVŽS)</small> |- style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Delovna mesta}}<br />–<br /><small>Nominiran</small> <br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Informal_meeting_of_ministers_for_employment,_social_affairs,_family_and_gender_equality_(iEPSCO)._Handshake_and_welcome_Jevgeni_Ossinovski,_Nicolas_Schmit_and_Kaia_Iva_(35979354896)_-_CROP_SCHMIT.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Nicolas Schmit]]'''<br><small>{{flagicon|LUX}} Luksemburg</small><br><small>(SES–LSAP)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Sosedstvo in širitev}}<br />–<br /><small>Nominiran</small> <small>17.8.2019<ref name=":21">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11917-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background-color:#3399FF" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Olivér Várhelyi (2019).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Olivér Várhelyi]]'''<br><small>{{flagicon|HUN}} Madžarska</small><br><small>(ELS–Fidesz)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Enakopravnost}}<br />–<br /><small>Nominirana 31.7.2019<ref name=":22">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11957-2019-INIT/en/pdf</ref></small><small><br />Potrjena</small><br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Informal_meeting_of_ministers_for_employment,_social_affairs,_family_and_gender_equality_(iEPSCO)._Handshake_and_welcome_Jevgeni_Ossinovski,_Helena_Dalli_and_Kaia_Iva_(35210374923)_(cropped).jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Helena Dalli]]'''<br><small>{{flagicon|MLT}} Malta</small><br><small>(SES–PL)</small> |- style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Kmetijstvo}}<br />–<br /><small>Nominiran</small> <small>2.9.2019<ref name=":23">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11959-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="background-color:#0054A5" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Hearings Janusz Wojciechowski (Poland) - Agriculture (48826794617) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''{{sortname|Janusz|Wojciechowski}}'''<br><small>{{flagicon|POL}} Poljska</small><br><small>(ACRE–PiS)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Kohezija in reforme}}<br />–<br /><small>Nominiran</small> <small>26.8.2019<ref name=":24">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11960-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Hearings with Elisa Ferreira (PT), candidate commissioner for cohesion and reforms (48833172086) (cropped).jpg|brezokvirja|130x130_pik]] '''[[Elisa Ferreira]]'''<br><small>{{flagicon|POR}} Portugalska</small><br><small>(SES–PS)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Promet}}<br />–<br /><small>Nominirana</small> <small>22.8.2019</small><ref name=":26" /><br /><small>Potrjena</small> <br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Hearing of Adina-Ioana Vălean (Romania)- Commissioner Designate - European Green Deal (49063874993) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Adina Vălean]]'''<br><small>{{flagicon|ROM}} Romunija</small><br><small>(NLP–EPP)</small> |- style="height: 17em;" | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropski komisar'''<br />{{small|Krizno upravljanje}}<br />–<br /><small>Nominiran 26.7.2019<ref name=":18">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11571-2019-INIT/en/pdf</ref></small><br /><small>Potrjen</small> <br /><small>Funkcijo prevzel 1.11.2019</small> | style="height: 8em; background-color:#ffd700" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Hearing of Janez Lenarčič (Slovenia) - Crisis management (48833246092) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]]'''[[Janez Lenarčič]]'''<br><small>{{flagicon|SLO}} Slovenija</small><br><small>([[Prenovimo Evropo|ALDE–Neo]].)</small> | style="width:140px;background-color:#ffffff" |'''Evropska komisarka'''<br />{{small|Notranje zadeve}}<br />–<br /><small>Nominirana 8.8.2019<ref name=":25">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11961-2019-INIT/en/pdf</ref><br />Potrjena</small><br /><small>Funkcijo prevzela 1.11.2019</small> | style="width:4px; background:#F0001C" | | style="width:140px;background-color:#ffffff" |[[Slika:Ylva_Johansson_2014.jpg|brezokvirja|130x130_pik]] [[Ylva Johansson|'''Ylva Johansson''']]<br><small>{{flagicon|SWE}} Švedska</small><br><small>(SES–SAP)</small> | colspan="3" style="width:280px;background-color:#ffffff" |'''Slovar:'''<br /><small>'''Nominiran/-a'''- datum nominacije s strani nacionalne vlade (izjema je predsednik/-ca komisije, ki jo nominira Evropski svet)</small><br /><small>'''Imenovan''' - datum imenovanja Visokega predstavnika Unije s strani Evropskega sveta</small><br /><small>'''Potrjen/-a''' - datum potrditve s strani pristojnega odbora Evropskega parlamenta</small><br><small>'''EUCO''' - Evropski svet (angl. '''Eu'''ropean '''Co'''uncil)</small> |- |} === Nekdanji komisarji === {| class="wikitable" ! colspan="2" width="12%" |Komisar ! width="8%" |Resor ! width="8%" |<blockquote>'''Odhod'''</blockquote> ! width="35%" |<blockquote>'''Razlog za odstop'''</blockquote> ! width="10%" |Naslednik na resorju !Nacionalni naslednik |- |<div style="text-align: center;">'''[[Phil Hogan]]''' <small>{{flagicon|Irska}}</small> <small>[[Irska]]</small> <small>[[Evropska ljudska stranka]]</small> </div> |[[Slika:Hearings Phil Hogan (Ireland) - Trade (48822651836) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|130x130_pik]] |[[Evropski komisar za trgovino]] |[[26. avgust]] [[2020]] |Udeležba na zabavi v času epidemije koronavirusa. |<div style="text-align: center;">'''[[Valdis Dombrovskis]]'''</div> |<div style="text-align: center;">[[Mairead McGuinness|'''Mairead McGuinness''']]</div> |} === Sestava kolegija === ==== Glede na politično stranko ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ | rowspan="2" |'''Komisija''' |'''SES''' |'''ELS''' |'''ALDE''' |'''ACRE''' |'''Neo.''' |- | style="width:40px; background-color:#F0001C" | | style="width:40px; background-color:#3399FF" | | style="width:40px; background-color:#ffd700" | | style="width:40px; background-color:#0054A5" | | style="width:40px; background-color:#808080" | |- | rowspan="2" |'''Von der Leyen''' |10 |9 |6 |1 |1 |- | colspan="5" | {| style="text-align: center;" |+ | style="height: 1em; width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | |style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#0054A5" | | style="width:5px; background-color:#808080" | |} |- | colspan="6" | |- | rowspan="2" |'''<small>Juncker (brez ZK)</small>''' |<small>8</small> |<small>14</small> |<small>5</small> |<small>0</small> |<small>0</small> |- | colspan="5" | {| style="text-align: center;" |+ | style="height: 1em; width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#F0001C" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#3399FF" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | | style="width:5px; background-color:#ffd700" | |} |} ==== Po spolu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ | rowspan="2" |'''Komisija''' |'''M''' |'''Ž''' |- | style="width:40px; background-color:#99D9EA" | | style="width:40px; background-color:#FFAEC9" | |- |'''Von der Leyen''' |14 |13 |- | colspan="3" | |- |<small>'''Juncker (brez ZK)'''</small> |<small>18</small> |<small>9</small> |} == Delovne skupine == === Evropski zeleni dogovor === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ ! colspan="6" style="background: #a0e882;"|<big>Evropski zeleni dogovor</big> |- ! colspan="6" |<big>[[Frans Timmermans]]</big><br>izvršni podpredsednik za Evropski zeleni dogovor<br>evropski komisar za podnebno ukrepanje |- |style="width:170px;" |'''[[Janusz Wojciechowski|<big>Janusz Wojciechowski</big>]]'''<br>'''e'''vropski komisar za kmetijstvo |style="width:170px;" |'''[[Stella Kiriakidou|<big>Stella Kiriakidou</big>]]'''<br>evropska komisarka za zdravje |style="width:170px;" |'''<big>[[Adina Vălean]]</big>'''<br>evropska komisarka za promet |style="width:170px;" |[[Kadri Simson|'''<big>Kadri Simson</big>''']]<br>evropska komisarka za energijo |style="width:170px;" |[[Virginijus Sinkevičius|'''<big>Virginijus Sinkevičius</big>''']]<br>evropski komisar za okolje in oceane |style="width:170px;" |'''[[Elisa Ferreira|<big>Elisa Ferreira</big>]]'''<br>evropska komisarka za kohezijo in reforme |} === Evropa, ki je kos digitalni dobi === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ ! colspan="7" style="background: #82e8c8;" |<big>Evropa, pripravljena na digitalno dobo</big> |- ! colspan="7" |'''[[Margrethe Vestager|<big>Margrethe Vestager</big>]]'''<br>izvršna podpredsednica za digitalno Evropo<br>evropska komisarka za konkurenčnost |- |style="width:170px;" |[[Marija Gabriel|'''<big>Marija Gabriel</big>''']]<br>evropska komisarka za inovacije in mlade |style="width:170px;" |'''[[Sylvie Goulard|<big>Sylvie Goulard</big>]]'''<br>evropska komisarka za notranji trg |style="width:170px;" |'''<big>[[Adina Vălean]]</big>'''<br>evropska komisarka za promet |style="width:170px;" |[[Kadri Simson|'''<big>Kadri Simson</big>''']]<br>evropska komisarka za energijo |style="width:170px;" |'''[[Nicolas Schmit|<big>Nicolas Schmit</big>]]'''<br>evropski komisar za delovna mesta |style="width:170px;" |'''[[Stella Kiriakidou|<big>Stella Kiriakidou</big>]]'''<br>evropska komisarka za zdravje |style="width:170px;" |'''[[Didier Reynders|<big>Didier Reynders</big>]]'''<br>evropski komisar za pravosodje |} === Gospodarstvo, ki dela za ljudi === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ ! colspan="6" style="background: #8982e8;" |<big>Gospodarstvo za ljudi</big> |- ! colspan="6" |'''[[Valdis Dombrovskis|<big>Valdis Dombrovskis</big>]]'''<br>izvršni podpredsednik za gospodarstvo, ki dela za ljudi<br>evropski komisar za finančne trge |- |style="width:170px;" |'''[[Phil Hogan|<big>Phil Hogan</big>]]'''<br>evropski komisar za trgovino |style="width:170px;" |'''[[Nicolas Schmit|<big>Nicolas Schmit</big>]]'''<br>evropski komisar za delovna mesta |style="width:170px;" |[[Paolo Gentiloni|'''<big>Paolo Gentiloni</big>''']]<br>evropski komisar za gospodarstvo |style="width:170px;" |'''[[Elisa Ferreira|<big>Elisa Ferreira</big>]]'''<br>evropska komisarka za kohezijo in reforme |style="width:170px;" |[[Marija Gabriel|'''<big>Marija Gabriel</big>''']]<br>evropska komisarka za inovacije in mlade |style="width:170px;" |'''[[Sylvie Goulard|<big>Sylvie Goulard</big>]]'''<br>evropska komisarka za notranji trg |} === Močna Evropa v Svetu === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ ! colspan="3" style="background: #e882e1;"|<big>Močnejša Evropa v Svetu</big> |- ! colspan="3" |'''[[Josep Borrell|<big>Josep Borrell</big>]]'''<br>podpredsednik za močno Evropo v Svetu<br>Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko |- |style="width:170px;" |[[Olivér Várhelyi|'''<big>Olivér Várhelyi</big>''']]<br>evropski komisar za sosedstvo in širitev |style="width:170px;" |[[Janez Lenarčič|'''<big>Janez Lenarčič</big>''']]<br>evropski komisar za krizno upravljanje |style="width:170px;" |'''[[Jutta Urpilainen|<big>Jutta Urpilainen</big>]]'''<br>evropska komisarka za mednarodna partnerstva |} === Vrednote in transparentnost === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ !style="background: #e88282;"|<big>Vrednote in preglednost</big> |- !style="width:170px;" |'''[[Věra Jourová|<big>Věra Jourová</big>]]'''<br>podpredsednica za vrednote in preglednost |- |style="width:170px;" |'''[[Didier Reynders|<big>Didier Reynders</big>]]'''<br>evropski komisar za pravosodje |} === Ohranjanje evropskega načina življenja === {| class="wikitable" style="text-align: center;" |+ ! colspan="4" style="background: #e8e882;"|<big>Zaščita našega evropskega načina življenja</big> |- ! colspan="4" |'''[[Margaritis Schinas|<big>Margaritis Schinas</big>]]'''<br>podpredsednik za ohranjanje evropskega načina življenja |- |style="width:170px;" |[[Marija Gabriel|'''<big>Marija Gabriel</big>''']]<br>evropska komisarka za inovacije in mlade |style="width:170px;" |'''[[Stella Kiriakidou|<big>Stella Kiriakidou</big>]]'''<br>evropska komisarka za zdravje |style="width:170px;" |[[Helena Dalli|'''<big>Helena Dalli</big>''']]<br>evropska komisarka za enakopravnost |style="width:170px;" |[[Ylva Johansson|'''<big>Ylva Johansson</big>''']]<br>evropska komisarka za notranje zadeve |} === Konferenca o prihodnosti Evrope === Predstavnica komisije: p'''odpredsednica [[Dubravka Šuica]]''' == Generalni direktorati == {| class="wikitable sortable" |- ! colspan="2" | Generalni direktorat ! style="width:400px;"| Pristojnost |- |Človeški viri in varnost | align="center" |'''{{small|HR}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Davki in carinska unija | align="center" |'''{{small|TAXUD}}''' |{{sortname|Paolo|Gentiloni}}, evropski komisar za gospodarstvo |- |Energija | align="center" |'''{{small|ENER}}''' |{{sortname|Kadri|Simson}}, evropska komisarka za energijo |- |Evropska civilna zaščita in evropske operacije humanitarne pomoči | align="center" |'''{{small|ECHO}}''' |[[Janez Lenarčič]], evropski komisar za krizno upravljanje |- |Evropska sosedska politika in širitvena pogajanja | align="center" |'''{{small|NEAR}}''' |[[Olivér Várhelyi]], evropski komisar za sosedstvo in širitev |- |Eurostat | align="center" |'''{{small|EUROSTAT}}''' |{{sortname|Paolo|Gentiloni}}, evropski komisar za gospodarstvo |- | Finančna stabilnost, finančne storitve in unija kapitalskih trgov | align="center" |'''{{small|FISMA}}''' |[[Valdis Dombrovskis]], izvršni podpredsednik in evropski komisar za finančne trge |- |Gospodarske in finančne zadeve | align="center" |'''{{small|ECFIN}}''' |{{sortname|Paolo|Gentiloni}}, evropski komisar za gospodarstvo |- |Informatika | align="center" |'''{{small|DIGIT}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Izobraževanje, mladi, šport in kultura | align="center" |'''{{small|EAC}}''' |[[Marija Gabriel]], evropska komisarka za inovacije in mlade |- |style="width:320px;"|Kmetijstvo in podeželjski razvoj |style="width:50px;" align="center"|'''{{small|AGRI}}''' |{{sortname|Janusz|Wojciechowski}}, evropski komisar za kmetijstvo |- |Komuniciranje | align="center" |'''{{small|COMM}}''' |[[Ursula von der Leyen]], predsednica<br>[[Dubravka Šuica]], podpredsednica |- |Komunikacija omrežja, vsebina in tehnologija | align="center" |'''{{small|CNECT}}''' |[[Sylvie Goulard]], evropska komisarska za notranji trg |- |Konkurenca | align="center" |'''{{small|COMP}}''' |{{sortname|Margrethe|Vestager}}, izvršna podpredsednica in evropska komisarka za konkurenco |- |Mednarodno sodelovanje in razvoj | align="center" |'''{{small|DEVCO}}''' |[[Jutta Urpilainen]], evropska komisarka za mednarodna partnerstva |- |Migracije in notranje zadeve | align="center" |'''{{small|HOME}}''' |[[Ylva Johansson]], evropska komisarka za notranje zadeve |- |Notranji trg, industrija, podjetništvo in srednje velika podjetja | align="center" |'''{{small|GROW}}''' |[[Sylvie Goulard]], evropska komisarska za notranji trg |- | Obrambna industrija in vesolje | align="center" |'''{{small|}}''' |[[Sylvie Goulard]], evropska komisarska za notranji trg |- |Okolje | align="center" |'''{{small|ENV}}''' |{{sortname|Virginijus|Sinkevičius}}, evropski komisar za okolje in oceane |- |Podnebno ukrepanje | align="center" |'''{{small|CLIMA}}''' |[[Frans Timmermans]], izvršni podpredsednik in evropski komisar za podnebno ukrepanje |- |Podpora strukturnim reformam | |[[Elisa Ferreira]], evropska komisarka za kohezijo in reforme |- |Pomorske zadeve in ribištvo | align="center" |'''{{small|MARE}}''' |{{sortname|Virginijus|Sinkevičius}}, evropski komisar za okolje in oceane |- |Pravosodje in potrošniki | align="center" |'''{{small|JUST}}''' |[[Helena Dalli]], evropska komisarka za enakopravnost<br>[[Didier Reynders]], evropski komisar za pravosodje |- |Prevajanje | align="center" |'''{{small|DGT}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun |- |Promet in mobilnost | align="center" |'''{{small|MOVE}}''' |[[Adina Vălean]], evropska komisarska za promet |- |Proračun |align="center"|'''{{small|BUDG}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Raziskave in inovacije | align="center" |'''{{small|RTD}}''' |[[Marija Gabriel]], evropska komisarka za inovacije in mlade |- |Regionalna in mestna politika | align="center" |'''{{small|REGIO}}''' |[[Elisa Ferreira]], evropska komisarka za kohezijo in reforme |- |Skupni raziskovalni center | align="center" |'''{{small|JRC}}''' |[[Maroš Šefčovič]], podpredsednik za medinstitucionalne odnose in predvidevanja |- |Tolmačenje | align="center" |'''{{small|SCIC}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Trgovina | align="center" |'''{{small|TRADE}}''' |[[Phil Hogan]], evropski komisar za trgovino |- |Zaposlovanje, socialne zadeve in vključenost | align="center" |'''{{small|EMPL}}''' |[[Nicolas Schmit]], evropski komisar za delovna mesta |- | Zdravje in varnost hrane | align="center" |'''{{small|SANTE}}''' |[[Stella kirikaidou|Stella Kirikaidou]], evropska komisarka za zdravje |} === Izvršne agencije in službe === ==== Izvršne agencije ==== {| class="wikitable sortable" ! colspan="2" |Izvršna agencija !style="width:400px;"|Pristojnost |- |Izvršna agencija Evropskega raziskovalnega sveta | align="center" |'''{{small|ERCEA}}''' |[[Marija Gabriel]], evropska komisarka za inovacije in mlade |- |Izvršna agencija za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo | align="center" |'''{{small|EACEA}}''' |[[Janez Lenarčič]], evropski komisar za krizno upravljanje<br>[[Sylvie Goulard]], evropska komisarska za notranji trg<br>[[Didier Reynders]], evropski komisar za pravosodje |- |Izvršna agencija za mala in srednje velika podjetja | align="center" |'''{{small|EASME}}''' |[[VirginijusSinkevičius]], evropski komisar za okolje in oceane<br>{{sortname|Kadri|Simson}}, evropska komisarka za energijo<br>[[Sylvie Goulard]], evropska komisarska za notranji trg<br>[[Marija Gabriel]], evropska komisarka za inovacije in mlade |- |style="width:320px;"|Izvršna agencija za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano |align="center" style="width:50px;"|'''{{small|CHAFEA}}''' |[[Didier Reynders]], evropski komisar za pravosodje<br>[[Stella kirikaidou|Stella Kirikaidou]], evropska komisarka za zdravje |- |Izvršna agencija za raziskovanje |align="center"|'''{{small|REA}}''' |[[Ylva Johansson]], evropska komisarka za notranje zadeve<br>[[Marija Gabriel]], evropska komisarka za inovacije in mlade |} ==== Službe ==== {| class="wikitable sortable" |+ ! colspan="2" |Služba !style="width:400px;"|Pristojnost |- |Evropska služba za izbor osebja | align="center" |'''{{small|EPSO}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Evropski strateški politični center | align="center" |'''{{small|EPSC}}''' |[[Ursula von der Leyen]], predsednica |- |Generalni sekretariat | align="center" |'''{{small|SG}}''' |[[Ursula von der Leyen]], predsednica<br>[[Frans Timmermans]], izvršni podpredsednik in evropski komisar za podnebno ukrepanje<br>{{sortname|Margrethe|Vestager}}, izvršna podpredsednica in evropska komisarka za konkurenco<br>[[Valdis Dombrovskis]], izvršni podpredsednik in evropski komisar za finančne trge<br>[[Josep Borrell]], podpredsednik in Visoki predstavnik Unije<br>[[Maroš Šefčovič]], podpredsednik<br>[[Věra Jourová]], podpredsednica<br>[[Dubravka Šuica]], podpredsednica<br>[[Margaritis Schinas]], podpredsednik |- |Infrastruktura in logistika v Bruslju | align="center" |'''{{small|OIB}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Infrastruktura in logistika v Luksemburgu | align="center" |'''{{small|OIL}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Instrumenti zunanje politike | align="center" |'''{{small|FPI}}''' |[[Josep Borrell]], podpredsednik in Visoki predstavnik Unije |- |Izvršna agencija za inovacije in omrežja | align="center" |'''{{small|INEA}}''' |{{sortname|Kadri|Simson}}, evropska komisarka za energijo<br>[[Sylvie Goulard]], evropska komisarska za notranji trg<br>[[Adina Vălean]], evropska komisarska za promet<br>[[Marija Gabriel]], evropska komisarka za inovacije in mlade |- |Notranja revizijska služba | align="center" |'''{{small|IAS}}''' |[[Didier Reynders]], evropski komisar za pravosodje |- |Pravna služba | align="center" |'''{{small|SJ}}''' |[[Ursula von der Leyen]], predsednica |- |Urad za boj proti goljufijam | align="center" |'''{{small|OLAF}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Urad za publikacije | align="center" |'''{{small|OP}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |style="width:320px;"|Urad za vodenje in plačevanje posameznih pravic |align="center" style="width:50px;"|'''{{small|PMO}}''' |{{sortname|Johannes|Hahn}}, evropski komisar za proračun in upravo |- |Delovna skupina za pogajanja z Združenim kraljestvom po členu 50 | align="center" | | |} == Zaslišanja == {| class="sortable wikitable" |+ ! colspan="2" rowspan="2" style="width:40px" |EU<br>stranka ! rowspan="2" |Komisar ! rowspan="2" |Država ! rowspan="2" |Resor ! colspan="5" |Zaslišanje pred odborom EP ! rowspan="2" |Vir |- !Datum !Odbor !style="width:40px" |ZA !style="width:40px" |PROTI !style="width:40px" |VZDRŽ. |- | style="width:1px; background-color:#3399FF" | |<small>{{small|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]}}</small> !'''{{sortname|Johannes|Hahn}}''' |{{flag|Avstrija}} |Proračun in administracija |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''BUDG'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.bundeskanzleramt.gv.at/bundeskanzleramt/nachrichten-der-bundesregierung/2019/bundeskanzlerin-bierlein-zur-nominierung-von-johannes-hahn-als-eu-kommissar.html|title=Bundeskanzlerin Bierlein zur Nominierung von Johannes Hahn als EU-Kommissar - Bundeskanzleramt Österreich|website=www.bundeskanzleramt.gv.at|access-date=2019-07-30}}</ref><ref name=":0" /></small> |- | style="background-color:#ffd700" | |<small>{{small|[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|ALDE]]}}</small> !'''{{sortname|Didier|Reynders}}''' |{{flag|Belgija}} |Pravosodje |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''LIBE'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.lesoir.be/242841/article/2019-08-19/commissaire-europeen-didier-reynders-est-annonce|title=Commissaire européen: Didier Reynders est annoncé|website=www.lesoir.be|access-date=2019-08-19}}</ref></small> |- | style="background-color:#3399FF" | |<small>{{small|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]}}</small> !'''{{sortname|Marija|Gabriel}}''' |{{flag|Bolgarija}} |Inovacije in mladi |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''CULT'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref name=":02">{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/new-european-commission-what-we-know/|title=The next European Commission: What we know so far|last=Bayer|first=Lili|date=10 July 2019|work=[[Politico Europe]]|accessdate=16 July 2019}}</ref><ref name=":1" /></small> |- | style="background-color:#3399FF" | |<small>{{small|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]}}</small> !'''{{sortname|Stella|Kiriakidou}}''' |{{flag|Ciper}} |Zdravje | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''ENVI'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref name=":02" /><ref name=":11">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11569-2019-INIT/en/pdf</ref></small> |- | style="background-color:#ffd700" | |<small>{{small|[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|ALDE]]}}</small> !'''{{sortname|Věra|Jourová}}''' |{{flag|Češka republika}} |(Podpredsednica)<br>Vrednote in preglednost | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''LIBE'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.euractiv.com/section/politics/news/france-eyes-selmayrs-post-to-balance-german-commission-presidency/|title=France eyes Selmayr’s post to balance German Commission presidency|date=18 July 2019|work=[[Euractiv]]|accessdate=18 July 2019}}</ref><ref name=":7" /></small> |- | style="background-color:#ffd700" | |<small>{{small|[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|ALDE]]}}</small> !'''{{sortname|Margrethe|Vestager}}''' |{{flag|Danska}} |(Izvršna podpredsednica)<br>Digitalna Evropa<br>Konkurenca | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''ECON'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref name=":02" /><ref name=":10">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11613-2019-INIT/en/pdf</ref></small> |- | style="background-color:#ffd700" | |<small>{{small|[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|ALDE]]}}</small> !'''{{sortname|Kadri|Simson}}''' |{{flag|Estonija}} |Energija | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''ITRE'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.valitsus.ee/en/news/government-approved-proposal-submit-kadri-simson-candidate-european-commissioner|title=The Government approved the proposal to submit Kadri Simson as the candidate for European Commissioner|website=Government of the Republic of Estonia|language=en|access-date=2019-07-30}}</ref><ref name=":12" /></small> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> !'''{{sortname|Jutta|Urpilainen}}''' |{{flag|Finska}} |Mednarodna partnerstva | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''AFET'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://valtioneuvosto.fi/en/article/-/asset_publisher/10616/hallitus-nimesi-jutta-urpilaisen-komissaariehdokkaaksi|title=Finnish Government nominated Jutta Urpilainen as candidate for EU Commissioner|website=Valtioneuvosto|language=en-US|access-date=2019-07-30|archive-date=2019-07-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20190730125605/https://valtioneuvosto.fi/en/article/-/asset_publisher/10616/hallitus-nimesi-jutta-urpilaisen-komissaariehdokkaaksi|url-status=dead}}</ref><ref name=":13" /></small> |- | style="background-color:#ffd700" | |<small>{{small|[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|ALDE]]}}</small><ref name=":4">https://www.aldeparty.eu/news/commissioner-portfolios-announced{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> !'''{{sortname|Sylvie|Goulard}}''' |{{flag|Francija}} |Notranji trg | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''IMCO'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref>{{navedi novice|url=https://www.lemonde.fr/international/article/2019/08/28/sylvie-goulard-designee-par-la-france-pour-etre-commissaire-europeenne_5503711_3210.html|title=Sylvie Goulard proposée par la France pour être commissaire européenne|date=2019-08-28|access-date=2019-08-28|language=fr}}</ref></small> |- | style="background-color:#3399FF" | |<small>{{small|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]}}</small> !'''{{sortname|Margaritis|Schinas}}''' |{{flag|Grčija}} |(Podpredsednik)<br>Zaščita evropskega načina življenja | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" | | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/commission-spokesperson-nominated-as-next-greek-european-commissioner-margaritis-schinas|title=Commission spokesperson nominated as next Greek European commissioner|last=Bayer|first=Lili|date=18 July 2019|work=[[Politico Europe]]|accessdate=18 July 2019}}</ref><ref name=":14" /></small> |- | style="background-color:#3399FF" | |<small>{{small|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]}}</small> ![[Dubravka Šuica|'''Dubravka Šuica''']] |{{flag|Hrvaška}} |(Podpredsednica)<br>Demokracija in demografija |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" | |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://vijesti.hrt.hr/536226/plenkovic-predlaze-antu-sanadera-za-tajnika-hdz-a-suicu-za-ek|title=Plenković predlaže Sanadera za tajnika HDZ-a, Šuicu za EK|website=Hrvatska radiotelevizija|access-date=2019-08-21}}</ref><ref name=":8" /></small> |- | style="background-color:#3399FF" | |<small>{{small|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]}}</small> !'''{{sortname|Phil|Hogan}}''' |{{flag|Irska}} |Trgovina |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''INTA'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref name=":02" /><ref name=":15">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11598-2019-INIT/en/pdf</ref></small> |- | style="background:#F0001C" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> ![[Paolo Gentiloni|'''Paolo Gentiloni''']] |{{flag|Italija}} |Gospodarstvo |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''ECON'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{Navedi splet|title=[Ticker] Italy nominates Gentiloni as last EU commissioner|url=https://euobserver.com/tickers/145818|website=EUobserver|accessdate=2019-09-05|language=en|archive-date=2019-09-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20190905012948/https://euobserver.com/tickers/145818|url-status=dead}}</ref><ref name="#1"/></small> |- | style="background-color:#3399FF" | |<small>{{small|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]}}</small> !'''{{sortname|Valdis|Dombrovskis}}''' |{{flag|Latvija}} |(Izvršni podpredsednik)<br>Gospodarstvo za ljudi<br>Finančni trgi |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''ECON'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref name=":02" /><ref name=":16" /></small> |- | style="background-color:#808080" | |<small>{{small|Neo.}}</small> !'''{{sortname|Virginijus|Sinkevičius}}''' |{{flag|Litva}} |Okolje in oceani |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''ENVI'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.politico.eu/article/virginijus-sinkevicius-lithuania-economy-minister-european-commission/|title=Lithuania puts forward economy minister for European Commission|last=Herszenhorn|first=David M.|date=2019-08-07|website=POLITICO|access-date=2019-08-07}}</ref><ref name=":20" /></small> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> !'''{{sortname|Nicolas|Schmit}}''' |{{flag|Luksemburg}} |Delo |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''EMPL'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref name=":02" /></small> |- | style="background-color:#3399FF" | |<small>{{small|[[Evropska ljudska stranka|ELS]]}}</small> !'''{{sortname|László|Trócsányi}}''' |{{flag|Madžarska}} |Sosedstvo in širitev | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''AFET'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref name=":02" /><ref name=":21" /></small> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> !'''{{sortname|Helena|Dalli}}''' |{{flag|Malta}} |Enakopravnost |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''FEMM'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.mt:443/en/Government/DOI/Press%20Releases/Pages/2019/July/24/pr191638.aspx|title=STATEMENT BY THE GOVERNMENT OF MALTA: The Prime Minister nominates Dr Helena Dalli as member of the European Commission|website=www.gov.mt|language=en-GB|access-date=2019-07-30}}</ref><ref name=":22" /></small> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> !'''{{sortname|Frans|Timmermans}}''' |{{flag|Nizozemska}} |(izvršni podpredsednik)<br>Evropski zeleni dogovor<br>Podnebno ukrepanje |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''ENVI'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref name=":02" /><ref name=":19" /></small> |- | style="background-color:#0054A5" | |<small>{{small|[[Zavezništvo konservativcev in reformistov v Evropi|ACRE]]}}</small> !'''{{sortname|Janusz|Wojciechowski}}''' |{{flag|Poljska}} |Kmetijstvo |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''AGRI'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{Navedi splet |url=https://www.thefirstnews.com/article/agriculture-commission-seat-almost-sure-for-poland---govt-spokesperson-7326 |title=Agriculture commission seat almost sure for Poland - gov't spokesperson |accessdate=2019-08-28 |archive-date=2020-11-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201107233107/https://www.thefirstnews.com/article/agriculture-commission-seat-almost-sure-for-poland---govt-spokesperson-7326 |url-status=dead }}</ref><ref name=":23" /></small> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> !'''[[Elisa Ferreira]]''' |{{flag|Portugalska}} |Kohezija in reforme | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''REGI'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.publico.pt/2019/08/08/politica/noticia/costa-propoe-pedro-marques-elisa-ferreira-comissarios-europeus-1882785|title=Costa propõe Pedro Marques ou Elisa Ferreira para comissário europeu|last=Siza|first=Rita|website=PÚBLICO|language=pt|access-date=2019-08-09}}</ref><ref name=":24" /></small> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> ![[Rovana Plumb|'''Rovana Plumb''']] |{{flag|Romunija}} |Promet | align="center" | | align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''TRAN'''}} | align="center" | | align="center" | | align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.romania-insider.com/nica-plumb-proposals-eu-commissioner-2019|title=Romania proposes Dan Nica and Rovana Plumb for EU Commissioner position|website=Romania Insider|language=en|access-date=2019-08-12}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></small><ref name=":26">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11963-2019-INIT/en/pdf</ref> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> !'''{{sortname|Maroš|Šefčovič}}''' |{{flag|Slovaška}} |(Podpredsednik)<br>Medinstitucionalni odnosi in predvidevanja |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''BCPR'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref name=":02" /><ref name=":17" /></small> |- | style="background-color:#ffd700" | |<small>{{small|[[Stranka zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo|ALDE]]}}<ref name=":4" /></small> !'''{{sortname|Janez|Lenarčič}}''' |{{flag|Slovenija}} |Krizno upravljanje |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''DEVE'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2019-07-26-vlada-o-predlogu-kandidata-za-clana-evropske-komisije-in-ustanovitvi-slovenske-hise-v-bruslju/|title=Vlada o predlogu kandidata za člana Evropske komisije in ustanovitvi Slovenske hiše v Bruslju {{!}} GOV.SI|last=komuniciranje|first=Urad vlade Republike Slovenije za|website=Portal GOV.SI|language=sl|access-date=2019-07-30}}</ref><ref name=":18" /></small> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> !'''{{sortname|Josep|Borrell}}''' |{{flag|Španija}} |(Podpredsednik)<br>Visoki predstavnik Unije<br>Močnejša Evropa v Svetu |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''AFET'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref name=":02" /><ref name=":9" /><ref name=":2">https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-11506-2019-INIT/en/pdf</ref><ref name=":3"/></small> |- | style="background-color:#FF0000" | |<small>{{small|[[Stranka evropskih socialistov|SES]]}}</small> !'''{{sortname|Ylva|Johansson}}''' |{{flag|Švedska}} |Notranje zadeve |align="center" | |align="center" style="background-color:#fff83d" |{{small|'''LIBE'''}} |align="center" | |align="center" | |align="center" | |<small><ref>{{navedi novice|url=https://www.svt.se/nyheter/inrikes/ny-eu-kommissionar-presenteras|title=Ylva Johansson föreslås bli ny EU-kommissionär|last=TT|date=2019-08-08|access-date=2019-08-08|language=sv}}</ref><ref name=":25" /></small> |- | colspan="11" style="width:500px" |{{legend|#fff83d|Prisotjni odbor}}{{legend|#fffca6|Zainteresirani odbor}}'''<small>AFCO</small>''' <small>- Odbor za ustavne zadeve;</small> '''<small>AFET</small>''' <small>- Odbor za zunanje zadeve; '''AGRI''' - Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja; '''BCPR''' - Konferenca predsednikov; '''BUDG''' - Odbor za proračun; '''CONT''' - Odbor za proračunski nadzor; '''CULT''' - Odbor za kulturo in izobraževanje; '''DEVE''' - Odbor za razvoj; '''DROI''' - Pododbor za človekove pravice; '''ECON''' - Odbor za ekonomske in monetarne zadeve; '''EMPL''' - Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve; '''ENVI''' - Odbor za okolje, javno zdravje in varno hrano; '''FEMM''' - Odbor za pravice žensk in enakopravnost spolov; '''IMCO''' - Odbor za notranji trg in zaščito potrošnikov; '''INTA''' - Odbor za mednarodno trgovino; '''ITRE''' - Odbor za industrijo, raziskave in energijo; '''JURI''' - Odbor za pravne zadeve; '''LIBE''' - Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve; '''PECH -''' Odbor za ribištvo; '''REGI''' - Odbor za regionalni razvoj; '''SEDE''' - Pododbor za varnost in obrambo; '''TRAN''' - Odbor za promet in turizem</small> |} === Neizbrani kandidati === * [[Krysztof Szczerski]] (ACRE, POL); odstopil zaradi premalo izkušenj na področju resorja, ki je bil dodeljen državi * [[Pedro Marques]] (SES, POR); kandidatura umaknjena, izbrana ženska kandidatka * [[Dan Nica]] (SES, ROM); kandidatura umaknjena, izbrana ženska kandidatka == Viri == <references /> [[Kategorija:Evropska komisija]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2019‎]] [[Kategorija:Ursula von der Leyen]] o6tjwega8yn3fnbkcgo1iwje8c13rgj 0 466949 6758495 6573504 2026-09-29T21:05:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758495 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Lado Košir|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=}} '''Lado Košir''' (r. 1951), [[Slovenci|slovenski]] [[Industrijsko oblikovanje|industrijski oblikovalec]] Po izobrazbi je [[arhitekt]].<ref name=":0">Spremljevalni dogodki na razstavah BIO 1 (1964) do BIO 23 (2012). dostopno na http://www.mao.si/Upload/file/BIO%20zgodovina/BIO_spremljevalni%20program.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201107201709/http://www.mao.si/Upload/file/BIO%20zgodovina/BIO_spremljevalni%20program.pdf |date=2020-11-07 }}. Pridobljeno 1. novembra 2020.</ref> Posvetil se je predvsem delu za pohištveno industrijo.{{Navedi vir}} Oblikoval je uspešne [[Stol (pohištvo)|stole]] za podjetja Javor in Novoles.{{Navedi vir}} Sodeloval je pri oblikovanju kritiško in tržno uspešnega sistemskega [[Pohištvo|pohištva]], kot so programi LIK.LAK, 3K in ROKI.{{Navedi vir}} Pod vodstvom arhitekta Marjana Gašperšiča je delal v Centru za oblikovanje pri Slovenijalesu.<ref>Bibijana (Biba) Bertok. Dokument dostopen na https://www.zrc-sazu.si/sites/default/files/biba_bertok_l.pdf. Pridobljeno 1. novembra 2020.</ref> Na začetku devetdesetih je bil samostojni oblikovalec in podpredsednik Društva oblikovalcev Slovenije. Kot arhitekt se je ukvarjal z notranjo opremo in interjerjem. S sodelavcema je delal v svojem [[Ljubljana|ljubljanskem]] Studiu Okno.Takrat je opozarjal na krizo industrijskega oblikovanja v Sloveniji. Motilo ga je, da so domači oblikovalci na Bienalu industrijskega oblikovanja kazali prototipe, medtem ko so tujci pokazane izdelke že imeli v prodaji.<ref>Sosič, Branko (16. januar 1991). "Kongres bo veliko kladivo za uspeh ali udarec po glavi : industrijsko oblikovanje na obrobju?". ''Delo'' (Ljubljana). letnik 33, številka 12. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0OBH9QMI}}</ref> == Oblikovalski dosežki == * stol SOLID, [[Hrast|hrastovina]], SVEA Zagorje<ref>str. 22, Čar lesa. Cankarjev dom, 12.–16. maj 2010. Katalog dostopen na https://www.yumpu.com/xx/document/view/20006468/les-je-trajen-material-car-lesa, pridobljeno 1. november 2020</ref> * stol KIPER, podjetje Javor{{Navedi vir}} * 1985: program MM (mini mobilium), TOZD Pohištvo Šempeter, LIK Savinja Celje<ref>"Nov pohištveni program". str. 4. ''Novi tednik''. 17. oktober 1985. letnik 39, številka 41. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-4OOL3X8U}}</ref> * razvoj prve aerodinamične počitniške prikolice za podjetje [[Adria Mobil|Adria]]{{Navedi vir}} * oblikovanje zlatega ključa in knjige mesta [[Ljubljana]]{{Navedi vir}} * blagovna znamka Urban ([[Riko Hiše]]) - Kitchen Jewellery (leseni kuhinjski pripomočki), Glass Symphony (kolekcija izdelkov iz stekla v sodelovanju s Steklarsko šolo Rogaška Slatina), Flaming Steel (kolekcija nožev)<ref>{{Navedi splet|url=http://www.podjetnik.si/clanek/oblikovanje-je-inovacija-20011005|title=Oblikovanje je inovacija|date=10. maj 2001|accessdate=1. november 2020|website=podjetnik.si|publisher=|last=Kruhar|first=Simona|archive-url=https://web.archive.org/web/20201105025541/http://www.podjetnik.si/clanek/oblikovanje-je-inovacija-20011005|archive-date=2020-11-05|url-status=dead}}</ref> == Razstave == === Bienale industrijskega oblikovanja v Ljubljani === * BIO 13, 1992: DOS Društvo oblikovalcev Slovenije: jubilejna društvena razstava od ustanovitve do danes, Pentagonalni stolp Ljubljanskega gradu, maj 1992 - kot avtor razstave in postavitve<ref name=":0" /> * BIO 17, 2000: Dragocenosti kuhinje –Urban, oblikovanje Lada Koširja, Vinoteka Bradeško, 11. 10. 2000; organizatorji: Lado Košir in Riko Hiše s sodelovanjem Vinoteke Bradeško<ref name=":0" /> == Bibliografija == === Časopisni članki === * "Ali potrebujemo industrijsko oblikovanje". str. 7. ''Delo'' (Ljubljana). 3. september 1991. letnik 33, številka 206. {{Dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-Q63ZCX1K}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.youtube.com/watch?v=LJSPTrxqWYs YouTube] del predavanja na 180° {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Košir, Lado}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski industrijski oblikovalci]] ilp8dea7r1mw7ul5ybomidrnh2oc1hq 0 470849 6758524 6257303 2026-09-30T01:40:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758524 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder|name=Lynda Blanchard|image=|caption=|office=[[Seznam ameriških veleposlanikov v Sloveniji|Veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji]]|president=[[Donald Trump]]|term_start=[[29. avgust]] [[2019]]|term_end=[[20. januar]] [[2021]]|predecessor=[[Brent R. Hartley]]|successor=[[Susan Falatko]] (v. d.)|birth_name=|birth_date=|birth_place=|party=[[Republikanska stranka (ZDA)|Republikanska stranka]]|religion=[[Evangeličanska Cerkev|Evangeličanska]]|partner=[[John Blanchard]]}}'''Lynda Gaye Cleveland “Lindy” Blanchard''', [[Seznam ameriških poslovnežev|ameriška poslovnica]], [[Humanizem|humanitarka]] in [[Seznam ameriških diplomatov|diplomatka]], * [[4. julij]] [[1959]]. Blanchardova je nekdanja [[Veleposlanik|veleposlanica]] [[Združene države Amerike|Združenih držav Amerike]] v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]].<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Ambassador Lynda C. Blanchard|url=https://si.usembassy.gov/our-relationship/our-ambassador/|website=U.S. Embassy in Slovenia|accessdate=2019-12-31|language=en-US|archive-date=2019-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20190820212605/https://si.usembassy.gov/our-relationship/our-ambassador/|url-status=dead}}</ref> == Življenjepis == Rodila se je 4. julija [[1959]]. Z možem [[John Blanchard|Johnom Blanchardom]] sta ustanovitelja podjetja za upravljanje nepremičninskih vlaganj [[B&M]].<ref>{{Navedi splet|title=Donald Trump za novo veleposlanico v Sloveniji imenoval podjetnico in aktivistko za otroke Lyndo Blanchard {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/svet/donald-trump-za-novo-veleposlanico-v-sloveniji-imenoval-podjetnico-in-aktivistko-za-otroke-lyndo-blanchard/|website=nova24tv.si|date=2018-06-21|accessdate=2019-12-31|language=sl-SI}}</ref>. Leta [[2004]] je v [[Alabama|Alabami]] soustanovila in kasneje nekaj let vodila razvojno fundacijo ''[[Fundacija 100X|100X]]'', ki je sofinancirala rešitve za izkorenitev [[Revščina|revščine]], predvsem za izboljševanje življenja otrok.<ref name="#1"/> S fundacijo jo je prepotovala več držav [[Afrika|Afrike]], [[Azija|Azije]] in [[Južna Amerika|Južne Amerike]], kjer so ustanavljali sirotišnice, uvajali programe trajnostnega razvoja in podjetja za proizvodnjo [[Hrana|hrane]], s čimer so izboljšali življenja več tistoč družinam v šestnajstih [[Država|državah]].<ref name="#1"/> Zavzemala se je tudi za otroke s posebnimi potrebami. Delovala je v več humanitarnih in neprofitnih organizacijah, med njimi v ''[[Montgomery Area Nentraditional Equestrians]]'', ki omogoča terapevtske ježe [[Domači konj|konjev]] ljudem s čustvenimi, telesnimi, kognitivnimi, in motnjami v razvoju.<ref name="#1"/> Pomagala je tudi družinam, ki so želel posvojiti otroke.<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Podjetnica in aktivistka za otroke Lynda Blanchard predlagana za veleposlanico v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/podjetnica-in-aktivistka-za-otroke-lynda-blanchard-predlagana-za-veleposlanico-v-sloveniji/458633|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-31|language=sl}}</ref> [[Slika:2019 NATO Military Committee Conference 190913-D-PB383-001 (48726335153).jpg|levo|sličica|209x209_pik|Z [[Joe Dunford|Joem Dunford]]<nowiki/>om, predsednik skupnega generalštaba na srečanju zveze [[NATO]] v Ljubljani leta [[2019]].]] Blanchardova je diplomantka (Bachelor of Science) Univerze Auburn iz [[Matematika|matematike]] in [[Računalništvo|računalništva]], zna pet [[Programski jezik|programskih jezikov]].<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Lynda C. Blanchard: evangeličanska humanitarka, ki si je kupila položaj veleposlanice ZDA v Sloveniji|url=https://insajder.com/slovenija/lynda-c-blanchard-evangelicanska-humanitarka-ki-si-je-kupila-polozaj-veleposlanice-zda-v|website=Insajder.com - Objektivno. Odkrito. Točno.|date=2019-08-20|accessdate=2019-12-31|language=sl}}</ref> === Veleposlanica Združenih držav Amerike === [[21. junij|21. junija]] [[2018]] jo je [[Predsednik Združenih držav Amerike|ameriški predsednik]] [[Donald Trump]] predlagal za novo veleposlanico Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji, kjer bi nasledila Brenta Hartleya.<ref name="#2"/> Ugibanje, koga bo Trump imenoval na veleposlaniško mesto v [[Slovenija|Slovenijo]] je bilo veliko, saj njegova soproga [[Melania Trump]] izvorno [[Slovenci|Slovenka]]. [[18. julij|18. julija]] [[2019]] jo je po tridnevni razpravi [[Senat Združenih držav Amerike|ameriški senat]] potrdil za veleposlanico.<ref>{{Navedi splet|title=Lynda Blanchard potrjena za novo veleposlanico ZDA v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lynda-blanchard-potrjena-za-novo-veleposlanico-zda-v-sloveniji/494834|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-31|language=sl}}</ref> Zanjo je glasovalo 55 senatorjev, 41, med njimi tudi senatorka slovenskega rodu [[Amy Klobuchar]], jih je bilo proti, trije pa so se vzdržali. Z družino je v Slovenijo pripotovala [[19. avgust|19. avgusta]] 2019.<ref>{{Navedi splet|title=Ameriška veleposlanica: Navdušena sem, da sem končno tukaj, na sončni strani Alp|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ameriska-veleposlanica-navdusena-sem-da-sem-koncno-tukaj-na-soncni-strani-alp/497340|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-31|language=sl}}</ref> Mandat je uradno začela 29. avgusta 2019, ko je predsedniku Slovenije Borutu Pahorju predala poverilno pismo.<ref>{{Navedi splet|title=Predaja poverilnih pisem predsedniku republike {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2019-08-29-predaja-poverilnih-pisem-predsedniku-republike/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2019-12-31|language=sl}}</ref> Mandat je končala 20. januarja 2021, ko je mandat nastopil nov predsednik Joe Biden. Kot odpravnica poslov jo je nasledila [[Susan Falatko]]. === Kandidatura za guvernerko Alabame === Februarja 2021 je Blanchardova objavila svojo kandidaturo za alabamsko senatorko na volitvah leta 2022 v [[Alabama|Alabami]], da bi nadomestila upokojenega senatorja [[Richard Shelby|Richarda Shelbyja]], prvega kandidata, ki je javno sprožil kampanjo.<ref>{{navedi splet|last=Axelrod|first=Tal|date=2021-02-18|title=Trump's Slovenia Ambassador Lynda Blanchard jumps into Alabama Senate race|url=https://thehill.com/homenews/campaign/539472-trumps-slovenia-ambassador-lynda-blanchard-jumps-into-alabama-senate-race|access-date=2021-03-08|website=TheHill|language=en}}</ref> Njen najpomembnejši nasprotnik je bil predstavnik [[Mo Brooks]], ki ga je podprl nekdanji predsednik [[Donald Trump]]. Novembra 2021 je The Wall Street Journal poročal, da Trump razmišlja o podpori Blanchardovi, če bi umaknila svojo kampanjo za senatorko in se namesto tega potegovala za [[Guverner|guvernerko.]]<ref name=":0">{{navedi splet|url=https://www.wsj.com/articles/republican-governors-distance-themselves-from-trump-drawing-his-ire-11637357756|title=Republican Governors Distance Themselves From Trump, Drawing His Ire|last=Bender|first=Michael C.|work=[[The Wall Street Journal]]|date=November 20, 2021|accessdate=December 7, 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.al.com/politics/2021/11/trump-reportedly-offers-lynda-blanchard-endorsement-against-kay-ivey-if-shell-drop-alabama-senate-run.html|title=Trump reportedly offers Lynda Blanchard endorsement against Kay Ivey if she'll drop Alabama Senate run|work=[[AL.com]]|last=Koplowitz|first=Howard|date=November 20, 2021|accessdate=December 7, 2021}}</ref> Blanchardova je uradno zamenjala volilno tekmo 7. decembra 2021 in med postankom kampanje v Wetumpki napovedala, da bo kandidirala na volitvah guvernerko v Alabami.<ref name=":0" /> Njena guvernerska kampanja je 3. januarja 2022 začela televizijsko oglaševalsko kampanjo, ki je stala približno 1,175 milijona dolarjev, da bi dvignila svoj ugled med volivci v Alabami.<ref>{{navedi splet|url=https://www.annistonstar.com/news/election/blanchard-begins-ad-blitz-in-bid-to-unseat-ivey/article_4e972d26-6d89-11ec-9848-5b51afa708d7.html|title=Blanchard begins ad blitz in bid to unseat Ivey|work=The Anniston Star|last=Stacy|first=Todd|date=January 4, 2022|accessdate=January 4, 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220104224453/https://www.annistonstar.com/news/election/blanchard-begins-ad-blitz-in-bid-to-unseat-ivey/article_4e972d26-6d89-11ec-9848-5b51afa708d7.html|archive-date=2022-01-04|url-status=dead}}</ref> === Zasebno === Je [[mati]] sedmih [[otrok]], od tega štirih posvojencev.<ref name="#3"/> Je pripadnica evangeličanske cerkve. Govori [[Angleščina|angleško]] in pasivno [[Španščina|špansko]]. == Glej tudi: == * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Združenih državah Amerike]] == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Blanchard, Lynda}} [[Kategorija:Ameriški diplomati]] [[Kategorija:Ameriški poslovneži]] [[Kategorija:Ameriški veleposlaniki]] ahrd4445zs7tqd632m4ymo57478hnia 0 472412 6758426 6312585 2026-09-29T17:31:22Z Archaeodontosaurus 47628 6758426 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Slika | ime_slike = (Montauban) 'Le vœu de Louis XIII', par Ingres.jpg | velikost_slike = 300px | naslov = ''Zaobljuba Ludvika XIII.'<br> ''Le Vœu de Louis XIII '' | avtor = [[Jean Auguste Dominique Ingres]] | leto = [[1824]] | vrsta = [[Olje na platnu]] | muzej = Montaubanska stolnica | height_metric=424 | width_metric=263 | metric_unit=cm | imperial_unit=in }} '''''Zaobljuba Ludvika XIII.''''' ({{Jezik-fr|'''Le Vœu de Louis XIII'''}}) je slika [[Jean Auguste Dominique Ingres]]a iz leta 1824, zdaj v [[Montaubanska stolnica |stolnici v Montaubanu]]. Prikazuje zaobljubo Ludvika XIII. Francoskega Devici Mariji. Gre za oljno sliko na platnu, ki meri 421 x 262 cm. Francosko ministrstvo za notranje zadeve jo je avgusta 1820 naročilo za stolnico svete Marije v [[Montauban]]u<ref name="Tinterow548">Tinterow and Conisbee 1999, p. 548.</ref><ref name="Rosenblum126">Rosenblum 1986, p. 126.</ref>. Predmet slike naj bi bila zaobljuba Ludvika XIII. leta 1638, da bi svoje kraljestvo posvetil Devici po njenem vnebovzetju<ref name="Arikha55-56">Arikha 1986, pp. 55–56.</ref>. Ko je Ingres sprejel naročilo, je živel v [[Firence|Firencah]]. Čeprav je doživel uspeh kot portretni slikar, je bila njegova ambicija vzpostaviti ugled v bolj prestižnem žanru slikarstva, v zgodovinskem slikarstvu. V delo se je vrgel s svojo običajno skrbnostjo in štiri leta je veliko platno dokončal. Z njim je odpotoval v Pariz oktobra 1824. To je bil kritični uspeh na [[Pariški salon|Salonu]] tistega leta in je pozneje uveljavil Ingresa kot glavnega predstavnika klasicizma, v nasprotju z romantiko, ki jo je na istem Salonu predstavil Delacroix s sliko ''[[Masaker v Kiosu]]''.<ref name="Ternois70">Ternois 1980, p. 70.</ref> Slika je zasnovana v rafaelovskem slogu, razmeroma brez arhaizmov, zaradi katerih se je v preteklosti zameril kritikom in je pomenila veliko vrnitev Ingresa v pariški umetnostni svet po letih v Rimu in Firencah in njegovo opustitev bolj drznega sloga. Ingres je postal slaven po vsej Franciji. Januarja 1825 mu je Karel X. Francoski podelil odlikovanje [[Red legije časti ]] (''Légion d'honneur''), junija 1825 pa je bil izvoljen v Inštitut. Za sliko so ohranjene številne risbe in slikarske študije v naravni velikosti. Majhna oljna skica kompozicije je v Musée Ingres v Montaubanu.<ref>Radius 1968, p. 102.</ref> Leta 1855 je Ingres ponovil figuri Device in otroka v akvarelu, ''Devica in otrok pri sv. Antonu Padovanskem in Leopoldu'' (Cambridge, Fogg Art Museum)<ref>Condon et al., pp. 134, 245.</ref>. == Razstave == Velika slika je bila nameščena v severnem transeptu stolnice in je bila 5-krat prepeljana in razstavljena v Parizu: * Salon leta 1824 * 1855 za Univerzalno razstavo * 1867 leto smrti Ingresa * 1967 za stoletnico smrti Ingresa * 2006 Le Louvre, 24. februar / 15. maj 2006, razstava Ingres == Sklici == {{sklici}} == Literatura == *Arikha, Avigdor. J.A.D. Ingres: Fifty Life Drawings from the Musée Ingres at Montauban. Houston: The Museum of Fine Arts, 1986. ISBN 0-89090-036-1 *Condon, Patricia; Cohn, Marjorie B.; Mongan, Agnes. In Pursuit of Perfection: The Art of J.-A.-D. Ingres. Louisville: The J. B. Speed Art Museum, 1983. ISBN 0-9612276-0-5 *Radius, Emilio. L'opera completa di Ingres. Milan: Rizzoli, 1968. OCLC 58818848 *Rosenblum, Robert . Ingres, Paris, Cercle d'Art, coll. "La Bibliothèque des Grands Peintres", 1986. ISBN 2-7022-0192-X *Ternois, Daniel. Ingres, Paris, Fernand Nathan, 1980. ISBN 2-09-284-557-8 *Tinterow, Gary; Conisbee, Philip; Naef, Hans. Portraits by Ingres: Image of an Epoch. New York: Harry N. Abrams, Inc., 1999. ISBN 0-8109-6536-4 [[Kategorija:Dela Jeana Augusta Dominiqua Ingresa]] [[Kategorija:Slike leta 1824]] [[Kategorija:Ludvik XIII. Francoski]] 26mggu92hpievecvvwevx2njd2ax16h 0 473000 6758620 6066925 2026-09-30T10:22:11Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758620 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Pogodba | name = <center>Mosska konvencija</center><br> <center>Mossekonvensjonen</center> | long_name = | image = | image_width = | caption = | type = sporazum o premirju, ''de facto'' mirovni sporazum | date_drafted = | date_signed = 14. avgust 1814 | location_signed = Moss, Norveška<br>Fredrikstad, Švedska | date_sealed = | date_effective = takoj po sklenitvi | condition_effective = | date_expiration = tri tedne po prvi seji parlamenta, trajanje neomejeno | signatories = {{flagcountry|Švedska}}:<br>generala Magnus Björnstjerna in A. F. Skjöldebrand <hr>{{flagcountry|Norveška}}:<br> ministra Niels Aall in Jonas Collett za norveško vlado | parties = | depositor = | language = [[francoščina]] | languages = | website = | wikisource = }} '''Mosska konvencija''' ([[Norveščina|norveško]] Mossekonvensjonen, [[Švedščina|švedsko]] Konventionen i Moss) je bil sporazum o [[Premirje|premirju]], sklenjen 14. avgusta 1814 med švedskim kraljem in norveško vlado, s katerim se je končala švedsko-norveška vojna zaradi razglasitve norveške neodvisnosti. Sporazum je postal osnova za personalno unijo med [[Švedsko-norveška zveza|Švedsko in Norveško]], ki je bila potrjena z izvolitvijo [[Karel XIII. Švedski|Karla XIII. Švedskega]] za kralja Norveške v Norveškem parlamentu (''Storting'') 4. novembra 1814. Zveza med državama je trajala do leta 1905, ko je Norveška enostransko izglasovala njeno razpustitev.<ref>Morten Nordhagen Ottosen. [https://www.norgeshistorie.no/grunnlov-og-ny-union/artikler/1333-mossekonvensjonen.html ''Mossekonvensjonen'']. Norges historie. Pridobljeno 1. julija 2019.</ref> ==Ozadje== Leta 1814 je bila Danska-Norveška na poraženi strani [[Napoleonske vojne|napoleonskih vojn]]. Po [[Kielski sporazum|Kielskem sporazumu]], sklenjenem 14. januarja 1814, je Norveško dobilo Švedsko kraljestvo. Norvežani so poskušali vzeti svojo usodo v svoje roke in na ustanovitveni skupščini v Eidsvollu 17. maja 1814 sprejeli Norveško ustavo. Za kralja in naslednika norveškega prestola so izvolili danskega princa [[Kristijan VIII. Danski|Kristijana Friderika]].<ref>[https://www.kulturradet.no/vis-mowartikkel/-/mow-mosse-konvensjonen Mosse-konvensjonen] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190703150932/https://www.kulturradet.no/vis-mowartikkel/-/mow-mosse-konvensjonen |date=2019-07-03 }}. kulturradet.no. 7. marec 2018. Pridobljeno 1. julija 2019.</ref> ''[[De facto]]'' švedski vladar, kronski princ Karel Ivan, ki je vladal v imenu švedskega kralja Karla XIII., je premiso o neodvisnosti Norveške zavrnil in 2. julija 1814 napadel Hvalerske otoke in mesto Fredrikstad. Švedska vojska je bila številčnejša in bolje opremljena in izurjena od norveške. Poveljeval ji je novoizvoljeni švedski kronski princ [[Karel XIV. Janez Švedski|Jean Baptiste Bernadotte]], eden od najbolj izkušeih [[Napoleon]]ovih generalov. Sovražnosti so se začele 26. julija s hitrim švedskim pomorskim napadom na norveške topnjače na Hvalerju. Norveške ladje so uspele pobegniti, vendar v nadaljevanju vojne niso sodelovale. Glavni švedski napad je potekal preko meje v Haldenu, obšel in obkolil trdnjavo Fredriksten in se nadaljeval s pohodom proti severu. Druga švedska vojska 6.000 mož se je izkrcala v Kråkerøyu pred Fredrikstadom. Mesto se je naslednji dan vdalo. Cilj napadov je bil obkoliti glavnino norveške vojske v Rakkestadu. Norveška vojska je izvedla več protinapadov in pritisnila na Švede, da bi sprejeli Norveško kot neodvisno državo in se začeli pogajati. Taktika je delovala. Mirovna pogajanja so se začela 7. avgusta in Karel Ivan je sprejel demokratsko Norveško ustavo. Pogajanja so se končala 14. avgusta 1814 v Mossu na Norveškem in 15. avgusta 1814 v Fredrikstadu na Švedskem. ==Določila== [[Kielski sporazum]] je postal podrejen dokument. Sklenjena je bila nova državna zveza pod bolj enakopravnimi pogoji. Konvencija je vsebovala štiri dokumente z naslednjimi glavnimi točkami: * Sporazum je bil sklenjen med švedskim kronskim princem v imenu švedskega kralja in norveško vlado. Švedi niso priznali zahtev Kristijana Friderika po norveškem prestolu, zato ni bil uradna stranka v sporazumu, ki sta ga sklenila in podpisala ministra Niels Aall in Jonas Collett. * Norveški parlament je bil zadolžen, da konec septembra ali na začetku oktobra sporazum ratificira. * Švedski kralj je sprejel norveško ustavo z enim samim amandmajem, potrebnim za sklenitev zveze s Švedsko. Vse spremembe je moral sprejeti norveški parlament. * Kristijan Friderik je moral opustiti vse svoje zahteve po norveški kroni in po sklicu parlamenta zapustiti državo. Največ nesoglasij je povzročalo vprašanje brezpogojnega odstopa kralja Kristijana Friderika, ki bi ga moral sprejeti. Razen tega je bilo treba formulirati besedilo, da zveza ni nastala na osnovi Kielskega, ampak tega sporazuma. Na norveško vztrajanje sta se strani dogovorili za formulacijo, da švedski kralj ne more postati norveški, dokler ni izvoljen v Parlamentu. Do potrditve sklepov na najvišji ravni je izvršno oblast v državi prevzel Norveški državni svet (''Det Norske Statsrådsalen''). Norvežani so začasna določila sprejeli in 14. januarja 1815 za svojega kralja izvolili [[Karel XIII. Švedski|Karla XIII.]], ki je na Norveškem vladal kot Karel II.<ref>[https://www.stortinget.no/no/Stortinget-og-demokratiet/Grunnloven/Eidsvoll-og-grunnloven-1814/ ''Eidsvoll og Grunnloven 1814'']. Stortinget. Pridobljeno 1. julija 2019.</ref><ref>[https://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27459&sek=27448 ''Statsrådsalen''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190824223021/https://www.kongehuset.no/artikkel.html?tid=27459&sek=27448 |date=2019-08-24 }}. kongehuset. 9. november 2012. Pridobljeno 1. julija 2019.</ref> Številni Norvežani so bili šokirani zaradi vladnih koncesij, zato je švedski general Magnus Björnstjerna, ki je vodil švedska pogajanja, ob prihodu v Kristianijo ([[Oslo]]) na Norveškem naletel na neprijazen sprejem. Norvežani so svoje zamere uperili tudi proti lastnim voditeljem in njihovi neučinkoviti vojaški obrambi. Javno mnenje se je počasi spremenilo. Sporazum, sklenjen v Mossu, je pomenil pomembno izboljšavo v primerjavi z določili, ki jih je Danski-Norveški vsilil Kielski sporazum. Norveška ni bila več švedska osvojitev, ampak enakovreden partner v zvezi dveh neodvisnih držav, v kateri je bila spoštovana norveška ustava. Kralj Kristijan Friderik je veliko pripomogel k temu, da je Norveška vstopila v zvezo kot enakopraven partner s svojimi institucijami in parlamentom, z izjemo zunanje politike.<ref> Knut Dørum. [https://snl.no/Christian_Frederik ''Christian Frederik'']. Store norske leksikon. Pridobljeno 1. julija 2019.</ref> Švedsko-norveška vojna leta 1814 je bila zadnja vojna med teme državama in zadnja švedska vojna.<ref>[https://www.thelocal.se/20140814/sweden-and-norway-celebrate-200-years-of-peace ''Sweden and Norway celebrate peace treaty'']. The Local Europe AB. 14. avgust 2014. Pridobljeno 1. julija 2019.</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} ==Druga vira== {{refbegin|2}} * Sverre Steen (1951). ''Det frie Norge''. Oslo: J.W. Cappelen. * R. Glenthøj, M. Nordhagen Ottosen (2014). ''Experiences of War and Nationality in Denmark and Norway, 1807-1815''. Springer. ISBN 9781137313898. {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:1814 v politiki]] [[Kategorija:Mirovni sporazumi]] [[Kategorija:Zgodovina Švedske]] [[Kategorija:Zgodovina Norveške]] ishsjdyihg4ezv0qwgqqz2wl67g4owb 0 474398 6758462 6257594 2026-09-29T19:15:08Z Julius Schwarz 233957 Used Political party data template 6758462 wikitext text/x-wiki {{Infobox political party | name = Nova konservativna stranka | native_name = Jaunā konservatīvā partija | leader = [[Jānis Bordāns]] | logo = | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} temno modra | colorcode = {{Political party data|color}} | headquarters = [[Riga]], [[Latvija]] | foundation = [[17. maj]] [[2014]] | membership_year = [[marec]] [[2018]] | european = | europarl = ''nima'' | merged = | international = | position = desna sredina<ref>{{navedi splet|work=[[Fitch Ratings]]|title=Global Elections Round-Up: Last 12 Months|date=13 February 2019|url=https://www.fitchsolutions.com/country-risk-sovereigns/global-elections-round-last-12-months-13-02-2019|accessdate=2020-02-27|archive-date=2020-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20201024204033/https://www.fitchsolutions.com/country-risk-sovereigns/global-elections-round-last-12-months-13-02-2019|url-status=dead}}</ref> | ideology = {{nowrap|[[konservatizem]]<ref name=Nordsieck>{{navedi splet|url=http://www.parties-and-elections.eu/latvia.html|title=Latvia|website=Parties and Elections in Europe|first=Wolfram|last=Nordsieck|year=2018|accessdate=6 April 2019}}</ref><br />[[liberalni konservatizem]]<ref>{{navedi splet|work=[[Europe Elects]]|title=The Puzzle of Latvian Government|date=10 January 2019|url=https://europeelects.eu/2019/01/10/puzzle-of-latvian-government/}}</ref><br />protikorupcijska<ref name="Kaža">{{navedi novice |last1=Kaža |first1=Juris |title=Who is who in upcoming Latvian parliamentary elections |url=https://en.rebaltica.lv/2018/08/who-is-who-in-upcoming-latvian-parliamentary-elections/ |accessdate=17 August 2018 |publisher=[[Re:Baltica]] |date=14 August 2018}}</ref> <br /> proevropska}} | seats1_title = [[Saeima]] (parlament) | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|ep}} | country = [[Latvija]] | website = {{Political party data|website}} }} '''Konservativci''' (latvijsko: ''Konservatīvie''), prej znana kot '''Nova konservativna stranka''' (latvijsko: ''Jaunā konservatīvā partija'') je liberalno-konservativna politična stranka v [[Latvija|Latviji]]. Ustanovljena je bila 17. maja 2014.<ref>{{Navedi splet|title=Pēc Bordāna iniciatīvas Valsts kanceleja atslepeno informāciju par TM piedāvāto alternatīvo risinājumu VDD ēkai|url=https://konservativie.lv/2020/02/17/pec-bordana-iniciativas-valsts-kanceleja-atslepeno-informaciju-par-tm-piedavato-alternativo-risinajumu-vdd-ekai/|website=Jaunā konservatīvā partija|date=2020-02-17|accessdate=2020-02-27|language=lv-LV}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Our people|url=https://konservativie.lv/in-english/our-people/|website=Jaunā konservatīvā partija|accessdate=2020-02-27|language=lv-LV|archive-date=2020-05-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20200512125339/https://konservativie.lv/in-english/our-people/|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Stranka je bila ustanovljena s strani 223 Latvijcev. Ideološko je stranka liberalno konservativna, stoječa iz šestih poglavitnih točk: Republika 18. novembra 1918 (dan ustanovitve Latvije), latvijsko govoreči narod (spoštovanje [[Latvijščina|Latvijščine]] kot edinega uradnega jezika v državi), demokratična in pravna država, [[družina]], blaginja ter geopolitična pripadnost Zahodu.<ref>{{Navedi splet|title=Mūsu vērtības|url=https://konservativie.lv/vertibas/|website=Jaunā konservatīvā partija|accessdate=2020-02-27|language=lv-LV|archive-date=2022-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221215094602/https://konservativie.lv/vertibas/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Janis Bordans cabinet formation 2019 (39882289713).jpg|sličica|248x248_pik|[[Jānis Bordāns]], ustanovitelj stranke]] Na prvih parlamentarnih volitvah [[2014]] stranka ni osvojila nobenega sedeža v [[Saeima|parlamentu]]. Na naslednjih, leta [[2018]] ji je uspel naskok na 13,95 % glasov, s čimer so osvojili 16 poslanskih mandatov.<ref>{{Navedi splet|title=V Latviji po vzporednih volitvah največ podpore proruski stranki Harmonija|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/v-latviji-po-vzporednih-volitvah-najvec-podpore-proruski-stranki-harmonija/468081|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-02-27|language=sl}}</ref> Naslednje leto je stranka neuspešno sodelovala na volitvah v [[Evropski parlament]]. Po parlamentarnih volitvah leta 2018, je stranka vstopila v vladno koalicijo štirih strank pod vodstvom [[Arturs Krišjānis Kariņš|Artursa Krišjānisa Kariņša]]. Prevzela je tri resorje: pravosodno, šolsko in prometno ministrstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Latvia gets a new government led by Krišjānis Kariņš|url=https://eng.lsm.lv/article/politics/politics/latvia-gets-a-new-government-led-by-krisjanis-karins.a306967/|website=eng.lsm.lv|accessdate=2020-02-27|language=en}}</ref> Na volitvah leta 2022 so izpadli iz parlamenta. == Zgodovina volitev == === Parlamentarne volitve === {| class="wikitable sortable" !Leto !Število glasov !Odstotek glasov !Mandati |- ![[2014]] |6.389 |0,7 % |{{Composition bar|0|100|hex=#192956}} |- ![[2018]] |114.694 |13,95 % |{{Composition bar|16|100|hex={{Political party data|color}}}} |- ![[2022]] |28.270 |3,13 % |{{Composition bar|0|100|hex={{Political party data|color}}}} |} === Evropske volitve === {| class="wikitable sortable" !Leto !Število glasov !Odstotek glasov !Mandati |- ![[Volitve v Evropski parlament 2019|2019]] |20.595 |4,35 % |{{Composition bar|0|8|hex={{Political party data|color}}}} |} == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Politika Latvije]] * [[Seznam političnih strank v Latviji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2014]] [[Kategorija:Politika Latvije]] 5k4x8jab3xnc27knoqzxxq58qa34uw4 0 474922 6758582 6758112 2026-09-30T07:40:55Z ~2026-52590-29 266566 dodatne informacije o nadstandardni ambulanti 6758582 wikitext text/x-wiki '''Ortopedska klinika Ljubljana''' je javna [[Zdravstvo v Sloveniji|zdravstvena]] ustanova v [[Slovenija|Republiki Sloveniji]], ki organizacijsko sodi pod okrilje [[Univerzitetni klinični center Ljubljana|Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKC Ljubljana)]]. Izvajajo [[Ortopedija|ortopedske]] [[Operacija (medicina)|kirurške]] in konservativne oblike [[Zdravljenje|zdravljenja]] vseh oblik obolenj gibalnega sistema na sekundarni in terciarni ravni v skladu s standardi zdravstvene obravnave Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg standardnih zdravstvenih storitev pa izvajajo tudi samoplačniške in nadstandardne oblike zdravljenja in namestitve. V pritličju klinike obratuje tudi VIP ambulanta. Nahaja se v [[Šlajmerjev dom|Šlajmerjevem domu]] ob glavni stavbi UKC Ljubljana, s katero je funkcionalno povezan s podzemnim hodnikom in predavalnico, ki je bila zgrajena med obema stavbama. V stavbi Ortopedske klinike ima svoj sedež tudi Katedra za ortopedijo [[Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani|Medicinske fakultete]] [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]]. == Bolniški oddelki in organizacijske enote == * oddelek A: zdravljenje degenerativnih sprememb velikih sklepov in endoprotetiko * oddelek B: zdravljenje [[Tumor|tumorjev]] gibalnega sistema in [[endoprotetika]] * oddelek C: zdravljenje športnih poškodb in [[artroskopija]] * oddelek OKH: Oddelek za kirurgijo hrbtenice * oddelek O: Otroški oddelek, zdravljenje obolenj, deformacij in poškodb gibalnega sistema pri otrocih * Operacijski blok: izvajanje operacijskih posegov * Oddelek za rehabilitacijo: izvajanje primarne hospitalne in ambulantne [[Rehabilitacija|rehabilitacije]] po ortopedskih operacijah * Oddelek za raziskave in razvoj * Ortopedska ambulanta * VIP ambulanta: Brez čakanja in administracije, po dogovoru z ortopedom == Zgodovina == Ortopedska klinika Ljubljana se nahaja v stavbi Šlajmerjev dom, kjer je med leti 1940 in 1947 deloval Sanatorij Šlajmerjev dom, ki se je imenoval po pionirju moderne kirurgije na Slovenskem, prof. dr. [[Edo Šlajmer|Ediju Šlajmerju]]. Leta 1947 pa je stavba prešla v uporabo Ortopedski kliniki. Ustanovil jo je prof. dr. [[Bogdan Brecelj]], utemeljitelj moderne ortopedske kirurgije na slovenskem. == Zunanje povezave == * [https://www.kclj.si/pacienti_in_obiskovalci/klinike_in_oddelki/ortopedska_klinika Uradna spletna stran Ortopedske klinike Ljubljana] * [https://www.kclj.si/ Uradna spletna stran UKC Ljubljana] * [https://www.mf.uni-lj.si/kort/predstavitev?q=%2Fkort%2Fpredstavitev Uradna spletna stran Katedre za ortopedijo pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Univerzitetni klinični center Ljubljana]] 5ha73a7ycxkr3fqo075hn1ber3n0fz9 0 477263 6758541 6257823 2026-09-30T05:03:19Z Yerpo 8417 slog 6758541 wikitext text/x-wiki {{Infobox film |name = Vrnitev |image = |caption = |writer = [[Vladimir Moisejenko]]<br>[[Aleksander Novotocki]] |starring = [[Vladimir Garin]]<br>[[Ivan Dobronravov]]<br>[[Konstantin Lavronenko]]<br>[[Natalija Vdovina]] |director = [[Andrej Zvjagincev]] |producer = Jelena Kovaljova<br>[[Dimitrij Lesnevski]] |music = Andrej Dergatčev |distributor = [[Kino International (družba)|Kino International]] (ZDA) |released = 25. junij 2003 |runtime = 105 minut |country = Rusija |language = ruščina |budget = pod 500.000 USD |gross = 4,4 milijona USD }} '''''Vrnitev''''' ({{lang-ru|Возвращение}}, [[Transliteracija|translit.]] ''Vozvraščenije'') je ruski [[dramski film]] iz leta 2003, ki ga je režiral [[Andrej Zvjagincev]] po scenariju [[Vladimir Moisejenko|Vladimirja Moisejenka]] in [[Aleksander Novotocki|Aleksandra Novotockega]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Vladimir Garin]], [[Ivan Dobronravov]], [[Konstantin Lavronenko]] in [[Natalija Vdovina]]. Zgodba prikazuje najstniška brata Andreja (Garin) in Ivana (Dobronravov), katerih oče (Lavronenko) se po dvajsetih letih vrne domov in ju odpelje na počitnice na odmaknjeni otok, ki se spremenijo v preizkus moškosti skoraj mitičnih razsežnosti. Snemanje je potekalo okoli [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] v bližini [[Sankt Peterburg]]u in v [[Finski zaliv|Finskem zalivu]]. Film je bil premierno prikazan 25. junija 2003 in je naletel na dobre ocene kritikov. Na [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]] je osvojil glavno nagrado [[zlati lev]] in tudi nagrado za najboljši prvenec.<ref>{{navedi splet |url=http://www.labiennale.org/2003/en/cinema/news/sep2003/6-09u.html |title=Official Awards of the 60th Mostra |work=labiennale.org |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040804020433/http://www.labiennale.org/2003/en/cinema/news/sep2003/6-09u.html |archivedate=4 August 2004 |access-date=8 June 2018 }}</ref> Osvojil je tudi nagrado za najboljši tuji film na [[Mednarodni filmski festival v Palm Springsu|Mednarodned filmskem festivalu v Palm Springsu]], [[evropska filmska nagrada|evropsko filmsko nagrado]] za odkritje leta in nagrado [[BBC Four World Cinema]], nominiran pa je bil za [[zlati globus]] za najboljši tujejezični film. V Rusiji je osvojil nagrade [[Nika (nagrada)|Nika]] za najboljši film in fotografijo<ref>{{navedi splet|url=http://kino-nika.com/page91553.html|work=[[Nika Award]]|title=Лауреаты Национальной кинематографической премии «НИКА» за 2003 год|language=ru}}</ref>, Združenja ruskih filmskih kritikov za najboljši film, fotografijo in prvenec<ref>{{navedi splet|url=http://kinopressa.ru/?page_id=367|work=[[Russian Guild of Film Critics]]|title=2003|language=ru}}{{Slepa povezava|date=december 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter zlatega orla za najboljši film, fotografijo in zvok.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinoacademy.ru/page/winners-award-2003|work=[[Golden Eagle Award (Russia)|Golden Eagle Award]]|title=Лауреаты премии «Золотой Орел» за 2003 год|language=ru}}</ref> Leta 2016 se je v [[BBC]]-jevi anketi filmskih kritikov uvrstil na 80. mesto najboljših filmov [[21. stoletje|21. stoletja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.com/culture/story/20160819-the-21st-centurys-100-greatest-films |title=The 21st Century's 100 greatest films |publisher=BBC |date=August 23, 2016 |accessdate=September 8, 2016}}</ref> == Vloge == * [[Vladimir Garin]] kot Andrej * [[Ivan Dobronravov]] kot Ivan (Vanja) * [[Konstantin Lavronenko]] kot oče * [[Natalija Vdovina]] kot mati == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{The Golden Lion}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 2003]] [[Kategorija:Ruski dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] [[Kategorija:Filmi o sorojencih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] d6f1axfp1z2pq0wp95rig27lo04qm45 6758542 6758541 2026-09-30T05:03:36Z Yerpo 8417 tn 6758542 wikitext text/x-wiki {{Infobox film |name = Vrnitev |image = |caption = |writer = [[Vladimir Moisejenko]]<br>[[Aleksander Novotocki]] |starring = [[Vladimir Garin]]<br>[[Ivan Dobronravov]]<br>[[Konstantin Lavronenko]]<br>[[Natalija Vdovina]] |director = [[Andrej Zvjagincev]] |producer = Jelena Kovaljova<br>[[Dimitrij Lesnevski]] |music = Andrej Dergatčev |distributor = [[Kino International (družba)|Kino International]] (ZDA) |released = 25. junij 2003 |runtime = 105 minut |country = Rusija |language = ruščina |budget = pod 500.000 USD |gross = 4,4 milijona USD }} '''''Vrnitev''''' ({{lang-ru|Возвращение}}, [[Transliteracija|translit.]] ''Vozvraščenije'') je ruski [[dramski film]] iz leta 2003, ki ga je režiral [[Andrej Zvjagincev]] po scenariju [[Vladimir Moisejenko|Vladimirja Moisejenka]] in [[Aleksander Novotocki|Aleksandra Novotockega]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Vladimir Garin]], [[Ivan Dobronravov]], [[Konstantin Lavronenko]] in [[Natalija Vdovina]]. Zgodba prikazuje najstniška brata Andreja (Garin) in Ivana (Dobronravov), katerih oče (Lavronenko) se po dvajsetih letih vrne domov in ju odpelje na počitnice na odmaknjeni otok, ki se spremenijo v preizkus moškosti skoraj mitičnih razsežnosti. Snemanje je potekalo okoli [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] v bližini [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburga]]u in v [[Finski zaliv|Finskem zalivu]]. Film je bil premierno prikazan 25. junija 2003 in je naletel na dobre ocene kritikov. Na [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]] je osvojil glavno nagrado [[zlati lev]] in tudi nagrado za najboljši prvenec.<ref>{{navedi splet |url=http://www.labiennale.org/2003/en/cinema/news/sep2003/6-09u.html |title=Official Awards of the 60th Mostra |work=labiennale.org |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040804020433/http://www.labiennale.org/2003/en/cinema/news/sep2003/6-09u.html |archivedate=4 August 2004 |access-date=8 June 2018 }}</ref> Osvojil je tudi nagrado za najboljši tuji film na [[Mednarodni filmski festival v Palm Springsu|Mednarodned filmskem festivalu v Palm Springsu]], [[evropska filmska nagrada|evropsko filmsko nagrado]] za odkritje leta in nagrado [[BBC Four World Cinema]], nominiran pa je bil za [[zlati globus]] za najboljši tujejezični film. V Rusiji je osvojil nagrade [[Nika (nagrada)|Nika]] za najboljši film in fotografijo<ref>{{navedi splet|url=http://kino-nika.com/page91553.html|work=[[Nika Award]]|title=Лауреаты Национальной кинематографической премии «НИКА» за 2003 год|language=ru}}</ref>, Združenja ruskih filmskih kritikov za najboljši film, fotografijo in prvenec<ref>{{navedi splet|url=http://kinopressa.ru/?page_id=367|work=[[Russian Guild of Film Critics]]|title=2003|language=ru}}{{Slepa povezava|date=december 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter zlatega orla za najboljši film, fotografijo in zvok.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinoacademy.ru/page/winners-award-2003|work=[[Golden Eagle Award (Russia)|Golden Eagle Award]]|title=Лауреаты премии «Золотой Орел» за 2003 год|language=ru}}</ref> Leta 2016 se je v [[BBC]]-jevi anketi filmskih kritikov uvrstil na 80. mesto najboljših filmov [[21. stoletje|21. stoletja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.com/culture/story/20160819-the-21st-centurys-100-greatest-films |title=The 21st Century's 100 greatest films |publisher=BBC |date=August 23, 2016 |accessdate=September 8, 2016}}</ref> == Vloge == * [[Vladimir Garin]] kot Andrej * [[Ivan Dobronravov]] kot Ivan (Vanja) * [[Konstantin Lavronenko]] kot oče * [[Natalija Vdovina]] kot mati == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{The Golden Lion}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 2003]] [[Kategorija:Ruski dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] [[Kategorija:Filmi o sorojencih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] 9vr4plfw77sqfwfpjbihea3lrljyjdt 6758544 6758542 2026-09-30T05:04:27Z Yerpo 8417 drugipomeni 6758544 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Vrnitev}} {{Infopolje Film |name = Vrnitev |image = |caption = |writer = [[Vladimir Moisejenko]]<br>[[Aleksander Novotocki]] |starring = [[Vladimir Garin]]<br>[[Ivan Dobronravov]]<br>[[Konstantin Lavronenko]]<br>[[Natalija Vdovina]] |director = [[Andrej Zvjagincev]] |producer = Jelena Kovaljova<br>[[Dimitrij Lesnevski]] |music = Andrej Dergatčev |distributor = [[Kino International (družba)|Kino International]] (ZDA) |released = 25. junij 2003 |runtime = 105 minut |country = Rusija |language = ruščina |budget = pod 500.000 USD |gross = 4,4 milijona USD }} '''''Vrnitev''''' ({{lang-ru|Возвращение}}, [[Transliteracija|translit.]] ''Vozvraščenije'') je ruski [[dramski film]] iz leta 2003, ki ga je režiral [[Andrej Zvjagincev]] po scenariju [[Vladimir Moisejenko|Vladimirja Moisejenka]] in [[Aleksander Novotocki|Aleksandra Novotockega]]. V glavnih vlogah nastopajo [[Vladimir Garin]], [[Ivan Dobronravov]], [[Konstantin Lavronenko]] in [[Natalija Vdovina]]. Zgodba prikazuje najstniška brata Andreja (Garin) in Ivana (Dobronravov), katerih oče (Lavronenko) se po dvajsetih letih vrne domov in ju odpelje na počitnice na odmaknjeni otok, ki se spremenijo v preizkus moškosti skoraj mitičnih razsežnosti. Snemanje je potekalo okoli [[Ladoško jezero|Ladoškega jezera]] v bližini [[Sankt Peterburg|Sankt Peterburga]]u in v [[Finski zaliv|Finskem zalivu]]. Film je bil premierno prikazan 25. junija 2003 in je naletel na dobre ocene kritikov. Na [[Beneški filmski festival|Beneškem filmskem festivalu]] je osvojil glavno nagrado [[zlati lev]] in tudi nagrado za najboljši prvenec.<ref>{{navedi splet |url=http://www.labiennale.org/2003/en/cinema/news/sep2003/6-09u.html |title=Official Awards of the 60th Mostra |work=labiennale.org |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20040804020433/http://www.labiennale.org/2003/en/cinema/news/sep2003/6-09u.html |archivedate=4 August 2004 |access-date=8 June 2018 }}</ref> Osvojil je tudi nagrado za najboljši tuji film na [[Mednarodni filmski festival v Palm Springsu|Mednarodned filmskem festivalu v Palm Springsu]], [[evropska filmska nagrada|evropsko filmsko nagrado]] za odkritje leta in nagrado [[BBC Four World Cinema]], nominiran pa je bil za [[zlati globus]] za najboljši tujejezični film. V Rusiji je osvojil nagrade [[Nika (nagrada)|Nika]] za najboljši film in fotografijo<ref>{{navedi splet|url=http://kino-nika.com/page91553.html|work=[[Nika Award]]|title=Лауреаты Национальной кинематографической премии «НИКА» за 2003 год|language=ru}}</ref>, Združenja ruskih filmskih kritikov za najboljši film, fotografijo in prvenec<ref>{{navedi splet|url=http://kinopressa.ru/?page_id=367|work=[[Russian Guild of Film Critics]]|title=2003|language=ru}}{{Slepa povezava|date=december 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ter zlatega orla za najboljši film, fotografijo in zvok.<ref>{{navedi splet|url=http://www.kinoacademy.ru/page/winners-award-2003|work=[[Golden Eagle Award (Russia)|Golden Eagle Award]]|title=Лауреаты премии «Золотой Орел» за 2003 год|language=ru}}</ref> Leta 2016 se je v [[BBC]]-jevi anketi filmskih kritikov uvrstil na 80. mesto najboljših filmov [[21. stoletje|21. stoletja]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.com/culture/story/20160819-the-21st-centurys-100-greatest-films |title=The 21st Century's 100 greatest films |publisher=BBC |date=August 23, 2016 |accessdate=September 8, 2016}}</ref> == Vloge == * [[Vladimir Garin]] kot Andrej * [[Ivan Dobronravov]] kot Ivan (Vanja) * [[Konstantin Lavronenko]] kot oče * [[Natalija Vdovina]] kot mati == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} {{The Golden Lion}} {{normativna kontrola}} {{film-stub}} [[Kategorija:Filmi leta 2003]] [[Kategorija:Ruski dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi o preživetju]] [[Kategorija:Filmi o sorojencih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] c12cdqpsxr922euidmxl5tcte3u1xhi 0 487270 6758570 6626942 2026-09-30T06:05:30Z Shabicht 3554 6758570 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europeanheritagelabel.png|250 px|thumb|Logotip evropske dediščine]] '''Znak evropske dediščine''' je priznanje, ki ga [[Evropska unija]] podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot. Program izbora in usklajevanje vodi [[Evropska komisija]]. V vsaki državi članici so ji v pomoč nacionalni koordinatorji. == Zgodovina == === Medvladna pobuda === [[File:Patrimoineeuropeen.png|thumb|Logotip nekdanje medvladne sheme]] Prvotni Znak evropske dediščine se je začel uveljavljati kot medvladna pobuda med zgolj 17 posameznimi državami članicami EU na srečanju v [[Granada|Granadi]] v [[Španija|Španiji]] 28. aprila 2006.<ref>{{navedi splet | url=http://www.thenewfederalist.eu/The-New-European-Heritage-Label-is-Here,05718 | publisher=The New Federalist | title=The New European Heritage Label is Here! | first=Ferghane | last=Azihari | date=27 April 2013 | accessdate=23 April 2016 }}</ref> Motivi za oblikovanje pobude so bili referendumi leta 2005 v [[Francija|Franciji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], zaradi katerih obe državi nista ratificirali skupne ustave za Evropo. Glavni cilj pobude je bil ugotoviti in določiti območja, ki so imela ključno vlogo pri oblikovanju združene Evrope in jih videti in razumeti z evropskega in ne nacionalnega stališča.<ref>"[https://www.academia.edu/17343457/Transnational_Heritage_in_the_Making._Strategies_for_Narrating_Cultural_Heritage_as_European_in_the_Intergovernmental_Initiative_of_the_European_Heritage_Label._Ethnologica_Europaea_44_1_75_93_2014._Final_Draft_]"</ref> Medvladna pobuda je povezala države članice EU in posamezne države nečlanice, kot je [[Švica]].<ref>"[https://euobserver.com/news/29647]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}"</ref> Organizacije za ohranjanje dediščine sodelujočih držav so znak podelile območjem s čezmejnim ali vseevropskim značajem.<ref name="#1">"[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011D1194&from=EN]"</ref> Države so izbrale lastne kulturne dobrine, bodisi fizične kraje ali bolj abstraktne tradicije, kar pomeni, da so se merila za oznako razlikovala glede na državo. Do leta 2010 je bil medvladni znak podeljen 64 lokacijam v 18 različnih sodelujočih državah.<ref>"[http://europa.eu/rapid/press-release_IP-10-250_en.htm]"</ref> === Preoblikovanje v pobudi === Svet EU je 20. novembra 2008 sprejel sklepe, namenjene preoblikovanju medvladne pobude v povezano akcijo vse Unije in sicer tako, da je Komisijo pozval, naj ji predloži predlog za ustanovitev znaka evropske dediščine s strani Unije in določi praktične postopke za izvajanje projekta.<ref name="#1"/> Opravljene so bile javne predstavitve in ocene učinka, ki so potrdile nedvomno dodano vrednost sodelovanja EU. Leta 2010 je Evropska komisija objavila načrte za celotno EU shemo, znano kot European heritage label ali Znak evropske dediščine<ref>"[https://www.bbc.com/news/uk-politics-15755426]"</ref>, ki je bila uradno ustanovljena 16. novembra 2011.<ref name="#1"/> == Znak evropske dediščine leta 2013 == V skladu z novo, barvito oznako so bila leta 2013 določena prva štiri območja, leta 2014 pa so dodelili še šestnajst oznak. Mesta, ki kandidirajo za znak, morajo imeti simbolično evropsko vrednost in so morala igrati pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in / ali pri gradnji Unije. Zato morajo dokazati eno ali več od naslednjega: #njihova čezmejna ali vseevropska narava: kako njihov pretekli in sedanji vpliv in privlačnost presegata državne meje države članice; #njihovo mesto in vlogo v evropski zgodovini in evropskih integracijah ter njihove povezave s ključnimi evropskimi dogodki, osebnostmi ali gibanji; #njihovo mesto in vlogo pri razvoju in spodbujanju skupnih vrednot, na katerih temelji evropska integracija.<ref name="#1"/> V fazi predhodne izbire lahko države EU vsaki dve leti izberejo do dve lokaciji, nato pa v fazi izbire skupina 13 neodvisnih strokovnjakov izbere in spremlja lokacije. Odbor preučuje prijave in priporoča Evropski komisiji, katerim lokacijam je treba dodeliti oznako na podlagi določenih meril. Mesta kandidatke morajo predložiti tudi delovni načrt.<ref>"[http://one-europe.info/initiative/the-european-heritage-label]"</ref> == Sodelujoče države == V programu sodelujejo naslednje države:<ref>"[http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/apply_en.htm]"</ref> Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper*, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija. == Izbrane lokacije == Objekti<ref>"[http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/discover_en.htm]"</ref>, ki trenutno imajo oznako, so: === Avstrija === [[File:Ehl.png|thumb]] * Arheološki park [[Carnuntum]] * Cesarska palača [[Hofburg]], [[Dunaj]] * Naselje hiš v Evropi - Werkbundsiedlung Dunaj === Belgija === * Mundaneum, Mons * Rudnik Bois du Cazier, Charleroi === Hrvaška === * Najdišče neandertalcev Krapina, [[Hušnjakovo brdo]], [[Krapina]] === Češka === * Olom(o)uški grad in nadškofijski muzej, [[Olomouc|Olomuc]] * Grad Kynžvart – prostor diplomatskih srečanj * Stanovanjsko naselje v Evropi - Osada Baba (Praga), Nový dům (Brno) === Estonija === * Velika cehovska dvorana, [[Talin]] * Zgodovinski ansambel Univerze v Tartuju, [[Tartu]] === Francija === * [[Cluny (opatija) |Nekdanji samostan, Opatija Cluny]] * Hiša Roberta Schumana, Scy-Chazelles * Evropsko okrožje, Strasbourg * Nekdanje [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof |koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof]] (skupaj z Nemčijo) *Spomenik [[Le Chambon-sur-Lignon]] === Nemčija === [[Image:Hambacher Schloss Luftaufnahme.jpg|thumb|250px|Pogled na grad Hambacher]] * Grad Hambach * [[Münster]] in [[Osnabrück]] - mesti [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]] * [[Leipzig|Leipziška]] prizorišča glasbene dediščine * Naselje hiš v Evropi - Weissenhof ([[Stuttgart]]) === Grčija === * [[Atenska akropola]] === Madžarska === * Glasbena akademija [[Franz Liszt]], [[Budimpešta]] * Panevropski spominski park za piknike, [[Šopron, Madžarska|Šopron]] * Velika sinagoga, [[Budimpešta]] * Živa dediščina, [[Szentendre]] === Italija === * Muzej, Spominska hiša Alcida de Gasperija, Pieve Tesino * Trdnjava Cadine, [[Trento]] * Arheološko območje [[Ostia Antica]] ===Latvija=== [[File:3 Brueder.jpg|thumb|Trije bratje v Rigi]] * Trije bratje, [[Riga]]<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/history/rigas-three-brothers-awarded-european-heritage-label.a354566/ |title=Rīga's Three Brothers awarded European Heritage Label |date=April 3, 2020 |publisher=Public Broadcasting of Latvia |accessdate=April 3, 2020}}</ref> === Litva === [[File:Kaunas, EHL vėliava.JPG|thumb|right|Zastava z logotipom Znaka evropske dediščine v [[Kaunas|Kaunasu]], Litva]] * [[Kaunas]], arhitektura modernizma 1919-1940 === Luksemburg === * vas [[Schengen]], rojstni kraj [[schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] === Nizozemska === * Taborišče Westerbork * [[Palača miru, Haag]] * [[Maastrichtska pogodba]] * Kolonija Benevolence === '''Poljska''' === * Ladjedelnica [[Gdańsk]] * [[Ustava tretjega maja|Ustava z dne 3. maja 1791]], Varšava * Lublinska zveza * Pokopališče vzhodne fronte 1. svetovne vojne št. 123, Pustki * Spominsko območje v Łambinowice * Naselje hiš v Evropi - WUWA ([[Wrocław]]) === '''Portugalska''' === * Listina zakona o odpravi smrtne kazni (1867), [[Lizbona]] * Splošna knjižnica Univerze v [[Coimbra|Coimbri]] * Rt Sagres * Podvodna kulturna dediščina [[Azori|Azorov]] === '''Romunija''' === * Sighetov spomenik === Slovenija === [[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|thumb|right|250px|Partizanska bolnica Franja, 2007, tri dni pred skoraj uničenjem bolnišnice v poplavi]] * [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Slovenska vojna partizanska bolnica Franja, Dolenji Novaki]] * [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Cerkev sv. Duha na Javorci, Zatolmin]] * [[Zdravljica]] === Španija === * Arhiv Aragonske krone, [[Barcelona]] * Residencia de Estudiantes, [[Madrid]] == Logotip== Logotip novega znaka evropske dediščine je bil izbran po natečaju leta 2012. Sestavlja ga bela petokraka zvezda, ki povezuje pet barvnih polj. Sam znak je podeljen kot velika plaketa z napisom v nacionalnem jeziku in angleščini ter majhna ploščica z logotipom. Vse velike plošče vsebujejo skupen element: »Nahaja se na seznamu Evropske dediščine Evropske unije zaradi pomembne vloge, ki jo je imela v zgodovini in kulturi Evrope«. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://en.www.mcu.es/patrimonio/MC/PatrimonioEur/index.html Detailed information on the intergovernmental initiative, Website of the Spanish Ministry of Culture (Spanish)] * [https://ec.europa.eu/culture/cultural-heritage/initiatives-and-success-stories/european-heritage-label European Heritage Label, European Commission website ] * [http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/index_en.htm Decision No 1194/2011/EU of the European Parliament and of the Council of 16 November 2011 establishing a European Union action for the European Heritage Label ] * [https://www.youtube.com/watch?v=JHfyC2MJBrY Video describing European Heritage Label ] * [http://geo.osnabrueck.de/ehl/EN/map Map of the European heritage sites (multilingual)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201204023927/http://geo.osnabrueck.de/ehl/EN/map |date=2020-12-04 }} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Nagrade]] rrd26d02164wnxiwke0b2jnn6xrkqx7 6758571 6758570 2026-09-30T06:06:14Z Shabicht 3554 6758571 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europeanheritagelabel.png|280px|thumb|Logotip evropske dediščine]] '''Znak evropske dediščine''' je priznanje, ki ga [[Evropska unija]] podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot. Program izbora in usklajevanje vodi [[Evropska komisija]]. V vsaki državi članici so ji v pomoč nacionalni koordinatorji. == Zgodovina == === Medvladna pobuda === [[File:Patrimoineeuropeen.png|thumb|Logotip nekdanje medvladne sheme]] Prvotni Znak evropske dediščine se je začel uveljavljati kot medvladna pobuda med zgolj 17 posameznimi državami članicami EU na srečanju v [[Granada|Granadi]] v [[Španija|Španiji]] 28. aprila 2006.<ref>{{navedi splet | url=http://www.thenewfederalist.eu/The-New-European-Heritage-Label-is-Here,05718 | publisher=The New Federalist | title=The New European Heritage Label is Here! | first=Ferghane | last=Azihari | date=27 April 2013 | accessdate=23 April 2016 }}</ref> Motivi za oblikovanje pobude so bili referendumi leta 2005 v [[Francija|Franciji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], zaradi katerih obe državi nista ratificirali skupne ustave za Evropo. Glavni cilj pobude je bil ugotoviti in določiti območja, ki so imela ključno vlogo pri oblikovanju združene Evrope in jih videti in razumeti z evropskega in ne nacionalnega stališča.<ref>"[https://www.academia.edu/17343457/Transnational_Heritage_in_the_Making._Strategies_for_Narrating_Cultural_Heritage_as_European_in_the_Intergovernmental_Initiative_of_the_European_Heritage_Label._Ethnologica_Europaea_44_1_75_93_2014._Final_Draft_]"</ref> Medvladna pobuda je povezala države članice EU in posamezne države nečlanice, kot je [[Švica]].<ref>"[https://euobserver.com/news/29647]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}"</ref> Organizacije za ohranjanje dediščine sodelujočih držav so znak podelile območjem s čezmejnim ali vseevropskim značajem.<ref name="#1">"[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011D1194&from=EN]"</ref> Države so izbrale lastne kulturne dobrine, bodisi fizične kraje ali bolj abstraktne tradicije, kar pomeni, da so se merila za oznako razlikovala glede na državo. Do leta 2010 je bil medvladni znak podeljen 64 lokacijam v 18 različnih sodelujočih državah.<ref>"[http://europa.eu/rapid/press-release_IP-10-250_en.htm]"</ref> === Preoblikovanje v pobudi === Svet EU je 20. novembra 2008 sprejel sklepe, namenjene preoblikovanju medvladne pobude v povezano akcijo vse Unije in sicer tako, da je Komisijo pozval, naj ji predloži predlog za ustanovitev znaka evropske dediščine s strani Unije in določi praktične postopke za izvajanje projekta.<ref name="#1"/> Opravljene so bile javne predstavitve in ocene učinka, ki so potrdile nedvomno dodano vrednost sodelovanja EU. Leta 2010 je Evropska komisija objavila načrte za celotno EU shemo, znano kot European heritage label ali Znak evropske dediščine<ref>"[https://www.bbc.com/news/uk-politics-15755426]"</ref>, ki je bila uradno ustanovljena 16. novembra 2011.<ref name="#1"/> == Znak evropske dediščine leta 2013 == V skladu z novo, barvito oznako so bila leta 2013 določena prva štiri območja, leta 2014 pa so dodelili še šestnajst oznak. Mesta, ki kandidirajo za znak, morajo imeti simbolično evropsko vrednost in so morala igrati pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in / ali pri gradnji Unije. Zato morajo dokazati eno ali več od naslednjega: #njihova čezmejna ali vseevropska narava: kako njihov pretekli in sedanji vpliv in privlačnost presegata državne meje države članice; #njihovo mesto in vlogo v evropski zgodovini in evropskih integracijah ter njihove povezave s ključnimi evropskimi dogodki, osebnostmi ali gibanji; #njihovo mesto in vlogo pri razvoju in spodbujanju skupnih vrednot, na katerih temelji evropska integracija.<ref name="#1"/> V fazi predhodne izbire lahko države EU vsaki dve leti izberejo do dve lokaciji, nato pa v fazi izbire skupina 13 neodvisnih strokovnjakov izbere in spremlja lokacije. Odbor preučuje prijave in priporoča Evropski komisiji, katerim lokacijam je treba dodeliti oznako na podlagi določenih meril. Mesta kandidatke morajo predložiti tudi delovni načrt.<ref>"[http://one-europe.info/initiative/the-european-heritage-label]"</ref> == Sodelujoče države == V programu sodelujejo naslednje države:<ref>"[http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/apply_en.htm]"</ref> Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper*, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija. == Izbrane lokacije == Objekti<ref>"[http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/discover_en.htm]"</ref>, ki trenutno imajo oznako, so: === Avstrija === [[File:Ehl.png|thumb]] * Arheološki park [[Carnuntum]] * Cesarska palača [[Hofburg]], [[Dunaj]] * Naselje hiš v Evropi - Werkbundsiedlung Dunaj === Belgija === * Mundaneum, Mons * Rudnik Bois du Cazier, Charleroi === Hrvaška === * Najdišče neandertalcev Krapina, [[Hušnjakovo brdo]], [[Krapina]] === Češka === * Olom(o)uški grad in nadškofijski muzej, [[Olomouc|Olomuc]] * Grad Kynžvart – prostor diplomatskih srečanj * Stanovanjsko naselje v Evropi - Osada Baba (Praga), Nový dům (Brno) === Estonija === * Velika cehovska dvorana, [[Talin]] * Zgodovinski ansambel Univerze v Tartuju, [[Tartu]] === Francija === * [[Cluny (opatija) |Nekdanji samostan, Opatija Cluny]] * Hiša Roberta Schumana, Scy-Chazelles * Evropsko okrožje, Strasbourg * Nekdanje [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof |koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof]] (skupaj z Nemčijo) *Spomenik [[Le Chambon-sur-Lignon]] === Nemčija === [[Image:Hambacher Schloss Luftaufnahme.jpg|thumb|250px|Pogled na grad Hambacher]] * Grad Hambach * [[Münster]] in [[Osnabrück]] - mesti [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]] * [[Leipzig|Leipziška]] prizorišča glasbene dediščine * Naselje hiš v Evropi - Weissenhof ([[Stuttgart]]) === Grčija === * [[Atenska akropola]] === Madžarska === * Glasbena akademija [[Franz Liszt]], [[Budimpešta]] * Panevropski spominski park za piknike, [[Šopron, Madžarska|Šopron]] * Velika sinagoga, [[Budimpešta]] * Živa dediščina, [[Szentendre]] === Italija === * Muzej, Spominska hiša Alcida de Gasperija, Pieve Tesino * Trdnjava Cadine, [[Trento]] * Arheološko območje [[Ostia Antica]] ===Latvija=== [[File:3 Brueder.jpg|thumb|Trije bratje v Rigi]] * Trije bratje, [[Riga]]<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/history/rigas-three-brothers-awarded-european-heritage-label.a354566/ |title=Rīga's Three Brothers awarded European Heritage Label |date=April 3, 2020 |publisher=Public Broadcasting of Latvia |accessdate=April 3, 2020}}</ref> === Litva === [[File:Kaunas, EHL vėliava.JPG|thumb|right|Zastava z logotipom Znaka evropske dediščine v [[Kaunas|Kaunasu]], Litva]] * [[Kaunas]], arhitektura modernizma 1919-1940 === Luksemburg === * vas [[Schengen]], rojstni kraj [[schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] === Nizozemska === * Taborišče Westerbork * [[Palača miru, Haag]] * [[Maastrichtska pogodba]] * Kolonija Benevolence === '''Poljska''' === * Ladjedelnica [[Gdańsk]] * [[Ustava tretjega maja|Ustava z dne 3. maja 1791]], Varšava * Lublinska zveza * Pokopališče vzhodne fronte 1. svetovne vojne št. 123, Pustki * Spominsko območje v Łambinowice * Naselje hiš v Evropi - WUWA ([[Wrocław]]) === '''Portugalska''' === * Listina zakona o odpravi smrtne kazni (1867), [[Lizbona]] * Splošna knjižnica Univerze v [[Coimbra|Coimbri]] * Rt Sagres * Podvodna kulturna dediščina [[Azori|Azorov]] === '''Romunija''' === * Sighetov spomenik === Slovenija === [[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|thumb|right|250px|Partizanska bolnica Franja, 2007, tri dni pred skoraj uničenjem bolnišnice v poplavi]] * [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Slovenska vojna partizanska bolnica Franja, Dolenji Novaki]] * [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Cerkev sv. Duha na Javorci, Zatolmin]] * [[Zdravljica]] === Španija === * Arhiv Aragonske krone, [[Barcelona]] * Residencia de Estudiantes, [[Madrid]] == Logotip== Logotip novega znaka evropske dediščine je bil izbran po natečaju leta 2012. Sestavlja ga bela petokraka zvezda, ki povezuje pet barvnih polj. Sam znak je podeljen kot velika plaketa z napisom v nacionalnem jeziku in angleščini ter majhna ploščica z logotipom. Vse velike plošče vsebujejo skupen element: »Nahaja se na seznamu Evropske dediščine Evropske unije zaradi pomembne vloge, ki jo je imela v zgodovini in kulturi Evrope«. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://en.www.mcu.es/patrimonio/MC/PatrimonioEur/index.html Detailed information on the intergovernmental initiative, Website of the Spanish Ministry of Culture (Spanish)] * [https://ec.europa.eu/culture/cultural-heritage/initiatives-and-success-stories/european-heritage-label European Heritage Label, European Commission website ] * [http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/index_en.htm Decision No 1194/2011/EU of the European Parliament and of the Council of 16 November 2011 establishing a European Union action for the European Heritage Label ] * [https://www.youtube.com/watch?v=JHfyC2MJBrY Video describing European Heritage Label ] * [http://geo.osnabrueck.de/ehl/EN/map Map of the European heritage sites (multilingual)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201204023927/http://geo.osnabrueck.de/ehl/EN/map |date=2020-12-04 }} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Nagrade]] d433h5xj5hq4p1m0edk37xejvo6rmyg 6758572 6758571 2026-09-30T06:13:16Z Shabicht 3554 /* Slovenija */ 6758572 wikitext text/x-wiki [[Slika:Europeanheritagelabel.png|280px|thumb|Logotip evropske dediščine]] '''Znak evropske dediščine''' je priznanje, ki ga [[Evropska unija]] podeljuje objektom ali območjem, dokumentom, muzejem, arhivom, spomenikom ali dogodkom, ki so mejniki v ustvarjanju današnje združene Evrope in so zgled evropskega povezovanja ali evropskih vrednot. Program izbora in usklajevanje vodi [[Evropska komisija]]. V vsaki državi članici so ji v pomoč nacionalni koordinatorji. == Zgodovina == === Medvladna pobuda === [[File:Patrimoineeuropeen.png|thumb|Logotip nekdanje medvladne sheme]] Prvotni Znak evropske dediščine se je začel uveljavljati kot medvladna pobuda med zgolj 17 posameznimi državami članicami EU na srečanju v [[Granada|Granadi]] v [[Španija|Španiji]] 28. aprila 2006.<ref>{{navedi splet | url=http://www.thenewfederalist.eu/The-New-European-Heritage-Label-is-Here,05718 | publisher=The New Federalist | title=The New European Heritage Label is Here! | first=Ferghane | last=Azihari | date=27 April 2013 | accessdate=23 April 2016 }}</ref> Motivi za oblikovanje pobude so bili referendumi leta 2005 v [[Francija|Franciji]] in na [[Nizozemska|Nizozemskem]], zaradi katerih obe državi nista ratificirali skupne ustave za Evropo. Glavni cilj pobude je bil ugotoviti in določiti območja, ki so imela ključno vlogo pri oblikovanju združene Evrope in jih videti in razumeti z evropskega in ne nacionalnega stališča.<ref>"[https://www.academia.edu/17343457/Transnational_Heritage_in_the_Making._Strategies_for_Narrating_Cultural_Heritage_as_European_in_the_Intergovernmental_Initiative_of_the_European_Heritage_Label._Ethnologica_Europaea_44_1_75_93_2014._Final_Draft_]"</ref> Medvladna pobuda je povezala države članice EU in posamezne države nečlanice, kot je [[Švica]].<ref>"[https://euobserver.com/news/29647]{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}"</ref> Organizacije za ohranjanje dediščine sodelujočih držav so znak podelile območjem s čezmejnim ali vseevropskim značajem.<ref name="#1">"[http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/?uri=CELEX:32011D1194&from=EN]"</ref> Države so izbrale lastne kulturne dobrine, bodisi fizične kraje ali bolj abstraktne tradicije, kar pomeni, da so se merila za oznako razlikovala glede na državo. Do leta 2010 je bil medvladni znak podeljen 64 lokacijam v 18 različnih sodelujočih državah.<ref>"[http://europa.eu/rapid/press-release_IP-10-250_en.htm]"</ref> === Preoblikovanje v pobudi === Svet EU je 20. novembra 2008 sprejel sklepe, namenjene preoblikovanju medvladne pobude v povezano akcijo vse Unije in sicer tako, da je Komisijo pozval, naj ji predloži predlog za ustanovitev znaka evropske dediščine s strani Unije in določi praktične postopke za izvajanje projekta.<ref name="#1"/> Opravljene so bile javne predstavitve in ocene učinka, ki so potrdile nedvomno dodano vrednost sodelovanja EU. Leta 2010 je Evropska komisija objavila načrte za celotno EU shemo, znano kot European heritage label ali Znak evropske dediščine<ref>"[https://www.bbc.com/news/uk-politics-15755426]"</ref>, ki je bila uradno ustanovljena 16. novembra 2011.<ref name="#1"/> == Znak evropske dediščine leta 2013 == V skladu z novo, barvito oznako so bila leta 2013 določena prva štiri območja, leta 2014 pa so dodelili še šestnajst oznak. Mesta, ki kandidirajo za znak, morajo imeti simbolično evropsko vrednost in so morala igrati pomembno vlogo v zgodovini in kulturi Evrope in / ali pri gradnji Unije. Zato morajo dokazati eno ali več od naslednjega: #njihova čezmejna ali vseevropska narava: kako njihov pretekli in sedanji vpliv in privlačnost presegata državne meje države članice; #njihovo mesto in vlogo v evropski zgodovini in evropskih integracijah ter njihove povezave s ključnimi evropskimi dogodki, osebnostmi ali gibanji; #njihovo mesto in vlogo pri razvoju in spodbujanju skupnih vrednot, na katerih temelji evropska integracija.<ref name="#1"/> V fazi predhodne izbire lahko države EU vsaki dve leti izberejo do dve lokaciji, nato pa v fazi izbire skupina 13 neodvisnih strokovnjakov izbere in spremlja lokacije. Odbor preučuje prijave in priporoča Evropski komisiji, katerim lokacijam je treba dodeliti oznako na podlagi določenih meril. Mesta kandidatke morajo predložiti tudi delovni načrt.<ref>"[http://one-europe.info/initiative/the-european-heritage-label]"</ref> == Sodelujoče države == V programu sodelujejo naslednje države:<ref>"[http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/apply_en.htm]"</ref> Avstrija, Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Ciper*, Češka, Danska, Estonija, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija. == Izbrane lokacije == Objekti<ref>"[http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/discover_en.htm]"</ref>, ki trenutno imajo oznako, so: === Avstrija === [[File:Ehl.png|thumb]] * Arheološki park [[Carnuntum]] * Cesarska palača [[Hofburg]], [[Dunaj]] * Naselje hiš v Evropi - Werkbundsiedlung Dunaj === Belgija === * Mundaneum, Mons * Rudnik Bois du Cazier, Charleroi === Hrvaška === * Najdišče neandertalcev Krapina, [[Hušnjakovo brdo]], [[Krapina]] === Češka === * Olom(o)uški grad in nadškofijski muzej, [[Olomouc|Olomuc]] * Grad Kynžvart – prostor diplomatskih srečanj * Stanovanjsko naselje v Evropi - Osada Baba (Praga), Nový dům (Brno) === Estonija === * Velika cehovska dvorana, [[Talin]] * Zgodovinski ansambel Univerze v Tartuju, [[Tartu]] === Francija === * [[Cluny (opatija) |Nekdanji samostan, Opatija Cluny]] * Hiša Roberta Schumana, Scy-Chazelles * Evropsko okrožje, Strasbourg * Nekdanje [[Koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof |koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof]] (skupaj z Nemčijo) *Spomenik [[Le Chambon-sur-Lignon]] === Nemčija === [[Image:Hambacher Schloss Luftaufnahme.jpg|thumb|250px|Pogled na grad Hambacher]] * Grad Hambach * [[Münster]] in [[Osnabrück]] - mesti [[Vestfalski mir|vestfalskega miru]] * [[Leipzig|Leipziška]] prizorišča glasbene dediščine * Naselje hiš v Evropi - Weissenhof ([[Stuttgart]]) === Grčija === * [[Atenska akropola]] === Madžarska === * Glasbena akademija [[Franz Liszt]], [[Budimpešta]] * Panevropski spominski park za piknike, [[Šopron, Madžarska|Šopron]] * Velika sinagoga, [[Budimpešta]] * Živa dediščina, [[Szentendre]] === Italija === * Muzej, Spominska hiša Alcida de Gasperija, Pieve Tesino * Trdnjava Cadine, [[Trento]] * Arheološko območje [[Ostia Antica]] ===Latvija=== [[File:3 Brueder.jpg|thumb|Trije bratje v Rigi]] * Trije bratje, [[Riga]]<ref>{{navedi novice |url=https://eng.lsm.lv/article/culture/history/rigas-three-brothers-awarded-european-heritage-label.a354566/ |title=Rīga's Three Brothers awarded European Heritage Label |date=April 3, 2020 |publisher=Public Broadcasting of Latvia |accessdate=April 3, 2020}}</ref> === Litva === [[File:Kaunas, EHL vėliava.JPG|thumb|right|Zastava z logotipom Znaka evropske dediščine v [[Kaunas|Kaunasu]], Litva]] * [[Kaunas]], arhitektura modernizma 1919-1940 === Luksemburg === * vas [[Schengen]], rojstni kraj [[schengenski sporazum|schengenskega sporazuma]] === Nizozemska === * Taborišče Westerbork * [[Palača miru, Haag]] * [[Maastrichtska pogodba]] * Kolonija Benevolence === '''Poljska''' === * Ladjedelnica [[Gdańsk]] * [[Ustava tretjega maja|Ustava z dne 3. maja 1791]], Varšava * Lublinska zveza * Pokopališče vzhodne fronte 1. svetovne vojne št. 123, Pustki * Spominsko območje v Łambinowice * Naselje hiš v Evropi - WUWA ([[Wrocław]]) === '''Portugalska''' === * Listina zakona o odpravi smrtne kazni (1867), [[Lizbona]] * Splošna knjižnica Univerze v [[Coimbra|Coimbri]] * Rt Sagres * Podvodna kulturna dediščina [[Azori|Azorov]] === '''Romunija''' === * Sighetov spomenik === Slovenija === [[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|thumb|right|250px|Partizanska bolnica Franja leta 2007, tri dni pred skorajšnjim uničenjem v poplavi]] * [[Slovenska vojna partizanska bolnica Franja|Slovenska vojna partizanska bolnica Franja, Dolenji Novaki]] (2015) * [[Cerkev sv. Duha, Zatolmin|Cerkev sv. Duha na Javorci, Zatolmin]] (2017) * [[Zdravljica]] v Narodni univerzitetni knjižnici (2020) * [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki]] in [[Cistercijanski samostan Stična]] (v okviru nadnacionalnega spomeniškega območja Cisterscapes - Cistercijanske krajine povezujejo Evropo) (2023) === Španija === * Arhiv Aragonske krone, [[Barcelona]] * Residencia de Estudiantes, [[Madrid]] == Logotip== Logotip novega znaka evropske dediščine je bil izbran po natečaju leta 2012. Sestavlja ga bela petokraka zvezda, ki povezuje pet barvnih polj. Sam znak je podeljen kot velika plaketa z napisom v nacionalnem jeziku in angleščini ter majhna ploščica z logotipom. Vse velike plošče vsebujejo skupen element: »Nahaja se na seznamu Evropske dediščine Evropske unije zaradi pomembne vloge, ki jo je imela v zgodovini in kulturi Evrope«. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://en.www.mcu.es/patrimonio/MC/PatrimonioEur/index.html Detailed information on the intergovernmental initiative, Website of the Spanish Ministry of Culture (Spanish)] * [https://ec.europa.eu/culture/cultural-heritage/initiatives-and-success-stories/european-heritage-label European Heritage Label, European Commission website ] * [http://ec.europa.eu/programmes/creative-europe/actions/heritage-label/index_en.htm Decision No 1194/2011/EU of the European Parliament and of the Council of 16 November 2011 establishing a European Union action for the European Heritage Label ] * [https://www.youtube.com/watch?v=JHfyC2MJBrY Video describing European Heritage Label ] * [http://geo.osnabrueck.de/ehl/EN/map Map of the European heritage sites (multilingual)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201204023927/http://geo.osnabrueck.de/ehl/EN/map |date=2020-12-04 }} [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] [[Kategorija:Nagrade]] 5bi3po0phclzau4y4zmnvr9c8p82te2 0 499400 6758497 6339691 2026-09-29T21:21:07Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758497 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Laura Codruța Kövesi |office2=Generalna tožilka Romunije |death_place= |death_date= |birth_place=[[Sfântu Gheorghe]], [[Romunija]] |birth_date=<!-- wd --> |birth_name=Laura Codruța Lascu |successor2=[[Tiberiu Nițu]] |predecessor2=[[Ilie Botoș]] |termend2=2. oktober 2012 |termstart2=2. oktober 2006 |president2=[[Traian Băsescu]] |successor1=[[Marius Iacob]] (na položaju)<ref>{{navedi splet |url=http://www.capital.ro/marius-iacob-asigura-interimatul-la-conducerea-dna.html |title=Marius Iacob asigură interimatul la conducerea DNA |work=Capital |author=Mădălina Bălăceanu |date=9. julij 2018 |language=ro}}</ref> |image=<!-- wd --> |predecessor1=[[Daniel Morar]] |termend1=9 julija 2018 |termstart1=17 maja 2013 |president1=[[Traian Băsescu]]<br>[[Klaus Iohannis]] |office1=Glavna tožilka državnega direktorata za boj proti korupciji - DNA |successor= |predecessor=ustvarila mesto |termend= |termstart=31 oktobra 2019<ref>[http://data.europa.eu/eli/dec/2019/1798/oj Sklep (EU) 2019/1798 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o imenovanju evropske glavne tožilke Evropskega javnega tožilstva], ki začne veljati 31. oktobra 2019 .</ref> |office=[https://www.eppo.europa.eu/ Glavna tožilka EU] |spouse={{poroka|Eduard Kövesi|2002|2007}} }} '''Laura Codruța Kövesi''' (izgovarjava: [ˈLa.ura koˈdrut͡sa ˈkøveʃi]) [[Romuni|romunska]] [[Tožilec|tožilka]]; * [[15. maj]] [[1973]], [[Sfântu Gheorghe]], [[Romunija]]. Je prva evropska glavna tožilka in nekdanja glavna tožilka romunskega državnega direktorata za boj proti korupciji ( {{Jezik-ro|Direcția Națională Anticorupție - DNA}} ), položaj, na katerem je delala od leta 2013 do odpovedi po odredbi pravosodnega ministra Tudorela Toaderja 9. julija 2018. Pred tem je bila Kövesi med letoma 2006 in 2012 generalna tožilka Romunije ( ''generalni prokurator'' ) pri [[Visoko sodišče kasacije in pravice Romunije|Visokem kasacijskem in sodnem sodišču]] . Kövesi je bila po imenovanju leta 2006 prva ženska tožilka in najmlajša generalna tožilka v zgodovini Romunije. Je tudi edina javna uslužbenka, ki je to funkcijo opravljala ves čas svojega mandata. <ref name="mediafax.ro_2015-11-06">{{Citat|url=http://www.mediafax.ro/social/codruta-kovesi-singurul-procuror-general-al-romaniei-care-si-duce-mandatul-pana-la-capat-10143345|title=Codruţa Kövesi - singurul procuror general al României care-şi duce mandatul până la capăt|journal=Mediafax|date=1 October 2012|last=Lucia Efrim|access-date=6 November 2015}}</ref> Kövesijevo je ''[[The Guardian]]'' leta 2015 opisal kot "tiho, skromno glavno tožilko, ki skrbi za skalpe", ki vodi "protikorupcijski zagon, ki mu po celi vzhodni Evropi - pravzaprav po celem svetu - ni para". <ref name="theguardian.com_2015-11-06">{{Citat|url=https://www.theguardian.com/world/2015/nov/04/woman-leading-war-on-corruption-romania|title=Bringing in the scalps: the woman leading Romania's war on corruption|journal=Theguardian.com|access-date=6 November 2015}}</ref> Njeno delovanje na čelu DNA je znatno povečalo zaupanje javnosti v institucijo tako znotraj Romunije kot po vsej [[Evropska unija|EU]], pri čemer je leta 2015 anketa pokazala, da med državljani Romunije visokih 60 odstotkov zaupa DNA (61% Romunski pravoslavni cerkvi in Romuniji, le 11% pa [[Parlament Romunije|parlamentu]] ). <ref>{{Navedi splet|url=http://www.romania-insider.com/romanians-trust-dna/156527/|title=Romanians trust DNA almost as much as the Church|website=Romania-Insider.com|accessdate=2016-03-09|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160427140626/http://www.romania-insider.com/romanians-trust-dna/156527/|archivedate=2016-04-27}}</ref> [[Vlada Romunije|Ministrstvo za pravosodje je]] februarja 2016 Kövesi imenovalo za glavno tožilko na podlagi pozitivnih rezultatov, doseženih pod njenim vodstvom. <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ziare.com/stiri/dna/ministrul-justitiei-a-facut-anuntul-oficial-kovesi-ramane-in-fruntea-dna-pentru-inca-un-mandat-1410336|title=Ministrul Justitiei a facut anuntul oficial: Kövesi, in fruntea DNA pentru inca un mandat|website=Ziare.com|accessdate=2016-03-09}}</ref> <ref>{{Navedi splet|url=http://www.ziare.com/laura-codruta-kovesi/dna/laura-codruta-kovesi-reinvestita-la-sefia-dna-cu-acte-ministrul-justitiei-a-trimis-la-csm-propunerea-1411415|title=Laura Codruta Kövesi, reinvestita la sefia DNA cu acte - Ministrul Justitiei a trimis la CSM propunerea UPDATE|website=Ziare.com|accessdate=2016-03-09}}</ref> V začetku leta 2018 je ministrica za pravosodje Tudorel Toader predlagala njeno razrešitev kot glavna tožilka DNA, potem ko je na podlagi 20 kategorij in obtožb predstavila poročilo o svoji vodstveni dejavnosti v DNA. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.stiripesurse.ro/raportul-lui-tudorel-toader-prin-care-a-cerut-revocarea-lui-kovesi--care-sunt-cele-20-de-capete-de-acuzare-aduse-sefei-dna---video_1250676.html|title=RAPORTUL lui Tudorel Toader prin care a cerut revocarea lui Kovesi. Care sunt cele 20 de capete de acuzare aduse șefei DNA / VIDEO|website=stiripesurse.ro|accessdate=2018-09-11}}</ref> Med obtožbami so bili: pretirano avtoritarno vedenje, diskretnost glavne tožilke DNA, vpletenost v preiskave drugih tožilcev, prednostno razvrščanje spisov glede na vpliv v medijih, kršenje odločb ustavnega sodišča Romunije in podpisovanje nezakonitih dogovorov s Tajnimi službami. Predsednik Iohannis je sprva ni hotel razrešiti, vendar ga je k temu prisilila odločba ustavnega sodišča s pojasnilom, da kot predsednik lahko samo preveri zakonitost predloga, ne pa tudi argumente, ki so sodišče pripeljali do njega. [[Evropsko sodišče za človekove pravice]] je 5. maja 2020 odločilo, da je omenjena razrešitev kršila pravico Kövesi do poštenega sojenja in pravico do svobode govora. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.ft.com/content/4e59a98e-921b-4cfe-b321-db99b996c106|title=European court rules Romania’s anti-graft chief was wrongly dismissed}}</ref> Oktobra 2019 je Kövesi premagala konkurenta, francoskega sodnika Jean-Françoisa Bohnerta, za mesto prve evropske glavne tožilke. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2019/10/14/eu-public-prosecutor-s-office-eppo-laura-codruta-kovesi-to-become-the-first-european-chief-prosecutor/|title=EU Public Prosecutor’s Office - EPPO: Council confirms Laura Codruţa Kövesi as first European chief prosecutor|accessdate=2021-05-14|archive-date=2020-12-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20201203132832/https://www.consilium.europa.eu/en/press/press-releases/2019/10/14/eu-public-prosecutor-s-office-eppo-laura-codruta-kovesi-to-become-the-first-european-chief-prosecutor/|url-status=dead}}</ref> == Življenje in študije == Kövesijeva, rojena v Sfântu Gheorghe kot Laura Codruța Lascu, je [[Košarka|v mladosti profesionalno igrala košarko]] v klubu v Mediașu in v [[Sibiu|Sibiuju]] in bila članica reprezentance mlajših igralk, ki je leta 1989 na Evropskem prvenstvu FIBA Europe za ženske pod 16 let osvojila drugo mesto. Med 1991 in 1995 je študirala pravo na univerzi Babes-Bolyai v [[Cluj-Napoca|Cluj Napoci]]. Leta 2012 je Kovesi doktorirala iz prava (študirala je na Zahodni univerzi v Timișoari ) z disertacijo o boju proti organiziranemu kriminalu. Codruța Lascu se je poročila z Eduardom Kövesijem, etničnim Madžarom, in po ločitvi leta 2007 obdržala njegov priimek. Govori [[Romunščina|romunsko]] in [[Angleščina|angleško]]. <ref>[https://www.juridice.ro/wp-content/uploads/2012/10/8.-Kovesi-Laura-Codruta.pdf https://www.juridice.ro/wp-content/uploads/2012/10/8.]</ref> == Poklicna dejavnost == Od 15. septembra 1995 do 1. maja 1999 je bila Kövesi tožilka na sodišču v Sibiuju.Med majem 1999 in oktobrom 2012 je Kövesi vodila podružnico direktorata za preiskovanje organiziranega kriminala in terorizma (DIICOT) v okrožju Sibiu .2. oktobra 2012 je zamenjala Ilieja Botoșa na mestu generalne tožilke na tožilstvu pri [[Visoko sodišče kasacije in pravice Romunije|Visokem kasacijskem sodišču]] . === Direcția Națională Anticorupție (Državni direktorat za boj proti korupciji) === Pod vodstvom gospode Kövesi je DNA v Romuniji dosegla vidne napredke v boju proti korupciji na visoki ravni. <ref name="theguardian.com_2015-11-06"/></ref> <ref name="bbc.com_2015-11-06">{{Citat|url=https://www.bbc.com/news/blogs-eu-31537338|title=Romania anti-sleaze drive reaches elite - BBC News|journal=Bbc.com|access-date=6 November 2015}}</ref> saj je samo v letu 2014 obtožila na ducate županov (kot je Sorin Oprescu ), pet poslancev, dva bivša ministra in nekdanjega premiera. Na stotine nekdanjih sodnikov in tožilcev je prav tako privedla pred sodišče s stopnjo obsodb nad 90%. V letu 2015 je bilo preiskanih 12 poslancev parlamenta, vključno z ministri: "raziskali smo dva ministra na položaju, eden od njiju je s svojega položaja šel neposredno v preiskovalni pripor", je dejala Kövesi. V letnem poročilu DNA za leto 2015 je Kövesi navedla, da je v primerih, ki so končali na sodišču, šlo za podkupnine v skupni višini 431 milijonov evrov. <ref>{{Navedi novice|url=https://anticoruptie.hotnews.ro/stiri-anticoruptie-20823836-livetext-dna-isi-prezinta-bilantul-anului-2015-participa-klaus-iohannis-dacian-ciolos.htm|title=Bilantul DNA pe 2015 Kovesi: Coruptia in institutiile de executare a pedepselor, prioritate in 2016 / Raluca Pruna va propune reinvestirea Codrutei Kovesi / Livia Stanciu: Coruptii fac eforturi uriase pentru a disimula gravitatea faptelor, pentru a se erija in victime|work=HotNewsRo|accessdate=2018-06-14|language=ro}}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Victor Ponta, nekdanji romunski premier in najvišji državni uradnik, ki je trenutno pod preiskavo in pregonom DNK, jo je obtožil, da je "popolnoma neprofesionalna tožilka, ki si skuša ustvariti ime z izmišljotinami in iznajdenimi dejstvi in neresničnimi situacijami izpred desetih let". Ti komentarji je objavil na svoji strani na Facebooku, potem ko ga je DNA obtožila ponarejanja, pranja denarja in utaje davkov. <ref name="theguardian.com_2015-11-06"/> == Kontroverze == Leta 2018 je vlada pod vodstvom Socialdemokratske stranke ustanovila "Oddelek za preiskovanje sodnih prekrškov" z nalogo preiskovati tožilce. Beneška komisija je to odločitev kritizirala, ker bo po njenem mnenju ogrozila neodvisnost romunskih tožilcev in sodnikov ter zaupanje javnosti v sodstvo. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.romania-insider.com/venice-commission-warns-justice-reform/|title=Venice Commission warns on justice reform effects in Romania|publisher=Romania Insider|date=16 July 2018|accessdate=15 February 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20210514160728/https://www.romania-insider.com/venice-commission-warns-justice-reform/|archive-date=2021-05-14|url-status=dead}}</ref> Vlada je kljub temu vztrajala in 13. februarja 2019 je Laura Codruţa Kövesi dobila vabilo oddelka kot osumljenka v primeru, kjer so jo obtožili protizakonitega ravnanja v uradu, podkupovanja in lažnega pričanja na osnovi pritožbe {{Medjezikovna povezava|Sebastiana Ghiță|ro}}, politika na begu in poslovneža, ki je bil preganjan zaradi korupcije. <ref>{{Navedi novice|work=EuropaFM|title=Laura Codruța Kovesi, citată la Secția de investigare a infracțiunilor din Justiție|url=https://www.europafm.ro/laura-codruta-kovesi-citata-la-sectia-de-investigare-a-infractiunilor-din-justitie/|date=2019-02-13}}</ref> 7. marca 2019 so gospo Kövesi poklicali in zaslišali tožilci oddelka za preiskovanje sodnih prekrškov; na koncu so ji dali vedeti, da je osumljena v drugi, drugačni preiskavi, v kateri so jo obtožili koordinacije "organizirane skupine tožilcev", ki je ljudi preganjala nezakonito. <ref>{{Navedi novice|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/justitie/laura-codruta-kovesi-suspecta-intr-un-al-doilea-dosar-declaratiile-facute-dupa-cinci-ore-de-audieri-1094100|title=Laura Codruța Kovesi, suspectă într-un al doilea dosar. Declarațiile făcute după cinci ore petrecute în biroul Secției speciale pentru magistrați|work=DIGI24}}</ref> Disciplinski oddelek tožilstva pri Visokem kasacijskem sodišču Romunije in je 24. junija 2019 izdal izjavo o enem od ukrepov, usmerjenih proti Lauri Codruti Kövesi. Tožilci so zavrnili disciplinski postopek, ki ga je sprožila sodna inšpekcija proti nekdanji predstojnici DNA. Romunsko visoko kasacijsko sodišče jo je štelo za nedolžno. == Zasluge in odlikovanja == * 2016: [[Red legije časti|Legija časti]] najvišja čast Francoske republike iz rok francoskega veleposlanika v Bukarešti Françoisa Saint-Paula. Odlikovanje je bilo izkazano za veliko predanost in »izjemen pogum« v boju proti korupciji ter za njen prispevek k civilni družbi. * 2016: Red polarne zvezde ([[Švedščina|švedsko]] ''Nordstjärneorden''), ki ga je švedski kralj podelil za boj proti korupciji v Romuniji. * 2016: ''Evropejka leta'', Reader's Digest. * 2015: Nagrada ''Skupine za socialni dialog'' * 2014: Nagrada ameriškega veleposlaništva ''Pogumne ženske Romunije''. * 2012: Odlikovanje Državni red ''romunske zvezde'' v rangu viteza, ki ga je podelil nekdanji romunski predsednik Traian Băsescu. * 2011: Odlikovanje ''častnik nacionalnega reda za zasluge'', ki ga je podelil francoski predsednik. * 2011: ''Zahvala za izjemno pomoč in podporo organom pregona pri tajnih službah'' ZDA, ki jo je podelil direktor tajnih služb ZDA. * 2008: Nagrada za boj proti cyber kriminalu, oktobra 2008, ki jo je podelilo podjetje McAfee, ZDA * 2007: ''Zahvala za izjemno pomoč in podporo organom pregona pri tajnih službah'' ZDA, ki jo je podelil direktor tajnih služb ZDA. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== * {{in lang|ro}} [https://web.archive.org/web/20170616155237/http://www.pna.ro/cv_kovesi.xhtml Kövesi's CV at DNA] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kovesi, Laura Codruta}} [[Kategorija:Romunski pravniki]] lohg2g1d0c8snsd6hezh07nnn01d1zv 0 502095 6758378 6513101 2026-09-29T15:05:43Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758378 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Katja Bednařik Sudec''', [[Slikar|slikarka]] in [[Pedagogika|pedagoginja v kulturi]], * [[3. februar]] [[1979]], [[Rakičan|Rakičan pri Murski Soboti]]. Katja Bednařik Sudec je slikarka, ki rada raziskuje širino podobe. Njeno delo ne obsega le slikarskega ustvarjanja in občasno kuratorstva, ampak deluje tudi kot pedagoginja v kulturi, saj ji je pomemben gledalec in njegova percepcija. O njeni umetnosti iz razstave ''Iskanje identitete v tekstu Skrivnostni vrtovi Katje Bednařik Sudec'' preberemo: »''V opusu Katje Bednařik Sudec je vseskozi prisoten dualizem med telesnim in duhovnim. Ta dualizem se na simbolični ravni kaže v različnih razmerjih med svetlobo in temo, telesom in njegovo senco ter med preteklostjo in prihodnostjo. Pri tem je zanimivo, da Bednařik Sudčeva ne vztraja pri samem razmerju kot nasprotju med dvema poloma, ampak v skrajni stopnji ta nasprotja tudi ukinja. Na takšen način ustvari svet, kjer telesno ni več vzrok in razlog bolezni in smrti, prej postane razlog eteričnosti in večnosti. V tem smislu lahko njeno ustvarjanje imenujemo tudi »pravljično«. Zlo je še vedno tukaj, vendar ne zares, navzoče je zgolj kot metafora, ki omogoči pomirjujoči razplet, ki teži k trajnosti. Umetnica uporablja tudi tehnike tkanja in izrezovanja, se pravi tehnike, ki tradicionalno veljajo za ženske in rokodelske pristope.''« (dr. Robert Inhof)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.galerija-ms.si/iz-galerijskih-depojev-katja-bednarik-sudec/|title=Iz galerijskih depojev: KATJA BEDNAŘIK SUDEC|date=8.7.2019|accessdate=30.6.2021|publisher=Galerija Murska Sobota|last=Bednarik Sudec|first=Katja|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709181708/https://www.galerija-ms.si/iz-galerijskih-depojev-katja-bednarik-sudec/|url-status=dead}}</ref> == Življenje in delo == Svoje otroštvo je preživela v Prlekiji (Ljutomeru) in na obronkih slovensko-hrvaške meje, od koder izvirajo njeni starši, Jožef (1952 – 2020) in Metka Sudec (1956, roj. Flac). Po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je v času od 1998 do 1999 študirala likovno pedagogiko na [[Maribor|Pedagoški fakulteti]] Maribor, od 1999 do 2003 je študirala slikarstvo na [[Ljubljana|Akademiji za likovno umetnost]] v Ljubljani, kjer je leta 2004 diplomirala pri prof. [[Slikar|Gustavu Gnamušu]] na temo »Subtilni erotizem: 'ljubezen src'«.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.katjasudec.com/|title=Katja Sudec spletna stran|date=2.4.2014|accessdate=28.6.2021|website=Katja Sudec|last=Bednarik Sudec|first=Katja}}</ref> V letih 2003/2004 se je kot štipendistka Erasmus – Socrates izpopolnjevala na študijski izmenjavi na Akademie der Bieldenden Kunste München pri prof. [[Slikar|Benu Willikensu]]. Na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost je od 2004 do 2006 s pomočjo Zoisove štipendije za nadarjene nadaljevala magistrski študij slikarstva (mentorji: prof. Gorenc, prof. Barši, prof. Vogelnik, prof. Brejc) in ga leta 2007 na temo »Rituali podobe: 'Iz življenja in ljubezni podob'« končala pri prof. [[Slikar|Bojanu Gorencu.]]<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-ul.si.cobiss.net/opac7/bib/alulj/2438766#full|title=Rituali podob in družbe : "iz življenja in ljubezni podob" : magistrsko delo / Katja Sudec|date=12.9.2007|accessdate=28.6.2021|website=Baze Cobiss|publisher=Akademija za likovno umetnost in oblikovanje|last=Sudec|first=Katja|archive-date=2021-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210629081435/https://plus-ul.si.cobiss.net/opac7/bib/alulj/2438766#full|url-status=dead}}</ref> Nadalje se je podiplomsko izpopolnjevala na Academy of Fine Arts Leipzig pri prof. [[Slikar|Joachimu Blanku]] (Media Art),<ref>{{Navedi splet|url=http://www.katjasudec.com/|title=Academy of Visual Arts Leipzig / Postgraduate Studies|date=3.10.2006|accessdate=28.6.2021|website=KATJASUDEC|last=Sudec|first=Katja}}</ref> za kar je v letih 2007/2008 pridobila DAAD umetniško štipendijo in jo dopolnila z raziskovalnim projektom na Inštitutu Art in Context, UDK Berlin pri prof. Wolfgangu Knappu. V letih od 2008 do 2010 je kot štipendistka Ministrstva za kulturo RS študirala na Inštitutu Art in Context, UDK v Berlinu, kjer je leta 2011 končala drugi magisterij z nalogo: »Miselne fikcije v govoru o umetnosti« (Teorija kulturne vzgoje in likovno-umetniškega posredovanja/Muzejska pedagogika, umetniško izobraževanje, MA) pod mentorstvom prof. [[Slikar|Claudie Hummel]].<ref>{{Navedi splet|url=https://silo.tips/download/aus-dem-kontext-masterarbeiten-im-studiengang-art-in-context-2010-2011|title=AUS DEM KONTEXT. Masterarbeiten im Studiengang ART IN CONTEXT 2010 / 2011|date=1.2.2010|accessdate=28.6.2021|website=Silo.tips|publisher=Bibliothek des Instituts für Kunst im Kontext der UdK Berlin|last=Sudec|first=Katja}}</ref> == Nagrade in priznanja == Bednařik Sudec je prejemnica [[Študentska Prešernova nagrade|Študentske Prešernove nagrade]] za grafiko leta 2003.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.skica.at/Artikel/Umetniki_v_rezidenci_slo_Katja_Bedna%C5%99ik_Sudec_Umetnica_v_rezidenci|title=Slowenisches Kulturinformationszentrum|date=1.12.2018|accessdate=28.6.2021|website=SKICA.|last=Sudec|first=Katja|archive-date=2021-06-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20210629081435/http://www.skica.at/Artikel/Umetniki_v_rezidenci_slo_Katja_Bedna%C5%99ik_Sudec_Umetnica_v_rezidenci|url-status=dead}}</ref> Bila je nominirana za Essl Art Award in finalistka Gesellschafter Art Award, art-fair 21, Köln, Nemčija. Je dobitnica grand prix nagrade 54. mednarodnega ex – tempore [[Piran]], Slovenija (2019)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/grand-prix-nagrada-na-piranskem-ex-temporu-katji-b|title=Grand prix nagrada na piranskem ex-temporu Katji Bednarik Sudec|date=8.9.2019|accessdate=28.6.2021|publisher=Primorske novice|last=Bednarik Sudec|first=Katja}}</ref> in grand Prix nagrade 3. Mednarodnega ex – tempore Bled, Slovenija (2019).<ref>{{Navedi splet|url=http://www.bled.tv/katji-bednarik-sudec-velika-nagrada-bleda/|title=KATJI BEDNAŘIK SUDEC VELIKA NAGRADA BLEDA|date=12.10.2019|accessdate=28.6.2021|website=Bled TV|last=Bednarik Sudec|first=Katja}}</ref> == Kuratorski projekti == Leta 2009 je koordinirala razstavo »Quoting Contemporariness« Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Ljubljana (kustos: Nadja Zgonik) na Galerierundgangu, Baumwollspinnerei, Universal Cube, Halle 14 v Leipzigu, Nemčija; leta 2010 je Skupaj z Naomi Hennig izvedla umetniški projekt »A/DO/PT Art« na [[Russia|Moscow International Biennale for Young Art]]; »Qui Vive?« v Moskvi, Rusija. Istega leta je zasnovala projekt »Costruct-Constructed« v Galerierundgang September, Baumwollspinnerei, Universal Cube, [[Leipzig|Halle 14]] v Leipzigu, Nemčija. Leta 2010 je bila ob 20. obletnici samostojnosti Slovenije povabljena k izvedbi razstave na Ministrstvu za zunanje zadeve v Berlinu, kjer je podala idejo za umetniško-muzealno razstavo»…. Seite XX« v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije ter Gimnazijo Franca Miklošiča Ljutomer.[https://old.delo.si/kultura/razstave/razstava-seite-xx-slovenija-se-predstavi-v-berlinu.html] Leta 2011 je s skupino kolegov, Naomi Hennig, Armanom Kulašićem, Jovano Komnenić, Dejanom Markovićem in Anelo Mujkanovićem, koncipirala in izvedla »Raumschiff Yugoslavien«, skupinsko kuratorsko-raziskovalen projekt, kjer je skrbela za umetniško pedagoški del v galeriji neue Gesellschaft für bildende Kunst (nGbK) Berlin v Berlinu, Nemčija. == Pedagoško delo na področju kulture == Prve izkušnje s tega področja je nabirala v Berlinu v okviru sklada Kulturelle Bilding. Leta 2009 je sodelovala v projektu 2 + 1, organizacija in izvedba pedagoškega programa za otroke v Artacker galeriji v Berlinu, Nemčija. Nato je leta 2010 sodelovala pri izvedbi spremljevalnega programa Satellitenprojekte na 6 Berlinskem Bienalu po izboru z dvema (od petih) projektov, Resonanzessen in Meil lokales Model z Oscarjem Ardila ter v sodelovanju z [[Berlin|Friedrichshain-Kreuzberg Museum]] in Nürtingen-Grundschule. Prav projekt Resonanzessen je bil temelj njene magistrske naloge z naslovom »Denkfiktionen im Sprechen über Kunst«''.'' Sledili so mnogi drugi projekti, tako v Berlinu in zahodnem delu Nemčije, okrožje Dortmund, Schwerte, kakor tudi v Sloveniji (Modeli podobe). Od leta 2011 zlasti skrbi za stalen razvoj izobraževalno-posredovalnih umetniških projektov v različnih inštitucijah po Sloveniji. Tako je v okviru društva ŠKUC od 2011 do 2014 vodila niz izobraževalnih projektov (SOdelujem in Aktiv) za ranljive skupine, sredstva za katere je pridobila iz EU ESS sklada Ministrstva za kulturo Republike Slovenije.<ref>{{Navedi novice|title=Projekt SOdelujem, Skupaj Integrativno na področju kulture|date=23.12.2011}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.pomurec.com/vsebina/21487/Napovednik_projekta_Aktiv|title=Napovednik projekta Aktiv|date=28.1.2014|accessdate=30.6.2021|website=Pomurec.com}}</ref> Projekt Aktiv je bil leta 2014 nagrajen kot Primer dobre prakse na ravni EU, »Vloga javnih umetniških in kulturnih inštitucij pri promociji kulturne raznovrstnosti in medkulturnega dialoga«.<ref>{{Navedi splet|url=http://ec.europa.eu/culture/library/reports/201405-omc-diversity-dialogue-sum_en.pdf|title=Vloga javnih umetniških in kulturnih inštitucij pri promociji kulturne raznovrstnosti in medkulturnega dialoga|date=11.6.2014|accessdate=28.6.2021|publisher=EU Culture and Creativity|last=Bednarik Sudec|first=Katja}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Projekt SOdelujem med primeri dobre prakse na ravni EU|date=25.6.2015}}</ref> Nato je v letih od 2014 do 2017 vodila in svetovala pri številnih prilagoditvenih razstavah, npr. »Danijel Žeželj: Sončno mesto« v Galeriji Kresija, MOL v Ljubljani, Slovenija; »Emona: mesto v imperiju« v Mestnemu muzeju v Ljubljani, Slovenija; »Še več agresivne nedolžnosti« v Galerija Kresija, 31. mednarodnega grafičnega bienala v Ljubljani, Slovenija in številnih drugih razstavah (glej tudi naslednji razdelek o izobraževalnem delu). Leta 2016 je ustanovila ''Kulturno umetniški zavod Ustvarjalna Pisarna SOdelujem''<ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/USTVARJALNA-PISARNA-SODELUJEM/|title=Ustvarjalna pisarna SOdelujem|date=30.6.2021|accessdate=30.6.2021|website=Bizi.si|last=Bednařik Sudec|first=Katja}}</ref>, ki je deloval do leta 2021, z ekipo pa še naprej deluje pri prilagajanju vodstev za specifične ciljne skupine (pretežno slepe in slabovidne ter osebe s posebnimi potrebami), kjer sama pogosto deluje kot strokovna svetovalka pri prilagoditvah razstav (npr. vodstvo po razstavi Urše Vidic: »GLASSWORKS/ Ločeno od sveta«, Galerija Kresija 2017.<ref>{{Navedi splet|url=https://gulag.si/portfolio-type/ursa-vidic-glassworks-loceno-od-sveta|title=URŠA VIDIC: GLASSWORKS / LOČENO OD SVETA :|date=9.10.2017|accessdate=30.6.2021|website=Gulag.si|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709181601/https://gulag.si/portfolio-type/ursa-vidic-glassworks-loceno-od-sveta|archive-date=2021-07-09|url-status=dead}}</ref> <ref>{{Navedi novice|title=Urša Vidic: »Glassworks / Ločeno od sveta|date=8.10.2017}}</ref> Veččutna vodstva po muzeju Plečnikova hiša, Mestni muzej Ljubljana 2017 in številne druge razstave).<ref>{{Navedi novice|title=Veččutno vodstvo po Plečnikovi hiši|date=6.4.2017}}</ref> Od samega začetka umetniške poti jo zanima tudi umetniško pedagoško delo za in z otroki. Leta 2015 je izvedla otroške delavnice ''Moji pravljični svetovi v vrtcu'' Vodmat v Ljubljani in v letih od 2018 do 2020 je izvajala likovno-pedagoške projekte v vrtcu Ljutomer pod okriljem [[Koper|Univerze na Primorskem]] z zavodom Petida in [[Ljubljana|Filozofsko fakulteto]] v Ljubljani. S tovrstnim delom na področju kulturne vzgoje nadaljuje v svojem ustvarjalnem in tudi pedagoškem delu. == Katalogi == O umetnici in njenem slikarstvu so pisali kustosi in kuratorji v naslednjih katalogih, kot so Nadja Gnamuš: »Katja Sudec. Prosojnosti (Bežigrajska galerija Ljubljana, 2004); Robert Inhof: »Skrivnostni vrtovi Katje Bednařik Sudec. Iskanje identitete''«'' (Galerija Murska Sobota, Murska Sobota, 2017); Nives Marvin: »Katja Bednařik Sudec Skrivnost življenja. Slike, panoramska instalacija« (Galerija Loža Koper, Obalne Galerije Piran, Piran, 2019/2020) in v najnovejši Robert Inhof, Evgen Bavčar (in drugi) ''SUDEC Bednařik, Katja:'' ''Paintings, Installations, Photographs, Graphics'' (samozaložba [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/41426179 2021]). V skupinskih katalogih pa so o njenem umetniškem ustvarjanju pisali Aleksander Bassin: »''Od prodora teksture do sublimirane reliefnosti. Presežen slikovni okvir«'' (Bežigrajska galerija Ljubljana. Ljubljana: Mestna galerija, Ljubljana, 2004); »ZWEIPLUSEINS Konzept: Beatrice von Bismarck, Joachim Blank, Christin Lahr« (Galerie ARTACKER, Berlin. Hochschule für Grafik und Buchkunst Leipzig, Leipzig, 2009/10); Joachim Blank (ur.). »Universal Cube''.'' Inside« ([[Leipzig|Hochschule für Grafik und Buchkunst Leipzig]], Leipzig, 2014) in Ana Pokrajac Iskra »Prepletanje niti, umetnosti in obrti. Čipka, enim drobiž, drugim prestiž« (Muzej in galerije mesta Ljubljana, [[Mestni muzej Ljubljana|Mestni muzej]], Ljubljana, 2016). == Razstave == === Samostojne razstave (izbor) === *Spannungsfeld/ In between, galerija T40, Düsseldorf, Nemčija, 2009 *Spannungsfeld/ In between, galerija Weisser Elefant, Berlin, Nemčija, 2009 *Moji vrtovi, galerija Equrna, kustos: Taja Vidmar, Ljubljana, Slovenija, 2010 *Onkraj kristalne odeje, Galerija Ante Trstenjaka, Ljutomer, Slovenija, 2013<ref>{{Navedi novice|title=Onkraj kristalne odeje|date=12.12.2013}}</ref> *Le sacre du printems, Obalne galerije, banka Koper, kustos: Andrej Medved, Koper, Slovenija, 2014/15 *Razkrivanje identitete, Galerija Murska Sobota, kustos: dr. Robert Inhof, Murska Sobota, Slovenija, 2017<ref>{{Navedi splet|url=https://www.galerija-ms.si/?s=SUDEC|title=Iz galerijskih depojev: KATJA BEDNAŘIK SUDEC|date=5.7.2017|accessdate=30.6.2021|website=Galerija Murska Sobota}}</ref> *Skrivnost »guliverskega«prstana, Desni Atrij Mestne hiše Ljubljana, Slovenija, 2017 *Dotik tkanja, galerija Srečišče, Celica, Ljubljana, kustosinja: Vesna Krmelj, Ljubljana, Slovenija, 2018 *Jubilejna, galerija Ante Trstenjak, Ljutomer, Slovenija, 2019 *Skrivnost življenja, galerija Loža, Koper, kustosinja: Nives Marvin, Koper, Slovenija, 2019/20 *Ženski talenti, Kvartirna hiša, Celje, kustosinja: Dona Pratnekar, Celje, Slovenija, 2020<ref>{{Navedi splet|url=https://issuu.com/tkdcelje/docs/gkh_2020_e|title=Galerija kvartirna hiša 2020|date=6.1.2021|accessdate=28.6.2021|publisher=ISSU|last=Bednarik Sudec|first=Katja}}</ref> *Skrivnost življenja – drugič: 9m, galerija Stolp, blejski grad, Bled, Slovenija, [http://razume.mg-lj.si/umetnik.php?id=19045 2020] *Klasično emancipirana, galerija artKIT, KIBLA, Maribor, kustosinja: Irena Borič, Maribor, Slovenija, 2020/21<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sloart.si/razstava-katja-bednaik-sudec-klasicno-emancipirana?si=17808|title=Katja Bednařik Sudec: Klasično emancipirana|date=15.10.2020|accessdate=28.6.2021|website=SLOART|last=Bednarik Sudec|first=Katja}}</ref> === Skupinske razstave (izbor) === *12^th Print and Drawing Biennial Taiwan, National Taiwan muzej lepih umetnosti, Taichung city, Tajvan, 2006 *Sommer Rundgang; Blank (gost z delom Skriti vrt); Universal Cube, Halle 14, Baumwollspinnerei Lepzig, Leipzig, Nemčija, 2006 *Miami Bridge Art Fair, Miami, z galerijo T40 Düsseldorf, Germany, ZDA, 2008 *Poletje, predlogi za stalno zbirko, Maribor, Umetnostna galerija Maribor, kustos: dr. Tomaž Brejc, Maribor, Slovenija<ref>{{Navedi splet|url=http://www.ugm.si/trgovina/izdelek/?tx_news_pi1%5Bnews%5D=1455&tx_news_pi1%5Bcontroller%5D=News&tx_news_pi1%5Baction%5D=detail&cHash=23749b2e679ad63d8dcd91b5f5265bac|title=Poletje, predlogi za stalno zbirko|date=7.2.2009|accessdate=30.6.2021|website=UGM|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709181334/http://www.ugm.si/trgovina/izdelek/?tx_news_pi1&#91;news&#93;=1455&tx_news_pi1&#91;controller&#93;=News&tx_news_pi1&#91;action&#93;=detail&cHash=23749b2e679ad63d8dcd91b5f5265bac|url-status=dead}}</ref> *28. Grafični bienale MATRIX: nestabilna realnost, Jakopičeva galerija, Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana, Slovenija, 2009 *Drugi zakon, PRIVATE VIEW, Berlin, Nemčija, 2011 *Ex – tempre Piran 2012/47th International exhibition – 2, skladišče soli Monfort, Portorož, 2012 *Galerija Vprega, Bad Eisenkappel, Avstrija, 2012 *2x19 – projekt mladih kuratorjev, MEDIA NOX GALERIJA, Maribor, Slovenija, 2013/14 *Hotel OBIR, Bad Eisenkappel, Avstrija, 2013 *Sodobno slovensko slikarstvo po letu nič, Cankarjev dom, kustos: Andrej Medved, Ljubljana, Slovenija, 2014 *Sodobno slovensko slikarstvo po letu nič, Obalne galerije, Piran, kustos: Andrej Medved, Piran, Slovenija, 2014<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/novice/generacija-po-letu-nic-vraca-zaupanje-v-nikoli-zares-pozabljeno-slikarstvo/331291|title=Generacija po letu nič vrača zaupanje v nikoli zares pozabljeno slikarstvo|date=4.3.2014|accessdate=2.7.2021|website=MMC|publisher=RTV SLO}}</ref> *Povabljeni mladi umetniki, DLUM, Maribor, Slovenija, 2014<ref>{{Navedi novice|title="VABLJENI MLADI"|date=5.7.2014}}</ref> *Naključja III, galerija Murska Sobota in Obalne galerije Piran, Slovenija, 2014 *Mesto oblikovanje, MUZE, Ljubljana, Slovenija, 2014 *Čipka, Enim prestiž, drugim drobiž, Mestni muzej, Ljubljana, Slovenija, 2016 *Dela pomurskih umetnikov v stalni zbirki, galerija Murska Sobota, Slovenija, 2016<ref>{{Navedi novice|title=Dela pomurskih umetnikov v stalni zbirki|date=28.1.2016}}</ref> *Pomladni občutki, Wolfsberg, Avstrija, 2017 *Galerija Vprega, Bad Eisenkappel, Avstrija, 2018/19 *INVENTURA, E (Ž), zbirka UGM in KGLU, Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, Slovenija, 2019 *54. mednarodni ex – tempore Piran, Piran, Slovenija (grand Prix), 2019<ref>{{Navedi novice|title=S podelitvijo nagrad sklenili 54. mednarodni Ex-tempore Piran|date=9.9.2019}}</ref> *3. Mednarodni ex – tempore Bled, Bled, Slovenija (grand Prix), 2019<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/bled/novice/cetrti-slikarski-ex-tempore-bled-2019.html|title=Četrti slikarski Ex tempore Bled 2019|date=5.10.2019|accessdate=30.6.2021|website=Mojaobčina.si}}</ref> *Govorica figure, Madžarski kulturni inštitut; kustosinja: Anamarija Štibilj Šajn, 2021. == Bibliografija == * ''Denkfiktionen im Sprechen über Künst. Aus dem Kontext. Masterarbeiten am Institut für Kunst im Kontext 2010/2011''. Berlin: Institut für Kunst im Kontext, 2011.[https://silo.tips/download/aus-dem-kontext-masterarbeiten-im-studiengang-art-in-context-2010-2011] * ''Kam naj sedem? Učenje v ustvarjanju šolske arhitekture''. Ljubljana: Sodobna pedagogika, 2012.[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/51742562] * ''Pomen izobraževanja odraslih za integrativno sodelovanje na področju kulture med predstavitvijo in ter poročilom'' (ur. K. Bednařik Sudec, S. Bevc). Ljubljana: Društvo ŠKUC, 2012 * ''Zbornik za spodbujanje demokratičnega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin in obiskovalci'' (ur. K. Majerhold, K. Bednařik Sudec). Ljubljana, Društvo Škuc, 2014.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.worldcat.org/title/zbornik-za-spodbujanje-demokratinega-emancipiranega-dialoga-med-ponudniki-kulturnih-dobrin-ter-obiskovalci/oclc/892555912|title=Zbornik za spodbujanje demokratičnega emancipiranega dialoga med ponudniki kulturnih dobrin ter obiskovalci|date=6.4.2014|accessdate=28.6.2021|website=WorldCat|publisher=Društvo ŠKUC, Galerija Škuc|last=Sudec|first=Katja}}</ref> * ''Miselne predstave v govoru o umetnosti''. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, 2014.[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/nuk/283204608] * ''Izzivi usposabljanja za delo s posebnimi ciljnimi skupinami na področju kulture''. Ljubljana: Andragoška spoznanja, 2015.[https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/283312640] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.katjasudec.com/ www.katjasudec.com] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Bednařik Sudec, Katja}} [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] ssvtdymdf6diluxm2guofd09na7cqrg 1 505570 6758289 6758221 2026-09-29T12:27:28Z Yerpo 8417 /* Objave na sigledal niso datirane */ odg 6758289 wikitext text/x-wiki == Novejši material še v celoti manjka == Pogledal sem v cobiss za reči (knjige, katalogi razstav, video gradivo) iz obdobja okrog l. 2000 in dalje, ter videl da v članku še manjka vse od nekje 1996 dalje (tudi Ekina pedagoška dejavnost - tako v okviru Kinetrikon KUD, kot v okviuru visokošolskega študija o uporabi umetnosti v terapevtske namene - in gradiva ter priročniki za te namene). Manjka tudi zgodba o Poljanski legendi (napisala je besedilo in glasbo, priredbo in izvedbo so naredili Brina in njena spremljevalna skupina, in je bila nominirna za etno pesem leta na BBC - ampak tudi za to moram seveda spet najti VP veljaven vir. --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 23:39, 23. september 2021 (CEST) :Nekaj virov tudi za novejše reči (zlasti šolanje in pedagoško delo) najdenih in uporabljenih. Še nisem uporabil najdenega na COBISS <ref name=COBISS> [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/search/expert?c=su%3DVogelnik%2C+Eka%2C+1946-&db=ul&mat=allmaterials Poizvedba o delih in omembah Eke Vogelnik v COBISS]</ref>, s čimer bom verjetno lahko pospravil tudi "mrtve povezave" v članku, ampak prej bom najbrž v svojem peskovniku na osnovi enega od tu uporabljenih virov (in virov, navedenih v njem) zasnoval članek o Mojci Vogelnik. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:05, 19. marec 2024 (CET)<br> :Vir za lutkovne itd. (tudi glasbene, z otroško igro v živo...) - v bistvu za TV posneto multimedijsko nadaljevanko ''Pozabljene knjige naših babic'', kjer je bila tudi vsaj ena lutkovna predstava o Butalcih (precej sem prepričan, da tudi tista o Špinci Marogli, občinski uši, ki je s tem, v katero brado je zlezla, odločila, kdo bo župan; vem že zato, ker so za tisto vlogo lutke dobile brade). Fran Milčinski je pisal o Butalcih kot živo prispodobo svojega časa, a kot odličen pravnik tako, da ga ni bilo mogoče pravno preganjati; tedaj je bila to ostra satira, ne pravljica za otroke. Tako je tudi kasnejši ilustrator ene od izdaj naredil nekatere tedanje znane Butalce prepoznavne po ilustracijah (Marija Vogelnikova je npr. pokazala, katera ilustracija je bila karikatura Fr. S. Finžgarja in še nekatere). V duhu tistih ilustracijo so bili vzor za lutke treh Butalcev v predstavi Butalski cirkus trije tedaj znani slovenski politiki. (predsednik države, in dva ministra; ker je bil med tem izvoljen nov predsednik, sta bili taki lutki dve). Dobro bi bilo tudi poiskati sklice o razstavi teh in drugih lutk (Cankarjev dom?). Od tu pa: Butalci so leta 2010, dobili tudi svojo lutkovno predstavo v sklopu televizijske serije “Pozabljene knjige naše babice”, ki je nastala po scenariju, likovni zasnovi lutk in scene, izvedbi lutk ter scene v režiji slovenske lutkarice, slikarke in ilustratorke Alenke Eke Vogelnik in domačega režiserja Vasje Mihelčiča. Ostali animatorji lutkovne predstave so bili še: Brina Vogelnik Saje, Petra Pikalo, Luka Ropret, Mojca Dolinar, Ana Pogačnik in Matej Mirič. Za glasbeno kuliso “Butalcev”, so zaigrali Luka Ropret, Jaka Hawlina in Jaka Ropret. Svoj glas je posodil Matjaž Pikalo ter Brina Vogelnik, ki je tudi avtorica in pevke uvodne pesmi. Dotična lutkovna predstava je bila izdana, na multimedijskem mediju DVD.<ref>[https://www.facebook.com/remcerinfluencer/photos/a.555559021643114/993396331192712/?type=3 Razne poustvaritve o Butalcih] </ref> :Vsi podatki držijo (in to bi lahko šlo v članke vseh naštetih, ki že imajo članke v WP). Glede na to, da je razdelek delo Eke Vogelnik organiziran po vlogah (kostumografija, scenografija, glasba, režija...) me ima, da bi to preuredil tako po naslovih (in katere vloge je imela ona in katere kdo drug zanimiv). :Podobno bi bilo po mojem dobro narediti v članku o Brini (in odlični zasedbi, ki jo je večkrat spremljala, precejkrat tudi nekateri, ki so našteti tu). --[[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 21:14, 11. april 2024 (CEST) ::Manjka še tudi (vir o) nagradi, ki ji je omogočila večmesečno bivanje v ZDA in spoznavanje tamkajšnjega lutkarstva. Velik del je prebila v Hensonovih laboratorijih (žabec Kermit in Muppet Show itn.). Zdi se mi, da je Eka omenila nek uspeh v Sarajevu, a iskanje sicer umesti obisk v ZDA v leto 1992, omeni štipendijo sklada ArtsLink in sredstva takratnega ministrstva za kulturo RS, ne pa dogodka, ki se mi zdi da bi moral biti povod za ta obisk, dokler nisem izrecno omenil Sarajeva; zdaj mislim da imam potrebne vire da dodam tudi to vsebino. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 09:03, 29. september 2026 (CEST) {{talkref}} == Nekaj se je zgodilo na cobiss == Kup povezav na cobiss-id za njena dela je videti da je prenehalo delovati. So skrbniki knjižničnega sistema cobiss kaj spremenili v vmesniku? [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 13:12, 22. maj 2026 (CEST) :Povezave so bile že v štartu narobe oblikovane. V slovenski Wikipediji uporabljamo predlogo {{tl|Cobiss}} za povezovanje del, ki sprejme vrednost COBISS.SI-ID za kreiranje pravilne povezave do COBISS zapisa o konkretnem delu. Včasih se dejansko shema URL naslova spremeni in je na tak način izjemno enostavno popraviti vse povezave. COBISS.SI-ID dobiš tako, da poiščeš zapis o delu in odpreš njegovo predstavitveno stran, glej npr. za knjigo [https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/data/cobib/15501824?format=detail Ilustracije maske kostumi] - id je tukaj 15501824. Sem popravil vse inštance v članku. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:35, 29. september 2026 (CEST) ::Lepa hvala, COBISS.SI-ID sem praviloma že dodajal, če je šlo za posamična dela. ::Ampak ali gre to tudi za sklice? Gre mogoče tudi recimo ''navedi splet ''s cobiss-id= namesto url=? ::Tudi za osebno bibliografijo je drugače (je tudi za to kaka posebna predloga ali je navedi splet z url=?) [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 12:15, 29. september 2026 (CEST) == Po mojem je to še vedno škrbina == Po mojem je to še vedno škrbina, čeprav v članek doslej dodani viri že omogočajo, precejšnjo širitev vsebine; če jih kdo uporabi preden bom utegnil jaz, mi bo v veliko veselje. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 07:24, 29. september 2026 (CEST) == Objave na sigledal niso datirane == Do nekje po 2010 so orodja za objavo in prikaz internetnih vsebin samodejno opremljala objave z datumom in časom prve objave in zadnje spremembe, nekje po tem pa so vsa orodja in okolja za ta namen prenehala samodejno opremljati objave s temi podatki. Snovalci in avtorji vsebin so bili navajeni samodejnega datiranja in so se v vsebini še vedno sklicevali (in s marsikje še vedno) na čase z drevi, davi, jutri in podobno, kar v mnogih okoliščinah pomeni težave - in to ne le pri datiranju sklicev v Wikipediji. Objave in svarila zdravstvenih služb, ki niso datirane in omenjajo novonastalo krizno situacijo so lahko stare celo desetletje, enako objava urnika in razporeda dela zdravnikov tega ali onega oddelka bolnišnice in podobno, in brez povpraševanja žive osebe, ki se zadeve še spomni, ni bilo mogoče ugotoviti, ali je informacija še aktualna (pereča) in veljavna ali zastarela. Kjer naletim na to, predlagam odgovornim osebam, da stvar uredijo, na kar pa ni vedno odziva. Za sigledal.org še nisem poskusil (moram šele najti kontakt). [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 08:22, 29. september 2026 (CEST) :Ta problem omilimo tako, da navajamo datum dostopa do spletnega naslova. V občutljivih primerih (recimo pri sporočilih v hitro spreminjajočih se kriznih situacijah) se lahko doda tudi arhivski zapis v [https://web.archive.org Wayback Machine] (archive.org). — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 09:39, 29. september 2026 (CEST) ::Lepa hvala! Datum dostopa zdaj že praviloma dodajam. ::Za ta portal za več naslovov vidim tudi, da so označeni z "mrtva povezava", pa mi trenutno marsikateri, ki sem jih od tam dodal, delajo. Mislim pa da sem nekje slišal, da nameravajo (kdo?) ta portal ugasniti (kdo?) zaradi zmanjševanja stroškov, tako da je morda oznaka mrtve povezave (in pobuda za prepis v arhiv) poskus pravočasno obdržati vsebino pred izgubo. Ampak mogoče bi bilo dobro posebej poskrbeti še za https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik, ki je med zunanjimi povezavami in ne med sklici, pa je tudi odličen vir. [[Uporabnik:Marjan Tomki SI|Marjan Tomki SI]] ([[Uporabniški pogovor:Marjan Tomki SI|pogovor]]) 12:06, 29. september 2026 (CEST) :::SiGledal je skoraj toliko odprt in strojno berljiv sistem kot Wikipedija, tako da ga Wayback Machine pridno arhivira - nazadnje [https://web.archive.org/web/20260121032428/https://sigledal.org/geslo/Eka_Vogelnik konec januarja letos], za primer vnosa o Eki. Tudi, če bo ugasnil, bo tam mnogo trajneje dostopen. V predlogo {{tl|navedi splet}} lahko kar rutinsko vključiš povezavo do arhivske verzije z uporabo parametrov {{para|archive-url}} in {{para|archive-date}}, ko/če izvirnik ugasne, pa dodaš še {{para|url-status|dead}} — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 14:27, 29. september 2026 (CEST) 5es8vkw4hnzuvq04lpvk6r0ihfdzebg 0 516699 6758390 6531758 2026-09-29T15:29:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758390 wikitext text/x-wiki {{Infobox historic site | name = Kazino v Konstanci | native_name = Cazinoul din Constanța | native_language = romunsko | other_name = Kursaal; Cazin; Cazinoul Comunal | image = Casino de Constanza, Constanza, Rumania, 2016-05-27, DD 01-03 HDR.jpg | image_size = | alt = | caption = Casino pred prenovo ob sončnem vzhodu | locmapin = Romania | map_relief = | map_width = | map_caption = | map_dot_mark = | coordinates = <!-- {{Coord}} --> | gbgridref = | type = | etymology = | location = okrožje Constanța, [[Romunija]] | nearest_city = [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] | area = | elevation = | height = | beginning_label = | beginning_date = | formed = | founded = | founder = | built = 1880 | built_for = Splošna uporaba | original_use = | demolished = 1891; 1907 | rebuilt = 1893; 1910 | restored = večkrat obnovljena | restored_by = Daniel Renard | current_use = opuščena | architect = Daniel Renard; [[Petre Antonescu]] | sculptor = | architecture = [[Art nouveau]] | visitors_num = | visitors_year = | visitors_ref = | governing_body = Ministrstvo za kulturo in narodno dediščino | owner = | website = | designation1 = Monument istoric | designation1_offname = | designation1_type = Architectural Monument of National Interest | designation1_criteria = | designation1_date = 2004 | delisted1_date = | designation1_partof = Lista Monumentelor Istorice (LMI) <br/>Nacionalni register zgodovinskih spomenikov | designation1_number = CT-II-m-A-02801 }} '''Kazino v Konstanci''' (romunsko ''Cazinoul din Constanța'') je nekdanja [[igralnica]] v mestu [[Konstanca, Romunija|Konstanca]] (''Constanța'') v [[Romunija|Romuniji]]. Stoji na obali [[Črno morje|Črnega morja]] v zgodovinskem mestnem okrožju Peninsulă. Romunsko ministrstvo za kulturo in narodno dediščino jo je razglasilo za zgodovinski spomenik.<ref>{{in lang|ro}} [http://www.patrimoniu.ro/images/LMI/LMI-2010_CT.pdf Lista Monumentelor Istorice 2010: Județul Constanța] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190326175113/http://www.patrimoniu.ro/images/LMI/LMI-2010_CT.pdf |date=2019-03-26 }}</ref> Stavba, ki velja za simbol Konstance, je bila zasnovana in zgrajena po načrtih Daniela Renarda v slogu [[art nouveau]] in odprta avgusta 1910.<ref>{{navedi novice |last1=Leşcu |first1=Christine |title=The Casino in Constanta |url=https://www.rri.ro/en_gb/the_casino_in_constanta-2618228 |accessdate=16 November 2020 |publisher=Radio Romania International |date=15 August 2020}}</ref> Sedanji Casino je bil 38 let uporabljen za igre na srečo, prekinitev je nastala zaradi dveh svetovnih vojn: napadli in bombardirali so ga bolgarske in nemške čete v prvi svetovni vojni, opustošen je bil drugi svetovni vojni in na neki točki deloval kot improvizirana vojna bolnišnica. Leta 1948 so ga preuredili v občinski dom, leta 1960 pa so ga predali Državnemu uradu za turizem, ki ga je preoblikoval v restavracijo. Od leta 1990 do 2019 je bila stavba zapuščena,<ref name="marianaiancu">{{in lang|ro}} Mariana Iancu, [http://adevarul.ro/locale/constanta/fascinanta-poveste-cazinoului-constanta-cladirea-trei-fundatii-destramau-vieti-intr-o-clipita-zice-simbolul-orasului-bantuit-1_5506a956448e03c0fd9a9297/index.html "Fascinanta poveste a Cazinoului din Constanța"], ''Adevărul'', March 16, 2015</ref> leta 2025 pa se je po petletni prenovi spet odprla za javnost.<ref name=":0">{{Navedi novice|title=Cazinoul din Constanţa va fi destinație culturală: fără jocuri de noroc, cu bilete de vizitare|date=2025-05-29|url=https://www.digi24.ro/magazin/timp-liber/cultura/cazinoul-din-constanta-va-fi-destinatie-culturala-fara-jocuri-de-noroc-cu-bilete-de-vizitare-3261267|work=Digi24.ro|language=ro}}</ref><ref>{{Navedi novice|title=Iconic Constanța Casino reopens to the public during city celebration this month|date=2025-05-12|url=https://www.romania-insider.com/constanta-casino-reopning-may-2025|work=Romania-Insider.com|language=en|archive-url=https://web.archive.org/web/20251108062259/https://www.romania-insider.com/constanta-casino-reopning-may-2025|archive-date=2025-11-08|access-date=2025-10-26|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == === Cazin Kursaal (1880–1891) === [[File:Primul Cazino.jpg|left|thumb| Prva igralnica v Konstanci z genovskim svetilnikom]] Prva različica igralnice v Konstanci je bila zgrajena iz lesenega okvirja leta 1880 in je bila poimenovana ''Cazin'' ali ''Kursaal'' (v nemščini »spa dvorana«). To je bila prva romunska stavba, ki je bila zgrajena na obali Črnega morja kmalu po tem, ko je Severna [[Dobrudža]] prišla pod romunsko upravo zaradi [[Rusko-turška vojna (1877–1878)|rusko-turške vojne (1877–1878)]] in romunske osamosvojitvene vojne. Stavba je uporabila pobočje za ustvarjanje dveh zaokroženih teras, ki se prekrivata z namenom zagotavljanja popolnega pogleda na pečino, morje in [[pristanišče]] Konstanca z vseh zornih kotov. Stala je poleg genovskega svetilnika. Notranjost je imela plesno dvorano, dve igralnici in dve čitalnici, kjer so obiskovalci lahko brali domači, državni in mednarodni tisk. Sprva jo je mesto Konstanca dalo v najem stavbo in prostor podjetnikom. Eden od teh igralniških podjetnikov je bil stotnik Constantin Creangă, sin pisatelja Iona Creangăja in oče Horia Creangăja, vodilnega romunskega arhitekta v medvojnem obdobju. Kmalu po tem, ko je stavbo prenesel v upravljanje na okrajni svet, jo je ta odprl za uporabo. Ko so ugotovili, da je stavba prinesla dovolj dohodka za pokritje vzdrževanja, so jo ponovno oddali v najem bogatim podjetnikom. Leta 1891 je leseno stavbo ''Cazinoul din Constanța'' skoraj v celoti uničilo neurje in 29. januarja 1892 je bilo odobreno njeno rušenje. === Cazino (1893–1907) === Drugo različico igralnice je naročilo in zgradilo mesto Konstanca na bližnji lokaciji in je odprla svoja vrata leta 1893. Stavba je bila lesena in je bila postavljena v bližini trenutne lokacije igralnice. Imela je plesno dvorano, več sob, a samo eno teraso proti morju. Maja 1902 je stotnik Constantin Creangă zaprosil lokalnega župana in mestno upravo, da stavbo odda v najem. Oglašal se je kot kuhar, izkušen slaščičar in tekoče govoril dva takrat pogosto govorjena ''[[lingua franca]]''. Uspelo mu je in stavbo so mu prenesli v oskrbo za 2000 lejev na leto, z določitvijo, da mora »prodajati blago in izdelke samo najboljše in najvišje kakovosti« in uporabljati »nafto najboljše kakovosti na posestvu, da ne bi proizvajajo kakršen koli vonj pri gorenju« za svetlobo. Romunski [[pisatelj]] Petre Vulcan je o svojih vtisih o igralnici zapisal: »Na prvi pogled nas je pritegnil paviljon za zabavo, katerega mamutske noge se dvigajo iz valov, z zavito verando, potisnjeno nad morje. Iz notranjosti se je slišala glasba in veseli pari so plesali; od zunaj očarljivo plešejo luči, ki visijo proti morju, pod katerimi se plemenite dame in gospodje intimno pogovarjajo in izginejo v množici ljudi pred njimi, kot v 'Tisoč in eni noči'«. <gallery> </gallery> === Sodobni Cazinoul Comunal (1910–danes) === ==== Gradnja ==== [[File:CityStudyCasinoArchive.jpg|left|thumb| Casinojeva študija izvedljivosti]] Leta 1903 so se lokalni politiki strinjali, da je čas, da dobi mesto Konstanca sodobno igralnico, »...kot tiste, ki so navdihnile francosko riviero«.<ref>{{cite journal|last1=Tanase|first1=Gabriela|title=The Evolution of Tourist Resorts Constanța, 1878–1941|journal=Journal of Industrial Design|date=2014|volume= 9|issue=Special Issue|pages=19–27; p9}}</ref> Takratna liberalna vlada je projekt takoj odobrila. Projekt je prejel Daniel Renard, romunski arhitekt švicarskega rodu, ki je živel v Konstanci. Daniel Renard je bil star 32 let in je diplomiral na École des Beaux-Arts v Parizu. Njegov predlog za izgradnjo secesijske strukture je sprožil nešteto polemik, saj so ga podprli liberalci na oblasti, a ga je celotna opozicija ostro kritizirala. Ko so postavljali temelj stavbe, so bili zamenjani politiki, ki so imenovali Renarda. Gradnjo so ustavili in Renarda je hitro zamenjal Petre Antonescu. Antonescu si je zamislil gledališču podobno stavbo z dvema stolpoma v neorumunskem slogu in tako začne delati na novih načrtih z vlivanjem drugega temelja.<ref name="Doina">{{navedi novice|last1=Pauleanu|first1=Doina|title="Despre Cazino a scris şi Eminescu" – criticul de artă Doina Păuleanu a lansat prima monografie a edificiului de la malul mării|url=http://adevarul.ro/locale/constanta/despre-cazino-scris-eminescu---criticul-arta-doina-pauleanu-lansat-monografie-edificiului-malul-marii-1_50ad9a987c42d5a663980275/index.html|accessdate=28 March 2018|agency=Adevărul Newspaper|date=3 December 2011}}</ref> Vendar pa je dve leti po odstranitvi Renarda leta 1907 Liberalna stranka ponovno pridobila oblast. Renard je bil ponovno imenovan in nadaljeval svoj projekt, kot si ga je zamislil od začetka, v slogu art nouveau. Renard je dal postaviti še tretji temelj. Dela so se leta 1907 začela tretjič in so bila zaključena leta 1910 s skupnimi stroški gradnje 1,3 milijona leijev brez drugih stroškov, kot so pohištvo, oprema, arhitekturna komisija itd. Vsak od treh temeljev so stali 70.000 leijev, medtem ko je samo pohištvo po besedah romunske umetnostne kritike in raziskovalke Doine Păuleanu stalo približno 90.000 leiev. Zgodovinski dokumenti tudi kažejo, da je elektriko napeljalo ''Sociertatea Anonimă de Gaz'' iz Budimpešte, ograje, rešetke in kovinske predmete pa je izdelala Wolf Factory v Bukarešti. Asfalt na zunanjem pločniku in železno rešetko, vključno s tremi vrati, je izdelalo podjetje M. Segal v Bukarešti, stalo 19.000 lejev. Mesto je kupilo tudi klavir od Otto Harnisch Company v Bukarešti in najelo orkester z 18 ljudmi po ceni 20.000 leijev na sezono. ==== Otvoritev in sprejem ==== [[File:CasinoNewConstanta.jpg|thumb| Razglednica Tretje igralnice]] Tretja in trenutna različica Casinoja je bila slavnostno odprta 15. avgusta 1910 v navzočnosti princa [[Ferdinand I. Romunski|Ferdinanda]]. V nagovorih so se poklonili kralju [[Karel I. Romunski|Karlu I.]], premierju Ionu I. C. Brătianuju, ministru za javna dela Vasilu Morțunu, za elito Konstance pa je potekala predstava gledališke skupine gledališča Davilla in slavnostni veliki bal. 15. marca 1911 je župan Constanțe Titus Cănănău oddal stavbo za eno leto v najem Alphonseu Heitzu, lastniku restavracije Café de Paris v Bukarešti. Prek politične opozicije je okrajna komisija še isti dan oddaje naročila dovolila igre na srečo in igralnico opremila z dvema mizama za biljard in 17 igralnimi mizami za igre s kartami. V kratkem času je igralnica v Konstanci postala ena najbolj priljubljenih tovrstnih ustanov v Evropi. Stavba je požela tako občudovanje kot kritiko. Na primer, potovalni dnevnik francoskega diplomata Georgea Oudarda iz leta 1935 je omenil naslednje: »Ena stvar je razočarana v tem prijetnem kraju: bela igralnica, pretenciozno zapletena, najbolj grozljivega in groznega sloga iz leta 1900, ki obremenjuje morsko obalo«. Igralnica se ni izognila tudi kritikam lokalnih medijev, saj so jo novinarji marca 1910 v izdaji časopisa ''Conservatorul Constanței'' označili za »ogromen kup, posut z najrazličnejšimi darili in poceni okraski«, medtem ko so novinarji publikacije ''Drapelul'' v ''Uvodniku'' decembra 1911 kritizirali župana Titusa Cănănăuja, ker ni storil več, »da bi zapravil čas in sredstva, da bi oviral pošast«. Številni odločevalci so bili proti asimetrični arhitekturi stavbe, bleščečim konstrukcijskim elementom in arhitekturnim linijam, čeprav inovativnim, zaradi katerih je bila stavba v neskladju z romunsko neoklasicistično arhitekturo tistega časa. Po enem letu, leta 1912, je mesto Konstanca odprlo postopek zbiranja ponudb za upravljanje igralnice. Baron Edgar de Marcay, ki ga je zastopal odvetnik Nicolae P. Simonide iz Bukarešte, je dobil 20-letni najem. Baron je bil lastnik ''Society of Great Establishment''. V okviru najemne pogodbe je bilo društvo zavezano zgraditi luksuzni hotel za višje sloje strank Casinoja. Rezultat je bil hotel ''Palace'', odprt 13. julija 1914, z 250 sobami s kadjo, električno razsvetljavo, ogrevanjem, balkoni, vrhunsko restavracijo in strešno teraso.<ref>{{navedi splet|last1=Nica|first1=Cristina|title=Poveştile misterioase ale Hotelului Palace|url=http://archaeoheritage.ro/2012/10/povestile-misterioase-ale-hotelului-palace/|website=ArcheoHeritage|accessdate=28 March 2018|archive-date=2022-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20220328075053/http://archaeoheritage.ro/2012/10/povestile-misterioase-ale-hotelului-palace/|url-status=dead}}</ref> Francoski arhitekt E. P. Goue je naročilo za hotelski projekt prejel 28. marca 1912. Leta 1912 je bila zgrajena tudi restavracija. V tem času so nekateri lokalni časopisi spremenili svoj način zgradbe. Razkošje igralnice in iger na srečo svetovnega razreda sta pritegnila bogataše z vsega sveta. Leta 1914 je igralnico obiskala ruska cesarska družina. Igralnica je vsako leto gostila zabave ob začetku turistične in plavalne sezone na romunski rivieri. Publikacija ''Sirena'' je dokumentirala takšno praznovanje z navedbo: »Dne 3. aprila 1916 se je igralnica ponovno odprla ob navdušenju javnosti. Ponovno odprtje je letošnjo sezono predstavilo kot sezono čistoče in boljšega okusa kot prejšnje sezone z več nadgradnjami terase in biljardnimi mizami. Ker biljard ni bil na voljo, se je ogromna soba za biljard v tem času preoblikovala v velik prostor za uživanje hrane in pijače. ''Barul American'' (''The American Bar'') se je tudi korenito spremenil v videzu in udobju, ki je uvedel številne luksuzne posodobitve in novosti, da se boste počutili, kot da ste v velikem evropskem mestu... V veliki dvorani je orkester Emiliana Gheorghiua pritegnil pozornost javnosti s popolno izvedbo klasičnih in modernih umetniških del, predvsem z uporabo violončela. Zvečer po pijači in večerji je bil avditorij preoblikovan v kinematografsko projekcijsko sobo, kjer se je zbralo veliko občinstva, da bi si ogledalo kinematografske predstave«.<ref>{{cite journal|title=Curierul sezonului la Constanța|journal=Sirena|date=4 April 1916|volume=Annual 1|issue=2|page=1}}</ref> <gallery> File:Ghidul Constantei si Tekirghiol.png| ''Interbellic'' turistični vodnik za Konstanco in igralnico File:36230-original.jpg| Pogled na svetilnik in igralnico File:646x404pic2.jpg| Razglednica Casinoja s kamelo </gallery> ==== Prva in druga svetovna vojna ==== [[File:Casino de Constanța en 1944 (I).jpg|thumb| Casino po zasedbi pristanišča Konstanca s strani sovjetskih mornarjev leta 1944]] Jeseni 1916, ko so Nemci med [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] začeli z bombardiranje Konstance, je bila stavba igralnice preurejena v bolnišnico in jo je uporabljal [[Rdeči križ]]. Bližnje pristanišče je bilo glavna tarča Nemcev, vendar je bila bližina igralnice neizogibno prizadeta. Deset ljudi je bilo ubitih v igralnici, ko jo je zadel šrapnel. Slike bombnih napadov na obalo Constanțe, vključno s samo igralnico, so v ''Imperial War Museum of the United Kingdom'' (IWM). Igralnica je postala funkcionalna in se je ponovno odprla 19. novembra 1917. Popravila so bila dokončno končana do leta 1928. Casino je med letoma 1934–1937 v celoti obnovil začetni arhitekt Daniel Renard sam.<ref>{{navedi novice|last1=Ionescu|first1=Sinziana|title=FOTO VIDEO Cazinoul din Constanţa, după bombardamentul din 1916. Starea edificiului, asemănătoare celei de azi|url=http://adevarul.ro/locale/constanta/foto-video-cazinoul-constanta-bombardamentul-1916-starea-edificiului-asemanatoare-celei-azi-1_5a99877fdf52022f75251982/index.html|accessdate=2 April 2018|agency=Adevarul|date=2 March 2018}}</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je igralnica gostila nemške čete, ki jih je vlada leta 1941 povabila v državo; Nemci so stavbo uporabljali za nastanitev. Junija 1941 je bil Casino ponovno bombardiran. Cilji so bili enaki kot v prvi svetovni vojni, tokrat pa je bilo opustošenje večje na polotoku in v mestu. Zaradi vojne je bil Casino zapuščen in uničen. Po drugi svetovni vojni je simbolična stavba ostala obkrožena z zapuščenimi stražami in žično ograjo. <gallery> File:WindowsDoorsBombedCasinoWar.png| Okna in vrata uničena v prvi svetovni vojni File:Casino Doorway Damage.png| Poškodba vhoda v igralnico File:627x0 (1).jpg| Poškodba igralnice iz prve svetovne vojne File:Mackensen in Constanta, Casino.png| August von Mackensen z vojaki blizu rive Casino TrupeGermanesiBulgare (4).jpg| Nemške in bolgarske čete v bližini rive Casino med prvo svetovno vojno CazinoSpital.jpg| Casino se je spremenil v vojno bolnišnico </gallery> === Kazino v komunističnem obdobju === Po vzpostavitvi [[komunizem|komunizma]] v Romuniji se je povojna vlada odločila, da igralnico preuredi v kulturni dom. Leta 1951 se je začela prenova, pri kateri so sodelovali politični zaporniki iz taborišča Poarta Albă pod vodstvom namestnika inženirja Aurela Mărășescuja. Po letu 2000 je eden od teh delavcev poskušal sestaviti seznam zapornikov, ki so delali na projektu, in se mu je uspelo spomniti 59 sozapornikov od menda 100. Dejal je: »Delali smo od 12 do 14 ur na dan, vključno z nedeljami. Prvič sem bil zidar. V tej stavbi je bilo vse uničeno. Nič ni bilo, ni bilo vrat, oken, napeljave. Bila je razbitina ...«. Zaporniki naj bi spali na obmorskem območju, kjer je bilo edino mesto v stavbi, kjer nebo ni bilo vidno. Ogrevanja ni bilo in so bili po besedah enega od zapornikov prepuščeni na milost in nemilost elementom; zatekli so se celo k prehranjevanju z živalskimi organi. Konec julija 1952 so stavbo prevzeli trije polkovniki [[Securitate]], ki so bili odgovorni za nadzor nad zaporniki in projektom: Albon, Cozmici in Crăciun.{{Navedi vir}} Leta 1956 je bila stavba razglašena za del narodne dediščine. Druga obnova je potekala v letih 1986–1988.<ref>{{navedi splet|url=https://casinoulcomunal.ro/istoria-cazino/|title=Istoria Cazino|language=ro|website=casinoulcomunal.ro}}</ref> === Sodobnost === Zaradi velikih obratovalnih stroškov je bila stavba leta 1990 zaprta.<ref>{{navedi novice|url=https://www.telegraph.co.uk/travel/destinations/europe/romania/articles/constanta-romania-abandoned-casino/constanta-casino-romania-7/|website=Telegraph Online|title=Inside the eerie abandoned casino that once hosted the Romanovs|date=}}</ref> Mestna uprava Konstance je poskušala začeti obnovo stavbe leta 2006. Leta 2007 je bila igralnica za 49 let oddana izraelski družbi ''Queen''. Po številnih zamudah so lokalne oblasti stavbo ponovno prevzele v še slabšem stanju, kot je bila pred prenosom na izraelsko podjetje.<ref>{{navedi splet|title=Cazinoul, TOT ÎN PERICOL! Autoritățile îl "salvează" cu... promisiuni|url=https://www.telegrafonline.ro/cazinoul-tot-in-pericol-autoritatile-il-salveaza-cu-promisiuni|website=Telegraf Online Romania|accessdate=2 April 2018}}</ref> Januarja 2018 je vseevropska organizacija Europa Nostra s podporo Inštituta Evropske investicijske banke kot ustanovnega partnerja in Razvojne banke Sveta Evrope kot pridruženega partnerja kazino uvrstila med 7 najbolj ogroženih območij v Evropi.<ref>{{navedi novice|last1=Schipor|first1=Catalin|title=Pare să răsară soarele pentru Cazinoul din Constanța. A fost inclus pe lista cu cele mai periclitate situri din Europa|url=https://www.ctnews.ro/pare-sa-rasara-soarele-pentru-cazinoul-din-constanta-a-fost-inclus-pe-lista-cu-cele-mai-periclitate-situri-din-europa/|accessdate=2 April 2018|agency=CT News|publisher=Constanta News|date=14 March 2018}}</ref> [[Slika:ConstantaCasino2025 (cropped).jpg|sličica|Obnovljena stavba (2025)]] Leta 2014 je bila stavba kot končna reševalna rešitev prenesena v upravo Nacionalne investicijske družbe. Izvedena je bila dražba za oddajo naročila za izvedbo sanacijskih del v igralnici, na kateri se je prijavilo 5 zasebnih podjetij. Vseh pet podjetij je bilo diskvalificiranih zaradi neizpolnjevanja kvalifikacij, ki jih je določila vlada. Sledilo je obdobje pritožb in sodnih sporov, medtem pa je igralnica ostala zapuščena. Konec leta 2019 je bila podpisana pogodba za izvedbo prenove<ref>{{navedi splet|url=https://ziarulamprenta.ro/administratie-locala/foto-video-pe-fatada-cladirii-cazinoului-din-constanta-a-fost-montata-inscriptia-cazino-comunal-cine-a-fost-folosit-prima-data-expresia-si-ce-semnificatie-are/315142/|title=Pe fațada clădirii Cazinoului din Constanța a fost montată inscripția Cazino Comunal. Cine a fost folosit prima dată expresia și ce semnificație are|language=ro|website=ziarulamprenta.ro|date=1 July 2024}}</ref> in januarja 2020 so se začela obnovitvena dela. Prenova, ki naj bi se po prvotnih načrtih končala leta 2022,<ref>{{navedi splet|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/cazinoul-din-constanta-si-a-redeschis-portile-pentru-vizitatori-imagini-spectaculoase-cu-bijuteria-arhitecturala-de-la-malul-marii-3251417|title=Cazinoul din Constanța și-a redeschis porțile pentru vizitatori. Imagini spectaculoase cu bijuteria arhitecturală de la malul mării|language=ro|website=digi24.ro|date=22 May 2025}}</ref> je trajala do marca 2025,<ref>{{navedi splet|url=https://www.digi24.ro/magazin/timp-liber/vacante/renovarea-cazinoului-din-constanta-aproape-gata-cand-ar-urma-sa-fie-redeschis-publicului-arata-foarte-bine-3090809|title=Renovarea Cazinoului din Constanța, aproape gata. Când ar urma să fie redeschis publicului. "Arată foarte bine"|language=ro|website=digi24.ro|date=2025-01-22}}</ref> otvoritev pa je bila 21. maja 2025. Obnovljena stavba je odprta za obiskovalce in gosti javne kulturne ter zasebne dogodke.<ref name=":0" /> == V popularni kulturi == Film [[Francis Ford Coppola|Francisa Forda Coppole]] ''Youth Without Youth'' vsebuje prizore, ki so bili posneti v jedilnici stavbe leta 2006. V filmu ''iracolul din Tekir'' (Čudež iz Tekira, 2015) romunske režiserke Ruxandre Zenide igralnica služi kot wellness hotel ''Tekir''. == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{commons category|Constanța Casino}} [[Kategorija:Gospodarstvo Romunije]] [[Kategorija:Art Nouveau]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1910]] 75hb8y8lmuh2t4y1d37nh1gl8unkke5 0 523644 6758276 6757268 2026-09-29T12:09:00Z 663highland 15482 image 6758276 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Takajama | native_name = {{nobold|{{lang|ja|高山市}}}} | native_name_lang = ja | settlement_type = Mesto | image_skyline = Takayama's Early Winter Welcome (NE).jpg | imagesize = | image_caption = Pogled na mesto iz parka Tenbo | image_flag = Flag of Takayama, Gifu.svg | flag_alt = | image_seal = Emblem of Takayama, Gifu.svg | image_map = | image_map1 = Takayama in Gifu Prefecture Ja.svg | map_alt = | map_caption = Lega Takajame v prefekturi Gifu | pushpin_map = Japonska | pushpin_map_caption = &nbsp; | coordinates = {{koord novi|36|8|45.7|N|137|15|7.8|E|region:JP|display=inline,title}} |subdivision_type = Država |subdivision_name = [[Japonska]] |subdivision_type1 = [[Tradicionalne regije Japonske|Regija]] |subdivision_name1 = [[Čubu]] |subdivision_type2 = [[Prefekture Japonske|Prefekture]] | subdivision_name2 = [[prefektura Gifu |Gifu]] | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | established_title = Prvi uradni zapis | established_date = 377 n. št. | established_title2 = mesto | established_date2 = 1. november 1936 | leader_party = | leader_title = župan | leader_name = Mičihiro Kunišima<ref name=shichou>{{navedi splet|script-title=ja:ようこそ市長室へ|url=http://www.city.takayama.lg.jp/mayors_office/index.html|work=Takayama official website|access-date=August 11, 2011|language=ja}}</ref> | area_total_km2 = 2,77,61 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_water_percent = | population_total = 88.473 | population_as_of = 1. januar 2019 | population_density_km2 = auto | timezone1 = [[Japonski standardni čas]] | utc_offset1 = +9 | timezone1_DST = | utc_offset1_DST = <!-- postal codes, area code --> | postal_code_type = | postal_code = | area_code_type = <!-- defaults to: Area code(s) --> | area_code = <!-- blank fields (section 1) --> | blank_name_sec1 = Phone&nbsp;number | blank_info_sec1 = 0577-32-3333 | blank1_name_sec1 = Address | blank1_info_sec1 = 2–18 Hanaoka-chō, Takayama-shi, Gifu-ken 506-8555 | website = {{official|1=http://www.city.takayama.lg.jp/}} | footnotes = | module = }} [[file:高山市役所.JPG|thumb|right|Mestna hiša v Takajami]] [[File:TakayamaStreet.JPG|thumb|right|Tradicionalna ulica pozimi]] '''Takajama''' ({{jezik-ja|高山市|Takajama-ši}}) je mesto v prefekturi Gifu na [[Japonska|Japonskem]]. Od 1. januarja 2019 je imelo mesto ocenjeno število prebivalcev 88.473 v 35.644 gospodinjstvih<ref>[http://www.city.takayama.lg.jp/index.html Takayama city official statistics] {{in lang|ja}}</ref> in gostoto prebivalstva 41 oseb na km². Skupna površina mesta je bila 2177,61 kvadratnih kilometrov, zaradi česar je največje mesto po površini na Japonskem. Zaradi visoke nadmorske višine in ločenosti od drugih območij Japonske je bilo območje dokaj izolirano, kar je Takajami omogočilo, da je v približno 300-letnem obdobju razvilo svojo lastno kulturo. == Etimologija == Mesto je popularno znano kot ''Hida-Takajama'' (飛騨高山) glede na staro provinco Hida, da bi se razlikovalo od drugih krajev z imenom Takajama. Ime ''Takajama'' pomeni »visoka gora«. == Geografija == Takajama je v severnem delu prefekture Gifu, v osrčju [[Japonske Alpe|Japonskih Alp]]. [[Hotaka (gora)|Hotaka]] je najvišja točka v mestu s 3190 metri. Mesto ima največje geografsko območje med vsemi občinami na Japonskem. === Demografija === Po podatkih japonskega popisa<ref>[https://www.citypopulation.de/php/japan-gifu.php Takayama population statistics]</ref> je prebivalstvo Takajame postopoma naraščalo v zadnjih 40 letih od 1970–2010. Prebivalstvo leta 1940 je bilo 60.258 ljudi.<ref>{{Cite journal|url=https://www.cambridge.org/core/journals/journal-of-asian-studies/article/population-of-the-prefectures-and-cities-of-japan-in-most-recent-times-based-upon-the-results-of-the-1940-census1/342B714144C09A7518E85A113D0E52CD|doi=10.2307/2049031|jstor=2049031|title=The Population of the Prefectures and Cities of Japan in Most Recent Times (Based upon the results of the 1940 census)1|journal=The Journal of Asian Studies|volume=3|issue=4|pages=313–361|last1=Reikichi|first1=Kôjima|last2=Beal|first2=Edwin G.|date=August 1944 |s2cid=162566187 }}</ref> {| class="wikitable" |- ! Leto ! Štev. prebivalcev |- | 1940 | 60.258 |- | 1970 | 88.602 |- | 1980 | 95.037 |- | 1990 | 95.859 |- | 2000 | 97.023 |- | 2010 | 95.859 |- | 2020 | 88.473 |- |} === Podnebje === Mesto ima podnebje, za katerega so značilna vroča in vlažna poletja ter mile zime ([[Köppnova podnebna klasifikacija]] ''Dfa''). Povprečna letna temperatura v Takajami je 11,4 °C. Povprečna letna količina padavin je 1776,5 mm, julij pa je najbolj deževen mesec. Temperature so v povprečju najvišje avgusta, okoli 24,4 °C, najnižje pa januarja, okoli −1,2 °C. Ima štiri različne letne čase s širokim razponom temperatur med poletjem in zimo, kar nekoliko spominja na dele severne Japonske in [[Hokaido]]. Takajama je del območja z veliko snega na Japonskem (豪雪地帯, ''gōsecu-čitai''), kjer sneži večino dni v zimski sezoni. Takajama in številna druga mesta, ki so izpostavljena [[Japonsko morje|Japonskemu morju]], doživljajo ''sneg z učinkom jezera'', ki povzroča nekaj najvišjih in najstalnejših snežnih padavin na svetu. Sneg z učinkom jezera nastane v hladnejših atmosferskih razmerah, ko se hladna zračna masa premika čez dolga prostranstva toplejše jezerske vode Pomlad je kratkotrajna, običajno suha z blagimi temperaturami in veliko sonca. Češnjeve cvetove je v Takajami mogoče videti od sredine do konca aprila, približno tri tedne pozneje kot v Nagoji. Poletje se začne okoli konca maja do začetka junija. S prihodom deževnega obdobja (梅雨, ''cuju'') je vlažno in mokro, kjer pade veliko padavin. Nato se spremeni v bolj vroč in na splošno manj vlažen konec poletja z dnevnimi temperaturami, ki so običajno višje od 30 °C in občasno višje od 35 °C, skupaj z močnim soncem. Jesen se bliža sredi oktobra in je kratka ter suha ter hladna z vse manjšo sončno svetlobo. Pisano listje javorjev (紅葉, ''momidži/kōjō'') je na območju Takajame mogoče videti od konca oktobra do prvega tedna novembra. Zima nastopi okoli začetka decembra in je zmerno dolga, hladna in ledena z visoko količino snežnih padavin letno, ki v povprečju znaša 5,11 metra, kar običajno povzroči nastanek snežnih zametov v zunanjih predelih mesta. Prvi sneg običajno zapade konec novembra in traja do začetka aprila. Najnižje letne temperature v središču mesta padejo vse do –15 °C in občasno čez dan ne dosežejo ledišča. == Zgodovina == Območje okoli Takajame je bilo del tradicionalne province Hida in je bilo poseljeno že v [[obdobje Džomon|obdobju Džōmon]]. V [[obdobje Sengoku|obdobju Sengoku]] je Kanamori Nagačika vladal območju z gradu Takajama in mesto se je razvilo kot grajsko mesto. V [[obdobje Edo|obdobju Edo]] je bilo območje ''tenrjō'' pod neposrednim nadzorom [[šogunat Tikugava|šogunata Tokugava]]. V katastrskih reformah po obnovi Meidži je bilo ustvarjeno okrožje Ōno v prefekturi Gifu, mesto Takajama pa je bilo ustanovljeno leta 1889 z oblikovanjem sodobnega sistema občin. Takrat je bila najbolj naseljena občina v prefekturi Gifu. 1. novembra 1936 se je Takajama združila z mestom Onada in nastalo mesto Takajama.[14] Takajama je leta 1943 priključil vas Josue in leta 1955 vas Ohachiga. 1. februarja 2005 so mesto Kuguno in vasi Asahi, Kiyomi, Miya, Nyūkawa, Shōkawa in Takane (vse iz okrožja Ōno), mesto Kokufu in vas Kamitakara (obe iz okrožja Yoshiki) sta bili ustvarjeni za združitev in razširitev mesta Takajama.<ref name=gappei>{{navedi splet|script-title=ja:高山市のあらまし: 自然|url=http://www.city.takayama.lg.jp/kikaku/aramashi/documents/1.pdf|work=Takayama official website|access-date=August 11, 2011|language=ja|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20110927090612/http://www.city.takayama.lg.jp/kikaku/aramashi/documents/1.pdf|archive-date=September 27, 2011}}</ref> Tako je Takajama postala največje mesto in največja občina na Japonskem po površini. == Gospodarstvo == Gospodarstvo Takajame močno temelji na pohodništvu, kmetijstvu in obdelavi lesa. == Pobratena mesta == *[[Macumoto, Nagano|Macumoto]], [[prefektura Nagano]] (1. novembra 1971) *Hiracuka, [[prefektura Kanagava]] (22. oktober 1982) *Ečizen, [[prefektura Fukui]] (22. oktober 1982) *Kaminojama, [[prefektura Jamagata]] (13. oktober 1988) *{{flagicon|ZDA}} [[Denver]], [[Kolorado]], ZDA (27. junij 1960) *{{flagicon|Kitajska}} [[Lidžjang]], [[Junan]], [[Ljudska republika Kitajska]], mesto prijateljstva (21. marca 2002) *{{flagicon|Kitajska}} [[Kunming]], Junan, LR Kitajska, mesto prijateljstva (23. aprila 2012) *{{flagicon|Romunija}} [[Sibiu]], Romunija, mesto prijateljstva (4. septembra 2012) *{{flagicon|Peru}} Urubamba, [[Cusco]], [[Peru]] mesto prijateljstva (22. avgusta 2013) == Zanimivosti == Revija ''Lonely Planet Magazine'' je to mesto leta 2017 izbrala za eno izmed desetih najboljših popotniških destinacij v Aziji.<ref>[http://travel.manoramaonline.com/travel/travel-news/2017/07/12/kerala-lonely-planet-must-see-places-asia-2017.html Lonely Planet Top Ten Destinations Asia]</ref> * Gora Norikura, mirujoči vulkan, visok 3026 metrov, je vzhodno od Takajame. Avtobus pripelje obiskovalce do točke blizu vrha. * Žičnica Šin-Hotaka in zdraviliško letovišče Okuhida: obstaja 3200 metrov dolga žičnica s čudovitim razgledom na severne Alpe. * V osrčju Takajame so stare hiše, ki so kulturni artefakti.<ref>{{navedi novice|newspaper=Japan Times |url=https://www.japantimes.co.jp/life/2007/07/13/travel/taking-a-stroll-back-through-time/|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20190108044644/https://www.japantimes.co.jp/life/2007/07/13/travel/taking-a-stroll-back-through-time/|archive-date=8 January 2019|title=Taking a stroll back through time - Historic Hida Takayama|date=13 July 2007|page=24}}</ref> * Takajama ima več jutranjih tržnic blizu reke v središču mesta. * Hida Minzoku Mura Folk Village je v bližini. * Takajama je dom enega od treh največjih šintoističnih festivalov na Japonskem. Sta dva različna festivala. Uporabljeni ''yatai'' (nosilnica) je na voljo v Takajama Yatai Kaikan (Takajama Festival Float Exhibition Hall). V bližini je Sakurajama Nikō Kan, razstava replik slavnega Nikovega svetišča Tōšō-gū v merilu 1/10. * Takajama-ši Kjodo-kan je lokalni zgodovinski muzej z rokodelskimi in tradicionalnimi predmeti. * [[Takajama Džindža]] je zgodovinska vladna hiša in nacionalno zgodovinsko mesto * Ljudski muzej Kusakabe je lokalni muzej v starem trgovskem domu. * Hida Kokubun-dži, ustanovljen v obdobju Nara kot provincijski tempelj Hida, je najstarejša stavba v Takajami. Ima trinadstropno [[Japonska pagoda|pagodo]] in stoji ob drevesu [[dvokrpi ginko]], ki je staro več kot 1200 let. * Tempelj in skladišče Ankokudži je starodavna zgradba iz leta 1408, ki je priznana kot nacionalni zaklad. * Hida Takajama Spa Alp je veliko javno kopališče. * Svetovno svetišče ''Su-God'', svetovni sedež Sukjo Mahikari (''Sukjo'' pomeni »univerzalna načela« in ''Mahikari'' pomeni »resnična luč« - je organizacija s centri v več kot 100 državah.) * svetišče Hida Tōšō-gū * Akahogi Tile Kiln Site, nacionalno zgodovinsko območje * Najdišče Dōnosora, ruševine vasi iz obdobja Džōmon, nacionalno zgodovinsko mesto <gallery> Hotakadake Takayama01j3872.jpg|Gorovje Hida Takayama-02.jpg|Reka Mijagawa 260923 Sanmachi Takayama Japan03s3.jpg|Sanmači nakupovalna ulica Hommachi Street Shopping Area in Takayama at dusk 20150123-2.JPG|Hommači nakupovalna ulica Nakabashi's Snowy Autumn.JPG|Zgodnji sneg Hida Takayama folk village.JPG|Hida-no-Sato – ljudska vas jeseni 090919 Takayama Jinya Takayama Japan02s3.jpg|Takajama džindža 260123 Kusakabe House Takayama Gifu pref Japan06s3.jpg|Hiša Kusakabe Quartier Higashiyama, Takayama.jpg|tempeljsko območje Higašijama Takayamarik.jpg|Rikša v TakajamiSushi, Hida Beef.jpg|Goveji suši, ena izmed priljubljenih jedi za turiste Hirayu onsen05s3872.jpg|Hiraju onsen (Onsen tamago) Hirayu onsen04s3200.jpg|Hiraju onsen Hirayu onsen03s3872.jpg|Hiraju onsen Takayama Matsuri-2017-2.jpg|Predstavitev nosilnic med Sannō Macuri World Shrine of Sukyo Mahikari.jpg|Svetovno svetišče Sukjo Mahikari </gallery> == Kultura == [[File:Kagura Tai Float.jpg|thumb|Takajama Macuri nosilnica]] * Takajama je znana po lokalni hrani, vključno s ''sansai'' (gorska zelenjava), ''vasakana'' (rečne ribe), govedino, ''soba'', ''ramen'' in [[sake]]. * Poleg slave po mizarskih izdelkih, je Takajama znana tudi po lakiranih izdelkih, keramiki in pohištvu. * Gorsko mesto Takajama je povezano z amuleti, znanimi kot ''sarubobos'', ki se tradicionalno prenašajo z babic na vnuke in matere na hčere, čeprav se zdaj pogosto prodajajo kot spominki. Mesto in območje Hida sta znana tudi po mizarstvu, njegovi tesarji pa se imenujejo ''Hida no takumi''. * Okoli vzhodnega dela mesta je tura, imenovana ''Higašijama pohodna pot (東山歩行道, ''Higašijama-hokōdō''), ki poteka mimo številnih svetišč in templjev do parka Širojama (城山公園, ''Širojama-kōen''). * Takajama ima vsako leto dva festivala, Sannō Macuri (山王祭り) spomladi in Hačiman Macuri (八幡祭り) jeseni. Ta festivala sta med najbolj priljubljenimi na Japonskem. * Takajama je bil osnova za nastavitve v [[anime]] seriji ''Hjōka'', prilagojeni seriji ''Classic Literature Club'' Honobuja Jonezave. Zasnove izmišljenega mesta Kamijama temeljijo na Takajami. == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} {{Wikivoyage|Hida-Takayama|Takayama, Gifu}} <!-- Ask in the discussion section before you add a link here, otherwise, it is likely to be deleted. For a link to be placed here it must provide significant, unique and relevant information. Links to hotel or other accommodation sites are not suitable as Wikipedia is an internet directory.--> *[http://www.city.takayama.lg.jp Takayama City official website] {{in lang|ja}} *[http://www.hida.jp/english/ Hida official website] (Japanese, English, Italian, Russian, Thai, Portuguese, Chinese, Korean, Spanish, French and German) *[http://gifucrossroads.wordpress.com/ Gifu crossroads (official blog about tourism in Gifu)] (English) *[http://hirayuonsen.or.jp/access.php hirayuonsen] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta na Japonskem]] [[Kategorija:Prefektura Gifu]] nvncy1gozvlc4imvlyjgm7md58r4cv3 0 527039 6758355 6756496 2026-09-29T14:36:14Z Upwinxp 126544 časopis namesto facebooka kot vir; −omembe nevreden citat 6758355 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Zoran Stevanović |birth_date=<!--WD--> |birth_place=<!--WD--> |alma_mater= |children=3 |office= [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] |predecessor=[[Urška Klakočar Zupančič]] |termend= |termstart=10. april 2026 |party=[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] {{small|(pred 2018)}}<br>[[Resni.ca]] {{small|(2020– )}} }} '''Zoran Stevanović''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenski politik]], * [[23. februar]] [[1982]], [[Jesenice]].<ref>{{Navedi splet|title=To je razlog, da Stevanovića ni na kandidatni listi|url=https://www.zurnal24.si/slovenija/to-je-razlog-da-stevanovica-ni-na-kandidatni-listi-381501|website=www.zurnal24.si|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Je predsednik politične stranke [[Resni.ca]]. 10. aprila 2026 je bil izvoljen za 17. [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora Republike Slovenije]]. == Življenje == Srednjo šolo je zaključil na Srednji policijski šoli v [[Tacen|Tacnu]], delo policista je začel opravljati leta 2000. Novembra 2001 je v policijski enoti, znotraj katere je deloval Stevanović, prišlo do popivanja in streljanja s službenim orožjem med delovnim časom. Njegova vpletenost v dogodek ni jasna (sam jo zanika), vendar je bil po tem kazensko premeščen na policijsko postajo Radovljica. Sam trdi, da je bil premeščen »nagradno«, čeprav »nagradna premestitev« v Policiji ne obstaja.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Stevanović pravnomočno obsojen {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/stevanovic-pravnomocno-obsojen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref><ref name=":6" /> Leta 2005 je Stevanović po prometni nesreči skušal izvesti zavarovalniško prevaro, za kar je bil tudi pravnomočno obsojen. Pred tem dogodkom je bil že enkrat obsojen zaradi ogrožanja varnosti. Sam kljub temu trdi, da ni šlo za prevaro ter da ni bil še nikoli obsojen.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Stevanović v preteklosti pravnomočno obsojen ne le enkrat, ampak kar dvakrat|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-v-preteklosti-ne-enkrat-ampak-kar-dvakrat-pravnomocno-obsojen/|website=N1|date=2026-01-26|accessdate=2026-01-26|language=sl-SI}}</ref> Leta 2008 je Stevanović poskusil izvesti novo prevaro s posojilom denarja. Pri tem je izrabil svojo zaposlitev v policiji kot garancijo. Leta 2011 je bil za prevaro tudi obsojen na 6 mesecev pogojnega zapora.<ref>{{Navedi splet |title=Razkrivamo tretjo pravnomočno obsodbo Stevanovića {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razkrivamo-tretjo-pravnomocno-obsodbo-stevanovica.html |access-date=2026-09-06 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Stevanoviću je v službi policista očitanih več spornih dejanj. Leta 2011 je bil iz krivdnih razlogov dokončno odpuščen. Razlog za odpustitev je bilo nedostojno in žaljivo vedenje do nadrejenega, že pred tem pa je delo opravljal pod vplivom alkohola. Delovno in socialno sodišče je kasneje razsodilo, da je bila odpoved nezakonita, saj se je Stevanović za alkoholiziranost skliceval na »rumove kroglice«.<ref name=":5" /> Stevanović medtem trdi, da je policijo zapustil po lastni odločitvi, ter da je uradna odpoved bila opozorilo pred odpovedjo.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev - Svet24.si|url=https://svet24.si/lokalno/gorenjska/novice/politika/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev-910099|website=Novice Svet24|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Stevanović napovedal tožbe in poudaril, da še vedno podpira sredine proteste|url=https://n1info.si/novice/slovenija/stevanovic-zaradi-pridrzanja-in-hisnih-preiskav-napovedal-tozbe/|website=N1|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-25|language=sl-SI}}</ref><ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://vecer.com/slovenija/stranpoti-zorana-stevanovica-med-drugim-razkrivamo-zakaj-je-pred-leti-zapustil-policijske-vrste-10254783|title=Stranpoti Zorana Stevanovića: Med drugim razkrivamo, zakaj je pred leti zapustil policijske vrste|date=8. 10. 2021|accessdate=4. 1. 2026|publisher=Večer}}</ref><ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-25|language=sl}}</ref> Leta 2011 se je za kratek čas zaposlil v lizinški družbi Hypo Leasing.<ref name=":3" /> Kasneje je kot četrtinski lastnik soustanovil lastno podjetje za varovanje Feniks VS. Ostale deleže je kasneje odkupil, podjetje pa je po treh letih delovanja šlo v stečaj. Ministrstvo za notranje zadeve in Inšpektorat za delo sta v delovanju podjetja odkrila nepravilnosti in mu odvzela licenco za varovanje.<ref name=":0" /><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Kdo je Zoran Stevanović, trojanski konj desnice?|url=https://necenzurirano.si/clanek/novice/kdo-je-zoran-stevanovic-trojanski-konj-desnice-910040|website=Necenzurirano.si|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zahteva za objavo popravka - nasprotnih dejstev {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-10-11-zahteva-za-objavo-popravka-nasprotnih-dejstev/|website=Portal GOV.SI|date=2021-10-11|accessdate=2025-12-25|language=sl}}</ref> Leta 2014 je magistriral na [[Univerza na Primorskem|Univerzi na Primorskem]] na Fakulteti za management.<ref>{{Navedi splet|title=Uresničevanje načel kodeksa upravljanja "spoštuj in pojasni razloge za odstopanje" v letnih poročilih javnih družb: magistrska naloga|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1536614340|website=plus.cobiss.net|accessdate=2022-11-24|language=sl}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]] se je vpisal na doktorski študij,<ref name=":2">{{Navedi splet|title="V zadnjih tridesetih letih nismo imeli sreče z župani"|url=https://www.zurnal24.si/gorenjska/v-zadnjih-tridesetih-letih-nismo-imeli-srece-z-zupani-395924|website=www.zurnal24.si|accessdate=2024-08-20|language=sl}}</ref> vendar študijskih obveznosti ni opravil in letnikov ni plačal. Disertacije ni nikoli zagovarjal, po njegovih besedah je prišlo do nesoglasja z doktorsko komisijo.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://info360.si/ura-resnice/ur18-pogovor-z-zoranom-stevanovicem/|title=URA RESNICE: Pogovor z Zoranom Stevanovićem|date=2025-03-17|accessdate=2025-12-28|website=Info360}}</ref><ref name=":2" /> Od leta 2019 je samostojni podjetnik,<ref name=":2" /> ukvarja se z gradnjo adrenalinskih parkov.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|url=https://www.bizi.si/SANSEV-ZORAN-STEVANOVIC-S-P/|title=SANSEV, ZORAN STEVANOVIĆ S.P.|accessdate=2025-12-28|website=Bizi}}</ref> Trenutno je zaposlen na stranki Resni.ca kot njen poklicni predsednik.<ref>{{Navedi splet|title='Populizem je zame politična doktrina, ki deluje v korist ljudem proti elitam' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/intervju-z-zoranom-stevanovicem.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Od 11. novembra 2025 je predsednik Zveze društev vaterpolskih društev Slovenije.<ref>{{navedi novice |title=Iz politike v šport: Znan politik presenetljivo novi predsednik zveze |newspaper=Ekipa |date=2025-11-11 |url=https://ekipa.svet24.si/sport/drugi-sporti/sporti-v-vodi/vaterpolo-sport-zveza-politika-stevanovic-1860628 |accessdate=2026-09-29}}</ref> == Politika == === Lokalne volitve === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2 | Volitve ! colspan=2 | 1. krog ! colspan=2 | 2. krog ! rowspan=2 | Mesto |- ! Št. glasov ! % ! Št. glasov ! % |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2014|2014]] | 910 | 6,02 | colspan=2|/ | 6. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2018|2018]] | 4.064 | 20,47 | 5.203 | 32,16 | 2. |- ! [[Lokalne volitve v Sloveniji 2022|2022]] | 3.257 | 17,42 | colspan=2|/ | 3. |} Prvič je za župana [[Mestna občina Kranj|Mestne občine Kranj]] kandidiral že leta 2014, a vidnejšega uspeha ni dosegel.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2014 - Mestna občina Kranj|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175544/https://volitve.gov.si/lv2014/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kandidaturo je ponovil leta 2018, takrat je z listo za mestni svet Zoran za Kranj zmagal in v svetu so dobili 6 mandatov. Sam je v prvem krogu lokalnih volitev dobil 20,47 % glasov, zasedel 2. mesto in se uvrstil v drugi krog, kjer pa ga je premagal [[Matjaž Rakovec]].<ref>{{Navedi splet|title=V Kranju v mestnem svetu slavi lista Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-kranju-v-mestnem-svetu-slavi-stevanovica.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2018 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20221124175542/https://volitve.gov.si/lv2018/rezultati/obcina_kranj.html|url-status=dead}}</ref> Kmalu po volitvah sta dve svetnici zapustili njegovo svetniško skupino, ena svetnica je odstopila iz osebnih razlogov, predlagatelj liste [[Robert Kranjec]] pa je prav tako podal odstop zaradi selitve v Naklo.<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Robert Kranjec ni več svetnik|url=https://www.gorenjskiglas.si/lokalno/robert-kranjec-ni-vec-svetnik-82430/|website=www.gorenjskiglas.si|date=1970-01-01|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> Po prihodu nadomestnih svetnikov je imela svetniška skupina do konca mandata 4 mesta v mestnem svetu, v svetu pa je začela nastopati kot lista novoustanovljene stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kranj.si/mestna-obcina/mestni-svet|title=Člani mestnega sveta v mandatnem obdobju 2018–2022:|accessdate=2025-12-28|website=kranj.si}}</ref> Stevanović je kandidiral za župana Kranja na lokalnih volitvah leta 2022, tu je zasedel 3. mesto, dobil je 17,42 % glasov in se v drugi krog ni uvrstil. Število mandatov v mestnem svetu so zmanjšali na 5 svetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Lokalne volitve 2022 - Mestna občina Kranj|url=https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|website=volitve.gov.si|accessdate=2022-11-24|language=sl|archive-date=2022-11-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20221115145942/https://volitve.dvk-rs.si/lv2022/#/obcine/kranj/rezultati|url-status=dead}}</ref> === Slovenska nacionalna stranka === Bil je član [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti|Zmaga Jelinčiča]] in na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|državnozborskih volitvah leta 2018]] na njeni listi kandidiral za poslanca. V okraju Radovljica II je dobil 391 glasov (4,51 odstotka), a SNS v gorenjski volilni enoti ni dobila svojega poslanca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2018/#/rezultati|title=Izidi glasovanja po listah|date=2018-06-15|accessdate=2026-06-30|website=dvk-rs.si}}</ref> V obdobju po volitvah se je Stevanović z Jelinčičem sprl in iz stranke izstopil.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> === Resni.ca === Stevanović je 26. decembra 2020 ustanovil stranko [[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]] in postal njen predsednik.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Naša prva ambicija so parlamentarne volitve|url=https://zurnal24.si/gorenjska/zoran-stevanovic-nasa-prva-ambicija-so-parlamentarne-volitve-361854|website=zurnal24.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> ==== Protesti proti covidnim ukrepom ==== Septembra 2021 se je v njegovi organizaciji prvi protestni shod proti ukrepom za zajezitev covida 19, ki jih je sprejemala takratna [[14. vlada Republike Slovenije|vlada Janeza Janše]]. Na prvem protestu v torek, 21. septembra, se naj bi na Trgu republike zbralo okoli 8000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Več tisoč protestnikov v Ljubljani vladi sporočalo: Zahtevamo svobodno Slovenijo Slovencev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-povecana-prisotnost-policistov-v-srediscu-ljubljane.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Protesti so se nadaljevali, v sredo, 29. septembra so se protestniki med drugim odpravili po ljubljanskih cestah do severne obvoznice, policija pa je uporabila tudi vodni top in solzivec.<ref>{{Navedi splet|title=Policija po sedmih urah obkolila Trg republike in razgnala protestnike|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/trg-republike-ograjen-policija-poziva.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je bilo podobno na protestu 5. oktobra, ko je Stevanovića pridržala policija.<ref>{{Navedi splet|title=Izgredi na ulicah: Ljubljana v oblaku solzivca, organizator protesta pridržan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/gibanje-na-obmocju-ljubljane-bleda-in-brda-pri-kranju-omejeno-protestniki-znova-na-ulicah.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Shod pa so nadaljevali še v naslednjih tednih, med drugim 27. oktobra, ko so ga razširili na več krajev Slovenije, protestniki pa so zahtevali predvsem »odstop vlade ter takojšnjo odpravo vseh protikoronskih omejitev.«<ref>{{Navedi splet|title=Shodi v več slovenskih mestih: zahteve po odstopu vlade in koncu protikoronskih omejitev|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/policija-pred-novimi-protesti-na-shode-ni-dovoljeno-prinasati-nevarnih-predmetov.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Kdo je lokalni politik, ki se je postavil na čelo jeznih in razočaranih Slovencev|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/615bf3b129514/zoran-stevanovic-kdo-je-lokalni-politik-ki-se-je-postavil-na-celo-jeznih-in-razocaranih-slovencev|website=stranka-resnica.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Z namenom pogovora o shodih in pozivom k nenasilju je Stevanovića na pogovor v predsedniško palačo povabil predsednik republike [[Borut Pahor]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor v palačo povabil organizatorja protestov Zorana Stevanovića|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-stranke-ki-se-upira-ukrepom-vlade-vabljen-v-predsednisko-palaco.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> ==== Parlamentarne volitve 2022 ==== Resni.ca se je s 85 kandidati odpravila na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|državnozborske volitve 2022]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidati stranke Resni.ca predložili dokazila o nekaznovanosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidati-stranke-resni-ca-predlozili-dokazila-o-nekaznovanosti/616695|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> Na volitvah 24. aprila so zasedli osmo mesto med strankami in se niso uvrstili v parlament, Stevanović je v domačem okraju prejel 957 glasov (5,71 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://www.dvk-rs.si/arhivi/dz2022/#/rezultati|website=dvk-rs.si|accessdate=2022-11-24|language=sl}}</ref> ==== Evropske volitve 2024 ==== Na [[Volitve poslancev iz Slovenije v Evropski parlament 2024|evropskih volitvah 2024]] je kandidiral kot nosilec liste svoje stranke Državljansko gibanje Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Na listi Resnice znani obrazi: Polona Frelih, Tanja Ribič, Branko Gradišnik, ...|url=https://n1info.si/novice/slovenija/na-listi-resnice-znani-obrazi-polona-frelih-tanja-ribic-branko-gradisnik/|website=N1|date=2024-03-30|accessdate=2024-04-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> Na volitvah 9. junija stranki ni uspel preboj v Evropski parlament, Stevanović pa je dobil 14.603 preferenčne glasove volivcev, s čimer je zasedel 9. mesto med kandidati po številu preferenčnih glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja - Preferenčni glasovi|url=https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|website=volitve.dvk-rs.si|accessdate=2024-06-27|language=sl|archive-date=2024-06-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20240624092649/https://volitve.dvk-rs.si/ep2024/#/rezultati|url-status=dead}}</ref> ===Parlamentarne volitve 2026=== Na [[državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] je bil kot kandidat in predsednik stranke Resni.ca izvoljen za poslanca. Njegova stranka je dobila 5,49-odstotno podporo volivcev in osvojila 5 poslanskih sedežev, Stevanović sam pa v okraju Kranj 2 prejel 1.698 glasov (11,55 odstotka).<ref>{{Navedi splet|title=Izidi glasovanja|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|date=2026-04-07|accessdate=2026-06-29|website=dvk-rs.si}}</ref> Na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora Republike Slovenije]] dne 10. aprila 2026 je bil Stevanović z 48 glasovi podpore izvoljen za [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednika Državnega zbora]].<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-10|language=sl-SI}}</ref> Ob izvolitvi mu je čestitalo tudi več srbskih politikov.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanoviću čestitke politikov iz Srbije: "Srb na čelu slovenskega parlamenta"|url=https://siol.net/novice/svet/stevanovicu-cestitke-politikov-iz-srbije-srb-na-celu-slovenskega-parlamenta-689061|website=siol.net|accessdate=2026-04-10|language=sl}}</ref> == Zasebno == Stevanović je ljubitelj športa, ukvarja se s tekom in pohodništvom.<ref name=":2" /> Z ženo ima tri sinove.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Populist Zoran Stevanović si prisvaja resnico: naskok na oblast tudi z nedemokratičnimi sredstvi? (KOMENTAR)|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/populist-zoran-stevanovic-si-prisvaja-resnico-naskok-na-oblast-tudi-z-nedemokraticnimi-sredstvi-910966|website=Reporter|date=2021-10-08|accessdate=2025-12-28|language=sl}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Stevanović, Zoran}} [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Bivši člani Slovenske nacionalne stranke]] [[Kategorija:Slovenski športni funkcionarji]] [[Kategorija:Člani Resni.ce]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Magistrirali na Univerzi na Primorskem]] [[Kategorija:Pravnomočno obsojeni Slovenci]] [[Kategorija:Slovenski Srbi]] bp3rfbtrf23wr9vp3hw02jp1ye5rnsx 0 528092 6758631 6368746 2026-09-30T11:06:16Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758631 wikitext text/x-wiki [[File:Nowitna river.jpg|thumb|upright=1.5|Ta slika reke Nowitna na Aljaski prikazuje dve mrtvični jezeri – kratko na dnu slike in daljše, bolj ukrivljeno na sredini-desno. Slika prav tako kaže, da je verjetno v nastajanju še tretja mrtvica: ožina ali breg v središču najbolj izrazitega meandra je zelo ozek &ndash; veliko ožji od širine reke; sčasoma se oba odseka reke na obeh straneh take prevlake prebijeta in ustvarita novo, bolj ravno strugo; nato se začne kopičiti nov rečni breg, ki zapre meander in pusti še eno mrtvico.]] '''Mrtvica''' ali '''mrtvi rokav''' je [[jezero]] ali bazen v obliki črke U, ki nastane, ko je širok [[meander]] reke odrezan, kar ustvari prostostoječo vodno telo. V južnem Teksasu mrtvice, ki jih zapusti [[Rio Grande]], imenujejo ''resacas''. V Avstraliji mrtvicam pravijo ''billabong''. Beseda ''mrtvica'' se lahko nanaša tudi na zavoj reke ali potoka v obliki črke U, ne glede na to, ali je odrezan od glavnega toka ali ne.<ref>{{navedi splet|url = http://www.askoxford.com/concise_oed/oxbow?view=uk|archive-url = https://web.archive.org/web/20070930004915/http://www.askoxford.com/concise_oed/oxbow?view=uk|url-status = dead|archive-date = September 30, 2007|title = Oxbow|publisher = Oxford English Dictionary|access-date = 2009-10-27}}</ref><ref>{{navedi splet|url = http://www.m-w.com/cgi-bin/dictionary?book=Dictionary&va=oxbow|title = Oxbow|publisher = Merriam–Webster|access-date = 2009-10-27}}</ref> == Geologija == [[File:Meander Oxbow development.svg|thumb|upright| Meander se razvije v mrtvico]] Mrtvica nastane, ko vijugasta reka erodira skozi vrat enega od svojih meandrov. To se zgodi, ker meandri sčasoma rastejo in postajajo bolj ukrivljeni. Reka nato sledi krajšemu toku, ki obide meander.<ref name=NatGeo>{{navedi splet |last1=Rutledge |first1=Kim |last2=Ramroop |first2=Tara |last3=Boudreau |first3=Diane |last4=McDaniel |first4=Melissa |last5=Teng |first5=Santani |last6=Sprout |first6=Erin |last7=Costa |first7=Hilary |last8=Hall |first8=Hilary |last9=Hunt |first9=Jeff |title=Oxbow lake |date=10 June 2011 |url=https://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/oxbow-lake/ |publisher=National Geographic |access-date=26 September 2021 |archive-date=2022-05-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220519084956/https://www.nationalgeographic.org/encyclopedia/oxbow-lake/ |url-status=dead }}</ref> Vhodi v opuščeni meander se sčasoma zamuljijo in nastane mrtvica. Ker so mrtvice jezera s tiho vodo, brez tokov, ki tečejo skozi njih, se celotno jezero postopoma zamulji, postane [[barje]] ali [[močvirje]] in nato popolnoma izhlapi.<ref>{{cite journal |last1=Kirschner |first1=Alexander K. T. |last2=Riegl |first2=Bernhard |last3=Velimirov |first3=Branko |title=Degradation of Emergent and Submerged Macrophytesin an Oxbow Lake of an Embanked Backwater System: Implications for the Terrestrialization Process |journal=International Review of Hydrobiology |date=2001 |volume=86 |issue=4–5 |pages=555–571 |doi=10.1002/1522-2632(200107)86:4/5<555::AID-IROH555>3.0.CO;2-9}}</ref> Ko reka doseže nizko ležečo ravnico, pogosto v svojem končnem toku do morja ali jezera, se široko vije. V bližini rečnega ovinka pride do usedanja na konveksni brežini (brežini z manjšim radijem). Nasprotno pa se na brežini poseka ali konkavni brežini (brežini z večjim polmerom) pojavi tako bočna erozija kot podrezovanje. Kontinuirano odlaganje na konveksni brežini in erozija konkavne brežine vijugaste reke povzročita nastanek zelo izrazitega meandra s približevanjem dveh konkavnih brežin. Ozek kopni del med sosednjima konkavnima bregovoma je dokončno prerezan, bodisi zaradi bočne erozije obeh konkavnih bregov bodisi zaradi močnih poplavnih tokov. Ko se to zgodi, se razvije nova, bolj ravna rečna struga – in nastane zapuščena zanka meandra, imenovan odrezan meander. Ko usedline končno zaprejo odcep od rečnega kanala, nastane mrtvica. Ta proces lahko poteka v času od nekaj let do nekaj desetletij in lahko včasih postane v bistvu statičen. Zbiranje produktov erozije v bližini konkavnega brega in njihov transport na konveksni breg je delo sekundarnega toka po dnu reke v bližini rečnega ovinka. Proces odlaganja mulja, peska in proda na konveksni brežini je nazorno prikazan s točkovnimi črtami.<ref name="hickin">{{navedi knjigo| last = Hickin| first = Edward J| contribution = Meandering Channels| year = 2002| title = Encyclopedia of Sediments and Sedimentary Rocks| url = https://archive.org/details/encyclopediaofse0000unse_v3m1| editor-last = Middleton| editor-first = Gerard V.| isbn = 1-4020-0872-4| page = [https://archive.org/details/encyclopediaofse0000unse_v3m1/page/432 432]| place = New York| publisher = Springer}}</ref> Učinek sekundarnega toka je mogoče prikazati s krožno skledo. Posodo delno napolnite z vodo in vanjo potresite goste delce, kot sta pesek ali riž. Z eno roko ali žlico nastavite vodo v krožne gibe. Gosti delci se hitro pometejo v čeden kup na sredini sklede. To je mehanizem, ki vodi do oblikovanja točkovnih prečk in prispeva k nastanku mrtvice. Primarni tok vode v skledi je krožen in pretočne črte so koncentrične s stranico sklede. Vendar pa je sekundarni tok mejne plasti čez dno sklede navznoter proti sredini. Lahko bi pričakovali, da bo primarni tok vrgel goste delce na obod posode, toda namesto tega sekundarni tok ponese delce proti sredini.<ref>{{cite journal|last=Bowker|first=Kent A.|date=1988|title=Albert Einstein and Meandering Rivers|journal=Earth Science History|volume=1|issue=1|url=http://www.searchanddiscovery.net/documents/Einstein/albert.htm|access-date=2016-07-01}}</ref> Zakrivljena pot reke okoli ovinka povzroči, da je vodna gladina na zunanji strani ovinka nekoliko višja kot na notranji. Posledično je na kateri koli nadmorski višini znotraj reke pritisk vode nekoliko večji blizu zunanjega dela zavoja kot znotraj. Gradient tlaka proti konveksni brežini zagotavlja [[centripetalna sila|centripetalno silo]], ki je potrebna, da lahko vsak del vode sledi svoji ukrivljeni poti. [[Mejna plast]], ki teče vzdolž rečnega dna, se ne premika dovolj hitro, da bi izravnala tlačni gradient bočno čez reko. Odziva se na ta gradient tlaka in njegova hitrost je delno dolvodno in delno čez reko proti konveksnemu bregu.<ref>{{cite journal|last1=Chant|first1=R. J.|title=Secondary circulation in a region of flow curvature: Relationship with tidal forcing and river discharge|journal=Journal of Geophysical Research|date=2002|volume=107|issue=C9|pages=14-1–14-11|doi=10.1029/2001JC001082|bibcode=2002JGRC..107.3131C}}</ref> Ko teče po dnu reke, pometa razsuti material proti izbočenemu bregu. Ta tok mejne plasti se bistveno razlikuje od hitrosti in smeri primarnega toka reke in je del sekundarnega toka reke. [[File:Oxbow lake.jpg|thumb|upright=1.25| Jezero v obliki podkve ali mrtvice blizu Hughesa v Arkansasu. Izbokline na meji odražajo spremembe toka reke; ko je reka spremenila svojo strugo in presekala nekdanjo strugo, je meja ostala nespremenjena.]] Rečne [[poplavna ravnica|poplavne ravnice]], ki vsebujejo reke z močno vijugasto strugo, so poseljene z daljšimi mrtvicami kot tista z nizko vijugavostjo. To je zato, ker imajo reke z visoko sinuoznostjo večje meandre in več možnosti za nastanek daljših jezer. Za reke z manjšo sinuoznostjo je značilno manj presekov in krajša mrtvica zaradi krajše razdalje njihovih meander.<ref>{{cite journal|last1=Constantine|first1=J. A.|last2=Dunne|first2=T.|title=Meander cutoff and the controls on the production of oxbow lakes|url=https://archive.org/details/sim_geology_2008-01_36_1/page/23|journal=Geology|date=2008|volume=36|issue=1|pages=23–26|doi=10.1130/G24130A.1|bibcode=2008Geo....36...23C}}</ref> == Ekologija mrtvice == [[File:Red Deer on the Upper Taieri Watermeadow - panoramio.jpg|thumb| Mrtvice na novozelandski reki Taieri so spremenjene v vodne travnike.]] Mrtvice tvorijo ugodne [[habitat]]e za skupnosti prostoživečih živali. Ti imajo pogosto edinstvene značilnosti. Na primer, številne mrtvice reke [[Amazonka|Amazonke]] so ugoden habitat za orjaško rečno vidro. Lahko so tudi primerne lokacije za ribogojstvo.<ref>{{cite journal |last1=Gupta |first1=S. |last2=Devi |first2=S.S. |year=2014 |title=Ecology of Baskandi anua, an oxbow lake of South Assam, North East India |journal=Journal of Environmental Biology |volume=35 |number=6 |pages=1101–1105 |pmid=25522512 |url=https://www.researchgate.net/publication/269769587 |access-date=26 September 2021}}</ref> Mrtvice prispevajo k zdravju rečnega ekosistema z lovljenjem usedlin in kmetijskih odtokov, s čimer jih odstranijo iz glavnega rečnega toka. Vendar je to uničujoče za sam ekosistem mrtvice.<ref>{{cite journal |last1=Glińska-Lewczuk |first1=Katarzyna |year=2005 |title=Oxbow lakes as biogeochemical filters for nutrient outflow from agricultural areas |journal=Dynamics and Biogeochemistry of River Corridors and Wetlands |volume=294 |pages=55–69 |url=https://www.researchgate.net/publication/294756671 |access-date=26 September 2021}}</ref> So tudi občutljive na onesnaženje s težkimi kovinami iz industrijskih virov.<ref>{{cite journal |last1=Ciazela |first1=Jakub |last2=Siepak |first2=Marcin |last3=Wojtowicz |first3=Piotr |title=Tracking heavy metal contamination in a complex river-oxbow lake system: Middle Odra Valley, Germany/Poland |journal=Science of the Total Environment |date=March 2018 |volume=616-617 |pages=996–1006 |doi=10.1016/j.scitotenv.2017.10.219|pmid=29103644 |bibcode=2018ScTEn.616..996C }}</ref> == Umetna mrtvica == Mrtvice lahko nastanejo, ko se rečni kanal umetno izravna za izboljšanje plovbe ali ublažitev poplav. To se je zgodilo zlasti na zgornjem [[Ren]]u v [[Nemčija|Nemčiji]] v 19. stoletju.<ref>{{navedi splet|url = http://www.zinke.at/Japansymp.htm|title = The New Management of Rivers and Wetlands in Central Europe|last = Zinke|first = Alexander|publisher = Zinke Environmental Consulting|date = December 17, 2000|access-date = 2009-10-27|archive-url = https://web.archive.org/web/20210107140237/http://www.zinke.at/Japansymp.htm|archive-date = 2021-01-07|url-status = dead}}</ref> Primer popolnoma umetne vodne poti z mrtvicami je Oxfordski kanal v Angliji. Ko je bil prvotno zgrajen, je imel zelo vijugasto smer, ki je sledila obrisom kopnega, vendar je bil severni del kanala med letoma 1829 in 1834 poravnan, kar je zmanjšalo njegovo dolžino s približno 146 na 125 km in ustvarjanje številnih odsekov v obliki mrtvic, izoliranih od novega toka.<ref>{{navedi knjigo|last = Boughey|first = Joseph|title = Hadfield's British Canals|url = https://archive.org/details/hadfieldsbritish0000boug|isbn = 0-7509-1840-3|publisher = Sutton Publishing|year = 1994}}</ref> == Pomembni primeri == * Bole in Burton Round v West Burtonu v Nottinghamshiru v Angliji sta dober primer prejšnjih jezer v neposredni bližini drug drugega. * Jezero Carter v Iowi je nastalo po hudih poplavah leta 1877, zaradi katerih se je reka premaknila približno dva kilometra proti jugovzhodu. * Cuckmere Haven v Sussexu v Angliji vsebuje široko vijugasto reko s številnimi mrtvicami, ki se pogosto omenja v učbenikih fizične geografije. * Jezero Halfmoon v središču mesta Eau Claire v Wisconsinu je nastalo zaradi premika toka reke Chippewa, ki zdaj teče takoj proti jugu. * Zavetišče za ptice Kanwar Lake, Indija vsebuje redke in ogrožene ptice selivke in je eno največjih azijskih mrtvic. * Oxbow, štirikilometrski ovinek reke Connecticut, je na enem koncu odklopljen. * Ob reki Misisipi in njenih pritokih je veliko mrtvic. Največje mrtvice v Severni Ameriki, jezero Chicot (v bližini Lake Village, Arkansas), je bilo prvotno del reke Misisipi, tako kot Horseshoe Lake, ime mesta Horseshoe Lake, Arkansas. Jezero Reelfoot v zahodnem Tennesseeju je še ena pomembna mrtvica; nastala je, ko je reka Misisipi po potresih v New Madridu v letih 1811–1812 prevzela novo strugo. * Zgornji tok reke Taieri na Novi Zelandiji je v svojem zgornjem toku blizu mesta Paerau tudi zarezal množico mrtvic. Nekaj tega območja je spremenjeno v vodne travnike. Obstaja tudi možnost mrtvice v Saraswati Flumen blizu Ontario Lacus na Saturnovi luni Titan.<ref>{{Cite journal|last1=Dhingra|first1=Rajani D.|last2=Barnes|first2=Jason W.|last3=Yanites|first3=Brian J.|last4=Kirk|first4=Randolph L.|date=2018-01-01|title=Large catchment area recharges Titan's Ontario Lacus|journal=Icarus|language=en|volume=299|pages=331–338|doi=10.1016/j.icarus.2017.08.009|bibcode=2018Icar..299..331D|issn=0019-1035}}</ref> <gallery> File:Cole_Thomas_The_Oxbow_(The_Connecticut_River_near_Northampton_1836).jpg|''[[Mrtvica]]'', na reki Connecticut River, Thomas Cole File:SonghuaRiver ASTER 20020401.jpg| Vrtinci in krivine prejšnjih tokov reke Songhua na severovzhodu Kitajske File:Ox-bow meander.jpg| Zgodnje faze oblikovanja obalnega ravninskega mrtvice na polotoku Gower v jugozahodnem Walesu File:Oxbow titan.gif|Predlagano mrtvico na Saturnovi luni Titan iz posnetkov Cassinijevega RADARJA </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Oxbow lakes}} *[https://web.archive.org/web/20070312145458/http://rst.gsfc.nasa.gov/Sect17/Sect17_4.html NASA Remote Sensing Tutorial: Fluvial/Deltaic/Coastal Landforms] *[http://googleearthtimemachine.blogspot.fr/2012/07/angleton-texas.html Ox Bow Lake Formation, As Seen By the Google Earth Time Machine] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Jezera]] [[Kategorija:Reke]] 5n7ob32gt1godl01ov9974akumjfvgo 0 528772 6758634 6280524 2026-09-30T11:08:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758634 wikitext text/x-wiki [[Slika:Mu'ayyas al-Din al-'Urdi's (d. 1260 or 1266) Risala fi Kayfiyyat al-Arsad wa-ma Yuhtaju Ila 'ilmihi Wa-'Amalihi Min al-Turuq al-Mu'addiya ila Ma'rifat 'Awdat al-Kawakib, Iran, 15th century.jpg|thumb|300px|Al-Urdijev rokopis ''Risala fi Kayfiyyat al-Arsad wa-ma Yuhtaju Ila 'ilmihi Wa-'Amalihi Min al-Turuq al-Mu'addiya ila Ma'rifat 'Awdat al-Kawakib''; kopija iz 15. stoletja, ustvarjena v [[Iran]]u]] '''Al-Urdi''', s celim imenom '''Muajjad Al-Din Al-Urdi Al-Amiri Al-Dimaški'''<ref name=ref1>Schmidl, Petra G. (2007). [https://islamsci.mcgill.ca/RASI/BEA/Urdi_BEA.htm "ʿUrḍī: Muʾayyad (al‐Milla wa‐) al‐Dīn (Muʾayyad ibn Barīk [Burayk] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180806125844/http://islamsci.mcgill.ca/RASI/BEA/Urdi_BEA.htm |date=2018-08-06 }}) al‐ʿUrḍī (al‐ʿĀmirī al‐Dimashqī)"]. V Thomas Hockey in drugi (ur.). The Biographical Encyclopedia of Astronomers. New York: Springer. str. 1161–2. ISBN 978-0-387-31022-0. (PDF).</ref> ([[arabsko]] مؤيد الدين العرضي العامري الدمشقي, muajid aldijn aleardii aleamirii aldimashqii) je bil srednjeveški sirski arabski [[astronom]] in geometer,<ref>[https://islamsci.mcgill.ca/RASI/BEA/Urdi_BEA.htm "Urdi"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180806125844/http://islamsci.mcgill.ca/RASI/BEA/Urdi_BEA.htm |date=2018-08-06 }}. islamsci.mcgill.ca.</ref> * okoli 1200, † [[1266]]. ==Življenje== Rojen je bil v vasi ʿUrḍ v [[Sirska puščava|Sirski puščavi]] med [[Palmira|Palmiro]] in [[Resafa|Resafo]] in nekje pred letom 1239 prišel v [[Damask]], kjer je delal kot inženir in učitelj [[Geometrija|geometrije]] ter izdeloval instrumente za al-Malika al-Mansurja iz [[Homs]]a. Leta 1259 se je odzval na prošnjo Nasirja al-Din al-Tusija, naj pomaga zgraditi observatorij v Maraghi pod pokroviteljstvom [[Hulegu|Hulegu kana]], in se preselil v Maragho v severozahodnem [[Iran]]u.<ref name=ref1/> Al-Urdijevi najpomembnejši deli sta ''Risālat al-Raṣd'', razprava o opazovalnih instrumentih, in ''Kitāb al-Hayʾa'' (كتاب الهيئة), delo o teoretični astronomiji. Najbolj opazno je vplival na Bar Hebraeusa in Qutb al-Din al-Širazija. V svojih delih ga je citiral arabski astronom Ibn al-Šatir.<ref name=ref1/> Al-Urdi je za observatorij v Maraghi zgradil posebne naprave in vodna kolesa za oskrbo observatorija s pitno vodo. Skonstruiral je tudi nekaj instrumentov, ki so jih uporabljali v observatoriju, leta 1261/1262. Al-Urdijev sin, ki je prav tako delal v observatoriju, je naredil kopijo očetove ''Kitāb al-Hayʾa'' in leta 1279 izdelal nebesni globus. Njegov globus je leta 1562 kupil [[Saška|saški]] volilni knez Avgust in je od takrat shranjen v [[Dresden]]u, zdaj v Matematično-fizikalnem salonu.<ref>Drechsler, Adolph (1873). ''[https://archive.org/details/bub_gb_dqiCIQaBRCEC Der Arabische Himmels‐Globus angefertigt 1279 zu Maragha von Muhammed bin Muwajid Elardhi zugehörig dem Königl. Mathematisch‐physikalischen Salon zu Dresden]'' Dresden: Königl. Hofbuchhandlung von Hermann Burdach. 2nd edition. ''Astronomische Instrumente'', Vol. 4, str. 215–241.</ref> Al-Urdi je bil član skupine islamskih astronomov iz 13. in 14. stoletja, ki so bili dejavni kritiki astronomskega modela, predstavljenega v [[Ptolomaj]]evem ''[[Almagest]]u''. Njihova dela so v 15. stoletju prišla v [[Evropa|Evropo]] in morda vplivala na [[Nikolaj Kopernik|Kopernikovo]] delo ''De revolutionibus orbium coelestium'' (''O kroženju nebesnih krogel''). To velja zlasti za "Urdijevo lemo", razširitev [[Apolonijev izrek|Apolonijevega izreka]], ki je omogočila zamenjavo ekvanta v Ptolemajevem astronomskem modelu z enakovrednim epiciklom, ki se giblje okoli diferenta s središčem na polovici razdalje do točke ekvanta.<ref>{{navedi knjigo|last=Saliba|first=George|title=Islamic Science and the Making of the European Renaissance|year=2007|url=https://archive.org/details/islamicsciencema00sali_967|url-access=limited|publisher=MIT Press|publication-date=2007|via=EBSCOHost|page=[https://archive.org/details/islamicsciencema00sali_967/page/n214 203]}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Neznano leto rojstva]] [[Kategorija:Umrli leta 1266]] [[Kategorija:Astronomi]] [[Kategorija:Matematiki]] 8jliz5770khjk425lfd20huyeu2n7lq 0 530203 6758551 6747252 2026-09-30T05:12:29Z Yerpo 8417 /* Kratka zgodovina fašizma v Italiji */ pnp 6758551 wikitext text/x-wiki [[Slika:DSC01885 Fascio littorio sulla Stazione Centrale di Milano - Foto di G. Dall'Orto - 28-12-2006.jpg |250px|right|thumb|Detajl z [[Liktorski snop|liktorskim snopom]] in z letnico IX. dobe fašizma na steni železniške postaje v Milanu]] '''Fašistična doba''' ({{Jezik-it|era fascista}}, E.F.) je bilo koledarsko štetje let, ki je jemalo za iztočnico prihod [[Fašizem v Italiji|fašizma]] na oblast. V [[Italija|Italiji]] je bilo uradno v veljavi med letoma 1927 in 1943, v [[Italijanska socialna republika|Italijanski socialni republiki]] med 1943 in 1945.<ref>Cappelli, stran 131</ref> == Kratka zgodovina fašizma v Italiji == {{glavni|Fašizem v Italiji}} [[Mussolini]]jeva [[vlada]] je nastopila 29. novembra 1922, s čimer je prišel na oblast [[fašizem]]. Vlada je trajala skoraj 21 let. V [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je bila Italija članica [[sile osi|sil osi]], ki se je z začetnim uspehom bojevala na več [[Fronta (vojaštvo)|frontah]]. Vendar je po nemško-italijanskem porazu v [[Afrika|Afriki]], uspehih [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|vzhodni fronti]] in kasnejšem [[zavezniška invazija na Sicilijo|zavezniškem izkrcanju na Siciliji]], kralj [[Viktor Emanuel III.]] aretiral Mussolinija in razpustil vlado. Nova vlada je septembra 1943 podpisala [[kapitulacija Kraljevine Italije|premirje z Zavezniki]], s čimer je Italija dokončno kapitulirala. [[Nemci]] so s pomočjo fašistov prevzeli nadzor nad italijanskim polotokom, osvobodili Mussolinija in ustanovili [[Italijanska socialna republika|Italijansko socialno republiko]], kolaboracionistično marionetno državo, ki so jo vodili Mussolini in njegovi sodelavci. Italijanski odpor proti nemški okupaciji in italijanskim fašističnim sodelavcem se je razvil po vsem polotoku, medtem ko je kralj nekaj italijanskih enot na jugu organiziral v vojsko, ki se je do konca vojne borila skupaj z anglo-ameriškimi Zavezniki. Manjše število italijanskih vojakov Salojske republike se je še naprej borilo skupaj z Nemci. Državo je zajela [[državljanska vojna]] in [[italijansko odporniško gibanje]] se je bojevalo v [[gverilsko bojevanje|gverilski]] vojni proti nemškim silam in silam RSI. Mussolinija so na begu 28. aprila 1945 ujeli in ubili italijanski [[partizan]]i, kar je zaključilo dobo fašizma. == Sistem koledarskega štetja == [[ Slika: 1938-12-25 Asmara poster.jpg |200px|right|thumb|Alfa Romeo 8C na otvoritvi dirkalne steze v Asmari (Eritreja) 25.12.1938 XVII.]] V fašističnih krogih je bilo že od vsega začetka govora o ''dobi fašizma'' v smislu novega načina [[koledar]]skega zapisovanja. Mussolini je že leta 1923 v datumih zapisoval »prvo leto dobe fašizma«,<ref>Gentile, stran 100</ref> vendar je bil uradni odlok o novem štetju izdan komaj decembra 1926. Dekret je imel [[zakon]]sko veljavo in je obvezoval datacijo vseh javnih dokumentov, vključno z notarskimi. Glavni časopisi, med temi ''Il Messaggero'' in ''La Stampa'', so uvedli novost že takoj naslednjega januarja, nekateri pa precej pozneje, na primer ''La Domenica del Corriere'' šele novembra, to je z začetkom novega leta. Novi sistem je namreč predvideval začetek prvega leta na dan 29. oktobra 1922, to je na dan, ko je kralj Viktor Emanuel III. [[pohod na Rim|pooblastil]] Mussolinija za sestavo vlade. Leto se je zaključilo naslednjega 28. oktobra. Konkretni zapis datuma je moral po letnici dodati dobo fašizma v [[rimske številke|rimskih številkah]], na primer ''10 novembre 1924 Anno III Era Fascista''. Pozneje se je udomačila navada, da so se taki datumi nekoliko skrajšali, recimo z opuščanjem besede ''Anno'' ali s skrajšanjem besedne zveze ''Era Fascista'' na ''E.F. '', na nekaterih zgradbah so bile dovolj le rimske številke. Ponekod so se datumi raje daljšali, predvsem z namenom poudarjanja [[Ideologija fašizma|fašistične ideologije]], in sicer namesto E.F. kar ''a fascibus renovatis'' ali ''a fascibus resumptis'' [odkar so bili snopi obnovljeni].<ref>Tian, stran 123</ref> == Sklici == {{sklici}} == Viri == {{refbegin|2}} *{{navedi revijo | first = A. | last = Cappelli | date = 1998 | title = Calendario dell'era fascista (1927-45) | magazine = Cronologia, cronografia e calendario perpetuo dal principio dell'era cristiana ai nostri giorni | location = Milano | publisher = Hoepli | id = SBN IT\ICCU\VEA\0103326 }} *{{navedi knjigo | last = Gentile | first = E. |authorlink= | title = Il culto del littorio. La sacralizzazione della politica nell'Italia fascista |url= |accessdate= | year= 1998 |publisher= |location= |isbn= |page= }} *{{navedi revijo | last= Tian |first= G. | date = 1940 | title = L'Esposizione Universale del 1942 a Roma |url= | magazine = Il monitore tecnico, No. 6 |location= |publisher= | access-date= }} {{refend}} [[Kategorija:Fašizem]] [[Kategorija:Koledarji]] [[Kategorija:Koledarske dobe]] 2pap6ln3wqzlbsnr14omhdyd2ve3ea3 0 531029 6758535 6709155 2026-09-30T04:43:07Z ~2026-52779-82 266561 Število nastopov in golov za reprezentanco 6758535 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Aljoša Matko | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 177 cm<ref>{{navedi splet|url=https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=75879&id_mostva=1|archive-url=https://web.archive.org/web/20200924202453/https://www.nkmaribor.com/igralci/?id=75879&id_mostva=1|archive-date=24 September 2020|access-date=24 September 2020|publisher=NK Maribor|language=sl|title=Aljoša Matko – osebni karton}}</ref> | position = [[napadalec (nogomet)|napadalec]] | currentclub = [[Újpest FC|Újpest]] | clubnumber = 17 | youthyears1 = 2005–2013 | youthclubs1 = [[NK Bela Krajina|Bela Krajina]] | youthyears2 = 2013–2015 | youthclubs2 = [[NK Krka|Krka]] | youthyears3 = 2015–2019 | youthclubs3 = [[NK Maribor|Maribor]] | years1 = 2019–2021 | clubs1 = [[NK Maribor|Maribor]] | caps1 = 31 | goals1 = 7 | years2 = 2019–2020 | clubs2 = → [[NK Bravo|Bravo]] (pos.) | caps2 = 34 | goals2 = 15 | years3 = 2021–2022 | clubs3 = [[Hammarby Fotboll|Hammarby IF]] | caps3 = 13 | goals3 = 2 | years4 = 2022 | clubs4 = → [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpija Ljubljana]] (pos.) | caps4 = 15 | goals4 = 1 | years5 = 2022–2025 | clubs5 = [[NK Celje|Celje]] | caps5 = 87 | goals5 = 39 | years6 = 2025– | clubs6 = [[Újpest FC|Újpest]] | caps6 = 18 | goals6 = 11 | nationalyears1 = 2015–2016 | nationalteam1 = Slovenija do 16 let | nationalcaps1 = 14 | nationalgoals1 = 5 | nationalyears2 = 2016–2017 | nationalteam2 = Slovenija do 17 let | nationalcaps2 = 12 | nationalgoals2 = 0 | nationalyears3 = 2017–2018 | nationalteam3 = Slovenija do 18 let | nationalcaps3 = 5 | nationalgoals3 = 3 | nationalyears4 = 2018–2019 | nationalteam4 = Slovenija do 19 let | nationalcaps4 = 12 | nationalgoals4 = 7 | nationalyears5 = 2020–2022 | nationalteam5 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalcaps5 = 18 | nationalgoals5 = 5 | nationalyears6 = 2025– | nationalteam6 = [[Slovenska nogometna reprezentanca|Slovenija]] | nationalcaps6 = 6 | nationalgoals6 = 1 }} '''Aljoša Matko''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[9. marec]] [[2000]], [[Novo mesto]].<ref name="nzsinterview">{{navedi splet |title=Enajstmetrovka: Aljoša Matko |url=https://www.nzs.si/novica/Enajstmetrovka:_Aljosa_Matko?id=50605&id_objekta=3 |publisher=[[Nogometna zveza Slovenije]] |access-date=24 September 2020 |date=15 May 2020 |archive-date=2020-07-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200703104022/https://www.nzs.si/novica/Enajstmetrovka:_Aljosa_Matko?id=50605&id_objekta=3 |url-status=dead }}</ref> Matko je profesionalni nogometaš, ki igra na položaju [[napadalec (nogomet)|napadalca]]. Od leta 2025 je član madžarskega kluba [[Újpest FC|Újpest]]in tudi [[Slovenska nogometna reprezentanca|slovenske reprezentance]]. Ped tem je igral za slovenske klube [[NK Maribor|Maribor]], [[NK Bravo|Bravo]], [[NK Olimpija Ljubljana (2005)|Olimpijo]] in [[NK Celje|Celje]] ter švedski [[Hammarby Fotboll|Hammarby IF]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 167 tekem in dosegel 62 golov. Z Mariborom je osvojil naslov slovenskega državnega prvaka v sezoni 2018/19, s Celjem pa v sezoni 2023/24 in [[Pokal Nogometne zveze Slovenije|slovenski pokal]] v sezoni 2024/25. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 16, 17, 18, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{sports links}} {{Najboljši strelci Prve slovenske nogometne lige}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Matko, Aljoša}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 17 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 18 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti]] [[Kategorija:Nogometaši NK Maribora]] [[Kategorija:Nogometaši NK Brava]] [[Kategorija:Nogometaši Hammarbyja IF]] [[Kategorija:Nogometaši NK Olimpije (2005)]] [[Kategorija:Nogometaši NK Celja]] [[Kategorija:Nogometaši Újpesta FC]] [[Kategorija:Novomeški športniki]] 0ptevurnrk24tlvf08e6i3u9eslyw69 0 551478 6758404 6506362 2026-09-29T16:10:27Z Ljuba24b 92351 /* Glavne znamenitosti */ np 6758404 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Casco Antiguo | official_name = | native_name = | settlement_type = Zgodovinsko okrožje mesta Panama | image_skyline = Casco Antiguo (San Felipe) - Pamama.jpg | imagesize = | image_alt = | image_caption = Panorama iz zraka (Casco Antiguo) | image_map = | map_caption = | image_map1 = San Felipe-Pma.svg | map_caption1 = Lega San Felipe (Casco Antiguo) v provinci Panamá | pushpin_map = Panama | pushpin_mapsize = 240 | subdivision_type = Država | subdivision_name = [[Panama]] | subdivision_type1 = Provinca | subdivision_name1 = Panamá | subdivision_type2 = Okrožje | subdivision_name2 = Panamá | subdivision_type3 = Mesto | subdivision_name3 = [[Panama (mesto)]] | leader_title = | leader_name = | established_title = | established_date = | named_for = | seat_type = | seat = | area_total_km2 = | area_footnotes = | population_as_of = | population_total = | population_density_km2 = | timezone = | utc_offset = | timezone_DST = | utc_offset_DST = | coordinates = {{koord novi|8|57|09|N|79|32|06|W|region:PA|display=inline,title}} | elevation_m = | area_code = | website = cascoviejo.org | footnotes = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Archaeological Site of Panamá Viejo and Historic District of Panamá | designation1_date = 1997 <small>(21. zasedanje]])</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = II, IV, VI | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/790 790] | designation1_free1name = razširitev | designation1_free1value = 2003 | designation1_free2name = Regija | designation1_free2value = Latinska Amerika in Karibi]] }} }} '''Casco Antiguo''' (v španščini za 'staro četrt'), znano tudi kot '''Casco Viejo''' ali '''San Felipe''', je zgodovinsko okrožje [[Panama (mesto)|mesta Panama]]. Dokončano in naseljeno leta 1673 je bilo zgrajeno po skoraj popolnem uničenju prvotnega mesta Panamá, Panamá Viejo leta 1671, ko so slednjega napadli pirati. Leta 1997 je bil razglašen za območje svetovne dediščine.<ref>Unesco [[https://whc.unesco.org/en/list/790]</ref> == Zgodovina == Mesto Panama je bilo ustanovljeno 15. avgusta 1519 in je trajalo sto dvainpetdeset let. Januarja 1671 ga je guverner Juan Perez de Guzman dal zažgati, pred napadom in ropanjem pirata [[Henry Morgan|Henryja Morgana]]. Leta 1672 je Antonio Fernández de Córdoba začel graditi novo mesto, ki je bilo nato ustanovljeno 21. januarja 1673. To mesto je bilo zgrajeno na polotoku, popolnoma izoliranem z morjem in obrambnim sistemom obzidij.<ref name=CASTILLERO>{{navedi knjigo|last1=Castillero|first1=Alfredo|title=UNESCO Guides: Panamá la Vieja and Casco Viejo|year=2004|publisher=UNESCO Publishing|isbn=92-3-103923-7}}</ref> Danes so na tem mestu prve ustanove in stavbe sodobnega mesta Panama. Znano je kot Casco Viejo (špansko 'staro mesto'). V zadnjih letih je Casco Viejo – z gentrifikacijo – postal turistična točka, polna restavracij, butičnih hotelov in nočnih klubov; hkrati pa ohranja več zgodovinskih znamenitosti, ki jih ponuja.<ref>{{navedi splet|title=The Gentrification of Casco Viejo, Panama – Salt Trails|url=http://salttrails.com/the-gentrification-of-casco-viejo-panama/|access-date=2021-03-04|website=salttrails.com|archive-date=2021-05-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210516185417/http://salttrails.com/the-gentrification-of-casco-viejo-panama/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|last=Gold|first=David|title=Nightlife in Casco Viejo|url=https://cascospanish.com/nightlife-in-casco-viejo/|access-date=2021-03-04|website=Casco Antiguo Spanish School|language=en-US}}</ref> == Glavne znamenitosti == *[[Metropolitanska stolnica mesta Panama]] ali ''Catedral Basílica Santa María la Antigua'' je glavna katoliška cerkev v mestu Panama. Prva stolnica je bila zgrajena v Santa María la Antigua del Darién, ko je bila leta 1513 ustanovljena panamska škofija. Potem ko jo je zapustil Pedrarias Dávila, so bile insignije, biki in relikvije prenesene na Gospo od Marijinega vnebovzetja v Panami, ustanovljeno leta 1519. Po požaru Henryja Morgana leta 1671 se je mesto leta 1673 preselilo na sedanjo lokacijo. Gradnja nove stolnice je trajala 108 let, od 1688 do 1796. *[[Predsedniška palača, Panama|El Palacio de las Garzas]] je vladni urad in rezidenca predsednika Paname. *Cerkev in samostan sv. Frančiška Asiškega; prvotna cerkev je bila zgrajena v 17. stoletju, vendar je bila med požari 1737 in 1756 skoraj uničena. Njena sedanja stavba sega v leto 1918, ko je bila skoraj v celoti prenovljena. *Cerkev San José je bila zgrajena med letoma 1671 in 1677. Stoji na aveniji A in 8. ulici in je znana po baročnem oltarju, izrezljanem v mahagoniju in prekritem z zlatimi lističi. Ta oltar je obdan z legendo, ki pravi, da so ga pred pirati rešili menihi, ki so ga zavili v črno, vendar njegova izdelava sega v 18. stoletje. *Cerkev La Merced (cerkev usmiljenja); njena gradnja sega v leto 1680 in je edina cerkev v starem mestnem jedru, ki ohranja originalno fasado svoje prve gradnje v starem mestnem jedru. Stoji na vzhodni 10. ulici, poleg občinske hiše, poleg Puerta de Tierra, ki je omogočala dostop do obzidanega mesta. *Cerkev in samostan Santo Domingo: Arco Chato; zgrajen leta 1678, je bil eden prvih, ki je bil ustanovljen v novem mestu. V 17. stoletju sta ga opustošila dva požara, ki sta uničila stolp in notranjost. Vendar pa so stene in oboki ostali stoječi, zlasti "Arco Chato", zgrajen za podporo lesenega kora cerkve. V 19. stoletju, po osamosvojitvi od Španije in izumrtju menihov iz ožine, je stavba prešla v zasebne roke in na cerkveni lokaciji, tako kot njen križni hodnik, so bila različna podjetja, kot so pekarna, mizarska delavnica, javne kopalnice itd. Ta spomenik je ponovno postal aktualen v 20. stoletju, v času izgradnje prekopa, saj je njegov ploščati lok služil kot primer potresne stabilnosti. Trenutno si lahko ogleda ruševine fasad in notranjih obokov ter popolnoma obnovljeno kapelo, ki služi kot Muzej verske umetnosti. *Cerkev in samostan Družbe Jezusove ima zasluge, da je v njem delovala prva univerza na Panamski ožini: Kraljeva in papeška univerza San Javier. Leta 1767 je Karel III. izgnal jezuite in s tem je prenehala njegova samostanska in univerzitetna funkcija. *Casa de la Municipalidad, ki izvira iz začetka 20. stoletja; Mestna hiša ali dvorec Arias-Feraud, zgrajen v prvi tretjini 20. stoletja, je na mejah obzidanega mesta. Še vedno lahko vidite ostanke stare Puerta de Tierra, ki je zagotavljala prehod v mesto Panama. *Palacio Nacional *Narodno gledališče Paname in vladna palača sta na nekdanjem mestu nun La Concepción v trinadstropni stavbi. Narodno gledališče je diagonalno čez Plaza Bolívar, Calle 3 Catedral in Ave B, vladna palača pa gleda na osrednjo avenijo. Za njeno gradnjo je med letoma 1905 in 1908 zaslužen italijanski arhitekt Genaro Ruggiero. *[[Muzej Panamskega prekopa]] *Palacio Bolívar; v palači Bolívar, poleg cerkve sv. Frančiška, je dvorana, v kateri je leta 1824 potekal Amfiktionski kongres. Ta stavba je trenutno Urad republike. Prvotna stavba je bila samostan in sega v leto 1673. Požar v 18. stoletju jo je uničil, samostan in cerkev pa sta bila leta 1771 obnovljena. Potem ko so frančiškanski bratje leta 1821 zapustili samostan, so stavbo uporabili kot vojašnico; vendar pa je v 19. stoletju služila kot sedež šole bratov piaristov. V 20. stoletju se je ta akademska tradicija nadaljevala in do leta 1999 gostila Colegio de La Salle, Colegio San Agustín in nazadnje Instituto Bolívar. Leto pozneje so se začela obnovitvena dela v prostorih pisarn kanclerja, ministrstva za zunanje zadeve Paname in Bolívarjev muzej. *Hiša Góngora je ena najstarejših v Panami, ki ohranja svojo prvotno arhitekturo, zato velja za vrednostni razred 1, najvišjo stopnjo v hierarhiji dediščine. Leta 1756 ga je zgradil kapitan Pablo Góngora de Cáceres, od tod tudi njegovo ime. *Plaza Bolívar, prvotno znan kot Plaza de San Francisco, je nastal zaradi požara, ki je požrl cel blok hiš in pustil pusto zemljo. Svoje sedanje ime je dobil leta 1926, ob stoletnici amfiktionskega kongresa. Sredi trga je bil zgrajen spomenik v čast osvoboditelju [[Simon Bolivar|Simonu Bolívarju]]. Okoli tega trga so cerkev sv. Frančiška, El Palacio Bolívar, hotel Colombia, cerkev San Felipe de Neri in Casas Heurtematte ter narodno gledališče. *Plaza Herrera je bil zgrajen na praznem zemljišču, ki ga je pustil požar leta 1781, ki je uničil celoten blok. Prvotno je bil znan kot Plaza del Triunfo in je bil uporabljen za bikoborbe. Šele leta 1887 je dobil svoje današnje ime v čast generalu Tomásu Herreri. *Plaza de Francia ali las Bóvedas sega v leto 1922, ustvarjen v bastijonu Chiriquí v spomin na okrnjeni poskus Francozov, da bi zgradili Panamski prekop. Ta trg je polkrožen z neorenesančnimi vplivi. V središču stoji [[obelisk]], okronan s petelinom, simbolom francoskega ljudstva. Ta obelisk obdajajo doprsni kipi pionirskih inženirjev prekopa in nekaj obokov, pod katerimi je deset plošč, ki pripovedujejo o zgodovini Panamskega prekopa. *Trg neodvisnosti (''Plaza de la Independencia'') ali Plaza Mayor, pogovorno znana kot Plaza Catedral, je bil prvotno zasnovan v obliki kvadrata 57 × 57 metrov brez upoštevanja okoliških ulic, to je 3250 m². Do 19. stoletja so trg podaljšali, saj so enega od blokov na severni strani umaknili nazaj. == Galerija == <gallery mode="packed"> File:Museo del Canal.jpg|Muzej Panamskega prekopa File:Plazadelaindependenciapanama.JPG|Trg neodvisnosti File:Casco viejo de panama1.jpg|Cerkev sv. Frančiška Asiškega File:Altar de la Iglesia de San Francisco de Asís.jpg|Notranjost cerkve sv. Frančiška Asiškega File:Teatro Nacional Panamá.jpg|Narodno gledališče File:Despues del ensayo en el Teatro Nacional.jpg|Znotraj Narodnega gledališča File:Compañia de jesus.jpg|Družba Jezusova File:Convento Arco Chato Panama.jpg|Samostan Santo Domingo File:Arco chato panama.jpg|Arco Chato File:Altar de oro de San Jose.jpg|Cerkev svetega Jožefa File:Casco viejo panama.jpg|Tipične hiše File:Edificio_del_Ministerio_de_Gobierno_y_Justicia_-_Casco_Viejo_de_la_Ciudad_de_Panamá.jpg|Palacio Nacional File:Palacio de las Garzas.jpg|Palača čapljic (''Palacio de las Garzas'') File:CasaGóngoraCascoViejo.JPG|Casa Góngora File:Panama Catedral Metropolitana.jpg|Catedral Metropolitana File:Inside the Metropolitan Cathedral.jpg|Notranjost Catedral Metropolitana File:Main plaza in Casco Viejo.jpg|Plaza Bolivar File:Plano Panamá 1789.jpg|Zemljevid Paname in njenega predmestja leta 1789 File:PlazaHerreraCascoViejoPma.JPG|Plaza Herrera File:Ciudad de Panamá.jpg|Pogled na mesto Panama iz mesta Casco Viejo </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Historic District of Panamá}} *[https://www.patronatopanamaviejo.org/ Uradna spletna stran] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Panami]] [[Kategorija:Panama (mesto)]] 0ghbmuej96yq03cb1thk0x216bwdbsw 0 552689 6758554 6675719 2026-09-30T05:22:35Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758554 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | name = Maungakiekie / One Tree Hill | other_name = | photo = One Tree Hill, Auckland, March 2015.jpg | photo_caption = Maungakiekie / One Tree Hill, leta 2015. | elevation_m = 182 | elevation_ref = | prominence = | listing = | map_image = {{Infobox mapframe |wikidata=yes |zoom=11|frame-coord={{coord|36|54|0|S|174|46|59|E}}}} | location = [[Severni otok]], Nova Zelandija | range = | coordinates = {{coord|36|54|0|S|174|46|59|E|type:mountain_region:NZ|display=inline,title}} | topo = | type = | age = ok. 67.000 years<ref name="Hopkins 2020">{{cite journal |last1=Hopkins |first1=Jenni L. |last2=Smid |first2=Elaine R. |last3=Eccles |first3=Jennifer D. |last4=Hayes |first4=Josh L. |last5=Hayward |first5=Bruce W. |last6=McGee |first6=Lucy E. |last7=van Wijk |first7=Kasper |last8=Wilson |first8=Thomas M. |last9=Cronin |first9=Shane J. |last10=Leonard |first10=Graham S. |last11=Lindsay |first11=Jan M. |last12=Németh |first12=Karoly |last13=Smith |first13=Ian E. M. |title=Auckland Volcanic Field magmatism, volcanism, and hazard: a review |journal=New Zealand Journal of Geology and Geophysics |date=3 July 2021 |volume=64 |issue=2–3 |pages=213–234 |doi=10.1080/00288306.2020.1736102}}</ref> | volcanic_arc/belt = [[Aucklandsko vulkansko polje]] | last_eruption = | first_ascent = | easiest_route = }} '''Maungakiekie / One Tree Hill''' je 182 metrov vulkanski vrh in Tūpuna Maunga (Gora prednikov) v [[Auckland]]u na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. To je kulturno in arheološko pomembno mesto tako za [[Maori|Māore]] kot za Pākehā (Evropske priseljence). Predmestje okoli vznožja hriba se tudi imenuje One Tree Hill. Na zahodu ga obkrožajo predmestja Royal Oak, v smeri urinega kazalca pa Epsom, Greenlane, Oranga in Onehunga. Vrh ponuja razgled na območje Aucklanda in omogoča obiskovalcem ogled obeh pristanišč Aucklanda. Stožci [[skorija|skorije]] na hribu so izbruhnili iz treh kraterjev – eden je nedotaknjen, dva pa so prebili tokovi lave, ki so odnesli del stranice stožca skorije. Tokovi lave so šli v vse smeri, mnogi proti Onehungi, pokrivajoč površino 20 kvadratnih kilometrov, zaradi česar je drugo največji del (po pokriti površini) [[Aucklandsko vulkansko polje|Aucklandskega vulkanskega polja]], za otokom Rangitoto. Vulkan je izbruhnil pred približno 67.000 leti. == Zgodovina == === Zgodovina Tāmaki Māori === [[File:TerracingonOneTreeHill.JPG|thumb|left|Terasiranje na pobočju Maungakiekie]] [[File:Kiekie_on_Maungakiekie_20230917_133327_04.jpg|thumb| Primerek kiekie (''[[Freycinetia banksii]]'') na Maungakiekie / One Tree Hill]] V predevropskih časih je bil Maungakiekie / One Tree Hill največji ''pā'' (utrjena vas) v regiji Tāmaki Makaurau.<ref name="AileenFox">{{Cite journal| issn = 0067-0464| volume = 14| pages = 1–24| last = Fox| first = Aileen |author-link1=| title = Pa of the Auckland Isthmus: An Archaeological Analysis | journal = Records of the Auckland Institute and Museum| date = 1977}}</ref><ref>{{Cite report| publisher = Department of Conservation| isbn = 0-478-01552-6| last = Bulmer| first = Susan| title = Sources for the archaeology of the Maaori settlement of the Taamaki volcanic district| date = 1994 |url=https://www.doc.govt.nz/globalassets/documents/science-and-technical/sr63.pdf |access-date=3 March 2022}}</ref> Maorsko ime ''Maungakiekie'' pomeni 'gora trte kiekie'.<ref>[http://www.cornwallpark.co.nz/index.php?s=2 Cornwall Park website]. Retrieved 8 November 2009</ref> Terase ''pā'' je zgradil poglavar Ngāti Awa Tītahi v 17. stoletju in so bile tradicionalno znane kot Ngā Whakairo a Tītahi (rezbarije Tītahija).{{sfn|Mackintosh|2021|pp=125}} ''Tihi'' (vrh) ''maunge'' je bil tam, kjer je bila zakopana popkovina Ngāti Awa rangatira Korokino in na vrhu posajena vejica drevesa tōtara, kar je povzročilo ime Te Tōtara-i-āhua ('Tōtara, ki stoji sama'), drugo splošno ime za goro, ki ga uporablja Tāmaki Māori.{{sfn|Mackintosh|2021|pp=125, 216}} Maungakiekie je povezan s konfederacijo plemen Waiohua, ki je bila aktivna v 17. in 18. stoletju. Čas tretjega vrhovnega poglavarja Waiohua, Kiwija Tāmakija, je povezan s časom največje enotnosti in moči konfederacije Waiohua,<ref name="NgatiteAtaCultural">{{navedi splet| first=Malcolm |last=Patterson | title = Ngāti Te Ata Cultural Values Assessment Report|url=https://www.epa.govt.nz/assets/Uploads/Documents/Fast-track-consenting/Papakura-to-Pukekohe-Rail/LP04_Appendix_B_CVA_Compressed.pdf |date=February 2021 | publisher = Environmental Protection Authority | access-date = 3 March 2022}}</ref> ko je bila regija Tāmaki Makaurau eno najbolj naseljenih območij Aotearoa.<ref>{{navedi splet|last1=Margaret|first1=McClure|title=Auckland region – Māori history|url=https://teara.govt.nz/en/auckland-region/page-6 |website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand|publisher=Ministry for Culture and Heritage|date=6 December 2007 |accessdate=10 March 2022}}</ref> Ocenjuje se, da je na stožcu in njegovi okolici živelo do 5000 prebivalcev. Kiwi Tāmaki, tretji najvišji poglavar Waiohua, je preselil sedež oblasti konfederacije iz Maungawhau / Mount Eden v Maungakiekie / One Tree Hill. Blizu vrha Maungakiekie je bil ogromen ''pahū'' [[pounamu]] (gong iz zelenega kamna), znan kot Whakarewa-tāhuna ('Dvignjen z obrežja morja'), ki ga je Kiwi Tāmaki uporabil kot poziv bojevnikom ožine Tāmaki, naj se zberejo. V kasnejšem obdobju Waiohua so bila južna pobočja Maungakiekie / One Tree Hill južno od Onehunge znana kot Nga Māra a Tahuri ('Plataže Tahurija'), ki so bile obsežne plantaže kūmara ([[batata|sladkega krompirja]]), ki jih je upravljal Tahuri, poljedelec in žena poglavarja Waiohua Te Ika-maupoho. Kiwi Tāmaki in večina prebivalcev Maungakiekieja niso stalno živeli na gori, temveč so se selili po območjih regije Auckland in zbirali vire.<ref name="Bremner_Rd">{{navedi splet |url=https://www.aucklandcouncil.govt.nz/plans-projects-policies-reports-bylaws/our-plans-strategies/unitary-plan/auckland-unitary-plan-modifications/proposed-plan-changes/docspc6pt2/pc-6-te-akitai-waiohua-cultural-impact-assessment.pdf |title=Cultural impact assessment by Te Ākitai Waiohua for Bremner Road Drury Special Housing Area |author=Te Ākitai Waiohua |date=2015 |via=Auckland Council |accessdate=29 June 2021 |archive-date=2019-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206192411/https://www.aucklandcouncil.govt.nz/plans-projects-policies-reports-bylaws/our-plans-strategies/unitary-plan/auckland-unitary-plan-modifications/proposed-plan-changes/docspc6pt2/pc-6-te-akitai-waiohua-cultural-impact-assessment.pdf |url-status=dead }}</ref> Vladavina Kivija Tāmakija in hegemonija Waiohua nad ožino Tāmaki sta se končali v 1740-ih, po vojni s Te Taoū hapū Ngāti Whātua iz Južne Kaipara. Po vojni se je Te Taoū naselil na ožini in poglavar Tuperiri je pod vrhom Maungakiekie zgradil ''pā'', znan kot Hikurangi.<ref name="NWOHighCourt">{{navedi splet |url=https://ngatiwhatuaorakei.com/wp-content/uploads/2021/05/High-Court-Trial-transcripts.pdf |title=In the High Court of New Zealand: Auckland Registry CIV-2015-404-002033 Between Ngāti Whātua Ōrākei Trust and Attorney-General and Marutūāhu Rōpū Limited Partnership |author=High Court of New Zealand |date=9 February 2021 |via=Ngāti Whātua Ōrākei |accessdate=1 March 2022 |archive-date=2023-02-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230215161901/https://ngatiwhatuaorakei.com/wp-content/uploads/2021/05/High-Court-Trial-transcripts.pdf |url-status=dead }}</ref> Hikurangi je bil opuščen okoli leta 1795 po smrti Tuperirija in Ngāti Whātua je svoje dejavnosti ponovno osredotočil na območje Onehunga-Māngere. Čeprav Maungakiekie ni bil več osrednji del življenja Ngāti Whātua, je ostal osrednji del iwijevega ''rohe'' (opis ozemlja ali meja plemena).{{sfn|Mackintosh|2021|pp=125}} === Evropska zgodovina === Leta 1844 so poglavarji Ngāti Whātua trgovcu Thomasu Henryju prodali blok zemlje, ki je vključeval Maungakiekie / One Tree Hill. Večina tega premoženja je bila odvzeta iz Henryjeve lasti leta 1847, pri čemer je 115 hektarjev hriba in okoliških zemljišč postalo kronski rezervat, zdaj znan kot domena One Tree Hill.{{sfn|Mackintosh|2021|pp=121}}<ref>[http://www.aucklandcity.govt.nz/council/documents/managementplans/onetree/section413.asp] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120403035658/http://www.aucklandcity.govt.nz/council/documents/managementplans/onetree/section413.asp|date=3 April 2012}}(One Tree Hill Domain Origin)</ref>Leta 1853 sta aucklandska poslovneža John Logan Campbell in William Brown kupila preostalo Henryjevo zemljo. Henry je svojo lastnino imenoval Mt Prospect, vendar je po nakupu Campbell kmetijo preimenoval v One Tree Hill Estate. V naslednjih 20 letih so kmetijo razvili za govedorejo in ovčerejo ter vključevali pridelavo krompirja. V tem obdobju sta Campbell in Brown preživela večino svojega časa v Evropi. Leta 1874 se je Campbell vrnil v Auckland in prevzel lastništvo nepremičnine ter nameraval ob gori zgraditi dvorec v italijanskem slogu. Campbellova žena Emma ni odobrila načrtov ali lokacije, zato je leta 1876 opustil načrte za vilo. Leta 1878 je zasadil oljčni nasad v Maungakiekie / One Tree Hill, edini komercialni oljčni nasad na Novi Zelandiji do 1980-ih.{{sfn|Mackintosh|2021|pp=146}} Leta 1880, po smrti svoje hčerke Ide, se je Campbell odločil, da bo posestvo One Tree Hill podaril javnosti, medtem pa je zemljišče dal v najem kitajskemu tržnemu vrtnarju Fong Ming Quongu. Leta 1901 je Campbell uradno predal zemljišče javnosti med obiskom vojvode in vojvodinje Cornwallske leta 1901 (ki sta kasneje postala kralj [[Jurij V. Britanski|Jurij V.]] in kraljica Marija).{{sfn|Mackintosh|2021|pp=134}} === Domena One Tree Hill === [[File:Crater One Tree Hill.jpg|thumb|Krater Maungakiekie z mestom Auckland v ozadju]] Domena One Tree Hill, 48 ha velik park, je v lasti kolektiva Ngā Mana Whenua o Tāmaki Makaurau (znan tudi kot kolektiv Tāmaki), upravlja pa ga organ Tūpuna Maunga o Tāmaki Makaurau (oblast Tūpuna Maunga). Domena meji na 425 arov parka Cornwall, kar skupaj ustvarja 540 arov javnih zelenih površin. Do vrha hriba je vedno dostop peš, toda zaradi antisocialnega vedenja, vključno s pitjem alkohola, vandalizmom in kriminalom, je bil cestni dostop do vrha po mraku leta 2008 zaprt. Zaradi duhovnega in kulturnega pomena Maungakiekie / One Tree Hill za Māore in zaradi varnosti pešcev je bila cesta do vrha marca 2019 trajno zaprta za večino vozil.<ref>{{navedi splet |title=Changes to vehicle access on Tūpuna Maunga |url=http://www.aucklandcouncil.govt.nz/about-auckland-council/how-auckland-council-works/kaupapa-maori/comanagement-authorities-boards/tupuna-maunga-tamaki-makaurau-authority/Pages/changes-vehicle-access-tupuna-maunga.aspx |access-date=2022-07-17 |website=Auckland Council |language=en |archive-date=2022-10-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221005173435/https://www.aucklandcouncil.govt.nz/about-auckland-council/how-auckland-council-works/kaupapa-maori/comanagement-authorities-boards/tupuna-maunga-tamaki-makaurau-authority/Pages/changes-vehicle-access-tupuna-maunga.aspx |url-status=dead }}</ref> Območje obsega dva parka, One Tree Hill Domain in Cornwall Park, ki sta drug poleg drugega in ju zato pogosto dojemajo kot enega. Domena One Tree Hill je odprta za javnost in jo je prej upravljal mestni svet Aucklanda, od leta 2012 pa je v lasti in upravljanju oblasti Tūpuna Maunga. Vse odločitve sprejemajo lastniki, ki so manjše vsakodnevne operacije prenesli na Cornwall Park Trust. Cornwall Park je zasebni park, odprt tudi za javnost, ki ga upravlja Cornwall Park Trust Board. Dotacija sklada vključuje dohodek od zakupljenih nepremičnin, ki mejijo na meje parka.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cornwallpark.co.nz/index.php?s=6|title=Ground Leases and Conditions of Entry|website=www.cornwallpark.co.nz|access-date=2017-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20170906074717/http://cornwallpark.co.nz/index.php?s=6|archive-date=2017-09-06|url-status=dead}}</ref> Ker je domena One Tree Hill visoka in razmeroma osrednja, jo je mesto dolgo uporabljalo za zbiralnike pitne vode. Prvi izmed njih je bil zgrajen leta 1900 na vrhu zahodnega vrha; čeprav ni več v uporabi, majhna struktura ostaja na mestu. Kasneje je bilo pod zemljo zgrajenih še pet rezervoarjev, zadnji je bil dokončan leta 1977. Trenutno se uporabljajo za vzdrževanje oskrbe območja Onehunga in rezervoarjev na vrhu Maungawhau / Mount Eden. === Cornwall Park === Cornwall Park, ki meji na domeno One Tree Hill, je sir John Logan Campbell dal zasebnemu skladu, ki ga je ustanovil, da bi bilo zemljišče za javno uporabo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.cornwallpark.co.nz/index.php?s=2|title=About Us|website=www.cornwallpark.co.nz|access-date=2017-09-20}}</ref> === Pogodbena poravnava === V pogodbi iz Waitange iz leta 2014 med krono in kolektivom Ngā Mana Whenua o Tāmaki Makaurau iz 13 aucklandskih ''iwi'' in ''hapu'' (znanih tudi kot kolektiv Tāmaki) je bilo lastništvo nad 14 Tūpuna Maunga iz Tāmaki Makaurau / Auckland dodeljeno kolektiv, vključno z vulkanom z uradnim imenom Maungakiekie / One Tree Hill. Zakonodaja je določala, da je zemljišče v skrbništvu »v skupno korist Ngā Mana Whenua o Tāmaki Makaurau in drugih prebivalcev Aucklanda«. Organ Tūpuna Maunga o Tāmaki Makaurau ali organ Tūpuna Maunga (TMA) je soupravna organizacija, ustanovljena za upravljanje 14 Tūpuna Maunga. Svet Aucklanda upravlja Tūpuna Maunga pod vodstvom TMA. == Obelisk == [[File:Onetreehill monument01.jpg|right|thumb|upright|Detajl obeliska]] Na vrhu hriba je [[obelisk]], spomenik Maorom.<ref name=obelisk>{{navedi novice|title=Maori Memorial. Obelisk on One Tree Hill. Scheme to divert fund.|url=http://paperspast.natlib.govt.nz/cgi-bin/paperspast?a=d&cl=search&d=AS19310319.2.84&srpos=1&e=-------100--1----0goldstine+obelisk--|accessdate=21 April 2013|work= Auckland Star|date=19 March 1931}}</ref> Pred obeliskom stoji bronasti kip maorskega bojevnika. Kamniti obelisk je zasnoval Richard Atkinson Abbot in je bil dokončan leta 1940, vendar je bilo odkritje obeliska odloženo do 24. aprila 1948 po drugi svetovni vojni. To je bilo v skladu z maorsko navado, da v času prelivanja krvi niso imeli takšnih slovesnosti. Pod njim je grob sira Johna Logana Campbella, ki je zapustil 5000 funtov za obelisk. Njegov grob je navadna granitna plošča, okrašena le z bronastim vencem. Leži na sredini razgledne ploščadi, na osi z glavnima spominskima ploščama na podnožju obeliska in bronastim kipom bojevnika. Campbell je, tako kot mnogi evropski Novozelandci njegove generacije, pričakoval, da bodo Maori postopoma izumrli in da bo impresiven spomenik najprimernejši simbol za ohranitev njihovega spomina. Do 1930-ih se to očitno ni zgodilo in nekateri so menili, da je izraz 'spomin' neprimeren, številni Maori pa so nasprotovali njegovi uporabi. Med gradnjo obeliska je bil podan predlog, da bi ga opisali kot stolp ob stoletnici, ki bi obeležil stoletnico podpisa pogodbe v Waitangiju in ne kot spomenik.<ref name=obeliskname>{{navedi novice |title=Delay encountered |url= https://paperspast.natlib.govt.nz/cgi-bin/paperspast?a=d&cl=search&d=AS19400822.2.75&srpos=1&e=-------100--1----0delay+encountered+goldstine-- |accessdate=21 April 2013 |work= Auckland Star |date=22 August 1940}}</ref> Zaklenjena vrata so vgrajena v vzhodno ploščo na dnu obeliska. To omogoča dostop do majhne sobe, iz katere vodi navpična lestev znotraj samega stebra. Na vrhu je majhno okno, ki gleda proti severu, in loputa za servisiranje opozorilne lučke letala. == Observatorij Stardome == Observatorij Stardome (prej znan kot observatorij Auckland) je znotraj domene One Tree Hill in vsebuje dva teleskopa in planetarij. Observatorij je med drugimi raziskavami odkril in poimenoval asteroid 19620 Auckland. Njegove trenutne funkcije združujejo zabavo in izobraževanje (prek planetarija in prek javnega dostopa do starejšega teleskopa) ter tekoče raziskave z obema teleskopoma. Upravlja ga dobrodelni sklad. == Drevesa na vrhu == [[File:One Tree Hill Auckland in the 1990s.jpg|thumb|Maungakiekie / One Tree Hill z osamljenim borovcem Monterey, leta 1996.]] [[File:Maungakiekie_tōtara_and_pōhutukawa_2022.JPG|thumb|Mlada tōtara in [[Novozelandsko božično drevo|pōhutukawa]] na Maungakiekie za nadomestitev izgubljenih posameznih dreves, 2022]] Med konfederacijo Waiohua v 17. in 18. stoletju je bil vrh (''maunga'') znan po enem drevesu [[Podocarpus totara|tōtara]].{{sfn|Mackintosh|2021|pp=125, 216}} Ko je bil Auckland ustanovljen kot kolonialno mesto, je blizu ''tihi'' stalo drevo, ki je ''maunga'' dalo angleško ime. Dva zapisa ga identificirata kot [[Novozelandsko božično drevo|pōhutukawa]] (''Metrosideros excelsa''). To drevo je posekal naseljenec Pākehā leta 1852, kot dejanje vandalizma v enem poročilu ali za drva v drugem. Eksotični bor Monterey je leta 1875 zasadil John Logan Campbell, da bi nadomestil tōtara ali pōhutukawa. Campbell je večkrat poskušal gojiti avtohtona drevesa na ''tihi'', vendar drevesa niso uspela preživeti - le dva bora, ki sta bila prvotno del zavetnega pasu za avtohtona drevesa, sta preživela dolgo. Toda leta 1960 je bil eden od obeh padel v drugem napadu. Preostalo drevo so maorski aktivisti pozneje dvakrat napadli z motornimi žagami, da bi opozorili na krivice, ki jih je novozelandska vlada povzročila Maorom. Prvi napad se je zgodil 28. oktobra 1994, na obletnico razglasitve neodvisnosti leta 1835.<ref>''[http://aotearoa.wellington.net.nz/back/tumoana/index.htm The Evolution of Contemporary Maori Protest] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060818121728/http://aotearoa.wellington.net.nz/back/tumoana/index.htm |date=18 August 2006 }}'' (from a Tino Rangatiratanga website)</ref> Po drugem napadu oktobra 2000 si drevo ni moglo opomoči in naslednje leto ga je Aucklandski svet odstranil zaradi nevarnosti padca. Leta 2007 je bila motorna žaga, ki jo je uporabil aktivist Mike Smith v prvem napadu, dana v prodajo na dražbenem mestu TradeMe, vendar jo je spletno mesto po pritožbah in anketi uporabnikov umaknilo. Kasneje je bila objavljena na eBayu. Motorna žaga je zdaj v zbirki [[Novozelandski muzej Te Papa Tongarewa|muzeja Nove Zelandije Te Papa Tongarewa]].<ref>{{navedi splet |website=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa |title=Chain saw |url=https://collections.tepapa.govt.nz/object/988531 |accessdate=1 August 2018}}</ref> Slovesnost ob zori, ki jo je izvedla oblast Tūpuna Maunga, je potekala na Maungakiekieju 11. junija 2016, na kateri so posadili devet mladih tōtara in pōhutukawa, vzgojenih iz starševskih dreves na vrhu. Najmočnejše posamezno drevo bo sčasoma ostalo in dodana bo kiekie.<ref>{{navedi novice |url=http://www.stuff.co.nz/auckland/local-news/80961808/hundreds-turn-out-for-one-tree-hill-planting |title=Hundreds turn out for One Tree Hill planting |author=Simon Maude |publisher=Stuff.co.nz |work=Auckland Now |date=11 June 2016 |accessdate=11 June 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Maungakiekie/One Tree Hill planting symbol of new Auckland |url=https://ourauckland.aucklandcouncil.govt.nz/news/2015/10/maungakiekie-one-tree-hill-planting-symbol-of-new-auckland/ |access-date=2022-07-18 |website=OurAuckland |language=en }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Leta 2021 je The Spinoff izdelal kratek dokumentarec o motorni žagi z naslovom »Motorna žaga, uporabljena na One Tree Hill in slišana po Aotearoi«.<ref>{{navedi splet |last=Rose |first=Hanahiva |date=2021-04-15 |title=The rise and fall of the pine on One Tree Hill |url=https://thespinoff.co.nz/atea/15-04-2021/the-rise-and-fall-of-the-pine-on-one-tree-hill?fbclid=IwAR2KhrYtbkSvyHpblmUEvr-gPxeISw7ORvcGDvZ7A-FSYUxy4M8wd7onEH8 |access-date=2022-07-17 |website=The Spinoff}}</ref> == V popularni kulturi == Irska rock skupina [[U2]] je napisala pesem o hribu, ''One Tree Hill'', ki se je pojavila na njihovem albumu ''The Joshua Tree''. Napisana je bila v čast Novozelandcu Gregu Carrollu, zaposlenemu v skupini, ki je 3. julija 1986 umrl v nesreči z motorjem v Dublinu. Poimenovanje najstniške televizijske drame ''One Tree Hill'' in zadnje epizode serije je navdihnila pesem skupine U2. V seriji Andy Hargrove prihaja iz Nove Zelandije. Njegova mati je družino preselila v Tree Hill v Severni Karolini zaradi običajnega imena. Asteroid 23988 Maungakiekie je po hribu poimenoval Ian P. Griffin, britanski astronom. [[Asteroid]] so odkrili na observatoriju Auckland, ki se nahaja v domeni One Tree Hill, kilometer jugozahodno od vrha. [[Mozilla Firefox]] 0.9 je rezident Aucklanda in (takrat) glavni inženir Firefoxa Ben Goodger poimenoval One Tree Hill. Ameriška televizijska serija ''One Tree Hill'' se sklicuje na One Tree Hill v Aucklandu, ko lik Karen Roe hodi z likom Andyjem Hargrovom (ki ga igra novozelandski igralec Kieren Hutchison), on pa govori o svoji domovini Novi Zelandiji. One Tree Hill se je pojavil v dveh sezonah serije ''The Amazing Race: The Amazing Race 2'' in ''HaMerotz LaMillion 1.''<ref>{{navedi knjigo|last=Castro|first=Adam-Troy|title=My Ox Is Broken!: Roadblocks, Detours, Fast Forwards and Other Great Moments from Tv's 'the Amazing Race'|publisher=BenBella Books|date=2006|page=136|isbn=9781941631454|url=https://books.google.com/books?id=tHovBgAAQBAJ&pg=PA136}}</ref><ref>{{cite episode|series=HaMerotz LaMillion|season=1|number=19|network=Channel 2}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category-inline|One Tree Hill, New Zealand}} * [http://www.aucklandcouncil.govt.nz/EN/parksfacilities/premierparks/Pages/onetreehill.aspx One Tree Hill] (official Auckland Council mention) * [http://www.cornwallpark.co.nz Cornwall Park] (official website of the park surrounding One Tree Hill) * [http://www.aucklandcity.govt.nz/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll?AC=SEE_ALSO&QF0=Subjects&QI0==%22One+Tree+Hill%22&XC=/dbtw-wpd/exec/dbtwpub.dll&BU=http%3A%2F%2Fwww.aucklandcity.govt.nz%2Fdbtw-wpd%2FHeritageImages%2Findex.htm&TN=heritageimages&SN=AUTO4110&SE=1741&RN=0&MR=20&TR=0&TX=1000&ES=0&CS=1&XP=&RF=HIOReport&EF=&DF=HIORecord&RL=0&EL=0&DL=0&NP=2&ID=&MF=WPEngMsg.ini&MQ=&TI=0&DT=&ST=0&IR=60385&NR=1&NB=0&SV=0&SS=1&BG=&FG=&QS=index&OEX=ISO-8859-1&OEH=ISO-8859-1 Photographs of Maungakiekie] held in Auckland Libraries' heritage collections. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Auckland]] [[Kategorija:Gore Nove Zelandije]] [[Kategorija:Vulkani na Novi Zelandiji]] [[Kategorija:Maorska kultura]] f7cycrgzwcj7t33bv2vmirqgkr1kl8v 0 554216 6758278 6319566 2026-09-29T12:20:03Z Kent Wang 265880 Replace with Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg 6758278 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan svetega Hieronima | native_name = Mosteiro dos Jerónimos | native_name_lang = pt <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = The Jerónimos Monastery or Hieronymites Monastery.png | image_size = | image_caption = Glavni vhod za obiskovalce in krila,<br> v katerih sta Pomorski muzej in Nacionalni arheološki muzej | location = Santa Maria de Belém | address = | location_city = [[Lizbona]] | location_country = [[Portugalska]] | coordinates = {{coord|38|41|52|N|9|12|22|W|type:landmark_region:PT|display=inline,title}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[samostan]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Manuelinska arhitektura]] | material = [[apnenec]] (Lioz) | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = 1495 | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Portugalska država | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = Diogo de Boitaca | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = [https://www.patrimoniocultural.gov.pt/publicacao/mosteiro-dos-jeronimos/ Spletna stran] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Samostan sv. Hieronima in [[stolp Belém]] v Lizboni | Criteria = iii, vi | ID = 263 | Year = 1983 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 10. januar 1907 | designation1_number = IPA.00006543 }} | references = | footnotes = }} '''Samostan svetega Hieronima''' ({{lang-pt|Mosteiro dos Jerónimos}}, {{IPA-pt|muʃˈtɐjɾu ðu(ʒ) ʒɨˈɾɔnimuʃ|IPA}}) je nekdanji [[samostan]] reda svetega Hieronima blizu reke [[Tajo]] v župniji Belém v občini Lizbona na [[Portugalska|Portugalskem]]. V 16. stoletju je postal [[nekropola]] portugalske kraljeve rodbine [[Avižani|Avižanov]], vendar je bil 28. decembra 1833 sekulariziran z državnim odlokom, njegovo lastništvo pa preneseno na dobrodelno ustanovo Real Casa Pia de Lisboa.<ref name="Cultura2016">{{navedi splet |title=XIX century – Monastery of Jerónimos |url=http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |website=mosteirojeronimos.pt |publisher=Portuguese Ministry of Culture |access-date=6 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402221310/http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |archive-date= 2 April 2016 |language=en |url-status=dead }}</ref> Samostan svetega Hieronima je eden najvidnejših primerov poznega portugalskega [[gotska arhitektura|gotskega]] [[manuelinska arhitektura|manuelinskega sloga]] arhitekture v [[Lizbona|Lizboni]]. Postavljen je bil v zgodnjem 16. stoletju blizu izhodišča prvega potovanja [[ Vasco da Gama|Vasca da Game]], njegova gradnja pa je bila financirana z davkom na dobiček letnih portugalskih indijskih armad. Leta 1880 so bili da Gamovi ostanki in posmrtni ostanki pesnika [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (ki je slavil da Gamovo prvo potovanje v svoji epski pesnitvi ''[[Luzijada]]'' iz leta 1572) prestavljeni v nove izklesane grobnice v ladji samostanske cerkve, le nekaj metrov stran od grobnic kraljev Manuela I. in Ivana III., ki jima je služil da Gama. Leta 1983 je bil samostan svetega Hieronima skupaj z bližnjim [[stolp Belém|stolpom Belém]] uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/263]</ref> == Zgodovina == [[File:Belem.Jeronimos02.jpg|left|170px|thumb|Vodnjaki na Praça do Império s simboli zodiaka v ''calçadi'']] [[File:Jerónimos.jpg|170px|left|thumb|Vhod v glavno cerkev in križni hodnik]] Samostan svetega Hieronima je nadomestil prej obstoječo cerkev na istem mestu, ki je bila posvečena Santa Maria de Belém in kjer so menihi vojaško-verskega Kristusovega reda nudili pomoč pomorščakom v tranzitu.<ref name="MJHistoria16">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=219&identificador=|title=Séc. XVI|editor=IGESPAR|access-date=23 June 2011|year=2011|location=Lisbon, Portugal|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Pristanišče Praia do Restelo je bilo ugodno mesto za pomorščake z varnim sidriščem in zaščito pred vetrovi, ki so jih iskale ladje, ki so vplule v ustje reke Tajo.<ref name="Guia1">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 1</ref> Obstoječa stavba je bila slovesno odprta na ukaz [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] (1469–1521) na dvoru Montemor o Velho leta 1495 kot zadnje počivališče za člane rodbine Avižanov, v njegovem prepričanju, da bo vladalo ibersko dinastično kraljestvo po njegovi smrti. Leta 1496 je kralj Manuel zaprosil Sveti sedež za dovoljenje za gradnjo samostana na tem mestu. Puščavnica Restelo (Ermida do Restelo), kot je bila cerkev znana, je bila že v slabem stanju, ko so Vasco da Gama in njegovi možje tam preživeli noč v molitvi, preden so leta 1497 odšli na svojo ekspedicijo v Indijo.<ref name="Marjay1972">{{navedi knjigo|author=Frederic Pedro Marjay|title=Lisbon and Its Surroundings|url=https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj|url-access=registration|year=1972|publisher=Livraria Bertrand, Sarl|pages=[https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj/page/9 9]–10}}</ref> === Renesansa === Gradnja samostana in cerkve se je začela 6. januarja 1501 in bila dokončana 100 let kasneje. Kralj Manuel je prvotno financiral projekt z denarjem, pridobljenim od ''Vintena da Pimenta'', 5-odstotnega davka na trgovino iz Afrike in Orienta, kar ustreza 70 kilogramom zlata na leto, z izjemo tistih davkov, pobranih na uvoz [[poper|popra]], [[cimet]]a in [[nageljnove žbice|nageljnovih žbic]], ki so šle neposredno kroni. S pritokom takšnega bogastva arhitekti niso bili omejeni na načrte majhnega obsega, sredstva, ki so bila že predpisana za [[samostan Batalha]], vključno s panteonom Avižanov, so bila preusmerjena na projekt v Belému. Manuel I. je izbral verski red menihov Hieronimov, da zasedejo samostan, katerih vloga je bila molitev za kraljevo večno dušo in zagotavljanje duhovne pomoči navigatorjem in mornarjem, ki so odpluli iz pristanišča Restelo, da bi odkrili dežele po vsem svetu. To so menihi počeli več kot štiri stoletja do leta 1833, ko so bili verski redovi razpuščeni in je bil samostan opuščen. [[File:View from the Cloisters in the Jerónimos Monastery.JPG|thumb|left|Manuelinsko okrasje v križnih hodnikih samostana sv. Hieronima]] Samostan je bil zasnovan na način, ki je kasneje postal znan kot manuelinski: bogato okrašen arhitekturni slog s kompleksnimi kiparskimi temami, ki vključujejo pomorske elemente in predmete, odkrite med pomorskimi ekspedicijami, vklesane v apnenec. Diogo de Boitaca, arhitekt, je bil začetnik tega sloga v [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostanu Jezusa]] v Setúbalu. Boitaca je bil odgovoren za risanje načrtov in sklepanje del na samostanu, [[zakristija|zakristiji]] in [[refektorij]]u. Za njegovo gradnjo je uporabil ''calcário de lioz'', zlato obarvan [[apnenec]], pridobljen iz Ajude, doline Alcántara, Laveiras, Rio Seco in Tercena. Boitaca je nasledil Španec Juan de Castillo, ki je prevzel gradnjo okoli leta 1517. Castilho je postopoma prešel iz manuelinskega sloga v španski [[plateresco]] slog, ornamentiko, ki je vključevala razkošne okraske, ki kažejo na dekorativne značilnosti srebrnine (''plata''). Gradnja se je ustavila, ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I. Več kiparjev je pustilo pečat na tej stavbi: Nicolau Chanterene je dodal globino s svojimi renesančnimi temami, medtem ko je arhitekt Diogo de Torralva leta 1550 nadaljeval z gradnjo samostana, dodal glavno kapelo, [[kor (arhitektura)|kor]] in dokončal dve nadstropji samostana z uporabo samo [[renesansa|renesančnih]] motivov. Delo Dioga de Torralve je leta 1571 nadaljeval Jérôme de Rouen (imenovan tudi Jerónimo de Ruão), ki je dodal nekaj klasičnih elementov. Gradnja se je ustavila leta 1580 z združitvijo Španije in Portugalske, saj je gradnja [[El Escorial]]a v Španiji porabila vsa dodeljena sredstva. === Kraljestvo === 16. julija 1604 je [[Filip II. Španski]] (ki je vladal po Iberski uniji) naredil samostan za kraljevi nagrobni spomenik in prepovedal vstop v stavbo vsem razen kraljevi družini in hieronimskim menihom.<ref name="MJHistoria78">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=220|title=Séc. XVII e Séc. XVIII|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nov [[portal]] je bil zgrajen leta 1625, kot tudi vrata samostana, hiša vratarjev, stopnišče in dvorana, ki je bila vhod v zgornji kor, ki ga je zasnoval kraljevi arhitekt Teodósio Frias in izvedel zidar Diogo Vaz. Leta 1640 je prior Bento de Siqueira ukazal zgraditi samostansko knjižnico, kjer so bile shranjene knjige v lasti infanta Luísa (sina kralja Manuela I.) in drugih, povezanih z verskim redom. Z obnovitvijo portugalske neodvisnosti leta 1640 je samostan ponovno pridobil velik del svojega prejšnjega pomena in postal grobišče za kraljevi panteon; v njegovem obzidju so bili pokopani štirje od osmih otrok Ivana IV. Portugalskega: infant Teodósio (1634–1653), infanta Joana (1636–1653), kralj [[Afonz VI. Portugalski]]). Leta 1682 so truplo kardinala Henrika pokopali v kapelah [[transept]]a. 29. septembra 1855 so truplo kralja Afonza VI. skupaj z njegovimi tremi brati in sestro prepeljali v kraljevi panteon rodbine Bragança v samostanu São Vicente de Fora. Leta 1663 je bratovščina Senhor dos Passos zasedla staro kapelo Santo António, ki je bila leta 1669 na novo okrašena z zlatim stropom, medtem ko so bile freske na stopnišču z heraldiko svetega Hieronima dokončane leta 1770. [[retabel|Retabli]] so bili dokončani v letih 1709 in 1711, dragocene ''alfeje'' so bile predstavljene verskemu redu, zakristija pa je bila na novo okrašena leta 1713. Slikar Henrique Ferreira je leta 1720 dobil naročilo za slikanje portugalskih kraljev: kraljevsko serijo so postavili v Sala dos Reis (Kraljeva dvorana). Henrique Ferreira je prav tako dobil naročilo za dokončanje serije jasličnih slik. [[File:Mosteiro dos Jerónimos antes de 1755.png|thumb|left|300px|Samostan sv. Hieronima sredi 18. stoletja, pred [[lizbonski potres (1755)|lizbonskim potresom leta 1755]]]] Samostan je brez večje škode prestal [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: uničena sta bila le [[balustrada]] in del visokega kora, ki pa so ju hitro popravili. 28. decembra 1833 je bil samostan sekulariziran z državnim odlokom, njegov naslov pa prenesen na ''Real Casa Pia de Lisboa'' (Pobožna kraljeva hiša v Lizboni), da bi služil kot župnijska cerkev za novo civilno župnijo Santa Maria de Belém.<ref name="MJHistoria19">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=221|title=Séc. XIX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Številne umetnine in zakladi so bili v tem obdobju preneseni na krono ali izgubljeni. Večino časa je bil prazen in njegovo stanje se je začelo slabšati. Obnovitvena dela na samostanu so se začela po letu 1860, začenši z južno fasado pod nadzorom arhitekta Rafaela Silva e Castra in leta 1898 pod vodstvom Domingosa Parente da Silva. Čeprav so bili cisterna [[križni hodnik|križnega hodnika]], notranje duhovniške celice in kuhinja takrat porušeni, trije projekti rekonstrukcije, ki jih je predlagal arhitekt J. Colson, vključno z uvedbo revivalističnih neomanuelinističnih elementov, niso dobili potrebne odobritve. Leta 1863 je varuh človekovih pravic Casa Pia, Eugénio de Almeida, najel arhitekta Valentima Joséja Correio, da je preuredil drugo nadstropje starega študentskega doma in oblikoval okna (1863–1865). Kasneje ga je zamenjal Samuel Barret, ki je zgradil stolpe na skrajnem zahodnem delu spalnic. Podobno in nerazložljivo sta Barreta zamenjala italijanska oblikovalca scenografije Rambois in Cinatti, ki sta delala na zasnovi gledališča São Carlos, da bi leta 1867 nadaljevala s prenovo v samostanu. Med letoma 1867 in 1868 so temeljito spremenili prizidek in pročelje cerkve, ki je takrat izgledala kot danes. Porušili so galerijo in Kraljevo dvorano, zgradili stolpe vzhodnega [[dormitorij]]a, rozeti zgornjega kora in zamenjali piramidasto streho [[zvonik]]a s zasnovo [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]]. Preureditev je bila odložena zaradi propada osrednjega študentskega doma leta 1878. Po letu 1884 je začel prispevati Raymundo Valladas, ki je leta 1886 sprožil obnovo samostana in Sala do Capítulo, vključno z gradnjo obokanega stropa. Grobnica Alexandra Herculana, ki jo je zasnoval Eduardo Augusto da Silva, je bila postavljena v Sala do Capítulo leta 1888. Za praznovanje četrte stoletnice prihoda Vasca da Game v Indijo leta 1898 je bilo odločeno, da se leta 1894 obnovi grob raziskovalca. Grobnici Vasca da Game in Luísa de Camõesa, ki ju je izklesal kipar Costa Mota, sta bili postavljeni v južni stranski kapeli. Leto kasneje je samostan prejel posmrtne ostanke pesnika Joãoa de Deusa, kasneje pa so se pridružile grobnice Almeide Garreta (1902), Sidónia Paisa (1918), Guerra Junqueira (1923) in Teófila Brage (1924). === Republika === [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|235px|thumb|Uradna slika po podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] pred Južnim portalom]] Minister za javna dela (''Ministério das Obras Públicas'') je odprl natečaj za dokončanje prizidka, ki bi služil kot Narodni muzej industrije in trgovine (''Museu Nacional da Indústria e Comércio''), vendar je bil projekt leta 1899 preklican, Postavljen je bil portugalski Etnološka muzej (''Museu Etnológico Português'').<ref name="MJHistoria20">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=222|title=Séc. XX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nadaljnja prenova samostana se je začela leta 1898 po delih, ki jih je leta 1895 opravil Parente da Silva na osrednjem prizidku, ki je zdaj poenostavljen, ter po obnovi {{lang|pt|cadeirals}} (stoli, ki jih duhovščina uporablja pri verskih obredih), ki so bili dokončani leta 1924 kipar Costa Mota. Leta 1938 so bile [[orgle]] na visokem koru razstavljene istočasno, ko je bila na južni fasadi zamenjana vrsta vitražev, ki jih je zasnoval Abel Manta in izdelal Ricardo Leone. V okviru praznovanj ob stoletnici moderne Portugalske leta 1939 so v samostanu in stolpu dokončali še več preoblikovanj. Med temi projekti sta bila razstavljena [[baldahin]] in grobnica Alexandra Herculana ter tlakovana terasa samostana. Leta 1940 so prostor pred samostanom preuredili za portugalsko razstavo. Casa Pia je izpraznila notranje prostore križnega hodnika, grobnice Camõesa in Vasca da Game pa so bile prenesene v spodnji kor. Serija oken, ki jih je zasnoval Rebocho in izdelal Alves Mendes, je bila dokončana leta 1950. Leta 1951 so posmrtne ostanke predsednika Óscarja Carmone pokopali v Sala do Capítulo. Kasneje so jih leta 1966 prepeljali v nacionalni panteon, da bi se pridružili telesom drugih nekdanjih predsednikov in literarnih junakov države. Pomorski muzej (''Museu da Marinha'') je bil slovesno odprt v zahodnem traktu samostana leta 1963. == Dogodki == Cerkev in samostan, tako kot bližnji Torre de Belém in Padrão dos Descobrimentos, simbolizirata portugalsko [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]] in sta med glavnimi turističnimi znamenitostmi Lizbone. Leta 1983 je UNESCO uradno razglasil samostan sv. Hieronima in stolp Belém za svetovno dediščino. Ko se je Portugalska pridružila Evropski gospodarski skupnosti, so formalne slovesnosti potekale v križnem hodniku spomenika (1985). V 1990-ih sta v samostanu potekali dve veliki razstavi: ''4 séculos de pintura'' (Štiri stoletja slik), leta 1992; in razstava ''Leonardo da Vinci – um homem à escala do mundo, um Mundo à escala do homem'' (Leonardo da Vinci: Človek v svetovnem merilu, Svet v merilu človeka), leta 1998 (ki je vključevala ''Leicester Codex'', ki ga je začasno posodil [[Bill Gates]]). Ob koncu 20. stoletja so se nadaljevale prezidave s konserviranjem, čiščenjem in restavriranjem, vključno z glavno kapelo leta 1999 in križnim hodnikom v letih 1998–2002. 13. decembra 2007 je bila v samostanu podpisana [[Lizbonska pogodba]], ki je postavila temelje za reformo Evropske unije. {{panorama|image=File:Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg|fullwidth=4971|fullheight=1204|caption={{center|Pogled z vrha ''Padrão dos Descobrimentos''}}|height=230}} == Cerkev Santa Maria == [[File:Lisboa January 2015-40a.jpg|thumb|left|250px|Bogato okrašen manuelin južni portal Joãa de Castilha]] === Zunanjost južnega portala === Okrašeni stranski vhod v samostan je zasnoval Juan de Castillo in velja za enega najpomembnejših svojega časa, vendar v resnici ni glavni vhod v stavbo.<ref name="Guia2">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 2</ref> Ta svetišču podoben [[portal]] je velik, 32 metrov visok in 12 metrov širok ter se razteza v dve nadstropji. Njegove okrašene značilnosti vključujejo obilico [[zatrep]]ov in [[fiala (arhitektura)|fial]], s številnimi izrezljanimi figurami, ki stojijo pod [[baldahin]]om v izrezljanih nišah, okoli kipa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]], ki stoji na podstavku med vrati. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad dvokrilnimi vrati prikazuje v polreliefu dva prizora iz življenja svetega Hieronima: na levi odstranitev trna iz levje šape in na desni svetnikovo izkušnjo v puščavi. V razponu med temi prizori je grb kralja Manuela I., medtem ko sta [[arhivolt]]a in timpanon prekrita z manuelinskimi simboli in elementi. Marija (''Santa Maria de Belém'') je na podstavku na vrhu arhivolta, na vrhu pa je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]], nad portalom pa je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]]. Portal na vsaki strani skladno obdaja veliko okno z bogato okrašenimi profilacijami. === Zunanjost aksialnega portala === Čeprav manjših dimenzij od južnih vrat, so to zaradi okrasja in položaja pred glavnim oltarjem najpomembnejša Hieronimova vrata. Ta zahodni portal je lep primer prehoda iz gotskega sloga v renesanso. Zgradil ga je Nicolau Chanterene leta 1517. To je bilo verjetno njegovo prvo naročilo na Portugalskem. Zdaj ga prekriva veža, dodana v 19. stoletju, ki tvori prehod med cerkvijo in [[ambulatorij]]em. [[File:Westernportal jeronimosmonastery.JPG|thumb|170px|Zahodni portal, prehod iz gotskega sloga v renesanso, kipar Nicolau Chanterene, 1517]] V timpanonu so prizori ''Kristusovega rojstva'': od leve proti desni: ''Oznanjenje'' (angel nakazuje Mariji, da bo rodila); ''Rojstvo'' (rojstvo otroka Kristusa); in ''Čaščenje magov''.<ref name="Guia3">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 3</ref> Dva angela držita grb Portugalske blizu arhivolta. Na vsaki strani portala je polno kipov, med njimi sta kipa kralja Manuela I. in kraljice Marije Aragonske, ki klečita v niši pod razkošno okrašenim baldahinom, ob strani pa sta njuna [[zavetnik]]a: sveti Hieronim in sveti [[Janez Krstnik]]. Nosilne zanke krasijo angelčki, ki držijo grb, ob kralju armilarna sfera in ob kraljici tri cvetoče vejice. Renesančni elementi vključujejo angele v rimskih oblačilih, kerube, podrobnosti in realističnost kraljev ter akt svetega Hieronima. Po vsem samostanu so prikazi svetega Hieronima na slikah, kipih in vitražih. Obstajajo trije pomembni primeri: *''O Penitente no deserto'' (Pokornik v puščavi), ki je v podzboru, blizu grobnice Vasca da Game, prikazuje shujšanega svetnika v puščavi s skalo v roki, medtem ko meditira pred razpelom; *''O Estudioso na sua cela'' (Študira v svoji celici), ki prikazuje svetnika, ki sedi na svojem delovnem mestu, obkrožen z odprtimi knjigami; *''O Doutor da Igreja'' (Doktor v cerkvi), ki je v visokem koru in prikazuje slovesnega svetega Hieronima, ki stoji v rdečih oblačilih in klobuku kardinala. Svetnika vedno spremljata lev in biblija. === Notranjost === [[File:JeronimosMonasteryy.jpg|thumb|right|170px|Bogato okrašeni stebri in strop glavne kapele]] [[File:Vasco da Gama Jerónimos 2008-1.jpg|thumb|right|170px|Neomanuelinska grobnica pomorščaka Vasca da Game]] [[File:JeronimosRoyalTombs.jpg|thumb|right|170px|Kraljeve grobnice v glavni kapeli; vsak sarkofag držita dva slona]] Diogo Boitac je postavil temelje tej triladijski cerkvi s petimi polami pod enim obokom, jasno označenim, a le rahlo štrlečim [[transept]]om in dvignjenim [[kor (arhitektura)|korom]]. [[Dvoranska cerkev]] je sestavljena iz enako visokih glavne in stranskih ladij. Boitac je zidal cerkvene zidove do vencev in nato začel z gradnjo sosednjega samostana. Juan de Castillo, španski arhitekt in kipar, je gradnjo nadaljeval leta 1517. Dokončal je podporne stene in edinstven [[rebrasti obok]] z enim razponom, kombinacijo zvezdastih obokov in trakastih obokov, ki se raztezajo čez 19 metrov široko cerkev.<ref name="Study">University of Minho (January 2005), pp. 20–21</ref> Vsak sklop reber v oboku je zavarovan s [[sklepnik]]om. Drzna zasnova (1522) prečnega oboka transepta nima nobenih stebrov ali podpor, medtem ko je Boitac prvotno načrtoval tri pole v transeptu. Nepodprti obok transepta daje obiskovalcu vtis, kot da lebdi v zraku. Castilho je okrasil tudi šest 25 metrov visokih, vitkih, členjenih, osmerokotnih stebrov s prefinjenimi grotesknimi ali cvetličnimi elementi, značilnimi za renesančni slog. Konstrukcija te poznogotske dvorane je estetsko in arhitekturno mojstrovina: povečuje prostorski učinek te ogromne stavbe. Severni steber, ki je najbližje transeptu, ima medaljon, ki je bil morda namerno vključen kot portret Boitaca ali Juana de Castilha. Na koncu stranskih ladij in na obeh straneh kora sta oltarja (tudi v manuelinskem slogu) iz 16. in 17. stoletja. Okrašena sta z izrezljanim lesom prevlečenim z zlatim in zelenim pigmentom, eden od njih pa podpira podobo svetega Hieronima v večbarvno [[emajl]]irani [[terakota|terakoti]]. Ta kor je odredila avstrijska kraljica Katarina kot zadnje počivališče kraljeve družine. Je delo Jerónima de Ruão (Jean de Rouen) v klasičnem slogu. Kraljeve grobnice počivajo na marmornih slonih in so postavljene med jonske stebre, na vrhu pa so korintski stebri. Grobnice na levi strani kora pripadajo kralju Manuelu I. in njegovi ženi Mariji Aragonski, medtem ko grobnice na desni strani pripadajo kralju Ivanu III. in njegovi ženi Katarini Avstrijski. === Grobnice === Znotraj cerkve, v spodnjem koru, sta kamniti grobnici [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] (1468–1523) in velikega pesnika in kronista dobe odkritij [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (1527–1580). Obe grobnici je v harmoničnem neomanuelinskem slogu izklesal kipar Costa Mota iz 19. stoletja. V te grobnice so leta 1880 prenesli posmrtne ostanke obeh. == Samostanska arhitektura == [[File:Claustro - Jerónimos.jpg|thumb|left|200px|Dvonadstropni križni hodniki]] [[File:JeronimosCloister.jpg|thumb|200px|Okrašeni oboki križnega hodnika]] Delo na obsežnem kvadratnem [[križni hodnik|križnem hodniku]] (55 × 55 m) samostana je začel Boitac. Zgradil je [[križni obok|križne oboke]] s širokimi loki in okni s [[paličevje]]m, ki so počivali na občutljivih stebrih. Juan de Castilho je dokončal gradnjo tako, da je spodnji etaži dal klasično prekrivno plast in zgradil bolj poglobljeno zgornjo etažo. Gradnja takega križnega hodnika je bila takrat novost. Castilho je prvotne okrogle stebre Boitaca spremenil v pravokotne in jih okrasil z ornamentiko v slogu [[plateresco]]. Vsako krilo je sestavljeno iz šestih obočnih pol z oboki s kroigovičjem. Štiri notranje pole počivajo na masivnih [[opornik]]ih, ki tvorijo široke [[arkada|arkade]]. Vogalni trakovi so povezani z diagonalno ločno konstrukcijo in prikazujejo bogato okrašene vogalne stebre. Samostan je imel tako religiozno kot tudi reprezentativno funkcijo s svojim dekorativnim okrasjem in dinastičnimi simbolnimi motivi, kot so armilarna sfera, grb in križ Kristusovega reda, kar kaže na rastočo svetovno moč Portugalske. Notranje stene križnega hodnika so poleg evropskih, mavrskih in vzhodnih motivov bogate z manuelinskimi motivi z navtičnimi elementi. Krožni loki in vodoravna struktura so jasno v skladu z renesančnim arhitekturnim slogom, hkrati pa obstaja tudi razmerje s špansko arhitekturo. Okraske na zunanjih stenah notranjega dvorišča je v slogu plateresco izdelal Castilho: arkade vključujejo loke s [[krogovičje]]m, ki dajejo konstrukciji filigranski vidik. V eni od teh arkad je trezna grobnica pesnika Fernanda Pessoe, medtem ko več drugih grobnic v kapitlju vsebuje posmrtne ostanke pesnika in dramatika Almeide Garretta (1799–1854), pisatelja in zgodovinarja Alexandra Herculana (1810–1877), nekdanja predsednika Teófilo Braga (1843–1924) in Óscar Carmona (1869–1951). [[Refektorij]] nasproti kapitlja ima več ploščic [[azulejo]] iz 18. stoletja. V prizidku, ki so ga samostanu dodali po obnovi leta 1850, sta bila ustanovljena Museu Nacional de Arqueologia (Narodni arheološki muzej) in Museu da Marinha (Pomorski muzej) (v zahodnem krilu). == Sklici == {{sklici|2}} ;Viri * {{citation|last=Turner|first=J.|title=Grove Dictionary of Art|publisher=Macmillan Publishers Ltd.|year=1996|isbn=1-884446-00-0}} * {{citation|last=Hancock|first=Matthew|title=The Rough Guide to Lisbon|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London|year=2003|isbn=1-85828-906-8}} * {{citation|last=Weimer|first=Alois|last2=Weimer-Langer|first2=Britta|title=Portugal: with local tips|publisher=GeoCenter International Ltd.|location=Basingstoke, England|year=2000|isbn=3-8297-6110-4}} * {{citation|first=Tomar|last=Rolf|title=De kunst van de Gotiek: Architectuur, Beeldhouwkunst en Schilderkunst – Köneman Verlag|location=Cologne, Germany|orig-year=1998|year=1999|isbn=3-8290-1740-5}} * {{cite journal|first=Nuno |last=Senos |title=A Coroa e a Igreja na Lisboa de Quinhentos |trans-title=The Crown and the Church in 1500 Lisbon |url=http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |publisher=Lusitania Sacra |volume=2 |issue=15 |year=2003 |access-date=23 June 2011 |pages=97–117 |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121043157/http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |archive-date=21 November 2011 }} * {{citation|editor=Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (IPT) e Área|title=Guião de visita ao Mosteiro dos Jerónimos|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/data/jt34_pt_anexo1.doc.doc|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|location=Lisbon, Portugal|language=pt|pages=1–9}} * {{citation |editor=University of Minho |url=http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |pages=20–21 |contribution=Inventory and Completion of Case Studies Survey |date=January 2005 |title=Improving the Seismic Resistance of Cultural Heritage Buildings |publisher=University of Minho |location=Braga, Portugal |access-date=18 July 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722030028/http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |archive-date=22 July 2011 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mosteiro dos Jerónimos}} * [http://www.mosteirojeronimos.pt Official Site of the Monastery of the Jeronimos] *The Jerónimos Monastery on [https://artsandculture.google.com/partner/jerónimos-monastery Google Arts & Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1601]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Samostani na Portugalskem]] p5rij49l3c4ol7jclgxb0m7bdhhb0we 6758307 6758278 2026-09-29T12:45:01Z Kent Wang 265880 Jerónimos April 2009-4.jpg 6758307 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Samostan svetega Hieronima | native_name = Mosteiro dos Jerónimos | native_name_lang = pt <!-- images --> | logo = | logo_size = | logo_caption = | image = Jerónimos April 2009-4.jpg | image_size = | image_caption = Glavni vhod za obiskovalce in krila,<br> v katerih sta Pomorski muzej in Nacionalni arheološki muzej | location = Santa Maria de Belém | address = | location_city = [[Lizbona]] | location_country = [[Portugalska]] | coordinates = {{coord|38|41|52|N|9|12|22|W|type:landmark_region:PT|display=inline,title}} | former_names = | alternate_names = | etymology = | status = | cancelled = | topped_out = | building_type = [[samostan]] | architectural_style = [[Gotska arhitektura]], [[Manuelinska arhitektura]] | material = [[apnenec]] (Lioz) | classification = | altitude = | namesake = | groundbreaking_date = | start_date = | stop_date = | est_completion = | completion_date = | opened_date = 1495 | inauguration_date = | closing_date = | demolition_date = | destruction_date = | cost = | ren_cost = | client = | owner = Portugalska država | affiliation = | height = | architectural = | structural_system = | size = | floor_count = | floor_area = | elevator_count = | grounds_area = | architect = Diogo de Boitaca | architecture_firm = | developer = | engineer = | known_for = | website = [https://www.patrimoniocultural.gov.pt/publicacao/mosteiro-dos-jeronimos/ Spletna stran] | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | part_of = Samostan sv. Hieronima in [[stolp Belém]] v Lizboni | Criteria = iii, vi | ID = 263 | Year = 1983 }} {{designation list | embed=yes | designation1 = Portugal | designation1_type = Nepremičnina | designation1_criteria = Narodni spomenik | designation1_date = 10. januar 1907 | designation1_number = IPA.00006543 }} | references = | footnotes = }} '''Samostan svetega Hieronima''' ({{lang-pt|Mosteiro dos Jerónimos}}, {{IPA-pt|muʃˈtɐjɾu ðu(ʒ) ʒɨˈɾɔnimuʃ|IPA}}) je nekdanji [[samostan]] reda svetega Hieronima blizu reke [[Tajo]] v župniji Belém v občini Lizbona na [[Portugalska|Portugalskem]]. V 16. stoletju je postal [[nekropola]] portugalske kraljeve rodbine [[Avižani|Avižanov]], vendar je bil 28. decembra 1833 sekulariziran z državnim odlokom, njegovo lastništvo pa preneseno na dobrodelno ustanovo Real Casa Pia de Lisboa.<ref name="Cultura2016">{{navedi splet |title=XIX century – Monastery of Jerónimos |url=http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |website=mosteirojeronimos.pt |publisher=Portuguese Ministry of Culture |access-date=6 January 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160402221310/http://www.mosteirojeronimos.pt/en/index.php?s=white&pid=221&identificador= |archive-date= 2 April 2016 |language=en |url-status=dead }}</ref> Samostan svetega Hieronima je eden najvidnejših primerov poznega portugalskega [[gotska arhitektura|gotskega]] [[manuelinska arhitektura|manuelinskega sloga]] arhitekture v [[Lizbona|Lizboni]]. Postavljen je bil v zgodnjem 16. stoletju blizu izhodišča prvega potovanja [[ Vasco da Gama|Vasca da Game]], njegova gradnja pa je bila financirana z davkom na dobiček letnih portugalskih indijskih armad. Leta 1880 so bili da Gamovi ostanki in posmrtni ostanki pesnika [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (ki je slavil da Gamovo prvo potovanje v svoji epski pesnitvi ''[[Luzijada]]'' iz leta 1572) prestavljeni v nove izklesane grobnice v ladji samostanske cerkve, le nekaj metrov stran od grobnic kraljev Manuela I. in Ivana III., ki jima je služil da Gama. Leta 1983 je bil samostan svetega Hieronima skupaj z bližnjim [[stolp Belém|stolpom Belém]] uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/263]</ref> == Zgodovina == [[File:Belem.Jeronimos02.jpg|left|170px|thumb|Vodnjaki na Praça do Império s simboli zodiaka v ''calçadi'']] [[File:Jerónimos.jpg|170px|left|thumb|Vhod v glavno cerkev in križni hodnik]] Samostan svetega Hieronima je nadomestil prej obstoječo cerkev na istem mestu, ki je bila posvečena Santa Maria de Belém in kjer so menihi vojaško-verskega Kristusovega reda nudili pomoč pomorščakom v tranzitu.<ref name="MJHistoria16">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=219&identificador=|title=Séc. XVI|editor=IGESPAR|access-date=23 June 2011|year=2011|location=Lisbon, Portugal|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Pristanišče Praia do Restelo je bilo ugodno mesto za pomorščake z varnim sidriščem in zaščito pred vetrovi, ki so jih iskale ladje, ki so vplule v ustje reke Tajo.<ref name="Guia1">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 1</ref> Obstoječa stavba je bila slovesno odprta na ukaz [[Manuel I. Portugalski|Manuela I.]] (1469–1521) na dvoru Montemor o Velho leta 1495 kot zadnje počivališče za člane rodbine Avižanov, v njegovem prepričanju, da bo vladalo ibersko dinastično kraljestvo po njegovi smrti. Leta 1496 je kralj Manuel zaprosil Sveti sedež za dovoljenje za gradnjo samostana na tem mestu. Puščavnica Restelo (Ermida do Restelo), kot je bila cerkev znana, je bila že v slabem stanju, ko so Vasco da Gama in njegovi možje tam preživeli noč v molitvi, preden so leta 1497 odšli na svojo ekspedicijo v Indijo.<ref name="Marjay1972">{{navedi knjigo|author=Frederic Pedro Marjay|title=Lisbon and Its Surroundings|url=https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj|url-access=registration|year=1972|publisher=Livraria Bertrand, Sarl|pages=[https://archive.org/details/lisbonitssurroun00marj/page/9 9]–10}}</ref> === Renesansa === Gradnja samostana in cerkve se je začela 6. januarja 1501 in bila dokončana 100 let kasneje. Kralj Manuel je prvotno financiral projekt z denarjem, pridobljenim od ''Vintena da Pimenta'', 5-odstotnega davka na trgovino iz Afrike in Orienta, kar ustreza 70 kilogramom zlata na leto, z izjemo tistih davkov, pobranih na uvoz [[poper|popra]], [[cimet]]a in [[nageljnove žbice|nageljnovih žbic]], ki so šle neposredno kroni. S pritokom takšnega bogastva arhitekti niso bili omejeni na načrte majhnega obsega, sredstva, ki so bila že predpisana za [[samostan Batalha]], vključno s panteonom Avižanov, so bila preusmerjena na projekt v Belému. Manuel I. je izbral verski red menihov Hieronimov, da zasedejo samostan, katerih vloga je bila molitev za kraljevo večno dušo in zagotavljanje duhovne pomoči navigatorjem in mornarjem, ki so odpluli iz pristanišča Restelo, da bi odkrili dežele po vsem svetu. To so menihi počeli več kot štiri stoletja do leta 1833, ko so bili verski redovi razpuščeni in je bil samostan opuščen. [[File:View from the Cloisters in the Jerónimos Monastery.JPG|thumb|left|Manuelinsko okrasje v križnih hodnikih samostana sv. Hieronima]] Samostan je bil zasnovan na način, ki je kasneje postal znan kot manuelinski: bogato okrašen arhitekturni slog s kompleksnimi kiparskimi temami, ki vključujejo pomorske elemente in predmete, odkrite med pomorskimi ekspedicijami, vklesane v apnenec. Diogo de Boitaca, arhitekt, je bil začetnik tega sloga v [[Samostan Jezusa Setubalskega|samostanu Jezusa]] v Setúbalu. Boitaca je bil odgovoren za risanje načrtov in sklepanje del na samostanu, [[zakristija|zakristiji]] in [[refektorij]]u. Za njegovo gradnjo je uporabil ''calcário de lioz'', zlato obarvan [[apnenec]], pridobljen iz Ajude, doline Alcántara, Laveiras, Rio Seco in Tercena. Boitaca je nasledil Španec Juan de Castillo, ki je prevzel gradnjo okoli leta 1517. Castilho je postopoma prešel iz manuelinskega sloga v španski [[plateresco]] slog, ornamentiko, ki je vključevala razkošne okraske, ki kažejo na dekorativne značilnosti srebrnine (''plata''). Gradnja se je ustavila, ko je leta 1521 umrl kralj Manuel I. Več kiparjev je pustilo pečat na tej stavbi: Nicolau Chanterene je dodal globino s svojimi renesančnimi temami, medtem ko je arhitekt Diogo de Torralva leta 1550 nadaljeval z gradnjo samostana, dodal glavno kapelo, [[kor (arhitektura)|kor]] in dokončal dve nadstropji samostana z uporabo samo [[renesansa|renesančnih]] motivov. Delo Dioga de Torralve je leta 1571 nadaljeval Jérôme de Rouen (imenovan tudi Jerónimo de Ruão), ki je dodal nekaj klasičnih elementov. Gradnja se je ustavila leta 1580 z združitvijo Španije in Portugalske, saj je gradnja [[El Escorial]]a v Španiji porabila vsa dodeljena sredstva. === Kraljestvo === 16. julija 1604 je [[Filip II. Španski]] (ki je vladal po Iberski uniji) naredil samostan za kraljevi nagrobni spomenik in prepovedal vstop v stavbo vsem razen kraljevi družini in hieronimskim menihom.<ref name="MJHistoria78">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=220|title=Séc. XVII e Séc. XVIII|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nov [[portal]] je bil zgrajen leta 1625, kot tudi vrata samostana, hiša vratarjev, stopnišče in dvorana, ki je bila vhod v zgornji kor, ki ga je zasnoval kraljevi arhitekt Teodósio Frias in izvedel zidar Diogo Vaz. Leta 1640 je prior Bento de Siqueira ukazal zgraditi samostansko knjižnico, kjer so bile shranjene knjige v lasti infanta Luísa (sina kralja Manuela I.) in drugih, povezanih z verskim redom. Z obnovitvijo portugalske neodvisnosti leta 1640 je samostan ponovno pridobil velik del svojega prejšnjega pomena in postal grobišče za kraljevi panteon; v njegovem obzidju so bili pokopani štirje od osmih otrok Ivana IV. Portugalskega: infant Teodósio (1634–1653), infanta Joana (1636–1653), kralj [[Afonz VI. Portugalski]]). Leta 1682 so truplo kardinala Henrika pokopali v kapelah [[transept]]a. 29. septembra 1855 so truplo kralja Afonza VI. skupaj z njegovimi tremi brati in sestro prepeljali v kraljevi panteon rodbine Bragança v samostanu São Vicente de Fora. Leta 1663 je bratovščina Senhor dos Passos zasedla staro kapelo Santo António, ki je bila leta 1669 na novo okrašena z zlatim stropom, medtem ko so bile freske na stopnišču z heraldiko svetega Hieronima dokončane leta 1770. [[retabel|Retabli]] so bili dokončani v letih 1709 in 1711, dragocene ''alfeje'' so bile predstavljene verskemu redu, zakristija pa je bila na novo okrašena leta 1713. Slikar Henrique Ferreira je leta 1720 dobil naročilo za slikanje portugalskih kraljev: kraljevsko serijo so postavili v Sala dos Reis (Kraljeva dvorana). Henrique Ferreira je prav tako dobil naročilo za dokončanje serije jasličnih slik. [[File:Mosteiro dos Jerónimos antes de 1755.png|thumb|left|300px|Samostan sv. Hieronima sredi 18. stoletja, pred [[lizbonski potres (1755)|lizbonskim potresom leta 1755]]]] Samostan je brez večje škode prestal [[lizbonski potres (1755)|lizbonski potres leta 1755]]: uničena sta bila le [[balustrada]] in del visokega kora, ki pa so ju hitro popravili. 28. decembra 1833 je bil samostan sekulariziran z državnim odlokom, njegov naslov pa prenesen na ''Real Casa Pia de Lisboa'' (Pobožna kraljeva hiša v Lizboni), da bi služil kot župnijska cerkev za novo civilno župnijo Santa Maria de Belém.<ref name="MJHistoria19">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=221|title=Séc. XIX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Številne umetnine in zakladi so bili v tem obdobju preneseni na krono ali izgubljeni. Večino časa je bil prazen in njegovo stanje se je začelo slabšati. Obnovitvena dela na samostanu so se začela po letu 1860, začenši z južno fasado pod nadzorom arhitekta Rafaela Silva e Castra in leta 1898 pod vodstvom Domingosa Parente da Silva. Čeprav so bili cisterna [[križni hodnik|križnega hodnika]], notranje duhovniške celice in kuhinja takrat porušeni, trije projekti rekonstrukcije, ki jih je predlagal arhitekt J. Colson, vključno z uvedbo revivalističnih neomanuelinističnih elementov, niso dobili potrebne odobritve. Leta 1863 je varuh človekovih pravic Casa Pia, Eugénio de Almeida, najel arhitekta Valentima Joséja Correio, da je preuredil drugo nadstropje starega študentskega doma in oblikoval okna (1863–1865). Kasneje ga je zamenjal Samuel Barret, ki je zgradil stolpe na skrajnem zahodnem delu spalnic. Podobno in nerazložljivo sta Barreta zamenjala italijanska oblikovalca scenografije Rambois in Cinatti, ki sta delala na zasnovi gledališča São Carlos, da bi leta 1867 nadaljevala s prenovo v samostanu. Med letoma 1867 in 1868 so temeljito spremenili prizidek in pročelje cerkve, ki je takrat izgledala kot danes. Porušili so galerijo in Kraljevo dvorano, zgradili stolpe vzhodnega [[dormitorij]]a, rozeti zgornjega kora in zamenjali piramidasto streho [[zvonik]]a s zasnovo [[Mitra (škofovska kapa)|mitre]]. Preureditev je bila odložena zaradi propada osrednjega študentskega doma leta 1878. Po letu 1884 je začel prispevati Raymundo Valladas, ki je leta 1886 sprožil obnovo samostana in Sala do Capítulo, vključno z gradnjo obokanega stropa. Grobnica Alexandra Herculana, ki jo je zasnoval Eduardo Augusto da Silva, je bila postavljena v Sala do Capítulo leta 1888. Za praznovanje četrte stoletnice prihoda Vasca da Game v Indijo leta 1898 je bilo odločeno, da se leta 1894 obnovi grob raziskovalca. Grobnici Vasca da Game in Luísa de Camõesa, ki ju je izklesal kipar Costa Mota, sta bili postavljeni v južni stranski kapeli. Leto kasneje je samostan prejel posmrtne ostanke pesnika Joãoa de Deusa, kasneje pa so se pridružile grobnice Almeide Garreta (1902), Sidónia Paisa (1918), Guerra Junqueira (1923) in Teófila Brage (1924). === Republika === [[File:Tratado de Lisboa 13 12 2007 (08) edited.jpg|235px|thumb|Uradna slika po podpisu [[Lizbonska pogodba|Lizbonske pogodbe]] pred Južnim portalom]] Minister za javna dela (''Ministério das Obras Públicas'') je odprl natečaj za dokončanje prizidka, ki bi služil kot Narodni muzej industrije in trgovine (''Museu Nacional da Indústria e Comércio''), vendar je bil projekt leta 1899 preklican, Postavljen je bil portugalski Etnološka muzej (''Museu Etnológico Português'').<ref name="MJHistoria20">{{navedi splet|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/pt/index.php?s=white&pid=222|title=Séc. XX|access-date=25 June 2011|year=2011|location=Lisbon|publisher=IGESPAR–Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|language=pt}}</ref> Nadaljnja prenova samostana se je začela leta 1898 po delih, ki jih je leta 1895 opravil Parente da Silva na osrednjem prizidku, ki je zdaj poenostavljen, ter po obnovi {{lang|pt|cadeirals}} (stoli, ki jih duhovščina uporablja pri verskih obredih), ki so bili dokončani leta 1924 kipar Costa Mota. Leta 1938 so bile [[orgle]] na visokem koru razstavljene istočasno, ko je bila na južni fasadi zamenjana vrsta vitražev, ki jih je zasnoval Abel Manta in izdelal Ricardo Leone. V okviru praznovanj ob stoletnici moderne Portugalske leta 1939 so v samostanu in stolpu dokončali še več preoblikovanj. Med temi projekti sta bila razstavljena [[baldahin]] in grobnica Alexandra Herculana ter tlakovana terasa samostana. Leta 1940 so prostor pred samostanom preuredili za portugalsko razstavo. Casa Pia je izpraznila notranje prostore križnega hodnika, grobnice Camõesa in Vasca da Game pa so bile prenesene v spodnji kor. Serija oken, ki jih je zasnoval Rebocho in izdelal Alves Mendes, je bila dokončana leta 1950. Leta 1951 so posmrtne ostanke predsednika Óscarja Carmone pokopali v Sala do Capítulo. Kasneje so jih leta 1966 prepeljali v nacionalni panteon, da bi se pridružili telesom drugih nekdanjih predsednikov in literarnih junakov države. Pomorski muzej (''Museu da Marinha'') je bil slovesno odprt v zahodnem traktu samostana leta 1963. == Dogodki == Cerkev in samostan, tako kot bližnji Torre de Belém in Padrão dos Descobrimentos, simbolizirata portugalsko [[Velika geografska odkritja|dobo odkritij]] in sta med glavnimi turističnimi znamenitostmi Lizbone. Leta 1983 je UNESCO uradno razglasil samostan sv. Hieronima in stolp Belém za svetovno dediščino. Ko se je Portugalska pridružila Evropski gospodarski skupnosti, so formalne slovesnosti potekale v križnem hodniku spomenika (1985). V 1990-ih sta v samostanu potekali dve veliki razstavi: ''4 séculos de pintura'' (Štiri stoletja slik), leta 1992; in razstava ''Leonardo da Vinci – um homem à escala do mundo, um Mundo à escala do homem'' (Leonardo da Vinci: Človek v svetovnem merilu, Svet v merilu človeka), leta 1998 (ki je vključevala ''Leicester Codex'', ki ga je začasno posodil [[Bill Gates]]). Ob koncu 20. stoletja so se nadaljevale prezidave s konserviranjem, čiščenjem in restavriranjem, vključno z glavno kapelo leta 1999 in križnim hodnikom v letih 1998–2002. 13. decembra 2007 je bila v samostanu podpisana [[Lizbonska pogodba]], ki je postavila temelje za reformo Evropske unije. {{panorama|image=File:Panorama of Jerónimos Monastery (edited).jpg|fullwidth=4971|fullheight=1204|caption={{center|Pogled z vrha ''Padrão dos Descobrimentos''}}|height=230}} == Cerkev Santa Maria == [[File:Lisboa January 2015-40a.jpg|thumb|left|250px|Bogato okrašen manuelin južni portal Joãa de Castilha]] === Zunanjost južnega portala === Okrašeni stranski vhod v samostan je zasnoval Juan de Castillo in velja za enega najpomembnejših svojega časa, vendar v resnici ni glavni vhod v stavbo.<ref name="Guia2">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 2</ref> Ta svetišču podoben [[portal]] je velik, 32 metrov visok in 12 metrov širok ter se razteza v dve nadstropji. Njegove okrašene značilnosti vključujejo obilico [[zatrep]]ov in [[fiala (arhitektura)|fial]], s številnimi izrezljanimi figurami, ki stojijo pod [[baldahin]]om v izrezljanih nišah, okoli kipa [[Henrik Pomorščak|Henrika Pomorščaka]], ki stoji na podstavku med vrati. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] nad dvokrilnimi vrati prikazuje v polreliefu dva prizora iz življenja svetega Hieronima: na levi odstranitev trna iz levje šape in na desni svetnikovo izkušnjo v puščavi. V razponu med temi prizori je grb kralja Manuela I., medtem ko sta [[arhivolt]]a in timpanon prekrita z manuelinskimi simboli in elementi. Marija (''Santa Maria de Belém'') je na podstavku na vrhu arhivolta, na vrhu pa je nadangel [[sveti Mihael|Mihael]], nad portalom pa je križ [[Kristusov vojaški red|Kristusovega reda]]. Portal na vsaki strani skladno obdaja veliko okno z bogato okrašenimi profilacijami. === Zunanjost aksialnega portala === Čeprav manjših dimenzij od južnih vrat, so to zaradi okrasja in položaja pred glavnim oltarjem najpomembnejša Hieronimova vrata. Ta zahodni portal je lep primer prehoda iz gotskega sloga v renesanso. Zgradil ga je Nicolau Chanterene leta 1517. To je bilo verjetno njegovo prvo naročilo na Portugalskem. Zdaj ga prekriva veža, dodana v 19. stoletju, ki tvori prehod med cerkvijo in [[ambulatorij]]em. [[File:Westernportal jeronimosmonastery.JPG|thumb|170px|Zahodni portal, prehod iz gotskega sloga v renesanso, kipar Nicolau Chanterene, 1517]] V timpanonu so prizori ''Kristusovega rojstva'': od leve proti desni: ''Oznanjenje'' (angel nakazuje Mariji, da bo rodila); ''Rojstvo'' (rojstvo otroka Kristusa); in ''Čaščenje magov''.<ref name="Guia3">Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (2011), p. 3</ref> Dva angela držita grb Portugalske blizu arhivolta. Na vsaki strani portala je polno kipov, med njimi sta kipa kralja Manuela I. in kraljice Marije Aragonske, ki klečita v niši pod razkošno okrašenim baldahinom, ob strani pa sta njuna [[zavetnik]]a: sveti Hieronim in sveti [[Janez Krstnik]]. Nosilne zanke krasijo angelčki, ki držijo grb, ob kralju armilarna sfera in ob kraljici tri cvetoče vejice. Renesančni elementi vključujejo angele v rimskih oblačilih, kerube, podrobnosti in realističnost kraljev ter akt svetega Hieronima. Po vsem samostanu so prikazi svetega Hieronima na slikah, kipih in vitražih. Obstajajo trije pomembni primeri: *''O Penitente no deserto'' (Pokornik v puščavi), ki je v podzboru, blizu grobnice Vasca da Game, prikazuje shujšanega svetnika v puščavi s skalo v roki, medtem ko meditira pred razpelom; *''O Estudioso na sua cela'' (Študira v svoji celici), ki prikazuje svetnika, ki sedi na svojem delovnem mestu, obkrožen z odprtimi knjigami; *''O Doutor da Igreja'' (Doktor v cerkvi), ki je v visokem koru in prikazuje slovesnega svetega Hieronima, ki stoji v rdečih oblačilih in klobuku kardinala. Svetnika vedno spremljata lev in biblija. === Notranjost === [[File:JeronimosMonasteryy.jpg|thumb|right|170px|Bogato okrašeni stebri in strop glavne kapele]] [[File:Vasco da Gama Jerónimos 2008-1.jpg|thumb|right|170px|Neomanuelinska grobnica pomorščaka Vasca da Game]] [[File:JeronimosRoyalTombs.jpg|thumb|right|170px|Kraljeve grobnice v glavni kapeli; vsak sarkofag držita dva slona]] Diogo Boitac je postavil temelje tej triladijski cerkvi s petimi polami pod enim obokom, jasno označenim, a le rahlo štrlečim [[transept]]om in dvignjenim [[kor (arhitektura)|korom]]. [[Dvoranska cerkev]] je sestavljena iz enako visokih glavne in stranskih ladij. Boitac je zidal cerkvene zidove do vencev in nato začel z gradnjo sosednjega samostana. Juan de Castillo, španski arhitekt in kipar, je gradnjo nadaljeval leta 1517. Dokončal je podporne stene in edinstven [[rebrasti obok]] z enim razponom, kombinacijo zvezdastih obokov in trakastih obokov, ki se raztezajo čez 19 metrov široko cerkev.<ref name="Study">University of Minho (January 2005), pp. 20–21</ref> Vsak sklop reber v oboku je zavarovan s [[sklepnik]]om. Drzna zasnova (1522) prečnega oboka transepta nima nobenih stebrov ali podpor, medtem ko je Boitac prvotno načrtoval tri pole v transeptu. Nepodprti obok transepta daje obiskovalcu vtis, kot da lebdi v zraku. Castilho je okrasil tudi šest 25 metrov visokih, vitkih, členjenih, osmerokotnih stebrov s prefinjenimi grotesknimi ali cvetličnimi elementi, značilnimi za renesančni slog. Konstrukcija te poznogotske dvorane je estetsko in arhitekturno mojstrovina: povečuje prostorski učinek te ogromne stavbe. Severni steber, ki je najbližje transeptu, ima medaljon, ki je bil morda namerno vključen kot portret Boitaca ali Juana de Castilha. Na koncu stranskih ladij in na obeh straneh kora sta oltarja (tudi v manuelinskem slogu) iz 16. in 17. stoletja. Okrašena sta z izrezljanim lesom prevlečenim z zlatim in zelenim pigmentom, eden od njih pa podpira podobo svetega Hieronima v večbarvno [[emajl]]irani [[terakota|terakoti]]. Ta kor je odredila avstrijska kraljica Katarina kot zadnje počivališče kraljeve družine. Je delo Jerónima de Ruão (Jean de Rouen) v klasičnem slogu. Kraljeve grobnice počivajo na marmornih slonih in so postavljene med jonske stebre, na vrhu pa so korintski stebri. Grobnice na levi strani kora pripadajo kralju Manuelu I. in njegovi ženi Mariji Aragonski, medtem ko grobnice na desni strani pripadajo kralju Ivanu III. in njegovi ženi Katarini Avstrijski. === Grobnice === Znotraj cerkve, v spodnjem koru, sta kamniti grobnici [[Vasco da Gama|Vasca da Game]] (1468–1523) in velikega pesnika in kronista dobe odkritij [[Luís de Camões|Luísa de Camõesa]] (1527–1580). Obe grobnici je v harmoničnem neomanuelinskem slogu izklesal kipar Costa Mota iz 19. stoletja. V te grobnice so leta 1880 prenesli posmrtne ostanke obeh. == Samostanska arhitektura == [[File:Claustro - Jerónimos.jpg|thumb|left|200px|Dvonadstropni križni hodniki]] [[File:JeronimosCloister.jpg|thumb|200px|Okrašeni oboki križnega hodnika]] Delo na obsežnem kvadratnem [[križni hodnik|križnem hodniku]] (55 × 55 m) samostana je začel Boitac. Zgradil je [[križni obok|križne oboke]] s širokimi loki in okni s [[paličevje]]m, ki so počivali na občutljivih stebrih. Juan de Castilho je dokončal gradnjo tako, da je spodnji etaži dal klasično prekrivno plast in zgradil bolj poglobljeno zgornjo etažo. Gradnja takega križnega hodnika je bila takrat novost. Castilho je prvotne okrogle stebre Boitaca spremenil v pravokotne in jih okrasil z ornamentiko v slogu [[plateresco]]. Vsako krilo je sestavljeno iz šestih obočnih pol z oboki s kroigovičjem. Štiri notranje pole počivajo na masivnih [[opornik]]ih, ki tvorijo široke [[arkada|arkade]]. Vogalni trakovi so povezani z diagonalno ločno konstrukcijo in prikazujejo bogato okrašene vogalne stebre. Samostan je imel tako religiozno kot tudi reprezentativno funkcijo s svojim dekorativnim okrasjem in dinastičnimi simbolnimi motivi, kot so armilarna sfera, grb in križ Kristusovega reda, kar kaže na rastočo svetovno moč Portugalske. Notranje stene križnega hodnika so poleg evropskih, mavrskih in vzhodnih motivov bogate z manuelinskimi motivi z navtičnimi elementi. Krožni loki in vodoravna struktura so jasno v skladu z renesančnim arhitekturnim slogom, hkrati pa obstaja tudi razmerje s špansko arhitekturo. Okraske na zunanjih stenah notranjega dvorišča je v slogu plateresco izdelal Castilho: arkade vključujejo loke s [[krogovičje]]m, ki dajejo konstrukciji filigranski vidik. V eni od teh arkad je trezna grobnica pesnika Fernanda Pessoe, medtem ko več drugih grobnic v kapitlju vsebuje posmrtne ostanke pesnika in dramatika Almeide Garretta (1799–1854), pisatelja in zgodovinarja Alexandra Herculana (1810–1877), nekdanja predsednika Teófilo Braga (1843–1924) in Óscar Carmona (1869–1951). [[Refektorij]] nasproti kapitlja ima več ploščic [[azulejo]] iz 18. stoletja. V prizidku, ki so ga samostanu dodali po obnovi leta 1850, sta bila ustanovljena Museu Nacional de Arqueologia (Narodni arheološki muzej) in Museu da Marinha (Pomorski muzej) (v zahodnem krilu). == Sklici == {{sklici|2}} ;Viri * {{citation|last=Turner|first=J.|title=Grove Dictionary of Art|publisher=Macmillan Publishers Ltd.|year=1996|isbn=1-884446-00-0}} * {{citation|last=Hancock|first=Matthew|title=The Rough Guide to Lisbon|publisher=Rough Guides Ltd.|location=London|year=2003|isbn=1-85828-906-8}} * {{citation|last=Weimer|first=Alois|last2=Weimer-Langer|first2=Britta|title=Portugal: with local tips|publisher=GeoCenter International Ltd.|location=Basingstoke, England|year=2000|isbn=3-8297-6110-4}} * {{citation|first=Tomar|last=Rolf|title=De kunst van de Gotiek: Architectuur, Beeldhouwkunst en Schilderkunst – Köneman Verlag|location=Cologne, Germany|orig-year=1998|year=1999|isbn=3-8290-1740-5}} * {{cite journal|first=Nuno |last=Senos |title=A Coroa e a Igreja na Lisboa de Quinhentos |trans-title=The Crown and the Church in 1500 Lisbon |url=http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |publisher=Lusitania Sacra |volume=2 |issue=15 |year=2003 |access-date=23 June 2011 |pages=97–117 |language=pt |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111121043157/http://repositorio.ucp.pt/bitstream/10400.14/4404/1/LS_S2_15_NunoSenos.pdf |archive-date=21 November 2011 }} * {{citation|editor=Centro de eLearning do Instituto Politécnico de Tomar (IPT) e Área|title=Guião de visita ao Mosteiro dos Jerónimos|url=http://www.mosteirojeronimos.pt/data/jt34_pt_anexo1.doc.doc|publisher=IGESPAR-Instituto de Gestão do Património Arquitectónico e Arqueológico|location=Lisbon, Portugal|language=pt|pages=1–9}} * {{citation |editor=University of Minho |url=http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |pages=20–21 |contribution=Inventory and Completion of Case Studies Survey |date=January 2005 |title=Improving the Seismic Resistance of Cultural Heritage Buildings |publisher=University of Minho |location=Braga, Portugal |access-date=18 July 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722030028/http://www.civil.uminho.pt/eu-india/pdfs/Inventory%20and%20completion%20of%20case%20studies%20survey.pdf |archive-date=22 July 2011 }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mosteiro dos Jerónimos}} * [http://www.mosteirojeronimos.pt Official Site of the Monastery of the Jeronimos] *The Jerónimos Monastery on [https://artsandculture.google.com/partner/jerónimos-monastery Google Arts & Culture] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lizbona]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine na Portugalskem]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1601]] [[Kategorija:Gotska arhitektura na Portugalskem]] [[Kategorija:Samostani na Portugalskem]] myxhqgb8oez0xtxons27yy6ct7j3h39 0 556192 6758640 6691778 2026-09-30T11:24:29Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758640 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = Muzej Kurasava | native_name = Curaçaosch Museum <br/> Museo di Kòrsou | image = File:Het Curaçaos Museum.JPG | image_size = 250px | caption = | map_type = | established = 7. marec 1948<ref name="geschied">{{navedi splet|url=https://hetcuracaosch.museum/geschiedenis/|title=Geschiedenis|website=Het Curaçaosch Museum|access-date=26 April 2021|language=nl|archive-url=https://web.archive.org/web/20240218212231/https://hetcuracaosch.museum/geschiedenis/|archive-date=2024-02-18|url-status=dead}}</ref> | dissolved = | location = Van Leeuwenhoekstraat, [[Otrobanda]], [[Willemstad]], [[Kurasav]] | coordinates = | visitors = | founder = | executive_director = | architect = | website = [https://hetcuracaosch.museum/ hetcuracaosch.museum] }} '''Muzej Kurasava''' ([[Nizozemščina|nizozemsko]] ''Curaçaosch Museum'', [[papiamento|papiamentsko]] ''Museo di Kòrsou'') je muzej umetnosti in kulturne zgodovine na Kurasavu. Muzej je bil odprt 7. marca 1948 in je najstarejši kurasavski muzej, ki še obstaja.<ref name="mondriaan">{{Navedi splet|url=https://www.mondriaanfonds.nl/gehonoreerd/curacaosch-museum-viering-70-jarig-bestaan/|title=Het Curaçaosch Museum – Viering 70-jarig jubileum|website=Mondriaan Fonds|accessdate=26 April 2021|language=nl|archivedate=25 March 2020|archiveurl=https://web.archive.org/web/20200325215044/https://www.mondriaanfonds.nl/gehonoreerd/curacaosch-museum-viering-70-jarig-bestaan/}}</ref> Muzej se nahaja v nekdanji vojaški bolnišnici. == Zgodovina == Leta 1946 je Chris Engels ustanovil Muzejsko fundacijo Kurasava, da bi ustvaril muzej o umetnosti in kulturni zgodovini [[Nizozemski Antili|Nizozemskih Antilov]], ki sta ga delno financirala vlada{{Sfn|Römer|1977|p=207}} in skupnost Kurasavcev, ki je za projekt zbrala 80.000 ƒ. Muzej so odprli leta 1948 v nekdanji vojaški [[Karantena|karantenski]] bolnišnici Mundo Nobo. Stavbe so iz leta 1853 in so bile med letoma 1951 in 1953 preoblikovane v en kompleks.{{Sfn|Römer|1977|p=207}} Muzej vsebuje veliko zbirko predmetov iz pretekle zgodovine, kot so pohištvo, artefakti in tradicionalna kurasaoanska kuhinja.{{Sfn|Römer|1977|p=208}} Predmeti so od 18. do začetka 20. stoletja.<ref name="glus">{{Navedi splet|url=https://www.gluseum.com/AN/Willemstad/176502892404267/Het-Curacaosch-Museum|title=Het Curacaosch Museum|website=Gluseum|accessdate=26 April 2021|language=nl}}</ref> Obstaja velika zbirka slik, kipov in risb. V kleti je razstava zgodovine [[Ameriški staroselci|ameriških staroselcev]] Kurasava.{{Sfn|Römer|1977|p=208}} [[Slika:CURA-willemst-museum-snip.jpg|levo|sličica| ''Snip'' v muzeju Kurasava]] Muzej vsebuje tudi lokomotivo prve rudarske železnice<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gluseum.com/AN/Willemstad/176502892404267/Het-Curacaosch-Museum|title=Het Curacaosch Museum|website=Gluseum|accessdate=26 April 2021|language=nl}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://www.gluseum.com/AN/Willemstad/176502892404267/Het-Curacaosch-Museum "Het Curacaosch Museum"]. </cite></ref> in pilotsko kabino ''Snipa'', prvega letala, ki je pristalo na Kurasavu z Nizozemske.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.lonelyplanet.com/aruba-bonaire-and-curacao/curacao/willemstad/attractions/curacao-museum/a/poi-sig/1394737/357963|title=Curaçao Museum|website=Lonely Planet|accessdate=26 April 2021}}</ref> Na ozemlju je [[botanični vrt]] z drevesi in rastlinami, ki so na Kurasavu postale redke. V vrtu skulptur so kipi borcev za svobodo Luisa Briona in Manuela Piara.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gluseum.com/AN/Willemstad/176502892404267/Het-Curacaosch-Museum|title=Het Curacaosch Museum|website=Gluseum|accessdate=26 April 2021|language=nl}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://www.gluseum.com/AN/Willemstad/176502892404267/Het-Curacaosch-Museum "Het Curacaosch Museum"]. </cite></ref> Muzej Kurasava redno organizira razstave lokalnih in mednarodnih umetnikov. Leta 1954 je organizirala prvo razstavo [[Vincent van Gogh|Vincenta van Gogha]] na Karibih. Med umetniki, ki so razstavljali v muzeju Kurasava, so Hendrik Chabot, Edgar Fernhout, Wim Schuhmacher, Jan Sluyters in Carel Willink.{{Sfn|Römer|1977|p=208}} ''Eksibishon di nos Arte'' (Razstava naše umetnosti) je razstava, ki je organizirana vsakih pet let za predstavitev lokalne umetniške scene.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gluseum.com/AN/Willemstad/176502892404267/Het-Curacaosch-Museum|title=Het Curacaosch Museum|website=Gluseum|accessdate=26 April 2021|language=nl}}<cite class="citation web cs1 cs1-prop-foreign-lang-source" data-ve-ignore="true">[https://www.gluseum.com/AN/Willemstad/176502892404267/Het-Curacaosch-Museum "Het Curacaosch Museum"]. </cite></ref> == Stavba == Muzej se nahaja v nekdanji vojaški bolnišnici ''Mundo Novo'' (novi svet). Vlada je kupila plantažo Plantersrust in leta 1892 na vrhu hriba zgradila vojaško bolnišnico.<ref>{{Navedi splet|url=https://gobiernu.cw/wp-content/uploads/2019/06/Buurtprofiel_Mundu_Nobo_.pdf|page=9|title=Buurtprofiel Mundu Nobo|website=Government of Curaçao|accessdate=15 February 2022|language=nl}}</ref> Objekt je sestavljen iz ločenih enot, povezanih z galerijami. Razglašena je za spomenik.<ref>{{Navedi novice|url=https://curacaomonuments.org/sites/weg-naar-welgelegen-z-n-plantersrust/|title=Weg naar Welgelegen z.n., Plantersrust|work=Curaçao Monuments|accessdate=15 February 2022}}</ref> Med drugo svetovno vojno je bila stavba uporabljena kot internacijsko taborišče za judovske ženske in otroke, ki so bili izkrcani na obalo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.curacaohistory.com/detail/1940-jewish-refugees-in-curacao|title=1940 Jewish refugees in Curaçao|website=Curaçao History|accessdate=15 February 2022}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Bibliografija == * {{Navedi knjigo|url=https://www.dbnl.org/tekst/rome012cult01_01/rome012cult01_01_0011.php|title=Cultureel mozaïek van de Nederlandse Antillen|last=Römer|first=René A.|year=1977|location=Zutphen|publisher=Walburg Pers|isbn=9060110838|language=nl}} == Zunanje povezave == * [https://hetcuracaosch.museum/en/ Uradna stran] * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kurasav]] 2fslthii3uyog4631norivb6sglurmq 0 556338 6758358 6723800 2026-09-29T14:39:13Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758358 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Kraljevska oseba | name = Karel II. | image = Charles II in garter robes.png | caption = Portret [[John Michael Wright|Johna Mitchela Wrighta]], ok. 1660–1665 | succession = Kralj Anglije, Škotske in Irske | moretext = ([[Nazivi britanskih vladarjev#Nazivi angleških in škotskih vladarjev|več...]]) | reign = 29. maj 1660{{efn|name=reign|Tradicionalni datum restavracije, ki označuje prvo skupno zasedanje kralja in parlamenta po odpravi angleške monarhije leta 1649. Angleški parlament je Karla soglasno priznal za kralja 2. maja 1660, za kralja pa je bil v Londonu razglašen 8. maja, čeprav so ga rojalisti kot takega priznavali že od usmrtitve njegovega očeta 30. januarja 1649. Med Karlovo vladavino so vsi pravni dokumenti, ki so navajali leto vladanja, navajali, kot da se je njegova vladavina začela z očetovo smrtjo.}} –<br />6. februar 1685 | predecessor = [[Karel I. Angleški|Karel I.]] | successor = [[Jakob II. Angleški]] | coronation = 23. april 1661 | cor-type = | succession1 = [[Kralj Škotske]] | reign1 = 30. januar 1649 – september 1651{{efn|Od očetove smrti do poraza v [[Bitka pri Worcesterju|bitki pri Worcesterju]]}} | predecessor1 = [[Karel I. Angleški|Karel I.]] | successor1 = ''Vojaška vlada'' | coronation1 = 1. januar 1651 | cor-type1 = [[Škotsko kronanje Karla II.|Kronanje]] | spouse = {{marriage|[[Katarina Braganška]]|1662}} | issue = {{ubli|[[James Scott, vojvoda Monmouthski]]|[[Charlotte Paston, grofica Yarmouthska]]|[[Charles FitzCharles, grof Plymouthski]]|[[Catherine FitzCharles]]|[[Charles FitzRoy, vojvoda Clevelandski]]|[[Henry FitzRoy, vojvoda Graftonski]]|[[Charlotte Lee, grofica Lichfieldska]]|[[George FitzRoy, vojvoda Northumberlandski]]|[[Charles Beauclerk, vojvoda St Albanski]]|[[Charles Lennox, vojvoda Richmondski]]|[[Lady Mary Tudor|Mary Tudor, grofica Derwentwaterska]]}} | issue-link = #Potomci | issue-type = Nezakonski potomci | house = [[Stuarti]] | father = [[Karel I. Angleški]] | mother = [[Henrika Marija Francoska]] | burial_date = 14. februar 1685 | burial_place = [[Westminstrska opatija]], Anglija | signature = CharlesIISig.svg }} '''Karel II.''' ({{langx|en|Charles II}}, {{langx|gd|Teàrlach II}}, {{langx|ga|Séarlas II}}), kralj Anglije, Škotske in Irske, * [[8. junij]] [[1630]], [[London]], [[Kraljevina Anglija]], † [[16. februar]] [[1685]], [[London]], [[Kraljevina Anglija]].{{efn|Datuma sta podana v [[Gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Nadaljnji podatki v članku so podani v [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]], če niso označeni drugače.}} Položaj kralja Škotske je zasedal med letoma 1649 in 1651, položaj kralja Anglije, Škotske in Irske pa od obnovitve monarhije do svoje smrti leta 1685. Karel II. je bil najstarejši preživeli otrok [[Karel I. Angleški|Karla I.]] in [[Henrika Marija Francoska|Henrike Marije Francoske]]. Po usmrtitvi Karla I. v [[Palača Whitehall|Whitehallu]] 30. januarja 1649, na vrhuncu [[Angleška državljanska vojna|angleške državljanske vojne]], je škotski parlament 5. februarja 1649 razglasil Karla II. za kralja. V Angliji se je tedaj začelo obdobje [[Angleško medvladje|angleškega medvladja]] z [[Angleška republika|Angleške skupnosti]] z republikansko vlado, katero je vodil [[Oliver Cromwell]]. Cromwell je 3. septembra 1651 v [[Bitka pri Worcesteru|bitki pri Worcesteru]] premagal Karla II., ki je pobegnil na evropsko celino. Cromwell je postal [[Lord protektor|lord protektor]] Anglije, Škotske in Irske. Karel je naslednja leta preživel v izgnanstvu v Franciji, [[Republika Nizozemska|Nizozemski republiki]] ter [[Španska Nizozemska|Španski Nizozemski]]. Politična kriza po Cromwellovi smrti leta 1658 je povzročila obnovitev monarhije leta 1660, Karel pa je bil povabljen, da se vrne v Britanijo. Na svoj 30. rojstni dan, 29. maja 1660, je bil sprejet v Londonu, kjer je bil deležen javnega priznanja. Po letu 1660 so vsi pravni dokumenti, ki so navajali začetno leto vladavine, le-to navajali kot 1649, torej leto smrti njegovega očeta. [[Kavalirski parlament|Karlov angleški parlament]] je sprejel [[Clarendonski zakonik]], da bi utrdil položaj obnovljene [[Anglikanska cerkev|angleške cerkve]]. Karel se je strinjal s temi novimi zakoni, čeprav je zagovarjal politiko verske strpnosti. Glavno zunanjepolitično vprašanje njegove zgodnje vladavine je bila [[Druga angleško-nizozemska vojna|druga angleško-nizozemska vojna]]. Leta 1670 je sklenil doversko pogodbo, zavezništvo s svojim bratrancem kraljem [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvikom XIV. Francoskim]]. Ludvik mu je zagotovil pomoč v [[Tretja angleško-nizozemska vojna|tretji angleško-nizozemski vojni]] in plačano subvencijo, Karel pa je obljubil, da se bo v nekoč v prihodnosti skrivoma spreobrnil v [[Katolištvo|katolištvo]]. Karel je s svojim kraljevim razglasom o odpustku skušal vpeljati versko strpnost za katoliške in protestantske disidente, vendar ga je angleški parlament prisilil h umaknitvi razglasa. Leta 1679 je izmišljena [[Papeška zarota|papeška zarota]] [[Titus Oates|Titusa Oatesa]] sprožila krizo izključevanja, ko je bilo razkrito, da je Karlov brat in domnevni dedič, [[Jakob II. Angleški|Jakob, vojvoda Yorški]], postal katoličan. Med krizo je prišlo do strank pro-izključevalnih [[Vigovci|Vigovcev]] in anti-izključevalnih [[Torijci|Torijcev]]. Karel se je postavil na stran Torijcev in, po razkritju ryehousovke zarote o umoru Karla in Jakoba leta 1683 so bili nekateri vodilni vigovci usmrčeni ali prisiljeni v izgnanstvo. Karel je leta 1681 razpustil angleški parlament in vse do svoje smrti leta 1685 vladal povsem samostojno. Kot pokrovitelj umetnosti in znanosti je bil Karel znan po svoji dostopnosti in prijaznosti, ter po tem, da je bil svojim podložnikom zlahka osebno dostopen. Pokazal je tudi skoraj neprebojno zadržanost, zlasti glede svojih političnih agend. Njegov dvor si je pridobilo sloves moralne popustljivosti.{{sfn|Fraser|1979|pp=361–363}} Karlov zakon s Katarino Braganško ni porodil živečih otrok, kralj pa je priznal vsaj 12 nezakonskih otrok z mnogimi ljubicami. Nasledil ga je njegov brat Jakob. == Zgodnje življenje, državljanska vojna in izgnanstvo == [[File:Charles II Prince of Wales Egmont.jpg|right|upright=0.8|thumb|''Karel kot otrok'' leta 1630, slika pripisana Justusu van Egmontu]] Karel se je rodil 29. maja 1630 v [[Palača St. James|palači St. James]] kot najstarejši preživeli sin Karla I., kralja Anglije, Škotske in Irske, in njegove žene Henrike Marije, sestre [[Ludvik XIII. Francoski|Ludvika XIII. Francoskega]]. Karel je bil njun drugi otrok (prvi otrok se je rodil leto prej vendar je še istega dne umrl).{{sfn|Weir|1996| pp=255–257}} 27. junija ga je v kraljevi kapeli krstil William Laud, kasnejši [[Canterburyjska nadškofija|Canterburyjski nadškof]]. V prvih letih življenja ga je nadzirala protestantka grofica Dorsetska. Njegova botra sta bila njegov stric po materini strani Ludvik XIII. in njegova babica po materini strani, [[Marija Medičejska]], kraljica vdova Francije, ki sta bila oba katolika.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|p=13}}; {{harvnb|Hutton|1989|pp= 1–4}}.</ref> Ob rojstvu je Karel samoumevno postal [[Vojvoda Cornwallski|vojvoda Cornwallski]] in [[Vojvoda Rothesayski|Rothesayski]], hkrati pa tudi nosilec mnogih drugih nazivov. Na njegov osmi rojstni dan, oz. okoli le-tega, je bil imenovan za [[Valižanski princ|valižanskega princa]], vendar ni bil nikoli formalno umeščen.{{sfn|Weir|1996| pp=255–257}} Avgusta 1642 je dolgo trajajoči spor med Karlom I. in angleškim parlamentom povzročil [[Prva angleška državljanska vojna|prvo angleško državljansko vojno]]. Oktobra sta bila princ Karel in njegov mlajši brat [[Jakob II. Angleški|Jakob]] prisotna pri [[Bitka pri Edgehillu|bitki pri Edgehillu]] in naslednji dve leti preživela nastanjena v rojalistični prestolnici [[Oxford]]. Januarja 1645 je Karel dobil lasten svet in postal naslovni vodja rojalističnih sil na jugo-zahodu države.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|p=32}}; {{harvnb|Hutton|1989|pp=6–7}}.</ref> Spomladi leta 1646 so večino območja okupirale [[Okrogloglavci|parlamentarne]] sile in v izogib ujetništvu je Karel odšel v izgnanstvo. Iz Falmoutha je sprva krenil na [[Otoki Scilly|Scilly]], nato na [[Jersey]] in nazadnje v Francijo, kjer je njegova mati že živela pod zaščito njegovega bratranca, osemletnega [[Ludvik XIV. Francoski|Ludvika XIV.]].<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=38–45}}; {{harvnb|Miller|1991|p=6}}.</ref> Karel I. se je v ujetništvo predal maja 1646. Med [[Druga angleška državljanska vojna|drugo angleško državljansko vojno]] leta 1648, se je Karel preselil v [[Haag]], kjer je pri svoji sestri [[Marija Henrika Stuart|Mariji]] in svaku [[Viljem II. Oranski|Viljemu II. Oranskemu]] obstajala večja možnost znatne pomoči rojalistom kot pri materinih francoskih vezah.{{sfn|Fraser|1979|pp=55–56}} Čeprav je del parlamentarnega ladjevja prebegnil, ni uspel pravočasno doseči Škotske, da bi se pridružil angažiranski vojski pod vodstvom vojvode Hamiltonskega preden jo je pri [[Bitka pri Prestonu (1648)|Prestonu]] premagala novo oblikovana vojska.{{sfn|Fraser|1979|pp=57–60}} [[File:William Dobson - Charles II, 1630 - 1685. King of Scots 1649 - 1685. King of England and Ireland 1660 - 1685 (When Prince of Wales, with a page) - Google Art Project.jpg|upright=0.8|thumb|left|Portret [[William Dobson|Williama Dobsona]], {{Circa}}&nbsp;1642 or 1643]] V Haagu je imel Karel kratko zvezo z Lucy Walter, ki je kasneje lažno trdila, da sta bila skrivno poročena.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=65–66, 155}}; {{harvnb|Hutton|1989|p=26}}; {{harvnb|Miller|1991|p=5}}.</ref> Njen sin, [[James Scott, vojvoda Monmouthski|James Crofts]] (kasneje vojvoda Monmouthski in Buccleuchski), je bil eden izmed Karlovih mnogih nezakonskih otrok, ki so postali pomembni v britanski družbi.{{sfn|Weir|1996|pp=255–257}} Kljub sinovim diplomatskim poskusom, da bi ga rešil, je bil Karel I. januarja 1649 usmrčen, Anglija pa je postala [[Republika Anglija|republika]]. 5. februarja je [[Kovenanti|kovenantski]] [[škotski parlament]] pri [[Edinburgh|edinburškem]] trškem križu razglasil Karla II. za »Kralja Velike Britanije, Francije in Irske«,{{sfn|RPS|loc=1649/1/71}} vendar mu ni dovolil vstopa na Škotsko dokler ne bi privolil v vzpostavitev [[Prezbiterijanstvo|prezbiterijanstva]] kot državne vere v vseh treh kraljestvih. Ko so se pogajanja s Škoti ustavila je Karel pooblastil lorda Montrosea, da pristane na [[Orkneyjski otoki|Orkneyjskih otokih]] z majhno vojsko, da bi zagrozil Škotom z invazijo z upanjem, da bi izsilil ugodnejši sporazum. Montrose se je bal, da bi Karel pristal na kompromis, zaradi česar je vseeno napadel Škotsko. Pristal je v ujetništvu in bil usmrčen. Karel je nejevoljno obljubil, da bo vztrajal pri pogojih pogodbe, ki je bila sklenjena med njim in škotskim parlamentom v [[Breda, Nizozemska|Bredi]], ter da bo podpiral Slovesno ligo in konvent, ki je pooblastila prezbiterijansko cerkveno upravo po vsej Britaniji. Ob prihodu na Škotsko 23. junija 1650 je formalno odobril konvent; zaradi njegove opustitve [[Škofija|škofijske]] cerkvene ureditve je, čeprav je na Škotskem pridobil podporo, postal nepriljubljen v Angliji. Karel sam je kmalu zasovražil »zlobo« in »hinavščino« kovenantov.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|p=97}}; {{harvnb|Hutton|1989|p=53}}.</ref> Karel je na Škotskem dobil svoj dvor. Ohranil se je popis njegovih stroškov hrane in gospodinjstva v [[Falklandska palača|Falklandski palači]] in v [[Perth, Škotska|Perthu]].<ref>David Stevenson, 'Minute Book of the Board of Green Cloth', ''Miscellany of the Scottish History Society, XV'' (Edinburgh, 2013), pp. 55–132.</ref> [[File:Cast gold medal of Charles II Stuart.jpg|thumb|left|upright=0.8|Zlata medalja kronanja Karla II. iz leta 1651]] Karlovo zavezništvo s Škoti je pripeljalo do [[Angleško-škotska vojna (1650-1652)|angleško-škotske vojne]] med letoma 1650 in 1652. 3. septembra 1650 je kovenante pri [[Bitka pri Dunbarju (1650)|Dunbarju]] porazila mnogo manjša vojska pod poveljstvom Oliverja Cromwella. Škoti so se razdelili na zmerne angažirance in na bolj radikalno Kirkovo stranko, ki so se celo med seboj bojevali. Razočaran nad to delitvijo je Karel odšel proti severu, da bi se oktobra pridružil angažirancem v dogodku, znanem kot "začetek", vendar so ga v dveh dneh člani Kirkove stranke ponovno našli.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=96–97}}; {{harvnb|Hutton|1989|pp=56–57}}.</ref> Kljub temu so Škoti ostali Karlovo največje upanje za obnovitev monarhije, 1. januarja 1651 pa je bil kronan za škotskega kralja v samostanu Scone. Ker so Cromwellove sile ogrožale Karlov položaj na Škotskem se je pripravljal napad na Anglijo, vendar je bila večina izkušenih vojakov Kirkova stranka izključila iz verskih razlogov, voditelji slednje, med njimi tudi [[Archibald Campbell, markiz Argylla|lord Argyll]], pa tudi sami niso želeli sodelovati v napadu. Opozicija večinoma škotski vojski je povzročila, da so se vojski med predorom proti jugu pridružili nekateri angleški rojalisti, napad pa se je končal s porazom v [[Bitka pri Worcesterju|bitki pri Worcesterju]] 3. septembra 1651. Karlu je uspelo pobegniti in pristati v [[Normandija|Normandiji]] čez šest tednov, 16. oktobra, čeprav je bila na njegovo glavo razpisana nagrada v višini 1000 funtov. Hkrati je bil vsakdo, ki je bil opažen, da mu je pomagal, v smrtni nevarnosti, Karla pa je bilo tudi težko prikriti, saj je v višino meril 1,8 m, kar je bilo za tedaj nenavadno visoko.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=98–128}}; {{harvnb|Hutton|1989|pp=53–69}}.</ref>{{efn|1000 funtov je v tistem času predstavljalo zelo veliko vsoto, višjo od življenjskega zaslužka povprečnega delavca.{{sfn|Fraser|1979|p=117}} }} [[File:Charles II (de Champaigne).jpg|thumb|right|upright=0.8|Karel v izgnanstvu, slika [[Philippe de Champaigne|Philippa de Champaigna]], {{Circa|1653}}]] Pod vladnim inštrumentom, ki ga je sprejel parlament, je bil Cromwell leta 1653 imenovan za lorda protektorja Anglije, Škotske in Irske, s čimer je [[Britansko otočje]] dejansko podredil vojaški vladi. Karel je v [[Saint-Germain-en-Laye|Saint-Germain-en-Layu]] ob Parizu,{{sfn|Falkus|1972|p=54}} živel mirno na podlagi donacij Ludvika XIV. v višini 600 [[Francoska livra|liver]] na mesec.<ref>[http://www.luminarium.org/encyclopedia/charles2.htm Charles II of England] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210903132522/http://www.luminarium.org/encyclopedia/charles2.htm |date=2021-09-03 }}. Excerpted from: Encyclopedia Britannica, 11th Ed. Vol XV. Cambridge: Cambridge University Press, 1910. 142.</ref> Karel ni mogel dobiti dovolj finančnih sredstev ali podpore, da bi resno ogrozil Cromwellovo vlado. Kljub družinskim vezam preko Henrike Marije in princese Oranske sta Francija in [[Republika Nizozemska|Nizozemska republika]] bili od leta 1654 naprej zaveznici Cromwellovelove vlade, s tem pa je bil Karel prisiljen zapustiti Francijo in se za pomoč obrniti proti Španiji, ki je tedaj vladala Južni Nizozemski.{{sfn|Hutton|1989|pp=74–112}} Karel je leta 1656 s Španijo sklenil Bruseljsko pogodbo. S tem si je pridobil špansko podporo pri obnovitvi v zameno za Karlovo pomoč v vojni proti Franciji. Karel je iz svojih izgnanih podložnikov zbral razdrobljeno vojsko; ta majhna, premalo plačana, slabo opremljena in nedisciplinirana sila je tvorila jedro vojske po obnovitvi.{{sfn|Fraser|1979|pp=156–157}} Angleška republika je s Francijo leta 1657 sklenila [[Pariška pogodba (1657)|Pariško pogodbo]] s čimer se ji je pridružila v vojni proti Španiji na Nizozemskem. Rojalisti in španske sile je vodil Karlov mlajši brat [[Jakob II. Angleški|Jakob, vojvoda Yorški]].<ref>Childs, John. ''Army of Charles II''. Routledge, 2013 p. 2</ref> V [[Bitka pri Dunkerqu (1658)|bitki pri Dunkerqu]] leta 1658 se je kot del večje španske sile Karlova vojska ok. 2000 mož spopadla z republikanskimi četami, ki so se borile s Francozi ob strani. Do konca bitke so Karlove sile štele ok. 1000 mož in ker je bil Dunkerque predan Angležem, je bila možnost rojalistične odprave v Anglijo uničena.<ref>Tucker, S ''Battles That Changed History: An Encyclopedia of World Conflict'' p. 212</ref> == Obnovitev monarhije == {{further|Obnovitev vladavine Stuartov}} Po smrti Oliverja Cromwella leta 1658 so se prvotno Karlove možnosti za vrnitev na prestol zdele precej majhne; Cromwella je kot lord protektor nasledil njegov sin [[Richard Cromwell|Richard]]. Novi lord protektor ni imel veliko izkušenj ne v vojaštvu in ne v civilni upravi. Leta 1659 je bil sklican okrnjeni parlament in Richard Cromwell je odstopil. Med civilnim in vojaškim nemirom, ki je sledil je bil guverner Škotske [[George Monck]] v skrbeh, da se bo država sprevrgla v anarhijo.{{sfn|Fraser|1979|pp=160–165}} Monck je s svojo vojsko vkorakal v [[London]] ter prisilil okrnjeni parlament, da je ponovno sprejel člane dolgega parlamenta, ki so bili izključeni decembra 1648 med Pridovo čistko. Parlament se je sam razpustil in prvič po skoraj 20 letih so bile generalne volitve.<ref>Diary of [[Samuel Pepys]], 16 March 1660.</ref> Odhajajoči parlament je opredelil volilne pogoje z namenom, da bi dosegel vrnitev prezbiterijanske večine.{{sfn|Miller|1991|pp=24–25}} [[File:Ball given to Charles II at the Hague on his departure to England.jpg|thumb|Ples v [[Haag|Haagu]] na čast Karlu ob njegovem odhodu v Anglijo]] Omejitve proti rojalističnim kandidatom in volivcem so bile obče ignorirane, volitve pa so sestavile lordski dom, ki je bil pravično porazdeljen politično med rojalisti in parlamentarci in versko med anglikanci in prezbiterijanci.{{sfn|Miller|1991|pp=24–25}} Tako imenovani ''konvencijski parlament'' se je sestal 25. aprila 1660 in kmalu za tem pozdravil ''bredsko deklaracijo'' v kateri je Karel obljubil popustljivost in strpnost. Vladala bi svoboda vesti in politika anglikanske cerkve ne bi bila stroga. Ne bi izgnal preteklih sovražnikov niti jim ne bi zaplenil bogastva. Opravičeni bi bili skoraj vsi njegovi nasprotniki, z izjemo kraljemorcev. Predvsem pa je Karel obljubil, da bo vladal v sodelovanju s parlamentom.{{sfn|Haley|1985|p=5}} Angleški parlament se je odločil, da bo Karla razglasil za kralja in ga povabil k vrnitvi, vest o tem pa je Karel prejel v [[Breda, Nizozemska|Bredi]] 8. maja 1660.{{sfn|Hutton|1989|p=131}} Na Irskem je bila prej istega leta sklicana konvencija in je o Karlu že odločila. 14. maja je bil v Dublinu razglašen za kralja.{{sfn|Seaward|2004}} [[File:The arrival of King Charles II of England in Rotterdam, may 24 1660 (Lieve Pietersz. Verschuier, 1665).jpg|thumb|left|alt=Seascape of vessels along a low-lying coastline|Karel je iz izgnanstva na Nizozemskem k obnovitvi v Anglijo odplul maja 1660. Slika Lievea Verschuierja]] Karel se je iz [[Scheveningen|Scheveningena]] odpravil proti Angliji, 25. maja 1860 dosegel [[Dover]] in v London prispel 29. maja, na svoj 30. rojstni dan. Čeprav sta Karel in parlament z aktom o odškodnini in pozabi podelila oprostitev skoraj vsem Cromwellovim podpornikom je bilo 50 ljudi namenoma izključenih.{{sfn|Fraser|1979|p=190}} Nazadnje je bilo devet izmed kraljemorcev{{sfn|The Royal Household|2009}} z obešeni, vlečeni in razčetverjeni, medtem ko so drugi prejeli doživljenjsko zaporno kazen ali so bili doživljenjsko izključeni iz službe. Trupla Oliverja Cromwella, [[Henry Ireton|Henryja Iretona]] in [[John Bradshaw (sodnik)|Johna Bradshawa]] so bila žrtve posmrtnega obglavljenja.{{sfn|Fraser|1979|p=185}} Angleški parlament je Karlu podelil letni dohodek za vodenje vlade v višini 1,2 milijona funtov,{{sfn|Falkus|1972|p=94}} ki je bil večinoma ustvarjen iz carin in trošarin. Vendar se je izkazalo, da donacija za večino Karlove vladavine ni bila zadostna. Dejanski prihodki so bili večinoma precej nižji, kar je vodilo do poskusov varčevanja na dvoru z zmanjšanjem velikosti in stroškov kraljevega gospodinjstva{{sfn|Falkus|1972|p=94}} ter zbiranjem denarja z nepriljubljenimi novostmi, kot je davek na ognjišče.{{sfn|Seaward|2004}} V drugi polovici leta 1660 je Karlovo veselje ob obnovitvi omilila smrt njegovega brata [[Henrik Stuart, vojvoda Gloucesterski|Henrika]] in Marije za [[Črne koze|črnimi kozami]]. Istočasno je Anne Hyde, hči lorda kanclerja Edwarda Hyda, razkrila, da je bila noseča s Karlovim bratom Jakobom, s katerim se je skrivno poročila. Edward Hyde, ki ni vedel ne za poroko, ne za nosečnost, je postal grof Clarendonski njegovo mesto Karlovega najljubšega ministra pa se je okrepilo.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=210–202}}; {{harvnb|Hutton|1989|pp=155–156}}; {{harvnb|Miller|1991|pp= 43–44}}.</ref> === Clarendonov zakonik === [[File:Charles II by John Michael Wright.jpg|thumb|''Kronanjski portret'': Karel je bil kronan v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]] 23. aprila 1661.<ref>Diary of [[Samuel Pepys]], [http://www.pepys.info/coronation.html 23 April 1661] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180429202445/http://www.pepys.info/coronation.html |date=29 April 2018}}</ref>]] Konvencijski parlament je bil razpuščen decembra 1660, kmalu po Karlovem kronanju pa se je sestal drugi parlament v vladavini. Imenovan tudi kavalirski parlament je bil izredno rojalističen in anglikanski. Želel se je odvrniti nekonformnost anglikanski cerkvi, sprejel pa je tudi mnoge akte s katerimi bi zaščitil anglikansko prevlado. Kroporacijski akt je od vseh občinskih funkcionarjev prisego zvestobo;{{sfn|Hutton|1989|p=169}} Akt o uniformiteti je uporabo ''Skupnega molitvenika'' iz leta 1662 napravil za obvezno; Akt o konventiklu je prepovedal verska združevanja več kot pet ljudi, razen, če je bilo pod pokroviteljstvom anglikanske cerkve; Akt petih milj 1665 je prepovedal izgnani nekonformni duhovščini približevanje župnijam iz katerih je bila izgnana na pet milj. Akta o konventiklu in petih miljah sta ostala v veljavi do konca Karlove vladavine. Akti so postali znani kot Clarendonov zakonik, po lordu Clarendonu, čeprav slednji zanje ni bil neposredno odgovoren in je bil sam celo proti aktu o petih miljah.{{sfn|Hutton|1989|p=229}} Obnovitev je spremljala tudi družbena sprememba. [[Puritanstvo]] je izgubilo svoj zagon. Gledališča, ki so bila zaprta v obdobju protektorstva Oliverja Cromwella, so se ponovno odprla, prostaška ''Restavracijska komedija'' je postala prepoznaven žanr. Gledališke licence, ki jih je podeljeval Karel, so zahtevale, da ženske vloge igrajo "njihove naravne igralke" in ne moški igralci, kot je bilo v navadi pred tem.{{sfn|Hutton|1989|p=185}} [[Restavratorska literatura]] je slavila oz. se odzivala na obnovljeni dvor, na katerem so bili tudi [[Libertinci|libertinci]], kot je bil [[John Wilmot, grof Rochesterski|lord Rochester]]. O Karlu II. naj bi Rochester rekel: {{Poemquote|Imamo kralja lepega, duhovitega, nihče se ne zanaša na besedo njega, nikoli ni rekel česa neumnega, in nikoli storil česa modrega.<ref>Papers of [[Thomas Hearne (antiquarian)|Thomas Hearne]] (17 November 1706) quoted in {{harvnb|Doble|1885|p=308}}.</ref>}} Karel naj bi na izjavo odgovoril, da je "stvar preprosto razložiti: saj je bil govor njegov lasten, dejanja pa so bila dejanja ministrstva".{{sfn|Hume|1778|p=212}} === Velika kuga in veliki požar === Leta 1665, je izbruhnila [[Velika londonska kuga|velika londonska kuga]], ki je septembra dosegla vrhunec z do 7000 smrtmi na teden.{{sfn|Fraser|1979|p=238}} Karel je z družino julija zapustil London in se nastanil v [[Salisbury|Salisburyju]]; parlament se je sestal v Oxfordu.{{sfn|Miller|1991|p=120}} Primeri kuge so se zmanjšali pozimi, februarja 1666 pa se je Karel vrnil v London.{{sfn|Falkus|1972|p=105}} Po dolgem obdobju vročega in suhega vremena sredi leta 1666 se je na Pudding Lanu 2. septembra 1666 začel [[Veliki londonski požar|veliki londonski požar]]. Ogenj, katerega so razpihovali močni vetrovi in krepil les, pripravljen za zimo, je uničil okoli 13.200 hiš in 87 cerkva, med drugimi tudi [[Stolnica sv. Pavla, London|stolnico sv. Pavla]].{{sfn|Porter|2007}} Karel in njegov brat Jakob sta se pridružila gašenju ter ga vodila. Javnost je za požar okrivila katoliške zarotnike.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=243–247}}; {{harvnb|Miller|1991|pp=121–122}}.</ref> == Zunanja politika in zakonska zveza == [[File:English School - King Charles II and Catherine of Braganza.png|300px|thumb|Karel in Katarina]] Od leta 1640 dalje je bila Portugalska v [[Portugalska restavracijska vojna|vojni]] s Španijo, da bi po 60 letih [[Dinastična unija|dinastične unije]] med državama obnovila neodvisnost. Portugalski je pomagala Francija, ki pa je po [[Pirenejska pogodba|Pirenejski pogodbi]] leta 1659 odstopila od zavezništva. Pogajanja s Portugalsko glede poroke med Karlom in [[Katarina Braganška|Katarino Braganško]] so se začela že med vladavino njegovega očeta. Po obnovitvi je [[Luisa de Guzmán|portugalska kraljica Luiza]], ki je vladala kot regentka, je nadaljevala s pogajanjem z Anglijo, ki so se končala z zavezništvom.<ref>Clyde L. Gros, "The Anglo-Portuguese Marriage of 1662" ''Hispanic American Historical Review'' 10#3 (1930), pp. 313–352 [https://www.jstor.org/stable/2506378 online]</ref> 23. junija 1661 je bila podpisana poročna pogodba; Anglija je prejela Katarinino [[Dota|doto]], ki je vključevala pristanišče [[Portugalski Tangier|Tangier]] v severni Afriki, [[Bombajski otoki|sedem Bombajskih otokov]] v Indiji (imeli so pomembno vlogo v krepitvi [[Britanski imperij|Britanskega imperija]]), vredne tržne privilegije v Braziliji in [[Zahodna Indija|Zahodni Indiji]], versko in komercialno svobodo na Portugalskem ter dva milijona portugalskih kron (tedaj vredno 300.000 funtov{{efn|Leta 2021 vrednost enakovredna med 42.7 milijonov funtov (dejanska vrednost) in 12.7 milijard funtov (ekonomski delež).<ref>"Five Ways to Compute the Relative Value of a UK Pound Amount, 1270 to Present", [https://www.measuringworth.com/ukcompare/ MeasuringWorth], 2023</ref>}}). Portugalska je prejela vojaško in pomorsko pomoč proti Španiji in svobodo veroizpovedi za Katarino.{{sfn|Wynne|2004}} Katarina je iz Portugalske v [[Portsmouth]] plula s 13. na 14. maj 1662,{{sfn|Wynne|2004}} vendar je tam Karel vse do 20. maja ni obiskal. Nasledni dan je v Portsmouthu par sklenil zakonsko zvezo v dveh obredih - katoliškem, ki je potekal na skrivaj, nato pa še v anglikanskem, ki je potekal javno.{{sfn|Wynne|2004}} Istega leta je Karel z nepriljubljeno potezo za 375.000 funtov [[Prodaja Dunkerqua|prodal Dunkerque]] francoskemu kralju Ludviku XIV.{{sfn|Miller|1991|pp=93, 99}} Kanalsko pristanišče je, čeprav je bilo strateško pomembna postojanka, predstavljalo breme za Karlove omejene finance, saj je zakladnico stalo 321.000 funtov na leto.{{sfn|Hutton|1989|p=184}} [[File:CharlesII1667Medal.jpg|thumb|left|Karel II. na profilu medalje, ki jo je leta 1667 vlil [[John Roettier]] ob [[Druga angleško-nizozemska vojna|drugi angleško-nizozemski vojni]]|alt=Obverse of medal]] Pred obnovitvijo monarhije je [[Navigacijska listina|navigacijska listina]] iz leta 1650 škodovala [[Republika Nizozemska|nizozemski]] trgovini, saj je angleškim ladjam dajala monopol in sprožila [[Prva angleško-nizozemska vojna|prvo angleško-nizozemsko vojno]] (1652 - 1654). Da bi postavili temelje za nov začetek, so se novembra 1660 pojavili odposlanci [[Generalni stanovi Nizozemske|generalnih stanov]] z [[Nizozemsko darilo|nizozemskim darilom]].{{sfn|Israel|1998|pp=749–750}} [[Druga angleško-nizozemska vojna|Drugo angleško-nizozemsko vojno]] (1665 - 1667) je povzročilo angleško vmešavanje v afriške in severnoameriške posesti Nizozemske. Konflikt se je za Angleže začel dobro, z osvojitvijo [[Novi Amsterdam|Novega Amsterdama]] (na čast Karlovega brata Jakoba, vojvode Yorškega preimenovan v [[New York]] (Novi York)) in zmago v [[Bitka pri Lowestoftu|bitki pri Lowestoftu]], leta 1667 pa so Nizozemci izvedli nenaden napad ([[Napad na Medway]]), ko so po [[Temza|Temzi]] pripluli do mesta, kjer je bila zasidrana večina angleškega ladjevja. Potopljene so bile vse ladje z izjemo vodilne, [[HMS Royal Charles (1660)|''Royal Charles'']], ki je bila odpeljana nazaj na Nizozemsko kot nagrado.{{efn|Zadenjski del ladje je razstavljen v [[Rijksmuseum|Rijksmuseumu]] v Amsterdamu.}} Druga angleško-nizozemska vojna se je končala s podpisom [[Bredska pogodba (1667)|bredske pogodbe]]. Kot posledico druge angleško-nizizemske vojne je Karel odpustil lorda Clarendona, katerega je uporabil kot grešnega kozla za vojno.{{sfn|Hutton|1989|pp=250–251}} Clarendon je po obtožbi [[Veleizdaja|veleizdaje]] (ki je bila kaznovana s smrtjo) pobegnil v Francijo. Moč je prejelo pet oseb, kolektivno znanih po muhasti<!--Macaulay, (1849) ''The History of England from the Accession of James II'', p.152--> [[Kratica|kratici]] kot [[Cabal]]—[[Thomas Clifford, baron Clifford|baron ''Clifford'']], [[Henry Bennet, grof Arlingtonski|grof ''Arlingtonski'']], [[George Villiers, vojvoda Buckinghamski|vojvoda ''Buckinghamski'']], [[Anthony Ashley Cooper, grof Shaftesburyjski|baron ''Ashley'' (kasneje grof Shaftesburyjski)]] ter [[John Maitland, vojvoda Lauderdaleski|vojvoda ''Lauderdaleski'']]. Pravzaprav je Cabal le redko deloval usklajeno, dvor pa je bil pogosto razdeljen med dve frakciji, ki sta ju vodila Arlington in Buckingham, pri čemer je bil Arlington uspešnejši.<ref>{{harvnb|Hutton|1989|p=254}}; {{harvnb|Miller|1991|pp=175–176}}.</ref> Leta 1668 je Anglija sklenila zavezništvo s Švedsko in nekdanjo sovražnico Nizozemsko, da bi tako kljubovala Ludviku XIV. v [[Devolucijska vojna|devolucijski vojni]]. Ludvik je s [[Trojna zveza (1668)|trojno zvezo]] sklenil mir, vendar je še naprej izvajal agresivna dejanja proti Nizozemski. Leta 1670 je Karel med iskanjem rešitve finančnih težav privolil v [[Doverska pogodba|doversko pogodbo]], po kateri mu je Ludvik moral vsako leto plačati vsoto 160.000 funtov. V zameno je Karel privolil, da bo Ludvika oskrbel z vojsko in, da bo napovedal svoje spreobrnenje v katolištvo "takoj ko bo blaginja njegovega kraljestva dopuščala".{{sfn|Fraser|1979|p=275}} Ludvik bi mu tedaj moral priskrbeti 6000 čet, da bi zatrl tiste, ki bi spreobrnitvi nasprotovali. Karel si je prizadeval zagotoviti, da bi pogodba – zlasti klavzula o spreobrnitvi – ostala tajna.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=275–276}}; {{harvnb|Miller|1991|p= 180}}.</ref> Ni jasno, ali se je Karel kdaj resno nameraval spreobrniti.<ref>Za dvome glede namena spreobrnitve pred 1685 glej, npr., {{harvnb|Seaward|2004}}; za dvome o namenu spreobrnitve na smrtni postelji glej, npr., {{harvnb|Hutton|1989|pp=443, 456}}.</ref> Med tem je s petimi listinami Karel [[Vzhodnoindijska družba|vzhodnoindijski družbi]] podelil do avtonomnega upravljanja njenih ozemeljskih pridobitev, kovanja denarja, poveljevanja trdnjavam in četam, sklepanja zavezništev, sklepanja vojne in miru ter izvajanja civilne in kazenske jurisdikcije nad njenimi posestmi v Indiji.{{sfn|Chisholm|1911|p=835}} Prej v letu 1668 je družbi dal v najem [[Bombaj|Bombajske]] otoke za nominalni znesek 10 funtov, plačanih v zlatu.{{sfn|British Library Learning}} Vzdrževanje portugalskih ozemlj, ki jih je s svojo doto pridobila Katarina, se je izkazalo za predrago; [[Angleški Tanger|Tanger]] je bil leta 1684 zapuščen.{{sfn|Hutton|1989|p=426}} Leta 1670 je Karel s kraljevo listino podelil nadzor nad celotnim porečjem [[Hudsonov zaliv|Hudsonovega zaliva]] [[Družba Hudsonovega zaliva|Družbi Hudsonovega zaliva]] in ozemlje poimenoval [[Rupert's Land]] (Rupertova dežela), po svojem bratrancu, [[Rupert Renski|princu Rupertu Renskemu]], prvem guvernerju družbe.{{sfn|''Hudson's Bay Company''|2017}} == Spor s parlamentom == Čeprav je bil kavalirski parlament prej naklonjen kroni, so ga v sedemdesetih letih 17. stoletja odtujile kraljeve vojne in verska politika. Leta 1672 je Karel izdal [[Deklaracija odpustka (1672) (1672)|kraljevi odlok o odpustku]] v katerem je domnevno začasno ukinil vse [[Kazensko pravo|kazenske zakone]] proti katolikom in drugim verskim disidentom. Istega leta je odkrito podprl katoliško Francijo in začel [[Tretja angleško-nizozemska vojna|tretjo angleško-nizozemsko vojno]].<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=305–308}}; {{harvnb|Hutton|1989|pp=284–285}}.</ref> [[File:Charles-pineapple.jpg|thumb|right|Karlu je bil leta 1675 predstavljen prvi [[ananas]] vzgojen v Angliji. Painting by [[Hendrick Danckerts|Hendricka Danckertsa]].|alt=Charles accepts a pineapple from a kneeling man in front of a grand country house.]]Kavalirski parlament je nasprotoval Deklaraciji o odpustku iz ustavnih razlogov, češ da kralj nima pravice samovoljno začasno ukiniti zakonov, ki jih je sprejel parlament. Karel je Deklaracijo umaknil in se strinjal tudi z [[Akt o prisegi|aktom o prisegi]], ki je od javnih uslužbencev ne le zahteval, da prejmejo [[Evharistija|zakrament]] v oblikah, ki jih predpisuje Anglikanska cerkev,{{sfn|Raithby|1819|pp=782–785}} ampak jih je kasneje tudi prisilil, da obsodijo [[Transsubstanciacija|transsubstanciacijo]] in katoliško mašo kot "vraževerje in malikovanje".{{sfn|Raithby|1819a| pp=894–896}} Clifford, ki se je spreobrnil v katolicizem, je namesto prisege odstopil in kmalu zatem umrl, verjetno zaradi samomora. Do leta 1674 Anglija od angleško-nizozemske vojne ni imela nobene koristi, kavalirski parlament pa je zavrnil zagotovitev nadaljnjih sredstev, zaradi česar je Karla prisilil k sklenitvi miru. Moč kriminalne Cabale je padla, moč Cliffordovega naslednika [[Lord Danby|lorda Danbyja]] pa je narasla. [[Slika:Charles II and James II.jpg|levo|sličica|Karel II. (levo) z bratom Jakobom, vojvodo Yorškim, kasnejšim kraljem Jakobom II.]] Kraljica Katarina ni mogla imeti dediča; njene štiri nosečnosti leta 1662, februarja 1666, maja 1668, in junija 1669 so se končale s [[Spontani splav|spontanim splavom]] in [[Mrtvorojenost|mrtvorojenostjo]].{{sfn|Weir|1996| pp=255–257}} Karlov [[Presumptivni naslednik|presumptivni naslednik]] je bil potemtakem njegov nepriljubljeni katoliški brat Jakob, vojvoda Yorški. Delno zato, da bi pomiril javne strahove, da je kraljeva družina preveč katoliška, se je Karel strinjal, da se Jakobova hči [[Marija II. Angleška|Marija]] poroči s protestantom [[Viljem III. Oranski|Viljemom Oranskim]].<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=347–348}}; {{harvnb|Hutton|1989|pp=345–346}}.</ref> Leta 1678 je [[Titus Oates]], ki je bil izmenično anglikanski in [[Družba Jezusova|jezuitski]] duhovnik [[Jesuit]], lažno opozoril o "[[Papeška zarota|papeški zaroti]]" atentata na kralja ter celo kraljico obtožil sokrivde. Karel ni verjel obtožbam, vendar je svojemu glavnemu ministru lordu Danbyju naročil, naj razišče zadevo. Čeprav se zdi, da je bil Danby upravičeno skeptičen do Oatesovih trditev, jih je kavalirski parlament vzel resno.{{sfn|Hutton|1989|pp=359–362}} Ljudje so bili zajeti v protikatoliški histeriji;{{sfn|Fraser|1979|p=360}} Sodniki in porote po vsej državi so obsodili domnevne zarotnike; številni nedolžni posamezniki so bili usmrčeni.{{sfn|Fraser|1979|p=375}} Kasneje leta 1678 je spodnji dom parlamenta Danbyja obtožil [[Veleizdaja|veleizdaje]]. Čeprav si je velik del naroda prizadeval za vojno s katoliško Francijo, se je Karel na skrivaj pogajal z Ludvikom XIV. in poskušal doseči sporazum, po katerem bi Anglija ostala nevtralna v zameno za denar. Danby je javno izjavil, da je sovražen do Francije, vendar se je zadržano strinjal, da bo spoštoval Karlove želje. Spodnji dom parlamenta ga ni imel za nejevoljnega udeleženca v škandalu, temveč je verjel, da je avtor te politike. Da bi Danbyja rešil pred postopkom obtožbe, je Karel januarja 1679 razpustil kavalirski parlament.{{sfn|Miller|1991|pp=278, 301–304}} Novi angleški parlament, ki se je sestal marca istega leta je bil do Karla precej sovražen. Mnoge člane je skrbelo, da ima namen uporabiti stalno vojsko za zatiranje nestrinjanja ali vpeljevanje katolištva. Ker pa je parlament izglasoval premalo sredstev, je bil Karel prisiljen postopoma razpustiti svoje čete. Z izgubo podpore parlamenta je Danby odstopil s položaja [[Lord veliki zakladnik|lorda velikega zakladnika]], vendar je od kralja prejel pomilostitev. V nasprotju s kraljevo voljo je spodnji dom parlamenta razglasil, da razpustitev parlamenta ne prekine postopka ustavne obtožbe in da je zato pomilostitev neveljavna. Ko je [[Lordski dom|lordski dom]] poskušal naložiti kazen izgnanstva – ki se je spodnjemu domu parlamenta zdela preblaga – se je postopek ustavne obtožbe med domovoma ustavil. Kot je moral med svojim vladanjem že večkrat storiti, se je Karel uklonil željam svojih nasprotnikov in Danbyja poslal v [[Londonski Tower]], kjer je bil zaprt še pet let.<ref>{{harvnb|Hutton|1989|pp=367–374}}; {{harvnb|Miller|1991|pp=306–309}}.</ref> == Znanost == [[File:King Charles II of England (1630-1685).TIF|thumb|Portret [[John Riley (painter, born 1646)|Johna Rileyja]], {{Circa|1683–1684}}|alt=Oil portrait of Charles with heavy jowls, a wig of long black curls and in a suit of armour]] V zgodnjem obdobju Karlovega otroštva je bil guverner kraljevega gospodinjstva [[William Cavendish, grof Newcastleski]] medtem, ko je bil njegov tutor [[Dekan Christ Churcha (Oxford)|stolni dekan Christ Churcha]] Brian Duppa.{{Sfn|Airy|1904|p=7}} Nobeden od omenjenih mož ni menil, da je študija znanstvenih predmetov primerna za bodočega kralja,<ref>{{Harvnb|Uglow|2009|p=220}}; {{Harvnb|Fraser|1979|p=23}}</ref> Newcastle pa je celo nasprotoval temu, da bi se kateremu izmed teh predmetov posvetil bolj resno.<ref>{{Harvnb|Falkus|1972|p=17}}; {{Harvnb|Airy|1904|p=9}}</ref> s Karlovim odraščanjem je bil za tutorja imenovan kirurg [[William Harvey]].{{Sfn|Airy|1904|p=7}}<ref name="Carvalho">{{Cite journal |last1=Carvalho |first1=Cristina |title=Charles II: A Man Caught Between Tradition and Science |journal=Via Panorâmica |date=2014 |volume=3 |pages=5–24 |hdl=10400.26/7191 |hdl-access=free}}</ref> Znan je bil po svojem delu o kroženju krvi v človeškem telesu in je že zasedal položaj zdravnika Karla I.; njegove študije so vplivale na Karlov odnos do znanosti. Kot glavni kraljevi zdravnik je Harvey Karla I. spremljal v [[Bitka pri Edgehillu|bitko pri Edgehillu]] in čeprav so nekatere podrobnosti nejasne{{Sfn|Airy|1904|p=15}}<ref>{{Cite journal |last1=Stewart |first1=D |title=Harvey and the Battle of Edgehill |url=https://archive.org/details/sim_canadian-medical-association-journal_1946-10_55_4/page/n82 |journal=Canadian Medical Association Journal |date=October 1946 |volume=55 |issue=4 |pages=405 |pmid=20323936 |pmc=1583020}}; {{navedi knjigo|last=Young|first=P.|title=Edgehill 1642|url=https://archive.org/details/edgehill1642camp0000youn_r4o5|publisher=Windrush Press|location=Gloucester|year=1995|page=[https://archive.org/details/edgehill1642camp0000youn_r4o5/page/144 144]}}</ref> je zjutraj imel na čelu princa Karla in vojvodo Yorškega,{{Sfn|Fraser|1979|p=36}} toda fanta sta se že vrnila s kraljem, ko se je začela bitka.{{sfn|Scott|Turton|von Arni|2004|p=79}}<ref>{{Cite journal |last=Stewart |first=D. |title=Harvey and the Battle of Edgehill |url=https://archive.org/details/sim_british-medical-journal_1946-05-25_1_4455/page/808 |journal=British Medical Journal| date=25 May 1946 |volume=1 |issue=4455 |page=808 |pmc=2058941 |jstor=20366436 |doi=10.1136/bmj.1.4455.808}}</ref> Pozneje sta, ker je očeta skrbela njuna varnost, princa zapustila bojišče v spremstvu sira W. Howarda in njegovih subvencionarjev.{{sfn|Scott|Turton|von Arni|2004|p=130}} V izgnanstvu v Franciji je Karel nadaljeval izobraževanje, ki je vsebovalo tudi fiziko, kemijo in matematiko.{{Sfn|Uglow|2009|p=220}} Med njegovimi tutorji sta bila klerik [[John Earle (škof)|John Earle]], znan po svoji satirični knjigi ''Microcosmographie'', s katerim je študiral latinščino in grščino, in [[Thomas Hobbes]], filozof in avtor ''Leviathana'', s katerim je študiral matematiko.<ref>{{navedi splet|title=Thomas Hobbes (1588–1697)|url=https://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/hobbes_thomas.shtml|publisher=BBC|date=2014}}</ref> V Franciji je Karel pomagal prijatelju iz otroštva, [[Grof Buckinghamski|grofu Buckinghamskemu]], pri poskusih v [[Kemija|kemiji]] in [[Alkimija|alkimiji]],<ref>{{Harvnb|Hanrahan|2006|p=25}}; {{Harvnb|Burnet|1847|p=182}}</ref> pri kateri je bil grof prepričan, da je blizu odkritja [[Kamen modrosti|kamna modrosti]]. Čeprav so nekatere Karlove študije v tujini pripomogle h krajšanju časa{{Sfn|Falkus|1972|p=30}} je bil ob vrnitvi v Anglijo izobražen v matematiki navigacije ter je bil tudi sposoben kemik.<ref>{{Harvnb|Uglow|2009|p=220}}; {{Harvnb|Burnet|1847|p=167}}</ref> Zaradi znanja o pomorski arhitekturi je lahko sodeloval v tehničnih razpravah s [[Samuel Pepys|Samuelom Pepysom]], [[William Petty|Williamom Pettyjem]] in [[John Evelyn|Johnom Evelynom]].<ref>{{Harvnb|Burnet|1847|p=167}}; {{Harvnb|Airy|1904|p=198}}</ref> Karla so zanimali tudi novi koncepti in odkritja tistega časa,{{Sfn|Hanrahan|2006|p=25}} ne samo v znanosti in medicini, vendar tudi na področjih botanike in vrtnarstva.<ref name="Carvalho" />{{Sfn|Falkus|1972|p=82}} Francoski popotnik Sorbier, ki je obiskal angleški dvor, je bil osupel nad kraljevim širokim znanjem.{{Sfn|Falkus|1972|p=209}} Kralj se je svobodno prepuščal svojim številnim interesom, vključno z astronomijo, ki ga je navdušila med obiskom [[Gresham College|Gresham Collegea]] oktobra 1660, ko se je tam mudil, da bi si ogledal teleskope astronoma [[Sir Paul Neile|sira Paula Neileja]].<ref>{{navedi knjigo |last=Jardine |first=L. |title=On a Grander Scale |url=https://archive.org/details/ongranderscaleou00jard |publisher=Harper Collins |location=London |date=2002 |page=[https://archive.org/details/ongranderscaleou00jard/page/166 166]}}; {{navedi splet |last=Hartlib |first=S. |title=Letter: Hartlib to John Worthington |url=https://www.dhi.ac.uk/hartlib/view?docset=additional?docname=WORTH_17@term0=transtext_gresham#highlight}} (search for 15 October 1660)</ref> Karel je bil nad videnim tako navdušen, da si je omislil lasten 10-metrski teleskop, katerega je namestil v Privy Garden v [[Whitehall|Whitehallu]].<ref name="Wright2000">{{Cite journal |last1=Wright |first1=David |title=The astronomy in Pepys' Diary |journal=Astronomy & Geophysics |date=August 2000 |volume=41 |issue=4 |pages=4.23–4.27 |doi=10.1046/j.1468-4004.2000.00423.x |s2cid=122377967 |doi-access=free}}</ref> Povabil je prijatelje in znance, da bi si ogledali nebo skozi novi teleskop, in tako maja 1661 Evelyn opisuje svoj obisk vrta z več drugimi znanstveniki, da bi si ogledali Saturnove obroče.{{Sfn|Evelyn|1952|p=357}} Karel je imel v Whitehallu tudi svoj laboratorij z lahkim dostopom do spalnice.{{Sfn|Pepys|1906b|p=611}}<ref name="Wright2000" /><ref name="Ashley">{{navedi knjigo|last=Ashley|first=M.|title=England in the Seventeenth Century|url=https://archive.org/details/englandinsevente00ashl|publisher=Penguin|location=London|year=1958|pages=[https://archive.org/details/englandinsevente00ashl/page/153 153]–154}}</ref> Karel je že od začetka svoje vladavine imenoval strokovnjake, ki so mu pomagali pri njegovih znanstvenih prizadevanjih. Med drugimi so bili to [[Timothy Clarke]], slavni anatom, ki je za kralja opravil nekaj seciranj;{{Sfn|Pepys|1906a|p=365}} [[Robert Morison]] kot glavni botanik (Karel je imel lasten botanični vert);{{Sfn|Falkus|1972|p=82}} [[Edmund Dickinson]], kemik in alkimist, ki je bil zadolžen za izvajanje poskusov v kraljevem laboratoriju;<ref>{{Cite DNB |wstitle= Dickinson, Edmund | volume= 15 |last= Harrison |first= Robert |author-link= |pages = 33-34 |short=1}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last=Blomberg |first=W. N. |title=An Account of the Life and Writings of Edmund Dickinson |publisher=Montagu |location=London |date=1739 |page=89 |url=https://archive.org/details/b30549085/page/n7/mode/2up}}</ref> [[Sir Thomas Williams (zdravnik)|Sir Thomas Williams]], ki je bil spreten pri mešanju in izumljanju zdravil, od katerih so bila nekatera pripravljena v kraljevi prisotnosti;{{Sfn|Bruce|1890|p=96}} in [[Nicasius le Febure]] (ali Nicolas LeFevre), ki je bil v Anglijo povabljen kot kraljevi profesor kemije in lekarnar kraljevega gospodinstva.<ref>{{navedi splet |title=LeFevre N. |url=http://www.encyclopedia.com/science/dictionaries-thesauruses-pictures-and-press-releases/le-febvre-nicaise}}</ref> Evelyn je s kraljem obiskal svoj laboratorij.{{Sfn|Evelyn|1952|p=376}} Poleg mnogih drugih interesov so kralja zanimali tudi urni mehanizmi<ref name="Carvalho" /> zaradi česar jih je namestil vsepovsod po Whitehallu, sedem od teh le v svoji spalnici.{{Sfn|Uglow|2009|p=221}} [[Robert Bruce, grof Ailesburyjski|Robert Bruce]] (kasneje grof Ailesburyjski), dvorjan spalnice se je, kadar je bil blizu kralja, pritoževal, da neneheno rožljanje ur moti njegov spanec.{{Sfn|Bruce|1890|p=87}} Poleg tega je Karel dal v Privy Garden namestiti sončno uro,{{Sfn|Uglow|2009|p=228}} po kateri bi ravnal svojo [[Žepna ura|žepno uro]].{{Sfn|Fraser|1979|p=250}} (Kralj je nekaj časa osebno spremljal delovanje najnovejše vzmetne ure, ki mu jo je podaril [[Robert Hooke]]){{sfn|Jardine|2004|p=202}} [[File:British School, 17th century - Charles II (^) leaving Hampton Court - RCIN 402006 - Royal Collection.jpg|thumb|Karel zapušča [[Palača Hampton Court|Hampton Court]]]] Leta 1662 je Karel z veseljem podelil kraljevo listino skupini znanstvenikov in drugih, ki so leta 1660 ustanovili formalno društvo, da bi znanosti zagotovili bolj akademski in učen pristop ter izvajali poskuse v fiziki in matematiki.<ref name="Ashley" /><ref>{{navedi knjigo|last=Purver|first=M.|title=The Royal Society, Concept and Creation|url=https://archive.org/details/royalsocietyconc0000purv|publisher=Routledge and Kegan Paul|location=London|year=1967|pages=[https://archive.org/details/royalsocietyconc0000purv/page/21 21], 85, 189}}</ref> [[Sir Robert Moray]], član Karlovega dvora, je imel pomembno vlogo pri doseganju tega izida in postal je prvi predsednik tega nove [[Kraljeva družba|Kraljeve družbe]]. Skozi leta je bil Moray pomemben posrednik med Karlom in družbo,{{Sfn|Fraser|1979|p=251}} njegov ugled pri kralju pa je bil tako visok, da je dobil dostop do kraljevega laboratorija, da bi tam izvajal lastne poskuse.<ref>{{Harvnb|Burnet|1847|p=167}}; {{Harvnb|Airy|1904|p=198}}; {{Harvnb|Uglow|2009|p=228}}</ref> Karel se osebno ni udeležil nobenega izmed srečanj družbe,{{Sfn|Jardine|2004|p=106}} vendar je bil s člani družbe, posebno z Morayjem, na tekočem z njenimi aktivnostmi.{{Sfn|Uglow|2009|p=228}} Poleg tega mu je [[Robert Boyle]] omogočil zaseben ogled Boyle-Hookove [[Zračna tlačilka|zračne tlačilke]],<ref name="West">{{Cite journal |last1=West |first1=John B. |title=Robert Boyle's landmark book of 1660 with the first experiments on rarified air |url=https://archive.org/details/sim_journal-of-applied-physiology_2005-01_98_1/page/30 |journal=Journal of Applied Physiology |date=January 2005 |volume=98 |issue=1 |pages=31–39 |doi=10.1152/japplphysiol.00759.2004 |pmid=15591301 |s2cid=5837786}}</ref><ref name="Nichols">{{navedi knjigo |last=Nichols |first=R. |title=Robert Hooke and the Royal Society |publisher=Book Guild |location=Sussex, England |date=1999 |page=43}}</ref> ki je bila uporabljena na mnogih sredinih srečanjih. Kljub vsemu je imel Karel raje eksperimente, ki so imeli takojšen praktičen izid{{Sfn|Fraser|1979|p=250}} in se je celo smejal poskusom članov družbe, da bi "stehtali zrak".{{Sfn|Pepys|1906a|p=451}} Zdelo se je, da ni mogel dojeti pomena osnovnih fizikalnih zakonov, ki so bili takrat vzpostavljeni, vključno z [[Boylov zakon|Boylovim]] in [[Hookov zakon|Hookovim zakonom]] ter konceptom atmosferskega tlaka<ref name="West" /> in [[Barometer|barometra]]<ref>{{Cite journal |last1=West |first1=John B. |title=Torricelli and the Ocean of Air: The First Measurement of Barometric Pressure |journal=Physiology |date=March 2013 |volume=28 |issue=2 |pages=66–73 |doi=10.1152/physiol.00053.2012 |pmid=23455767 |pmc=3768090}}</ref> ter pomena zraka za podporo življenja.<ref name="Nichols" /> Čeprav je Karel izgubil zanimanje za dejavnosti Kraljeve družbe, je še naprej podpiral znanstvena in komercialna prizadevanja. Leta 1673 je v [[Christ's Hospital|Christ's Hospitalu]] ustanovil matematično šolo, dve leti kasneje pa je po francoskih napredkih v astronomiji ustanovil, following concerns over French advances in astronomy, he founded the [[Kraljevi observatorij Greenwich|kraljevi observatorij]] v Greenwichu.{{Sfn|Uglow|2009|pp=241–242}} Še naprej ga je zanimala kemija in je redno obiskoval svoj zasebni laboratorij,<ref name="Wright2000" /><ref name="Ashley" /> kjer je občasno opravljal seciranje.{{Sfn|Uglow|2009|p=221}} Pepys je v svojem dnevniku opomnil, da je 15. februarja 1669 zjutraj, med hojo proti Whitehallu srečal kralja, ki ga je povabil v laboratorij. Pepys je priznal, da je to, kar je tam videl, preseglo njegove meje.<ref>{{navedi splet|last=Pepys |first=Samuel|work=The Diary of Samuel Pepys|title=Friday 15 January 1668/69|date=15 January 2012 |url=https://www.pepysdiary.com/diary/1669/01/15/}}</ref> Karel je v poznejših letih razvil boleč protin, ki je omejeval dnevne sprehode, ki jih je redno opravljal v mlajših letih. Njegova vnema je bila zdaj usmerjena v laboratorij, kjer se je ure in ure posvečal svojim poskusom.<ref>{{navedi knjigo|last=Wheatley |first=H. B. |title=Samuel Pepys and the World he Lived In |publisher=Swan Sonnenschein & Co. |location=London |date=1907 |edition=1st |orig-date=1880 |page=167 |url=https://archive.org/details/samuelpepysandth51757gut}}</ref>{{Sfn|Fraser|1979|p=586}} pri katerih mu je včasih pomagal Moray.{{Sfn|Airy|1904|p=198}} Karla je še posebej zanimala alkimija, s katero se je prvič srečal mnogo let prej med izgnanstvom pri vojvodu Buckinghamskemu. Karel je nadaljeval s poskusi z živim srebrom in cele dopoldneve je poskušal destilirati živo srebro. Segrevanje živega srebra v odprtem lončku sprošča živosrebrne hlape, ki so strupeni in so morda prispevali k njegovemu kasnejšemu slabemu zdravju.{{Sfn|Fraser|1979|pp=567–596}}<ref>{{navedi knjigo|last=Homes|first=F.|title=The Sickly Stewarts|url=https://archive.org/details/sicklystuartsmed0000holm_b9z3|publisher=Sutton Publishing|year=2003|pages=[https://archive.org/details/sicklystuartsmed0000holm_b9z3/page/104 104]–108}}</ref> ==Mornarica== Karel se je zelo zanimal za področje mornarice. Redno se je udeleževal sestankov admiralitetnega odbora in je tako bil med januarjem 1674 in aprilom 1679 najpogostejši udeleženec. Karel je podpisal vse poverilnice kapitanov in poročnikov, njegov podpis pa je bil npr. na nalogu za Thomasa Shisha za glavnega ladjedelnika v Sheernessu, pri čemer se je Karel šest mesecev pozneje dokončno odločil, da bo Shisha imenoval na isti položaj v ladjedelnici Woolwich. Prisoten je bil pri večini pomembnih in številnih manjših splavitev ladij. Ker je o vseh imenih ladij brez domnevnega posredovanja kogar koli drugega odločal Karel, je ime nove ladje običajno na slovesnost prispelo le v kraljevi glavi.{{sfn|Davies|2017|pp=60-61, 108}}{{sfn|Endsor|2009|pp=21-22}} Karel se je naučil jadrati, ko je pobegnil po rojalističnem porazu v [[Angleška državljanska vojna|državljanski vojni]]. Med tem, ko se je v izgnanstvu nahajal leta 1646 v [[Jersey|Jerseyju]] so mu za zabavo priskrbeli [[Pinasa|pinaso]]. Redno je prevzemal krmilo in bil pod vodstvom rojalističnih mornariških častnikov, ki so prav tako zapustili Anglijo. Po obnovitvi je Karel imel mnogo [[Seznam kraljevih jaht Združenega kraljestva|kraljevih jaht]], katere je pogosto uporabljal.{{sfn|Davies|2017|pp=9, 38}} == Pozna leta == Karel se je zaradi svojega brata Jakoba, katoličana, ki bi bil naslednji v vrsti za prestol, soočal s političnim viharjem. Možnosti katoliškega vladarja je močno nasprotoval [[Anthony Ashley Cooper, grof Shaftesburyjski|grof Shaftesburyjski]] (nekdanji član Cabala, ki je razpadel leta 1673). Moč lorda Shaftesburyja se je okrepila ko je predstavniški dom leta 1679 vpeljal [[Listina izključevanja|listino izključevanja]], katere cilj je bila izključitev vojvode Yorškega iz [[Nasledstvo britanskega prestola|vrste nasledstva]]. Nekateri so celo želeli krono ponuditi [[Vojvoda Monmouthski|vojvoda Monmouthskemu]], najstarejšemu izmed Karlovih nezakonskih otrok. ''Zgražatelji'' - tisti, ki so bili nad listino zgroženi, so bili poimenovani [[Torijci|torijci]] (po izrazu za razlaščene irske katoliške bandite), medtem ko se je ''peticijarjev'', tistih, ki so podpirali peticijo v prid listini, prijel vzdevek [[Vigovci|vigovci]] (po izrazu za uporniške škotske prezbiterijance).<ref>{{harvnb|Hutton|1989|pp=373, 377, 391}}; {{harvnb|Miller|1991|pp=310–320}}.</ref> ===Absolutizem=== Ker se je Karel bal, da bo listina izključevanja sprejeta, in ker so ga motivirale nekatere oprostilne sodbe v nadaljevanih sojenjih zaradi zarote, ki so se mu zdele kot znak ugodnejšega javnega razpoloženja do katolicizma, je sredi leta 1679 drugič istega leta razpustil angleški parlament. Karlova upanja na bolj zmeren parlament se niso uresničila; v nekaj mesecih je parlament ponovno razpustil, potem ko je ta poskušal sprejeti listino izključevanja. Ko se je marca 1681 v Oxfordu sestal nov parlament, ga je Karel po le nekaj dneh razpustil še četrtič.<ref>{{harvnb|Hutton|1989|pp=376–401}}; {{harvnb|Miller|1991|pp=314–345}}.</ref> V osemdesetih letih 17. stoletja pa je ljudska podpora listini izključevanja upadla in Karel je doživel porast zvestobe po vsej državi. Lord Shaftesbury je bil leta 1681 (sicer neuspešno) preganjan zaradi izdaje in je kasneje pobegnil na Nizozemsko, kjer je umrl. Do konca vladavine je Karel vladal brez parlamenta.{{sfn|Hutton|1989|pp=430–441}} [[File:Charles II touching the scrofulous (crop).jpeg|thumb|Karel med izvajanjem [[Kraljevi dotik|kraljevega dotika]]; linorez [[Robert White (engraver)|Roberta Whitea]], 1684]] Karlovo nasprotovanje listini izključevanja je povzročilo negodovanje pri nekaterih protestantih. Protestantski zarotniki so oblikovali [[Zarota Rye House|ryehousovko zaroto]], načrt umora kralja in vojvode Yorškega, ko bi se vračala v London po konjskih dirkah v [[Newmarket, Suffolk|Newmarketu]], vendar je Karlovo prenočišče v Newmarketu uničil velik požar, zaradi česar se je z dirk odpravil bolj zgodaj in nevede izognil načrtovanem napadu. Novica o spodleteli zaroti se je razkrila.{{sfn|Fraser|1979|p=426}} Protestantski politiki, mdr. [[Arthur Capell, grof Essex|grof Essexski]], [[Algernon Sydney]], [[William Russell, lord Russell|lord Russell]] in vojvoda Monmouthski so bili vpleteni v zaroto. Essex si je med ujetništvom v [[Londonski Tower|Londonskem Towerju]] prerezal vrat; Sydney in Russell sta bila po sicer šibkih dokazih veleizdaje usmrčena; vojvoda Monmouthski je odšel v izgnanstvo na dvor Viljema Oranskega. Lord Danby in drugi preživeli katoliški lordi, ki so bili zaprti v Towerju so bili izpuščeni, Karlov brat Jakob pa je na dvoru dobil večji vpliv.<ref>{{harvnb|Hutton|1989|pp=420–423}}; {{harvnb|Miller|1991|pp=366–368}}.</ref> Titus Oates je bil obsojen in zaprt zaradi obrekovanja.{{sfn|Fraser|1979|p=437}} Tako se je v zadnjih letih Karlove vladavine njegov pristop do nasprotnikov spremenil in vigovci so ga primerjali s sodobnim francoskim kraljem Ludvikom XIV., čigar obliko vladanja so v tistih letih poimenovali "suženjstvo". Mnogi so bili preganjani in njihova posestva zasežena, Karel pa je po mili volji zamenjal sodnike in šerife ter sestavil porote, da bi dosegel obsodbo. Da bi razbil opozicijo v Londonu je Karel v občinskih volitvah leta 1682 mnogim vigovcem odvzel volilno pravico, leta 1683 pa je bila odvzeta Londonska listina. Z današnjega vidika je uporaba sodnega sistema s strani Karla (in kasneje njegovega brata in dediča Jakoba) kot orodja proti opoziciji pripomogla k uveljavitvi ideje o [[Ločitev oblasti|delitvi oblasti]] med sodstvom in krono v vigovskem mišljenju.<ref>Marshall J. (2013). Whig Thought and the Revolution of 1688–91. In: Harris, T., & Taylor, S. (Eds.). (2015). ''The final crisis of the Stuart monarchy: the revolutions of 1688–91 in their British, Atlantic and European contexts'' (Vol. 16), Chapter 3. Boydell & Brewer.</ref> === Smrt === Karel je 2. februarja 1685 zjutraj utrpel nenadno [[Apopleksija|apopleksijo]] ter štiri dni kasneje umrl v [[Palača Whitehall|palači Whitehall]] ob 11.45 v starosti 54 let.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|p=450}}; {{harvnb|Hutton|1989|p=443}}.</ref> Nenadnost bolezni in smrti je pri mnogih, tudi pri enem izmed kraljevih zdravnikov, povzročila sumničavost o zastrupitvi, vendar je modernejša medicinska analiza ugotovila, da so bili simptomi njegove končne bolezni podobni simptomom [[Uremija|uremije]], kliničnega sindroma, ki ga povzroči disfunkcija ledvic.{{sfn|BMJ|1938}} Karel je imel laboratorij s katerim se je ukvarjal v prostem času, kjer je, pred boleznijo, eksperimentiral z [[Živo srebro|živim srebrom]]. Zastrupitev z živim srebrom lahko ledvicam povzroči nepopravljivo škodo, vendar ni dokazano, da je to vzrok njegove smrti.{{sfn|Fraser|1979|pp=586–587}} V dneh med njegovim zlomom in smrtjo je Karel prenesel niz mučnih metod zdravljenja, med drugim [[Puščanje krvi|puščanja krvi]], [[Odvajalo|purgativa]] in [[Terapija s skodelicami|terapije s skodelicami]] upajoč, da si bo opomogel,{{sfn|Roberts|2015}} kar je morda poslabšalo njegovo uremijo zaradi dehidracije, namesto da bi jo omililo.<ref>{{citation |last1=Aronson |first1=J. K. |last2=Heneghan |first2=C. |title=The death of King Charles II |date=17 October 2018 |publisher=Centre for Evidence-Based Medicine (CEBM) |location=Oxford |url=https://www.cebm.ox.ac.uk/news/views/the-death-of-king-charles-ii |access-date=4 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240222074728/https://www.cebm.ox.ac.uk/news/views/the-death-of-king-charles-ii |archive-date=2024-02-22 |url-status=dead}}</ref> Na smrtni postelji je Karel prosil svojega brata Jakoba, naj poskrbi za njegove ljubice: "bodi dober do [[Louise de Kérouaille, vojvodinja Portsmouthska|Portsmouthove]] in ne pusti uboge [[Nell Gwyn|Nelly]] stradati".{{sfn|Fraser|1979|p=456}}<!--This is a paraphrase used by Fraser--> Svojim dvorjanom je dejal; "Žal mi je, gospodje, da tako dolgo umiram",{{sfn|Bryant|2001|p=73}} ter izrazil obžalovanje nad svojim obnašanjem do svoje žene. Na zadnji večer svojega življenja je bil sprejet v Katoliško cerkev v prisotnosti očeta [[John Huddleston|John Huddleston]], vendar ni jasno ali je bil pri polni zavesti, ali je bil resnično predan, ali čigava je bila ideja.{{sfn|Hutton|1989|pp=443, 456}} "Brez kakršne koli pompoznosti"{{sfn|Bryant|2001|p=73}} je bil 14. februarja pokopan v [[Westminstrska opatija|Westminstrski opatiji]].{{sfn|Fraser|1979|p=459}} Karla je nasledil njegov brat Jakob II. in VII.<ref>{{navedi splet |url=https://www.royal.uk/charles-ii |title=Charles II (r. 1660–1685) |publisher=royal.uk |access-date=7 May 2023}}</ref> == Zapuščnina == [[File:Charles II statue. Parliament Square Edinburgh.JPG|thumb|right|upright=0.8|Kip Karla II. kot rimskega cesarja, postavljen leta 1685, na [[Parliament Square, Edinburgh|Parliament Squareu v Edinburghu]]|alt=Lead equestrian statue]] Karlove eskapade po porazu v [[Bitka pri Worcesterju|bitki pri Worcesterju]] so mu ostale pomembne vse življenje. Več let je z zgodbami o svojem pobegu navduševal in dolgočasil mnoge poslušalce. Številni zapisi o njegovih pustolovščinah so bili objavljeni, posebej takoj po obnovitvi. Čeprav ni bil proti temu, da bi njegov pobeg pripisali božji previdnosti, naj bi Karel sam najbolj užival v svoji sposobnosti, da je ohranil preobleko človeka običajnega porekla in se neprepoznan gibal po svojem kraljestvu. Ironično in cinično je Karel užival v zgodbah, ki so prikazovale neopazno naravo kakršne koli prirojene veličine, ki jo je imel.{{sfn|Weber|1988|pages=492–493, 505–506}} Karel ni imel zakonskih otrok, priznal pa je mnogo otrok, ki jih je imel s številnimi ljubicami,{{sfn|Fraser|1979|p=411}} med drugimi tudi pet otrok, ki jih je imel po [[Barbara Palmer, vojvodina Clevelandska|Barbari Villiers, lady Castlemaine]], za katero je bila ustanovljena [[Vojvodina Cleveland]]. Med ljubicami so bile tudi [[Moll Davis]], [[Nell Gwyn]], [[Elizabeth Killigrew, vikontinja Shannon|Elizabeth Killigrew]], [[Catherine Pegge]], [[Lucy Walter]] in [[Louise de Kérouaille, vojvodinja Portsmouthska]]. Posledično se ga je prijel vzdevek "[[Stari Rowley]]" po njegovem najljubšem dirkalnem konju, ki je bil opazen kot [[Žrebec|žrebec]].{{sfn|Pearson|1960|p=147}} Karlovi podložniki so sovražili plačevanje davkov, ki so se porabili za njegove ljubice in otroke,{{sfn|Hutton|1989|p=338}} od katerih so mnogi prejeli vojvodine ali grofije. Trenutni [[Vojvoda Buccleuchski|vojvode Buccleucha]], [[Vojvoda Richmondski|Richmonda]], [[Vojvoda Graftonski|Graftona]] in [[Vojvoda St Albanski|St Albansa]] po neprekinjeni moški liniji izvirajo iz Karla.{{sfn|Fraser|1979|p=413}} Karel II. je prednik obeh žena [[Karel III., kralj Združenega kraljestva|Karla III.]], prve žene [[Diana Spencer|valižanske princese Diane]],{{efn|Diana je bila potomka dveh nezakonskih sinov Karla II., [[Henry FitzRoy, vojvoda Graftonski|vojvode Graftonskega]] in [[Charles Lennox, vojvoda Richmondski|vojvode Richmondskega]].}} in druge žene [[Camilla, kraljica žena Združenega kraljestva|kraljice žene Camille]]. Sin Karla III. in Diane, [[William, valižanski princ|valižanski princ William]] bo verjetno prvi britanski vladar, ki je potomec Karla II. Karlov najstarejši sin [[Vojvoda Monmouthski|vojvoda Monmouthski]] je vodil upor proti Jakobu II., vendar je bil v [[Bitka pri Sedgemoorju|bitki pri Sedgemoorju]] 6. julija 1685 ujet in usmrčen. Jakob je bil kljub temu odstavljen leta 1688 med [[Slavna revolucija|slavno revolucijo]]. [[File:Rhc-charles2.jpg|thumb|upright|Kip Karla II. ({{Circa}} 1682) v starorimski opravi, delo [[Grinling Gibbons|Grinlinga Gibbonsa]] v [[Kraljeva bolnišnica Chelsea|Kraljevi bolnišnici Chelsea]]|alt=Gilt statue|levo]] Po besedah svojega sodobnika [[John Evelyn|Johna Evelyna]] je bil "knez mnogih vrlin in mnogih velikih pomanjkljivosti, eleganten, lahko dostopen, ne krvav ali krut".{{sfn|Miller|1991|pp=382–383}} [[John Wilmot, grof Rochesterski]], je o Karlu pisal bolj opolzko: {{Poem quote|Od vlačuge do vlačuge se kotali nemiren veseli vladar, škandalozen in reven.{{sfn|Miller|1991|p=95}}}} Oziravši nazaj so torijci obdobje Karlove vladavine označili kot čas dobrohotne monarhije, medtem ko so jo vigovci videli kot grozen [[Despotizem|despotizem]]. Profesor [[Ronald Hutton]] je opisal polarizirano zgodovinopisje: {{Poem quote|V zadnjih sto letih so bile knjige o Karlu II. ostro razdeljene v dve kategoriji. Akademski zgodovinarji so se osredotočali predvsem na njegove dejavnosti kot državnika in poudarjali njegovo dvoličnost, razvajenost, slabo presojo in pomanjkanje sposobnosti za poslovanje ali za stabilno in zaupanja vredno vlado. Neakademski avtorji so se osredotočali predvsem na njegov družbeni in kulturni svet, poudarjali so njegov šarm, prijaznost, posvetnost in strpnost, zaradi česar je postal eden najbolj priljubljenih angleških monarhov v romanih, igrah in filmih.<ref>{{citation|first=Ronald |last=Hutton|title=A Gambling Man: Charles II and the Restoration|journal=History Today|date=December 2009|volume=59|issue=12|pages=55+}}</ref>}} Hutton trdi, da je bil Karel priljubljen kralj v svojem času in "legendarna figura" v britanski zgodovini. {{Poem quote|Drugi kralji so vzbujali več spoštovanja, a morda se je le Henrik VIII. tako priljubil ljudski domišljiji kot ta. Bil je plejbojski monarh, poreden, a prijazen, junak vseh, ki so cenili uglajenost, strpnost, dober humor in iskanje užitka pred bolj resnimi, treznimi ali materialnimi vrlinami.{{sfn|Hutton|1989|p=446}}}} Dan [[Obnovitev vladavine Stuartov|obnovitve]] (hkrati tudi Karlov rojstni dan), 29. maj, je bil v Angliji vse do srede 19. stoletja priznan kot [[Dan hrastove šiške|dan hrastove šiške]], po kraljevem hrastu v katerega se je Karel skril med pobegom pred silami Oliverja Cromwella. Tradicionalna praznovanja so vključevala nošnjo hrastovih listov, vendar je ta tradicija izumrla.{{sfn|Fraser|1979|p=118}} karel II. je [[Karel II. Angleški v kulturi|široko predstavljen v umetnosti, literaturi in medijih]]. Po njem sta poimenovana [[Charleston, Južna Karolina|Charleston v Južni Karolini]] ter [[South Kingstown, Rhode Island|South Kingdtown v Rhode Islandu]]. ''King Charles's Island'' (Otok kralja Karla) in ''Charles Island'' (Otok Karel) sta starejši imeni, obe Karlu na čast, otokov [[Floreana|Floreane]] in [[Española|Españole]] v [[Galapaški otoki|Galapaškega arhipelaga]]. == Nazivi, nagovor, časti in grb == === Nazivi in nagovor === {{Infopolje Naslavljanje vladarjev | name = Karel, kralj Anglije, Škotske in Irske | image = [[File:Royal Monogram of King Charles II of Great Britain.svg|80px]] | dipstyle = [[Veličanstvo|Njegovo kraljevo veličanstvo]] | offstyle = Vaše veličanstvo }} Uradni naziv Karla II. je bil "Karel Drugi, po milosti Božji, [[kralj Anglije]], [[Kralj Škotske|Škotske]], [[Kralj Francije|Francije]] and [[Kralj Irske|Irske]], [[zaščitnik vere]], itd."<ref>''Guinness Book of Answers'' (1991), p. 708</ref> [[Angleška pretenzija na francoski prestol|Francoska pretenzija]] je bila zgolj nominalna in so jo uporabljali vsi angleški vladarji začenši z [[Edvard III.|Edvardom III.]], ne glede na dejansko količino francoskega ozemlja pod kraljevim nadzorom. === Časti === * '''KG''': [[Red podvezice]], ''21. maja 1638''{{sfn|Weir|1996| pp=255–257}} === Grb === Karlov [[grb valižanskega princa]] je bil [[Grb Združenega kraljestva|kraljevi grb]] (katerega je kasneje podedoval), ki se je razlikoval po srebrni trojnem [[Turnirski ovratnik (heraldika)|turnirskem ovratniku]].{{sfn|Ashmole|1715|p=534}} Blazon njegovega vladarskega grba se je glasil: V prvem in četrtem modrem polju kvadriranega polja v četrtem in prvem polju kvadriranega ščita tri zlate [[Lilija (simbol)|lilije]] (Francija), v drugem in tretjem rdečem polju kvadriranega polja kvadriranega ščita trije korakajoči zlati leopardi (Anglija); v drugem zlatem polju kvadriranega ščita vzpenjajoč rdeč lev znotraj rdeče notranje cvetlične in nasprotne cvetlične dvojne obrobe (Škotska); v tretjem modrem polju zlata harfa s srebrnimi strunami (Irska). {| border="0" align="center" width="70%" |- !width=33% |[[File:Coat of Arms of the Stuart Princes of Wales (1610-1688).svg|center|200px]] !width=33% |[[File:Coat of Arms of England (1660-1689).svg|center|200px]] !width=33% |[[File:Coat of Arms of Scotland (1660-1689).svg|center|200px]] |- |<div style="text-align: center;">Karlov grb valižanskega princa</div> |<div style="text-align: center;">Grb kralja Karla II. (zunaj Škotske)</div> |<div style="text-align: center;">Grb kralja Karla II. v uporabi na Škotskem</div> |} ==Potomci== Po [[Lucy Walter]] (c.&nbsp;1630 – 1658): * [[James Scott, 1st Duke of Monmouth|James Crofts, later Scott]] (1649–1685), imenovan za [[Vojvoda Monmouthski|vojvodo Monmouthskega]] (1663) v Angliji in [[Vojvoda Buccleuchski|vojvodo Buccleuchskega]] (1663) na Škotskem. Monmouth se je rodil komaj devet mesecev po prvem srečanju Walterjeve in Karla II. in ta ga je priznal za svojega sina medtem, ko je Jakob II. menil, da bi otrok utegnil biti sin drugega njenih ljubimcev, polkovnika Roberta Sidneya prej kot pa sin Karla. Lucy Walter je imela tudi hčer Mary Crofts, rojeno po Jamesu leta 1651, vendar Karel II. ni bil njen oče, saj se je njuna zveza končala septembra 1649.{{sfn|Weir|1996|pp=255–257}} Po [[Elizabeth Killigrew, vikontinja Shannon|Elizabeth Killigrew]] (1622–1680), hčeri [[Robert Killigrew|sira Roberta Killigrewa]], ki se je leta 1660 poročila z [[Francis Boyle, vikont Shannon|Francisom Boylom, vikontom Shannonom]]: * [[Charlotte Jemima Henrietta Maria FitzRoy]] (1650–1684), prvotno poročena z [[James Howard (dramatik)|Jamesom Howardom]] in nato še z [[William Paston, grof Yarmouthski|WIlliamom Pastonom, grofom Yarmouthskim]] Po [[Catherine Pegge]]: * [[Charles FitzCharles, grof Plymouthski|Charles FitzCharles]] (1657–1680), znan kot "Don Carlo", imenovan za [[Grof Plymouthski|grofa Plymouthskega]] (1675) * [[Catherine FitzCharles]] (rojena 1658; umrla je zelo mlada ali pa je postala nuna v Dunkerqu){{sfn|Hutton|1989|p=125}} Po [[Barbara Villiers|Barbari Villiers]] (1641–1709), ženi [[Roger Palmer, grof Castlemaineški|Rogerju Palmerju, grofu Castlemaineškem]], ter ''jure uxoris'' imenovani [[Vojvoda Clevelandski|vojvodinji Clevelandski]]: * [[Anne Lennard, grofica Susseška|Lady Anne Palmer (Fitzroy)]] (1661–1722), poročena z [[Thomas Lennard, grof Susseški|Thomasom Lennardom, grofom Susseškim]]. Morda gre za hčerko Rogerja Palmerja, vendar jo je Karel priznal.{{sfn|Cokayne|1926|pp=706–708}} * [[Charles FitzRoy, vojvoda Clevelandski|Charles Fitzroy]] (1662–1730), imenovan za [[Vojvoda Southamptonski|vojvodo Southamptonskega]] (1675), postal drugi [[Vojvoda Clevelandski|vojvoda Clevelandski]] (1709) * [[Henry FitzRoy, vojvoda Graftonski|Henry Fitzroy]] (1663–1690), imenovan za [[Grofa Eustonskega]] (1672), [[Vojvoda Graftonski|vojvodo Graftonskega]] (1675) * [[Charlotte Lee, grofica Lichfieldska|Charlotte Fitzroy]] (1664–1717), poročila [[Edward Lee, vojvoda Lichfeldski|Edwarda Leeja, vojvodo Lichfieldskega]] * [[George FitzRoy, vojvoda Northumberlandski|George Fitzroy]] (1665–1716), imenovan za [[Grof Northumberlandski|grofa Northumberlandskega]] (1674), [[Vojvoda Northumberlandski|vojvodo Northumberlandskega]] (1678) * ([[Lady Barbara FitzRoy|Barbara (Benedicta) Fitzroy]] (1672–1737) – morebiti je bila hči [[John Churchill|Johna Chruchilla]], kasnejšega [[Vojvoda Marlboroughski|vojvode Marlboroughskega]], ki je bil prav tako eden mnogih ljubimcev Clevelandove,{{sfn|Miller|1991|pp=97, 123}} in je Karel ni nikoli priznal za lastno hčer.{{sfn|Fraser|1979|pp=65, 286}}) Po [[Nell Gwyn]] (1650–1687): * [[Charles Beauclerk, vojvoda St Albanski|Charles Beauclerk]] (1670–1726), imenovan za [[Vojvoda St Albanski|Vojvodo St Albanskega]] (1684) * James, lord Beauclerk (1671–1680) [[File:Mignard, Louise de Kérouaille.jpg|thumb|Louise de Kérouaille z neznanim služabnikom v Franciji, slika [[Pierre Mignard|Pierra Mignarda]], 1682<ref>{{navedi splet|url=https://www.npg.org.uk/collections/search/portrait/mw05102/Louise-de-Kroualle-Duchess-of-Portsmouth-with-an-unknown-female-attendant|title=Louise de Kéroualle, Duchess of Portsmouth with an unknown female attendant|publisher=National Portrait Gallery|access-date=18 July 2023}}</ref>]] Po [[Louise de Kérouaille, vojvodinja Portsmouthska|Louise Renée de Penancoet de Kérouaille]] (1649–1734), imenovana za ''jure uxoris'' vojvodinjo Postmouthsko (1673): * [[Charles Lennox, vojvoda Richmondski|Charles Lennox]] (1672–1723), imenovan za [[Vojvoda Richmondski|vojvodo Richmondskega]] (1675) v Angliji in [[Vojvoda Lennoxski|vojvodo Lennoxskega]] (1675) na Škotskem. Po [[Moll Davis|Mary "Moll" Davis]], kurtizani in ugledni igralki:{{sfn|Fraser|1979|p=287}} * [[Lady Mary Tudor]] (1673–1726), žena [[Edward Radclyffe, grof Derwentwaterski|Edwarda Radclyffa, grofa Derwentwaterskega]]; po Edwardovi smrti se je poročila s [[Henry Graham Levenski|Henryjem Grahamom Levenskim]], po smrti katerega se je poročila z Jamesom Rookom. Med drugimi morebitnimi ljubicami: * Christabella Wyndham<ref>{{harvnb|Fraser|1979|p=37}}; {{harvnb|Miller|1991|p=5}}.</ref> * [[Hortense Mancini]], vojvodina Mazarinska<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=341–342}}; {{harvnb|Hutton|1989|p=336}}; {{harvnb|Miller|1991|p=228}}.</ref> * [[Winifred Wells]] – ena izmed služabnic kraljice Katarine<ref name="mrs">{{harvnb|Fraser|1979|p=285}}; {{harvnb|Hutton|1989|p=262}}.</ref> * Jane Roberts – hči duhovnika<ref name="mrs" /> * Mrs Knight – slavna pevka{{sfn|BBC staff|2003}} * [[Elizabeth, grofica Falmouthska]] – vdova [[Charles Berkeley, grof Falmouthski|Charlesa Berkeleya, grofa Falmouthskega]]<ref name="mrs" />{{sfn|Melville|2005|p=91}} * Elizabeth Fitzgerald, [[Grof Kildarski|grofica Kildarska]]<ref name="mrs" /> Pisma, ki trdijo, da je Marguerite ali Margaret de Carteret leta 1646 Karlu rodila sina imenovanega [[James de la Cloche]] so zgodovinarji označili za ponaredke.<ref>{{harvnb|Fraser|1979|pp=43–44}}; {{harvnb|Hutton|1989|p=25}}.</ref> == Družinsko drevo== {{chart top|Rodbina Stuart in sorodniki<ref>{{harvnb|Fraser|1979|p=5}}.</ref>}} {{chart/start|align=center}} {{chart |border=0| | | | | | | |James|y|Anne| | | | | | | | | | | | | | |Henry|y|Marie|James=[[Jakob I. Angleški]]<br />1566–1625|Anne=[[Ana Danska]]<br>1574–1619|Henry=[[Henrik IV. Francoski]]<br>1553–1610|Marie=[[Marija Medičejska]]<br>1575–1642}} {{chart |border=0| | | |,|-|-|-|-|-|-|^|-|-|-|-|-|-|.| | | |,|-|-|-|-|-|-|-|-|-|^|-|-|-|-|-|-|-|.|}} {{chart |border=0| | |Elizabeth| | | | | | | | | | | |Charles|y|Henrietta| | | | | | | | | | | | | | | |Louis| | | |Charles=[[Karel I. Angleški]]<br />1600–1649|Elizabeth=[[Elizabeta Stuart|Elizabeta]]<br />1596–1662|Henrietta=[[Henrika Marija Francoska]]<br>1609–1669|Louis=[[Ludvik XIII. Francoski]]<br>1601–1643}} {{chart|border=0| |,|-|^|-|.| | | |,|-|-|-|v|-|-|-|-|-|^|-|-|-|-|-|v|-|-|-|-|-|-|-|.| | | |,|-|^|-|.|}} {{chart|border=0|Rupert| |Sophia| | Charles| |Mary|y|William| |Anne|y|James|y|Maria| |Henrietta|y|Philip| |Louis|Anne=[[Ana Hyde]]<br />1637–1671|James=[[Jakob II. Angleški]]<br />1633–1701|Maria=[[Marija Modenska]]<br />1658–1718|Mary=[[marija Henrika Stuart|Marija]]<br />1631–1660|Charles='''Karel II. Angleški'''<br />1630–1685|Sophia=[[Sofija Palatinska|Sofija Hanovrska]]<br />1630–1714|Henrietta=[[Henrika Angleška|Henrika]]<br>1644–1670|Older=''[[Elizabeta Stuart#Potomci|Starejši otroci]]''|William=[[Viljem II. Oranski]]<br>1626–1650|Philip=[[Filip I. Orléanski]]<br>1640–1701|Louis=[[Ludvik XIV. Francoski]]<br>1638–1715|Rupert=[[Rupert Renski]]<br>1619–1682}} {{chart |border=0| | | | | |!| | | | | | | | | |!| | | |,|-|-|-|(| | | |!| | | | | |,|-|^|-|.| | | | | | |}} {{chart |border=0| | | | |George| | | | | | | |William|~|Mary| |Anne| |James| | | |Marie| |AnneM| | | | | |Anne=[[Ana Britanska]]<br />1665–1714|Mary=[[Marija II. Angleška]]<br />1662–1694|William=[[Viljem III. Oranski]]<br />1650–1702|George=[[Jurij I. Britanski]]<br />1660–1727|James=[[James Francis Edward]]<br />1688–1766|Monmouth=[[James, vojvoda Monmouthski]]<br>1649–1685|Marie=[[Marija Luiza Orléanska]]<br>1662–1689|AnneM=[[Ana Marija Orléanska]]<br>1669–1728}} {{chart/end}} {{chart bottom}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|1=20em}} == Literatura == {{Refbegin|30em|indent=yes}} * {{navedi knjigo |last=Airy |first=Osmund |url=https://archive.org/details/cu31924027987167/page/n7/mode/2up |title=Charles II |date=1904 |publisher=Longmans, Green & Co. |location=London |hdl=2027/uc1.$b674296 |hdl-access=free }} * {{navedi knjigo |last=Ashmole |first=Elias |title=The History of the Most Noble Order of the Garter |date=1715 |publisher=Bell, Taylor, Baker and Collins |location=London |author-link=Elias Ashmole}} * {{navedi knjigo |last=BBC staff |url=http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2003/10_october/23/charles_ii_mistresses.pdf |title=Charles II and the women who bore his children |date=October 2003 |publisher=BBC |archive-url=https://web.archive.org/web/20040414082540/http://www.bbc.co.uk/pressoffice/pressreleases/stories/2003/10_october/23/charles_ii_mistresses.pdf |archive-date=14 April 2004 |url-status=live }} * {{navedi knjigo |url=http://www.bl.uk/learning/histcitizen/trading/bombay/history.html |title=Bombay: History of a City |publisher=The British Library Board |ref={{harvid|British Library Learning}} |access-date=19 April 2010 |archive-date=25 June 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130625131303/http://www.bl.uk/learning/histcitizen/trading/bombay/history.html |url-status=dead }} * {{Cite journal |date=1938 |title=Nova et Vetera |url=https://archive.org/details/sim_british-medical-journal_1938-11-26_2_4064/page/1088 |journal=[[British Medical Journal]] |volume=2 |issue=4064 |page=1089 |doi=10.1136/bmj.2.4064.1089 |pmc=2210948 |pmid=20781915 |ref={{sfnRef|BMJ|1938}}}} * {{navedi knjigo |title=The Records of the Parliaments of Scotland to 1707 |date=2007–2017 |publisher=University of St Andrews |editor-last=Brown |editor-first=K. M. |chapter=Proclamation: of King Charles II, 5 January 1649 (NAS. PA2/24, f.97r-97v.) |ref={{SfnRef|RPS}} |access-date=5 August 2016 |display-editors=et al |chapter-url=http://www.rps.ac.uk/search.php?action=fetch_jump&filename=charlesi_ms&jump=charlesi_t1649_1_70_d5_trans&type=ms&fragment=m1649_1_71_d6_ms }} * {{navedi knjigo |last=Bruce |first=Thomas |url=https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=mdp.39015088253359 |title=Memoirs of Thomas, Earl of Ailesbury, Vol. 1 |date=1890 |publisher=Roburghe Club, Nichols & Sons |location=Westminster }} * {{navedi knjigo |last=Burnet |first=Gilbert |url=https://archive.org/details/burnetshistoryof01burnuoft/mode/2up |title=History of My Own Time, part1 |date=1847 |publisher=Clarendon Press |location=Oxford }} * {{navedi knjigo |last=Bryant |first=Mark |title=Private Lives |url=https://archive.org/details/truecompendiumof0000brya |date=2001 |publisher=Cassell |isbn=0-304-35758-8 |location=London}} * {{Cite EB1911 |wstitle=East India Company |volume=8 |pages=834–835 |mode=cs2}} * {{navedi knjigo |last=Cokayne |first=George E. |title=The Complete Peerage |date=1926 |publisher=St Catherine Press |others=Revised and enlarged by Gibbs, Vicary; Edited by Doubleday, H. A., Warrand, D., and de Walden, Lord Howard |volume=VI |location=London |chapter=Appendix F. Bastards of Charles II |author-link=George Cokayne}} * {{navedi knjigo |last=Davies |first=J. D. |year=2017 |title=Kings of the Sea: Charles II, James II and the Royal Navy |url=https://archive.org/details/kingsofseacharle0000davi |publisher=Seaforth |isbn=9781848324008}} * {{navedi knjigo |title=Remarks and Collections of Thomas Hearne |date=1885 |publisher=Clarendon Press for the Oxford Historical Society |editor-last=Doble |editor-first=C. E. |volume=1 |location=Oxford}} * {{navedi knjigo |last1=Endsor |first1=Richard |title=The Restoration Warship: The Design, Construction and Career of a Third Rate of Charles II's Navy |date=2009 |publisher=Naval Institute Press |location=Annapolis |isbn=978-1-59114-712-1}} * {{navedi knjigo |last=Evelyn |first=John |title=Diary of John Evelyn, Vol. 1 |date=1952 |publisher=Dent & Sons |location=London}} * {{navedi knjigo |last=Falkus |first=Christopher |title=The Life and Times of Charles II |date=1972 |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=0-297-99427-1 |location=London}} * {{navedi knjigo |last=Fraser |first=Antonia |title=King Charles II |date=1979 |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=0-297-77571-5 |location=London |author-link=Antonia Fraser}} * {{navedi knjigo |last=Haley |first=K. H. D. |title=Politics in the Reign of Charles II |url=https://archive.org/details/politicsinreigno0000hale |date=1985 |publisher=Basil Blackwell |isbn=0-631-13928-1 |location=Oxford}} * {{navedi knjigo |last=Hanrahan |first=David |title=Charles II and the Duke of Buckingham |url=https://archive.org/details/charlesiidukeofb0000hanr |date=2006 |publisher=Sutton Publishing |location=UK}} * {{navedi knjigo |url=http://www.hbc.com/hbcheritage/collections/archival/charter |title=The Royal Charter of the Hudson's Bay Company |author=[[Hudson's Bay Company]] |ref={{sfnRef|Hudson's Bay Company|2017}} |access-date=14 December 2010 |archive-date=10 December 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20101210212545/http://www.hbc.com/hbcheritage/collections/archival/charter/ |url-status=dead }} * {{navedi knjigo |last=Hume |first=David |title=The History of England from the Invasion of Julius Caesar to the Revolution in 1688 |date=1778 |publisher=printed for T. Cadell |volume=VIII |location=London |page=212 |author-link=David Hume}} * {{navedi knjigo |last=Hutton |first=Ronald |url=https://archive.org/details/charlessecondkin00hutt |title=Charles II: King of England, Scotland, and Ireland |date=1989 |publisher=Clarendon Press |isbn=0-19-822911-9 |location=Oxford |author-link=Ronald Hutton |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |last=Israel |first=Jonathan Irvine |title=The Dutch Republic: Its Rise, Greatness, and Fall, 1477–1806 |date=1998 |location=Oxford |publisher=Clarendon |author-link=Jonathan Israel}} * {{navedi knjigo |last=Jardine |first=Lisa |title=The Curious Life of Robert Hooke: The Man Who Measured London |url=https://archive.org/details/curiouslifeofrob00lisa |date=2004 |publisher=Harper Perennial |isbn=0-00-715175-6 |location=London |author-link=Lisa Jardine}} * {{navedi knjigo |last=Melville |first=Lewis |title=The Windsor Beauties: Ladies of the Court of Charles II |date=2005 |publisher=Loving Healing Press |isbn=1-932690-13-1 |page=[https://books.google.com/books?id=FCxRqOrMVQUC&dq=charles+ii+bagot&pg=PA91 91] |author-link=Lewis Melville |orig-date=1928}} * {{navedi knjigo |last=Miller |first=John |url=https://archive.org/details/charlesii0000mill |title=Charles II |date=1991 |publisher=Weidenfeld and Nicolson |isbn=0-297-81214-9 |location=London |author-link=John Miller (historian) |url-access=registration }} * {{navedi knjigo |last=Pearson |first=Hesketh |title=Charles II: His Life and Likeness |url=https://archive.org/details/charlesiihislife0000pear |date=1960 |publisher=Heinemann |location=London |author-link=Hesketh Pearson}} * {{navedi knjigo |last=Pepys |first=Samuel |url=http://www.pepysdiary.com/diary/1669/01/15 |title=Diary of Samuel Pepys |date=1906a |publisher=Dent & Sons |volume=1 |location=London |orig-date=1669 |author-link=Samuel Pepys }} ** {{navedi knjigo |last=Pepys |first=Samuel |url=http://www.pepysdiary.com/diary/1669/01/15 |title=Diary of Samuel Pepys |date=1906b |publisher=Dent & Sons |author-mask=2 |volume=2 |location=London |orig-date=1669 }} * {{Cite ODNB |last=Porter |first=Stephen |date=January 2007 |id=95647 |title=The great fire of London |mode=cs2}} * {{navedi knjigo |title=Statutes of the Realm: volume 5: 1628–80 |date=1819 |editor-last=Raithby |editor-first=John |chapter=Charles II, 1672: An Act for preventing Dangers which may happen from Popish Recusants |access-date=19 April 2010 |chapter-url=http://www.british-history.ac.uk/report.asp?compid=47451 }} ** {{navedi knjigo |title=Statutes of the Realm: volume 5: 1628–80 |date=1819a |editor-mask=2 |editor-last=Raithby |editor-first=John |chapter=Charles II, 1678: (Stat. 2.) An Act for the more effectuall preserving the Kings Person and Government by disableing Papists from sitting in either House of Parlyament |access-date=19 April 2010 |chapter-url=http://www.british-history.ac.uk/report.asp?compid=47482 }} * {{navedi splet |last=Roberts |first=Jacob |url=https://www.sciencehistory.org/distillations/magazine/tryals-and-tribulations |title=Tryals and tribulations |date=Fall 2015 |work=Distillations Magazine |volume=1 |pages=14–15 |access-date=22 March 2018 |issue=3 }} * {{navedi knjigo |last1=Scott |first1=C. L. |title=Edgehill – The Battle Reinterpreted |last2=Turton |first2=A. |last3=von Arni |first3=E. G. |publisher=Pen & Sword Books |year=2004}} * {{Cite ODNB |last=Seaward |first=Paul|date=2004 |id=5144 |title=Charles II (1630–1685) |mode=cs2 |freearticle=y}} * {{navedi knjigo |last=The Royal Household |url=http://www.royal.gov.uk/HistoryoftheMonarchy/KingsandQueensoftheUnitedKingdom/TheStuarts/CharlesII.aspx |title=Charles II (r. 1660–1685) |date=2009 |publisher=Official website of the British Monarchy |access-date=19 April 2010 }} * {{navedi knjigo |last=Uglow |first=Jenny |title=A Gambling Man: Charles II's Restoration Game |url=https://archive.org/details/gamblingmancharl0000uglo |date=2009 |publisher=Faber & Faber |isbn=978-0-571-21733-5 |author-link=Jenny Uglow}} * {{Cite journal |last=Weber |first=Harold |title=Representations of the King: Charles II and His Escape from Worcester |url=https://archive.org/details/sim_studies-in-philology_fall-1988_85_4/page/488 |date=1988 |journal=Studies in Philology |volume=85 |pages=489–509 |issue=4 |jstor=4174319}} * {{navedi knjigo |last=Weir |first=Alison |title=Britain's Royal Families: The Complete Genealogy |url=https://archive.org/details/britainssroyalfa0000weir |date=1996 |publisher=Random House |isbn=0-7126-7448-9 |edition=Revised |author-link=Alison Weir (historian)}} * {{Cite ODNB |last=Wynne |first=S. M. |date=2004 |id=4894 |title=Catherine (1638–1705) |mode=cs2}} {{Refend}} == Nadaljno branje == {{Refbegin|30em|indent=yes}} * {{Cite journal |last=Edie |first=Carolyn |date=1965 |title=Succession and Monarchy: The Controversy of 1679–1681 |url=https://archive.org/details/sim_american-historical-review_1965-01_70_2/page/350 |journal=American Historical Review |volume=70 |issue=2 |pages=350–370 |doi=10.2307/1845634 |jstor=1845634}} * {{navedi knjigo |last=Hanrahan |first=David C. |title=Charles II and the Duke of Buckingham: The Merry Monarch and the Aristocratic Rogue |url=https://archive.org/details/charlesiidukeofb0000hanr |date=2006 |publisher=Sutton |isbn=0-7509-3916-8 |location=Stroud |ref=none}} * {{navedi knjigo |last=Harris |first=Tim |title=Restoration: Charles II and His Kingdoms, 1660–1685 |url=https://archive.org/details/restorationcharl0000harr_y7a4 |date=2005 |publisher=Allen Lane |isbn=0-7139-9191-7 |location=London |author-link=Timothy J. G. Harris}} * {{navedi knjigo |last=Keay |first=Anna |title=The Magnificent Monarch: Charles II and the Ceremonies of Power |url=https://archive.org/details/magnificentmonar0000keay |date=2008 |publisher=Hambledon Continuum |isbn=978-1-84725-225-8 |location=London |author-link=Anna Keay}} * {{Cite journal |last=Kenyon |first=J. P. |author-link=John Philipps Kenyon |date=1957 |title=Review Article: The Reign of Charles II |journal=Cambridge Historical Journal |volume=XIII |pages=82–86 |doi=10.1017/S1474691300000068}} * {{navedi knjigo |last=Miller |first=John |title=Restoration England: The Reign of Charles II |url=https://archive.org/details/restorationengla0000mill |date=1985 |publisher=Longman |isbn=0-582-35396-3 |location=London}} * {{navedi knjigo |last=Ogg |first=David |title=England in the Reign of Charles II |url=https://archive.org/details/englandinreignof0002davi_t1e9 |date=1934 |publisher=Oxford University Press|author-link=David Ogg (historian)}} ** {{navedi knjigo |last=Ogg |first=David |title=England in the Reigns of James II and William III |url=https://archive.org/details/englandinreignso0000davi_c2b6 |date=1955 |publisher=Oxford University Press |author-link=David Ogg (historian) |author-mask=2}} * {{navedi knjigo |last=Ollard |first=Richard |title=The Escape of Charles II After the Battle of Worcester |url=https://archive.org/details/escapeofcharles20000unse |date=1966 |publisher=Hodder & Stoughton |location=London}} ** {{navedi knjigo |last=Ollard |first=Richard |title=The Image of the King: Charles I and Charles II |date=1979 |publisher=Hodder & Stoughton |location=London |author-mask=2}} * {{navedi knjigo |last=Pepys |first=Samuel |title=King Charles Preserved: An Account of his Escape after the Battle of Worcester dictated by the King Himself to Samuel Pepys |date=1956 |publisher=The Rodale Press |location=Emmaus, Pennsylvania}}. Dictated in 1680. * {{navedi knjigo |last=Wilson |first=Derek |title=All The King's Women: Love, Sex and Politics in the Life of Charles II |url=https://archive.org/details/allkingswomenlov0000wils |date=2003 |publisher=Hutchinson |isbn=0-09-179379-3 |location=London}} * {{Cite EB1911|wstitle= Charles II. (King of England) |display=Charles II. | volume= 5 |last= Yorke | first= Philip Chesney |author-link= | pages = 912–916 }} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{sister project links|d=|c=yes|b=no|v=no|voy=no|m=no|mw=no|s=yes|wikt=no|n=no|q=yes}} * [https://www.royal.uk/charles-ii Karel II.] na uradni spletni strani [[Seznam britanskih kraljev|britanske monarhije]] * [https://www.rct.uk/collection/people/charles-ii-king-of-great-britain-1630-85#/type/subject Karel II.] na uradni strani [[Royal Collection Trust]] * [https://www.bbc.co.uk/history/historic_figures/charles_ii_king.shtml Karel II.] na BBC History * {{NPG name|name=King Charles II}} {{S-start}} {{S-hou|[[Stuarti]]|29. maj|1630|6. februar|1685}} {{S-break}} {{S-reg}} {{S-bef|rows=1|before=[[Karel I. Angleški|Karel I.]]}} {{S-ttl|title=[[Kralj Škotske]]|years=1649–1651}} {{S-vac|reason=Vojaška vlada}} |- {{S-break}} {{S-vac|rows=1|last=[[Karel I. Angleški|Karel I.]]|reason=[[Angleško medvladje]]}} {{S-ttl|title=[[Kralj Anglije]] in [[Kralj Irske|Irske]]|years=1660–1685}} {{S-aft|rows=2|after=[[Jakob II. Angleški|Jakob II. in VII.]]}} |- {{S-vac|reason=Vojaška vlada}} {{S-ttl|title=[[Kralj Škotske]]|years=1660–1685}} {{S-break}} {{S-roy|gb}} {{S-break}} {{S-vac|rows=2|last=[[Karel I. Angleški|Karel]]}} {{S-ttl|title=[[Vojvoda Cornwallski]]<br />[[Vojvoda Rothesayski]]|years=1630–1649}} {{S-vac|rows=2|next=[[James Francis Edward]]}} |- {{S-ttl|title=[[Valižanski princ]]|years=1638–1649}} {{s-end}} {{Valižanski princi}} {{Vojvode Cornwallski}} {{Vojvode Rothesayski}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Karel 2 Angleški}} [[Kategorija:Karel II. Angleški| ]] [[Kategorija:Angleški kralji]] [[Kategorija:Angleški plemiči]] [[Kategorija:Irski kralji]] [[Kategorija:Škotski kralji]] [[Kategorija:Škotski plemiči]] [[Kategorija:Pokopani v Westminstrski opatiji]] [[Kategorija:Otroci Karla I. Angleškega]] [[Kategorija:Spreobrnjenci iz anglikanstva v rimokatolištvo]] [[Kategorija:Vojvode Cornwallski]] [[Kategorija:Vojvode Rothesayski]] [[Kategorija:Angleški pretendenti francoskega prestola]] [[Kategorija:Angleški rimokatoličani]] [[Kategorija:Člani Kraljeve družbe]] [[Kategorija:Stuarti]] [[Kategorija:Nosilci reda podvezice]] [[Kategorija:Westminstrčani]] [[Kategorija:Osebnosti angleške državljanske vojne]] [[Kategorija:Princi in veliki namestniki Škotske]] [[Kategorija:Valižanski princi]] [[Kategorija:Sinovi kraljev]] [[Kategorija:Osebnosti devolucijske vojne]] 1pmk997kagjva5syjjnopje17k8qnwm 0 560273 6758513 6726313 2026-09-29T22:47:55Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758513 wikitext text/x-wiki {{short description|mesto na Češkem}} {{infopolje Naselje | name = Liberec | other_name = | settlement_type = [[Seznam mest na Češkem|Mesto]] | image_skyline = Liberec, radnice, výhled 01.jpg | image_caption = Pogled s stolpa [[Mestna hiša, Liberec|mestne hiše]] | image_flag = Flag of Liberec.svg | image_shield = Znak Liberec.svg | image_blank_emblem = Liberec Logo.png | blank_emblem_type = [[Besedni znak]] <!-- lega --> | subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] | subdivision_name = {{CZE}} | subdivision_type1 = [[okraji Češke|Okraj]] | subdivision_name1 = [[slika:Flag of Liberec Region.svg|22px|link=Libereški okraj]] [[Libereški okraj|Libereški]] | subdivision_type2 = [[okrožja Češke|Okrožje]] | subdivision_name2 = [[Libereško okrožje|Libereško]] <!-- zemljevidi in koordinate --> | image_map = | map_caption = | pushpin_map = Czech Republic | pushpin_relief = 1 | pushpin_map_caption = Lega Liberca na Češkem | coordinates = {{koord|50|46|N|15|4|E|display=inline,title}} | coordinates_footnotes = <!-- tip uprave, vodje --> | leader_title = Župan | leader_name = {{medjezikovna povezava|Jaroslav Zámečník|cs}} ([[župani Libereškega okraja|SLK]]) <!-- ustanovitev --> | established_title = Prvič omenjeno | established_date = 1352 <!-- površina --> | area_footnotes = | area_total_km2 = 106,09 <!-- nadmorska višina --> | elevation_footnotes = | elevation_m = 374 <!-- prebivalstvo --> | population_as_of = 2023-01-01 | population_footnotes = <ref>{{navedi splet|title= Population of Municipalities – 1 January 2023|publisher= [[Češki statistični urad]]|date= 2023-05-23|lang= en|url= https://www.czso.cz/csu/czso/population-of-municipalities-1-january-2023}}</ref> | population_total = 107389 | population_density_km2 = auto <!-- časovni pas(ovi) --> | timezone = [[srednjeevropski čas|CET]] | utc_offset = +1 | timezone_DST = [[srednjeevropski poletni čas|CEST]] | utc_offset_DST = +2 <!-- poštne številke, področna koda --> | postal_code_type = [[seznam poštnih številk na Češkem|Poštna številka]] | postal_code = 460 01 | area_code_type = | area_code = <!-- spletna stran, opombe --> | website = https://www.liberec.cz/ | footnotes = }} '''Liberec''' ({{IPA-cs|ˈlɪbɛrɛts|lang|Cs-Liberec.ogg}}) je [[mesto]] na severu [[Češka|Češke]]. Ima približno 107.000 prebivalcev in je [[seznam mest na Češkem|peto največje mesto]] v državi, pred [[Olomuc]]em in za [[Plzen|Plznom]]. Leži ob [[Lužiška Nisa|Lužiški Nisi]] v kotlini obdani z gorami. Mestno jedro je dobro ohranjeno in je z zakonom zaščiteno kot [[kulturni spomenik (Češka)|urbanistično spomeniško območje]]. Liberec je bil nekoč dom cvetoče [[tekstilna industrija|tekstilne industrije]], zato so ga poimenovali »[[Češka (zgodovinska dežela)|bohemski]] [[Manchester]]«. Za mnoge [[Čehi|Čehe]] je večinoma povezan z dominantnim mestnim stolpom [[Ještěd (stolp)|Ještěd]]. Od konca 19. stoletja je mesto [[somestje]] s predmestjem [[Vratislavice nad Niso|Vratislavic nad Niso]] in sosednjim mestom [[Jablonec nad Niso]]. Celotno območje s predmestji tako obsega 150.000 prebivalcev. == Upravna delitev == [[slika:Městské části Liberce.PNG|thumb|Libereške mestne četrti]] Liberec je sestavljen iz 32 mestnih četrti in enega samoupravnega okrožja (Vratislavice nad Niso):<ref>{{navedi splet|title= Statut města|publisher= Mesto Liberec|lang= cs|accessdate= 2023-11-14|url= https://www.liberec.cz/cz/mesto-samosprava/profil-statut-mesta/statut-mesta/|archive-date= 2023-11-14|archive-url= https://web.archive.org/web/20231114095904/https://www.liberec.cz/cz/mesto-samosprava/profil-statut-mesta/statut-mesta/|url-status= dead}}</ref> {{div col|colwidth=16em}} * Liberec I-Staré Město * Liberec II-Nové Město * Liberec III-Jeřáb * Liberec IV-Perštýn * Liberec V-Kristiánov * Liberec VI-Rochlice * Liberec VII-Horní Růžodol * Liberec VIII-Dolní Hanychov * Liberec IX-Janův Důl * Liberec X-Františkov * Liberec XI-Růžodol I * Liberec XII-Staré Pavlovice * Liberec XIII-Nové Pavlovice * Liberec XIV-Ruprechtice * Liberec XV-Starý Harcov * Liberec XVI-Nový Harcov * Liberec XVII-Kateřinky * Liberec XVIII-Karlinky * Liberec XIX-Horní Hanychov * Liberec XX-Ostašov * Liberec XXI-Rudolfov * Liberec XXII-Horní Suchá * Liberec XXIII-Doubí * Liberec XXIV-Pilínkov * Liberec XXV-Vesec * Liberec XXVIII-Hluboká * Liberec XXIX-Kunratice * Liberec XXX-[[Vratislavice nad Niso]] * Liberec XXXI-Krásná Studánka * Liberec XXXII-Radčice * Liberec XXXIII-Machnín * Liberec XXXIV-Bedřichovka * Liberec XXXV-Karlov pod Ještědem {{div col end}} V zgodnjih 1990-ih so nekatere četrti postale samostojne občine: [[Stráž nad Niso]] (prej Liberec XXVI-Stráž nad Niso in Liberec XXVII-Svárov), [[Dlouhý Most]] (prej Liberec XXXVI-Dlouhý Most), [[Jeřmanice]] (prej Liberec XXXVII-Jeřmanice) in [[Šimonovice]] (prej Liberec XXXVIII-Minkovic in Liberec XXXIX-Šimonovice).<ref>{{navedi splet|title= Historický lexikon obcí České republiky 1869–2011|publisher= Češki statistični urad|date= 2015-12-21|lang= cs|url= https://www.czso.cz/documents/10180/20537734/13008415abc.pdf/f10f868d-ba44-4595-90af-e68862927794?version=1.1|accessdate= 2024-05-02|archive-date= 2018-04-30|archive-url= https://web.archive.org/web/20180430095142/https://www.czso.cz/documents/10180/20537734/13008415abc.pdf/f10f868d-ba44-4595-90af-e68862927794?version=1.1|url-status= dead}}</ref> == Etimologija == Izvor imena mesta je še vedno nejasen, o njem so tekle mnoge razprave, pogosto tudi etnično obarvane. Verjetno najstarejši dokumentirani obliki imena sta [[nemščina|nemški]], ''Reychinberch'' (1352) in ''Reychmberg'' (1369), kar pomeni »bogata gora« (''reicher Berg'' v sodobni nemščini). Ker tedanja naselbina ni imela posebnega bogastva, velja ime bodisi za željo naseljencev bodisi za ime, prineseno iz Nemčije. Mesto so zapisovali tudi ''Reichenberg'' (1385–1399) in ''Rychmberg'' (1410).{{sfnp|Profous|1949|pp=582–583}} [[češčina|Češka]] ustreznica je nastala kot popačenka: ''Rychberk'' (1545), ''Lychberk'' (1592), ''Libercum'' (1634), ''Liberk'' (1790) in končno ''Liberec'' (1845). V češčini so bile besede, ki se začnejo na »R«, pogosto disimilirane v »L«. V primeru, da sta si v eni besedi sledili dve črki »r«, se je ena od njiju v ljudskem jeziku spremenila v »l«, podoben razvoj je doživelo tudi ime naselja [[Liberk]] (prvotno ''Rehberg'' ali ''Richnberg'') pri [[Rychnov nad Kněžno|Rychnovem nad Knežno]]. Pripona -ec je v besedo ''Liberec'' vstopila preko pridevnika »Liberecký«, katerega prvotna oblika »Liberkský« je bila težko izgovorljiva. Od tedaj je bilo mesto znano kot Liberec v češčini in kot ''Reichenberg'' v nemščini.{{sfnp|Profous|1949|pp=582–583}} == Geografija== [[slika:Ještěd , letecký pohled.jpg|thumb|Gora [[Ještěd]] z [[Ještěd (stolp)|istoimenskim stolpom]]]] Liberec leži približno 80 kilometrov severovzhodno od [[Praga|Prage]]. Večina občinskega ozemlja leži v [[Libereška kotlina|Libereški kotlini]] [[Žitavski bazen|Žitavskega bazena]]. Na severovzhodu se ozemlje razteza v [[Jizerske gore]] in do istoimenskega zaščitenega krajinskega območja. Na zahodu se ozemlje razteza v [[Ještěd-kozaški hrbet]] in vključuje najvišjo točko Liberca in celotnega Ještěd-kozaškega hrbta, goro [[Ještěd]] na 1.012 m nadmorske višine. Liberec leži ob [[Lužiška Nisa|Lužiški Nisi]]. Največje vodno telo je zbiralnik Harcov (imenovana tudi jez Liberec). Zbiralnik leži znotraj pozidanega območja na pritoku Lužiške Nise [[Harcovský potok|Harcovskem potoku]]. Sedaj služi predvsem kot rekreacijski kraj za Liberčane, vendar je bil prvotno zasnovan za zaščito mesta pred poplavami in kot zbiralnik vode za industrijsko uporabo. Pomemben je tudi kot biotop s pojavom zavarovanih živali.<ref>{{navedi splet|title= Přehradní nádrž Harcov|publisher= CzechTourism|lang= cs|accessdate= 2022-09-21|url= https://www.kudyznudy.cz/aktivity/prehradni-nadrz-harcov}}</ref> === Podnebje === Liberec ima [[vlažno celinsko podnebje]] ([[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppen]] ''Dfb''). Povprečna letna temperatura je 8,3 °C, v najtoplejšem mesecu juliju je 18,0 °C, v najhladnejšem mesecu januarju pa -1,2 °C. Letna količina padavin je 845,3 milimetra, od tega je julij najbolj moker s 107,1 milimetra, april pa je najbolj suh s samo 41,3 milimetra. Ekstremna temperatura skozi vse leto je bila od −24,6 °C 14. januarja 1987 do 36,2 °C 31. julija 1994. {{Weather box |location = Liberec (1991−2020 normalno, ekstremi 1960–''sedanjost'') |metric first = yes |single line = yes |metric first = yes |single line = yes |Jan record high C = 14.3 |Feb record high C = 17.1 |Mar record high C = 21.5 |Apr record high C = 28.4 |May record high C = 30.2 |Jun record high C = 34.4 |Jul record high C = 36.2 |Aug record high C = 35.9 |Sep record high C = 31.6 |Oct record high C = 25.4 |Nov record high C = 19.1 |Dec record high C = 14.8 |year record high C = 36.2 |Jan high C = 1.2 |Feb high C = 3.0 |Mar high C = 7.3 |Apr high C = 13.7 |May high C = 18.2 |Jun high C = 21.4 |Jul high C = 23.6 |Aug high C = 23.5 |Sep high C = 18.3 |Oct high C = 12.5 |Nov high C = 6.3 |Dec high C = 2.2 |year high C = 12.6 |Jan mean C = -1.2 |Feb mean C = -0.2 |Mar mean C = 3.0 |Apr mean C = 8.3 |May mean C = 12.8 |Jun mean C = 16.1 |Jul mean C = 18.0 |Aug mean C = 17.6 |Sep mean C = 13.0 |Oct mean C = 8.5 |Nov mean C = 3.9 |Dec mean C = 0.0 |year mean C = 8.3 |Jan low C = -3.9 |Feb low C = -3.6 |Mar low C = -1.1 |Apr low C = 2.6 |May low C = 6.8 |Jun low C = 10.1 |Jul low C = 12.0 |Aug low C = 11.8 |Sep low C = 8.3 |Oct low C = 4.9 |Nov low C = 1.3 |Dec low C = -2.5 |year low C = 3.9 |Jan record low C = -24.6 |Feb record low C = -24.4 |Mar record low C = -20.8 |Apr record low C = -11.1 |May record low C = -4.4 |Jun record low C = -1.9 |Jul record low C = 2.2 |Aug record low C = 1.4 |Sep record low C = -2.4 |Oct record low C = -9.7 |Nov record low C = -17.0 |Dec record low C = -23.1 |year record low C = -24.6 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 64.9 |Feb precipitation mm = 53.8 |Mar precipitation mm = 61.4 |Apr precipitation mm = 41.3 |May precipitation mm = 75.6 |Jun precipitation mm = 89.0 |Jul precipitation mm = 107.1 |Aug precipitation mm = 99.7 |Sep precipitation mm = 69.0 |Oct precipitation mm = 58.8 |Nov precipitation mm = 58.7 |Dec precipitation mm = 66.2 |year precipitation mm = 845.3 |unit precipitation days = 1.0 mm |Jan precipitation days = 12.9 |Feb precipitation days = 11.0 |Mar precipitation days = 11.7 |Apr precipitation days = 8.3 |May precipitation days = 10.8 |Jun precipitation days = 11.2 |Jul precipitation days = 11.6 |Aug precipitation days = 10.3 |Sep precipitation days = 9.8 |Oct precipitation days = 9.9 |Nov precipitation days = 10.9 |Dec precipitation days = 12.5 |year precipitation days = 130.9 |Jan sun = 44.0 |Feb sun = 67.9 |Mar sun = 117.0 |Apr sun = 177.8 |May sun = 210.2 |Jun sun = 208.1 |Jul sun = 222.7 |Aug sun = 216.6 |Sep sun = 155.3 |Oct sun = 104.4 |Nov sun = 40.2 |Dec sun = 34.4 |year sun = 1598.6 |source 1=[[Češki hidrometeorološki inštitut]]<ref>{{navedi splet|title= Denní data dle zákona 123/1998 Sb.|publisher= [[Češki hidrometeorološki inštitut]]|access-date= 2023-08-28|url= https://www.chmi.cz/historicka-data/pocasi/denni-data/Denni-data-dle-z.-123-1998-Sb|archive-url= https://web.archive.org/web/20230828031457/https://www.chmi.cz/historicka-data/pocasi/denni-data/Denni-data-dle-z.-123-1998-Sb|archive-date= 2023-08-28}}</ref><ref>{{navedi splet|title= Teplota vzduchu v jednotlivé kalendářní dny|publisher= Češki hidrometeorološki inštitut|date= 2023-12-23|lang= cs|url= https://www.envidata.cz/dataAnalysis/meteoKlima/T.php?ID=U2LIBC01&type=graphMD|archive-url= https://web.archive.org/web/20231223043801/https://www.envidata.cz/dataAnalysis/meteoKlima/T.php?ID=U2LIBC01&type=graphMD|archive-date= 2023-12-23}}</ref> |source 2=[[Nacionalna uprava za oceane in atmosfero]] (NOAA)<ref name=NOAA9120r>{{navedi splet|title= Liberec Climate Normals 1991-2020|publisher= [[Nacionalna uprava za oceane in atmosfero]] (NOAA)|accessdate= 2023-09-21|lang= en|url= https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/CzechRepublic/CSV/Liberec_11603.csv|archive-url= https://web.archive.org/web/20230921014439/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/1.1/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/CzechRepublic/CSV/Liberec_11603.csv|archive-date= 2023-09-21}}</ref>}} == Zgodovina == [[slika:Liberec náměstí a radnice 3.jpg|thumb|right|[[Mestna hiša, Liberec|Libereška mestna hiša]] in [[Neptun (mitologija)|Neptunov]] vodnjak]] [[slika:Zamek liberec.jpg|thumb|right|220px|[[Grad Liberec|Libereški grad]]]] [[slika:Liberec lázně císaře FJ 1.jpg|thumb|right|Mestne toplice, sedaj okrajna galerija]] === 11. – 16. stoletje === V 11. ali 12. stoletju so češki naseljenci in nemški kolonizatorji na [[trgovska pot|trgovski]] poti iz [[Češka (zgodovinska dežela)|Bohemije]] v [[Lužica|Lužico]] ustanovili naselje z imenom Habersdorf, ki je bilo predhodnik Liberca. V 13. stoletju je v bližini prvega nastala druga naselbina z imenom Reichenberg. Kasneje sta se naselji združili. Prva pisna omemba Liberca pod nemškim imenom Reichenberg je iz leta 1352.<ref name=history>{{navedi splet|title= Liberecká historie v kostce|publisher= Mesto Liberec|lang= cs|accessdate= 2022-09-21|url= https://www.liberec.cz/cz/radnice/strategie-projekty/projekty-mesta/ostatni-projekty/zahrada-libereckych-vzpominek/liberecka-historie-kostce.html|archive-date= 2022-09-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20220921124009/https://www.liberec.cz/cz/radnice/strategie-projekty/projekty-mesta/ostatni-projekty/zahrada-libereckych-vzpominek/liberecka-historie-kostce.html|url-status= dead}}</ref> Od leta 1278 je bilo območje v lasti plemiške družine Bieberstein. Reichenberg je trpel zaradi prehoda vojakov med [[husitske vojne|husitskimi vojnami]], nato pa je bil požgan leta 1469 med bitko z vojsko kralja [[Jurij Podjebradski|Jurija Podjebradskega]]. Po izumrtju Biebersteinov je leta 1558 posest [[Frýdlant]], ki je vključevala Reichenberg, kupila družina Redern. Rederni so pomembno prispevali k razvoju naselja, saj so zgradili nove stavbe, posodobili naselje in postavili temelje tekstilne industrije. Leta 1577 je Reichenberg cesar [[Rudolf II. Habsburški|Rudolf II.]] povišal v mesto. Mestu je dal [[grb]], ki ga uporablja še danes.{{r|history}} === 17. – 19. stoletje === Od leta 1600 je mesto upravljala Kateřina iz Rederna, ki je za mesto pridobila pravico do trgovanja s soljo, dala na gradu prizidati kapelo in prispevala k izgradnji [[Mestna hiša, Liberec|mestne hiše]]. Ko je bila družina Redern po [[bitka na Beli gori|bitki na Beli gori]] (1620) prisiljena zapustiti Reichenberg, jo je pridobil [[Albrecht von Wallenstein]]. Po njegovi smrti je pripadel družinama Gallas in Clam Gallas, ki jima za mesto ni bilo mar. Uspešno lokalno industrijo sta prekinili [[tridesetletna vojna]] in velika [[kuga]] leta 1680. Posledica krize je bila vrsta ostro zatrtih uporov podložnikov.{{r|history}} V 18. stoletju je Reichenberg doživel razcvet. Število prebivalcev se je potrojilo, suknarska industrija je bila zelo uspešna. V bližini se je leta 1757 med [[sedemletna vojna|sedemletno vojno]] odvijala [[bitka pri Lebercu|bitka pri Reichenbergu]] med [[Nadvojvodina Avstrija|Avstrijo]] in [[Kraljevina Prusija|Prusijo]], vendar se je mesto še naprej razvijalo. V 19. stoletju je mesto postalo središče tekstilne industrije v celotni [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. Leta 1850 je postalo samoupravno mesto.{{r|history}} Reichenberg je postal bogato industrijsko mesto brez reprezentativnih zgradb. V poznem 19. stoletju je nastala spektakularna zbirka reprezentativnih zgradb, večinoma v neorenesančnem slogu: [[Mestna hiša, Liberec|mestna hiša]], [[operna hiša]], Severnočeški muzej, Stara sinagoga idr. Nastala je četrt reprezentativnih vil in gozd z botaničnim vrtom in živalskim vrtom.{{r|history}} === 20. stoletje === Do leta 1918 je bilo mesto del Avstro-Ogrske, sedež okrožja Reichenberg, enega od 94 okrožnih glavarstev (''Bezirkshauptmannschaften'') na Češkem.{{sfnp|Klein|1967}} Po koncu 1. svetovne vojne je Avstro-Ogrska razpadla in češki Čehi so se 29. oktobra 1918 pridružili novoustanovljeni [[Češkoslovaška|Češkoslovaški]], medtem ko so [[Nemci]] želeli ostati z [[Avstrija|Avstrijo]] in 12. novembra 1918 oblikovati zmanjšano [[Republika Nemška Avstrija|Nemško Avstrijo]], pri čemer so se oboji sklicevali na [[štirinajst točk]] [[Woodrow Wilson|Woodrowa Wilsona]] in doktrino o [[samoodločba|samoodločbi]]. Liberec je bil razglašen za glavno mesto nemško-avstrijske dežele [[Provinca Nemška Češka|Nemške Češke]]. Čehi pa so trdili, da so bile te dežele, čeprav so jih od srednjega veka poselili Nemci, zgodovinsko sestavni del Vojvodine in Kraljevine Češke. 16. decembra 1918 je češkoslovaška vojska vstopila v Liberec in celotna pokrajina je ostala del Češke.{{sfnp|Švecová|2018}} [[velika gospodarska kriza|Velika depresija]] je opustošila gospodarstvo tega območja s svojo [[tekstil]]no, [[preproga|preprožno]], [[steklo|steklarsko]] in drugo [[lahka industrija|lahko industrijo]]. Visoko število brezposelnih, lakota, strah pred prihodnostjo in nezadovoljstvo s praško vlado so privedli do bliskovitega vzpona populistične [[Sudetskonemška stranka|Sudetskonemške stranke]] (SdP), ki jo je ustanovil [[Konrad Henlein]], rojen v predmestju Liberca. Mesto je postalo središče [[pangermanizem|pangermanskih]] gibanj in kasneje [[nacisti|nacistov]], zlasti po volitvah leta 1935, kljub pomembnemu demokratičnemu županu [[Karl Kostka|Karlu Kostki]] ([[Nemška demokratična svobodnjaška stranka]]). Dokončna sprememba je nastopila poleti 1938, po radikalizaciji terorja SdP, ki je zaradi groženj s smrtjo Kostko in njegovo družino prisilil v beg v Prago. Septembra 1938 je [[münchenski sporazum]] dodelil mesto [[nacistična Nemčija|nacistični Nemčiji]]. Leta 1939 je postal glavno mesto [[Rajhovsko okrožje Sudetenland|Rajhovskega okrožja Sudetenland]] (''Reichsgau Sudetenland'').<ref>{{navedi splet|title= Liberec jako hlavní město Říšské župy Sudety. Nacistické představy o podobě města|date= 2018-06-15|publisher= [[Češki radio]]|lang= cs|url= https://liberec.rozhlas.cz/liberec-jako-hlavni-mesto-risske-zupy-sudety-nacisticke-predstavy-o-podobe-mesta-8199354|accessdate= 2024-01-29}}</ref> Večina mestnega judovskega in češkega prebivalstva je pobegnila v preostalo Češkoslovaško ali pa so jo izgnali. Pomembno sinagogo so požgali. Henlein je sam zaplenil vilo v Libercu, ki je pripadala judovskemu poslovnežu in je ostala njegov dom do leta 1945.{{sfnp|Cornwall|2011|pp=206–227}} Po 2. svetovni vojni je mesto ponovno postalo del Češkoslovaške in skoraj vse nemško prebivalstvo mesta so [[beg in izgon Nemcev (1944–1950)|izgnali]] po [[Beneševi odloki|Beneševih odlokih]]. Regijo so nato ponovno naselili Čehi.{{sfnp|Štráfeldová|2005}} == Demografija == {{historical populations |align=none|cols=3 |1869|50252 |1880|60198 |1890|68135 |1900|79470 |1910|89312 |1921|84845 |1930|95623 |1950|69663 |1961|78193 |1970|84046 |1980|95924 |1991|101162 |2001|99102 |2011|102754 |2021|104340 |source=Popisi prebivalcev<ref>{{navedi splet|title= Historický lexikon obcí České republiky 1869–2011 – Okres Liberec|publisher= Češki statistični urad|date= 2015-12-21|pages= 9–10|lang= cs|url= https://www.czso.cz/documents/10180/20537734/130084150513.pdf/911e6e09-c34d-4305-bc91-c68387135687?version=1.2|accessdate= 2024-05-02|archive-date= 2023-04-08|archive-url= https://web.archive.org/web/20230408104704/https://www.czso.cz/documents/10180/20537734/130084150513.pdf/911e6e09-c34d-4305-bc91-c68387135687?version=1.2|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|title= Population Census 2021: Population by sex|work= Public Database|publisher= Češki statistični urad|date= 2021-03-27|url= https://vdb.czso.cz/vdbvo2/faces/en/index.jsf?page=vystup-objekt-parametry&z=T&f=TABULKA&sp=A&skupId=4429&katalog=33515&pvo=SLD21001-OB-OK}}</ref>}} == Transport == [[slika:Jeschkenseilbahn.jpg|thumb|right|130px|Žičnica do [[Ještěd]]a]] Libereški mestni promet zagotavlja [[avtobus]]ne in [[tramvaj]]ske linije. Prvi tramvaj so v Libercu uporabili leta 1897. Liberec si deli [[tramvajska linija Liberec – Jablonec nad Niso|tramvajsko progo]] širine 1.000 mm, ki ga povezuje s sosednjim mestom [[Jablonec nad Niso]], oddaljenim 12 km. Obstajata tudi dve mestni progi s standardno širino 1.435 mm – prva povezuje Horní Hanychov (zraven žičnice na [[Ještěd]]) in Lidové Sady preko Fügnerove. Druga povezuje Dolní Hanychov in Lidové Sady preko Fügnerove (samo med delavniki). Obstajajo tudi štirje zgodovinski tramvaji. V središču mesta sta dva tira kot spomenik, v preteklosti so tramvaji vozili tudi na osrednjem mestu pred mestno hišo. Skozi Liberec poteka [[evropska cesta E442]]. Zasebno mednarodno letališče se nahaja v libereškem delu Ostašov. == Izobraževanje in znanost == [[slika:Liberec-Bibliothek-1.jpg|thumb|Raziskovalna knjižnica in Nova sinagoga]] [[Tehniška univerza v Libercu]] je bila ustanovljena leta 1953 kot »Univerza za strojništvo v Libercu«. Po povečanju števila področij se je leta 1995 univerza preimenovala. Znana je predvsem po svojih raziskavah na področju tekstilnega inženirstva.<ref>{{navedi splet|title= Technical University of Liberec|publisher= [[Tehniška univerza v Libercu]]|lang= en|url= https://www.tul.cz/en/university/|accessdate= 2021-07-28}}</ref> Ima približno 9.000 študentov na 6 fakultetah (strojništvo, tekstilstvo, umetnost in arhitektura, mehatronika, informatika in interdisciplinarni študiji, naravoslovje, humanistika in izobraževanje ter ekonomija), sestavlja pa jo tudi Inštitut za nanomateriale, napredne tehnologije in inovacije.<ref>{{navedi splet|title= Faculties and Institutes|publisher= Tehniška univerza v Libercu|lang= en|url= https://www.tul.cz/en/university/faculties-and-institutes/|accessdate=2021-07-28}}</ref> Okrajna raziskovalna knjižnica v Libercu je splošna javna znanstvena knjižnica, namenjena splošnemu izobraževanju v okraju. Ustanovljena je bila leta 1900 na podlagi sklepa občinskega sveta o ustanovitvi občinske knjižnice. Ima izjemno zbirko germanoslavistike in sudetike (periodika in knjige v nemškem jeziku iz Češke). Na mestu Stare sinagoge, ki so jo nacisti požgali novembra 1938, so leta 2000 zgradili novo stavbo. V njeni stavbi je tudi sodobna Nova sinagoga. == Kultura == [[Mateřinka (gledališki festival)|Mateřinka]] je gledališki festival, ki poteka vsaki dve leti junija. == Šport == [[slika:Home Credit Arena1.jpg|thumb|Zimska dvorana [[Home Credit Arena]]]] Mesto ima klub [[FC Slovan Liberec]], [[nogomet]]ni klub, ustanovljen v Libercu, ki igra v [[prva češka nogometna liga|prvi češki ligi]], najvišji ligi. Slovan Liberec je eden najuspešnejših klubov na Češkem, saj je osvojil tri naslove prvaka. Tu je še SK VTJ Rapid Liberec. Igra v eni najnižjih lig. [[hokej na ledu|Hokejska]] ekipa [[HC Bílí Tygři Liberec]] igra v [[Češka ekstraliga|Češki ekstraligi]], najvišji državni ligi. Igra v dvorani [[Home Credit Arena]]. Liberec je gostil dve [[evropsko prvenstvo v sankanju|evropski prvenstvi v sankanju]], leta 1914 in 1939. Leta 2009 je gostil [[svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju]]. [[Svetovni pokal v smučarskih skokih]] vedno pride v Liberec januarja. [[Svetovno prvenstvo v karateju]] je potekalo maja 2011. Leta 2015 je Liberec gostil [[svetovno prvenstvo v gorsko kolesarski orientaciji]]. [[Spidvej]] poteka na Stadionu Pavlovický. Zgrajen je bil leta 1930. Najpomembnejši dogodek, ki je bil na njem izveden, je bilo polfinale svetovnega prvenstva do 21 let leta 2019.<ref>{{navedi splet|title= V Liberci se ukážou budoucí hvězdy ploché dráhy|date= 2018-06-15|publisher= iDNES.cz|lang= cs|url= https://www.idnes.cz/sport/motorsport/liberec-plocha-draha.A180615_408929_motorsport_ald|accessdate= 2024-01-29}}</ref> Ekipa [[Liberec Speedway|Start Gniezno Liberec]] dirka na stadionu. == Mestne znamenitosti == [[slika:Liberec divadlo F. X. Šaldy 3.jpg|thumb|right|Gledališče F. X. Šalde]] [[slika:Liberec Severočeské muzeum 2.jpg|thumb|right|Severnočeški muzej]] Glavna znamenitost in eden od simbolov mesta je stolp [[Ještěd (stolp)|Ještěd]] na gori [[Ještěd]], ki se uporablja kot oddajnik, razgledni stolp in hotel. Zgrajen je bila v letih 1966–1973 po načrtih arhitekta [[Karel Hubáček|Karla Hubáčka]]. Je najpomembnejši spomenik v mestu, od leta 2006 zaščiten kot [[nacionalni spomenik (Češka)|nacionalni kulturni spomenik]]. Stavba je prejela mnoge arhitekturne nagrade in izbor za najpomembnejšo češko stavbo 20. stoletja.<ref>{{navedi splet|title= Ještěd slaví padesát let, ikonickou stavbu kritici odmítali|date= 2023-07-09|publisher= iDNES.cz|lang= cs|url= https://www.idnes.cz/liberec/zpravy/jested-stavba-ikona-padesat-let-oslavy-vyroci.A230707_151845_liberec-zpravy_jape|accessdate= 2024-01-04}}</ref> Med najbolj dragocenimi zgradbami mestnega jedra je [[Mestna hiša, Liberec|mestna hiša]]. Zgrajena je bila v [[neorenesansa|neorenesančnem]] slogu v letih 1888–1893 po načrtu [[Franz von Neumann mlajši|Franza von Neumanna mlajšega]]. Ima tri stolpe – najvišji med njimi je visok 61 m. V poletni sezoni so notranjost in eden od stolpov odprti za javnost.<ref>{{navedi splet|title= Novorenesanční radnice v Liberci – klenot města pod Ještědem|publisher= CzechTourism|lang= cs|url= https://www.kudyznudy.cz/aktivity/novorenesancni-radnice-v-liberci-klenot-mesta-po|accessdate= 2024-01-04}}</ref> Od leta 2024 je zavarovana kot nacionalni kulturni spomenik.<ref>{{navedi splet|title= Radnice|publisher= Inštitut za nacionalno dediščino|lang= cs|url= https://pamatkovykatalog.cz/radnice-14939919|accessdate= 2024-01-04}}</ref> [[Grad Liberec|Libereški grad]] je bil zgrajen v več fazah, najstarejši del je bil zgrajen v renesančnem slogu v letih 1582–1583. Po 2. svetovni vojni je propadal, nato pa ga je neobčutljivo rekonstruiral in uporabil steklar. Grad od leta 1997 ni v uporabi in postopoma propada.<ref>{{navedi splet|title= Zámek|publisher= Inštitut za nacionalno dediščino|lang= cs|url= https://pamatkovykatalog.cz/zamek-17873013|accessdate=2024-01-04}}</ref> Pomembna stavba je gledališče F. X. Šalde. Zgrajena je bila v neorenesančnem slogu v letih 1881–1883. Dragocen element je zavesa s temo Triumf ljubezni, ki so jo izdelali [[Gustav Klimt]], [[Ernst Klimt]] in [[Franz von Matsch]].<ref>{{navedi splet|title= Divadlo|publisher= Inštitut za nacionalno dediščino|lang= cs|url= https://pamatkovykatalog.cz/divadlo-14936823|accessdate= 2024-01-04}}</ref> Severnočeški muzej je bil ustanovljen leta 1873 kot prvi muzej umetnosti in obrti na [[Češke dežele|Češkem]]. Sedanja stavba muzeja je iz leta 1898. Zasnoval jo je arhitekt [[Friedrich Ohmann]], zgradil pa [[Hans Grisebach]] v romantično-historicističnem slogu. Stavba ima 41 m visok stolp, ki je replika stolpa libereške mestne hiše.<ref>{{navedi splet|title= O muzeu|publisher= Severnočeški muzej v Libercu|lang= cs|url= https://www.muzeumlb.cz/o-muzeu|accessdate= 2024-01-04}}</ref> ''Liberecká výšina'' je pomembna znamenitost vzhodnega dela mesta. Gre za restavracijo s 25 m visokim razglednim stolpom, zgrajeno v slogu srednjeveškega gradu. Zgrajena je bila v letih 1900–1901, njen videz pa se zgleduje po stražnem stolpu [[Grad Nürnberg|nürnberškega gradu]].<ref>{{navedi splet|title= Liberecká výšina – dominanta města Liberec|publisher= CzechTourism|lang= cs|url= https://www.kudyznudy.cz/aktivity/liberecka-vysina-dominanta-mesta-liberec|accessdate=2024-01-04}}</ref> Najbolj obiskane turistične destinacije v mestu so [[Libereški živalski vrt]], iQ Landia (znanstveno središče) in Centrum Babylon (zabaviščno središče, ki vključuje velik [[vodni park]], [[zabaviščni park]], [[igralnica|igralnico]], nakupovalno dvorišče in [[hotel]]).<ref>{{navedi splet|title= Návštěvnost turistických cílů 2022|date= 2023-05-30|publisher= CzechTourism|lang= cs|url= https://cms.czechtourism.cz/cms/getmedia/01ba5fd3-c18f-409a-b11d-f4cc83a15335/CzT_Report_navstevnost2022_(0232_23)_CZ_230609.pdf?_gl=1*1mfxwls*_ga*MTM0NTI5NTEyMy4xNjkwMTc5NzQ0*_ga_2HLRR7D2WM*MTY5MDE3OTc0NC4xLjEuMTY5MDE3OTc4MS4wLjAuMA..|accessdate= 2024-01-04}}</ref> === Živalski in botanični vrt === [[slika:Head of Panthera tigris in Liberec ZOO in Liberec, Liberec District.jpg|thumb|right|[[Beli tiger]] v [[Libereški živalski vrt|Libereškem živalskem vrtu]]]] [[Libereški živalski vrt]] je bil ustanovljen leta 1904 in je najstarejši na ozemlju nekdanje Češkoslovaške. Sedaj obsega skoraj 14 hektarjev in hrani več kot 160 [[vrsta (biologija)|vrst]].<ref>{{navedi splet|title= O nás|publisher= Libereški živalski vrt|lang= cs|url=https://www.zooliberec.cz/o-nas/|accessdate= 2024-01-04}}</ref> Simbol živalskega vrta in glavna atrakcija so [[beli tiger|beli tigri]]. Ker pa gre za vzrejeno obliko [[tiger|celinskega azijskega tigra]] in ne za ločeno vrsto, se načrtuje, da bo njihova vzreja končana po smrti zadnjega posameznika.<ref>{{navedi splet|title= Liberecká zoo ukončí chov bílých tygrů. Zbylé dva tu nechají dožít|date= 2019-02-26|publisher= Seznam zprávy|lang= cs|url= https://www.seznamzpravy.cz/clanek/liberecka-zoo-ukonci-chov-bilych-tygru-zbyle-dva-tu-nechaji-dozit-66966|accessdate= 2024-01-04}}</ref> Libereški botanični vrt je leta 1876 ustanovilo Društvo prijateljev narave (''Verein der Naturfreunde'') in je najstarejši na Češkem. Prvotno se je nahajal na mestu Severnočeškega muzeja, a so ga leta 1895 preselili zaradi gradnje muzeja. V letih 1996–2000 je bil v celoti obnovljen. Sedaj obsega devet rastlinjakov za obiskovalce s skupno površino 4.002 kvadratnih metrov in več kot 8.000 eksotičnimi rastlinami.<ref>{{navedi splet|title= Titulní strana|publisher= Botanični vrt Liberec|lang= cs|url= https://www.botanickaliberec.cz/|accessdate= 2024-01-04}}</ref> == Znane osebnosti == {{glavna kategorija|Ljudje iz Liberca}} {{div col|colwidth=30em}} * [[Christoph Demantius]] (1567–1643), nemški skladatelj, pesnik * [[Joachim Johann Nepomuk Spalowsky]] (1752–1797), avstrijski naravoslovec, polihistor * [[Josef Proksch]] (1794–1864), češko-nemški pianist, skladatelj in učitelj [[Bedřich Smetana|Bedřicha Smetane]] * [[Friedrich Karl Ginzel]] (1850–1926), avstrijski astronom * [[Heinrich Herkner]] (1863–1932), nemški ekonomist * [[Ferdinand Porsche]] (1875–1951), avstrijsko-češki avtomobilski inženir * [[Vlasta Burian]] (1891–1962), češki igralec, pevec, nogometaš, filmski režiser * [[Edmund Nick]] (1891–1973), nemški skladatelj * [[Jaroslav Řídký]] (1897–1956), češki skladatelj, dirigent, harpist * [[Konrad Henlein]] (1898–1945), nemški nacistični politik * [[Arthur Beer]] (1900–1980), nemški astronom * [[Harald Kreutzberg]] (1902–1968), nemški plesalec, koreograf * [[Herbert Feigl]] (1902–1988), avstrijsko-ameriški filozof * [[Guido Beck]] (1903–1989), argentinski fizik * [[Augustin Schramm]] (1907–1948), nemško-češki komunistični politik, častnik * [[Roderich Menzel]] (1907–1987), češko-nemški tenisač * [[Fritz Preissler]] (1908–1948), nemško-češki sankač * [[Egon Hartmann]] (1919–2009), nemški arhitekt * [[Otfried Preußler]] (1923–2013), nemški pisatelj * [[Marketa Goetz-Stankiewicz]] (1927–2022), kanadska znanstvenica, prevajalka * [[Roland Bulirsch]] (1932–2022), nemški matematik * [[Markus Lüpertz]] (rojen 1941), nemški slikar, kipar, grafični umetnik, pisatelj * [[Barbara Bouchet]] (born 1944), nemško-ameriška igralka, podjetnica * [[Jirina Marton]] (rojena 1946), češko-kanadska umetnica, ilustratorka * [[Oldřich Kaiser]] (rojen 1955), češki igralec * [[Vladimír Šlechta]] (rojen 1960), češki pisatelj * [[Jaroslav Nedvěd]] (rojen 1969), češki hokejist * [[Petr Nedvěd]] (rojen 1971), češko-kanadski hokejist * [[Martin Damm]] (rojen 1972), češki tenisač * [[Tomáš Enge]] (rojen 1976), češki avtomobilistični dirkač * [[Jan Víšek]] (rojen 1981), češki hokejist * [[Yemi A.D.]] (rojen 1981), češki koreograf, umetnik, miltidisciplinarni podjetnik * [[Lukáš Derner]] (rojen 1983), češki hokejist * [[Pavla Havlíková]] (rojena 1983), češka kolesarka * [[Zuzana Hejnová]] (rojena 1986), češka atletinja, tekačica na srednje proge * [[Martin Cikl]] (rojen 1987), češki smučarski skakalec {{div col end}} == Pobratena in partnerska mesta == {{glej tudi|seznam pobratenih in partnerskih mest na Češkem}} {| class="wikitable" ! colspan="3" align="center" |[[pobrateno mesto|Pobratena]] in partnerska mesta<ref>{{navedi splet|title= Zahraniční vztahy|publisher= Mesto Liberec|lang= cs|url= https://www.liberec.cz/cz/mesto-samosprava/zahranicni-vztahy/|accessdate= 2024-01-04|archive-date= 2023-06-21|archive-url= https://web.archive.org/web/20230621214144/https://www.liberec.cz/cz/mesto-samosprava/zahranicni-vztahy/|url-status= dead}}</ref> |- | [[slika:Amersfoort wapen.svg|20px]] [[Amersfoort]] || {{NED}} |- | [[Augsburg]] || {{GER}} |- | [[slika:Coat of arms of Nahariya.svg|20px]] [[Naharija]] || {{ISR}} |- | [[slika:Wappen von Zittau.svg|20px]] [[Zittau]] || {{GER}} |} == Galerija == <gallery> Vyhled z Liberecke radnice 13.JPG|Pogled iz mestne hiše Liberec z Ještědu 002.jpg|Pogled na Liberec z Ještěda Liberec-synagoga.JPG|Libereška Nova sinagoga </gallery> == Sklici == {{refbegin|4|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri == {{refbegin|1|normalfont=yes}} * {{citat|last1= Cornwall|first1= Mark|title= The Czechoslovak Spinx: 'Moderate and Reasonable' Konrad Henlein|date= 2011|publisher= I. B. Tauris|location= London|isbn=978-1780768083}} * {{citat|last1= Klein|first1= Wilhelm|title= Die postalischen Abstempelungen auf den österreichischen Postwertzeichen-Ausgaben 1867, 1883 und 1890|date= 1967}} * {{citat|last1= Profous|first1= Antonín|title= Místní jména v Čechách II: CH–L|date= 1949|pages= |lang= cs|url= https://mjc.ujc.cas.cz/search.php}} * {{citat|last1= Štráfeldová|first1= Milena|title= 9. května 1945 vyvěšovali Němci v Liberci bílé prapory|date= 2005-05-02|publisher= Češki radio|lang= cs|accessdate= 2024-03-04|url= https://cesky.radio.cz/9-kvetna-1945-vyvesovali-nemci-v-liberci-bile-prapory-8098490|archive-url= https://web.archive.org/web/20250126085811/https://cesky.radio.cz/9-kvetna-1945-vyvesovali-nemci-v-liberci-bile-prapory-8098490|archive-date= 2025-01-26|url-status= dead}} * {{citat|last1= Švecová|first1= Jana|title= V německém Liberci vznik Československé republiky moc nevítali|date= 2018-10-27|publisher= Deník.cz|lang= cs|url= https://liberecky.denik.cz/zpravy_region/v-nemeckem-liberci-vznik-ceskoslovenske-republiky-moc-nevitali-20181026.html|accessdate= 2024-03-04}} {{refend}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Liberec}} {{wikivoyage|Liberec}} * {{official|https://www.liberec.cz}} {{v jeziku|cs|de}} * [https://www.visitliberec.eu/ Uradni turistični portal] {{v jeziku|en}} * [http://www.facebook.com/cityliberec/ Stran Facebook] * [http://www.dpmlj.cz Tramway Liberec] {{v jeziku|cs}} * [http://www.travel.cz/guide/125/index_en.html Libereški botanični vrt] * [http://www.travel.cz/guide/480/index_en.html Libereški živalski vrt] * [http://www.ogl.cz/en/ Okrajna galerija v Liberecu (Muzej umetnosti)] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Liberec| ]] [[Kategorija:Libereški okraj]] [[Kategorija:Mesta na Češkem]] gzqwa5c99745lfwryziu2fgaoe4gl1h 0 565226 6758533 6758131 2026-09-30T04:13:04Z Andrejj 94 /* Upravna enota Murska Sobota */ V 6758533 wikitext text/x-wiki {{Politika Slovenije}} '''Upravne enote''' so bile ustanovljene 1. januarja 1995. V Sloveniji je 58 upravnih enot.<ref name="g113">{{navedi splet | title=Pravno informacijski sistem | website=PisRS | url=https://pisrs.si/pregledPredpisa?id=URED941 | language=sl | access-date=2024-08-21}}</ref> === Upravna enota Ajdovščina === Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[občina Ajdovščina|občin Ajdovščina]] in [[občina Vipava|Vipave]]. Zajema ozemlje v velikosti 352,6&nbsp;km² ter služi 24.440 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 65, so: {{hlist|indent=1|'''[[Ajdovščina]]''' | [[Batuje]]| [[Bela, Ajdovščina|Bela]] | [[Brje, Ajdovščina|Brje]]| [[Budanje]]| [[Cesta, Ajdovščina|Cesta]]| [[Col, Ajdovščina|Col]]| [[Črniče]]| [[Dobravlje]]| [[Dolenje]]| [[Dolga Poljana]]| [[Duplje]]| [[Erzelj]]| [[Gaberje, Ajdovščina|Gaberje]]| [[Goče]]| [[Gojače]]| [[Gozd, Ajdovščina|Gozd]]| [[Gradišče pri Vipavi]]| [[Grivče]]| [[Hrašče, Vipava|Hrašče]]| [[Kamnje, Ajdovščina|Kamnje]]| [[Kovk, Ajdovščina|Kovk]]| [[Kožmani]]| [[Križna Gora, Ajdovščina|Križna Gora]]| [[Lokavec, Ajdovščina|Lokavec]]| [[Lozice]]| [[Lože, Vipava|Lože]]| [[Male Žablje]]| [[Malo Polje]]| [[Malovše]]| [[Manče]]| [[Nanos, Vipava|Nanos]]| [[Orehovica, Vipava|Orehovica]]| [[Otlica]]| [[Plače]]| [[Planina, Ajdovščina|Planina]]| [[Podbreg, Vipava|Podbreg]]| [[Podgrič]]| [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]]| [[Podnanos]]| [[Podraga]]| [[Poreče]]| [[Potoče, Ajdovščina|Potoče]]| [[Predmeja]]| [[Ravne, Ajdovščina|Ravne]]| [[Sanabor]]| [[Selo, Ajdovščina|Selo]]| [[Skrilje]]| [[Slap, Vipava|Slap]]| [[Šmarje, Ajdovščina|Šmarje]]| [[Stomaž, Ajdovščina|Stomaž]]| [[Tevče, Ajdovščina|Tevče]]| [[Ustje, Ajdovščina|Ustje]]| [[Velike Žablje]]| [[Vipava]]| [[Vipavski Križ]]| [[Višnje, Ajdovščina|Višnje]]| [[Vodice, Ajdovščina| Vodice]]| [[Vrhpolje, Vipava|Vrhpolje]]| [[Vrtovče]]| [[Vrtovin]]| [[Zavino]]| [[Zemono]]| [[Žagolič]]| [[Žapuže]] }} === Upravna enota Brežice === Upravna enota Brežice ima sedež v Brežicah, obsega pa ozemlje [[občina Brežice|občine Brežice]]. Zajema ozemlje v velikosti 268&nbsp;km² ter služi 24.470 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Brežice, teh je skupno 109, so: {{hlist|indent=1| [[Arnovo selo]]| [[Artiče]]| [[Bizeljska vas]]| [[Bizeljsko]]| [[Blatno]]| [[Bojsno]]| [[Boršt]]| [[Bračna vas]]| [[Slovenska vas]]| [[Brezje pri Bojsnem]]| [[Brezje pri Veliki Dolini]]| [[Brezovica na Bizeljskem]]| '''[[Brežice]]''' | [[Brvi]]| [[Bukošek]]| [[Bukovje]]| [[Bušeča vas]]| [[Cerina]]| [[Cerklje ob Krki]]| [[Cirnik]]| [[Cundrovec]]| [[Curnovec]]| [[Čatež ob Savi]]| [[Čedem]]| [[Črešnjice pri Cerkljah]]| [[Dečno selo]]| [[Dednja vas]]| [[Dobeno]]| [[Dobova]]| [[Dolenja Pirošica]]| [[Dolenje Skopice]]| [[Dolenja vas pri Artičah]]| [[Dramlja]]| [[Drenovec pri Bukovju]]| [[Dvorce]]| [[Gabrje pri Dobovi]]| [[Gaj]]| [[Gazice]]| [[Globočice]]| [[Globoko]]| [[Glogov Brod]]| [[Gorenja Pirošica]]| [[Gorenje Skopice]]| [[Gornji Lenart]]| [[Gregovce]]| [[Hrastje pri Cerkljah]]| [[Izvir]]| [[Jereslavec]]| [[Jesenice]]| [[Kamence]]| [[Kapele]]| [[Koritno]]| [[Kraška vas]]| [[Križe, Brežice|Križe]]| [[Krška vas]]| [[Laze, Brežice|Laze]]| [[Loče]]| [[Mala Dolina]]| [[Mali Cirnik]]| [[Mali Obrež]]| [[Mali Vrh]]| [[Mihalovec]]| [[Mostec]]| [[Mrzlava vas]]| [[Nova vas ob Sotli]]| [[Nova vas pri Mokricah]]| [[Obrežje]]| [[Oklukova Gora]]| [[Orešje na Bizeljskem]]| [[Pavlova vas]]| [[Pečice]]| [[Perišče]]| [[Piršenbreg]]| [[Pišece]]| [[Podgorje pri Pišecah]]| [[Podgračeno]]| [[Podvinje]]| [[Ponikve]]| [[Poštena vas]]| [[Prilipe]]| [[Račja vas]]| [[Rajec]]| [[Rakovec]]| [[Ribnica]]| [[Rigonce]]| [[Sela pri Dobovi]]| [[Silovec]]| [[Slogonsko]]| [[Sobenja vas]]| [[Spodnja Pohanca]]| [[Sromlje]]| [[Stankovo]]| [[Stara vas - Bizeljsko]]| [[Stojanski Vrh]]| [[Trebež]]| [[Velika Dolina]]| [[Velike Malence]]| [[Veliki Obrež]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vitna vas]]| [[Volčje]]| [[Vrhje]]| [[Vrhovska vas]]| [[Zasap]]| [[Zgornja Pohanca]]| [[Zgornji Obrež]]| [[Žejno]]| [[Župeča vas]]| [[Župelevec]] }} === Upravna enota Celje === Upravna enota Celje ima sedež v Celju, obsega pa ozemlje [[mestna občina Celje|mestne občine Celje]], [[občina Dobrna|občine Dobrna]], [[občina Štore|občine Štore]] ter [[občina Vojnik|občine Vojnik]]. Zajema ozemlje v velikosti 230&nbsp;km² ter služi 64.888 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima dva krajevna urada, enega v Dobrni in drugega v Vojniku. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Celje, teh je skupno 118, so: {{hlist|indent=1|| [[Arclin]]| [[Beli potok pri Frankolovem]]| [[Bezenškovo Bukovje]]| [[Bezovica]]| [[Bovše]]| [[Brdce]]| [[Brdce nad Dobrno]]| [[Brezova]]| [[Bukovžlak]]| '''[[Celje]]'''| [[Čreškova]]| [[Črešnjevec]]| [[Črešnjice]]| [[Dobrna]]| [[Dobrova]]| [[Dol pod Gojko]]| [[Draga]]| [[Dedni Vrh pri Vojniku]]| [[Frankolovo]]| [[Gabrovec pri Dramljah]]| [[Glinsko]]| [[Globoče]]| [[Gorica pri Šmartnem]]| [[Gradišče pri Vojniku]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrenova]]| [[Ilovca]]| [[Ivenca]]| [[Jankova]]| [[Javornik]]| [[Jezerce pri Šmartnem]]| [[Kanjuce]]| [[Kladnart]]| [[Klanc]]| [[Koblek]]| [[Kompole]]| [[Konjsko]]| [[Košnica pri Celju]]| [[Lahovna]] | [[Landek]]| [[Laška vas pri Štorah]]| [[Lemberg pri Novi Cerkvi]]| [[Leskovec]]| [[Lešje]]| [[Lindek]]| [[Lipa pri Frankolovem]] | [[Lipovec pri Škofji vasi]]| [[Ljubečna]]| [[Loče]]| [[Loka pri Dobrni]]| [[Lokovina]]| [[Lokrovec]]| [[Lopata]]| [[Male Dole]]| [[Medlog]]| [[Novake]]| [[Ogorevc]]| [[Osenca]]| [[Otemna]]| [[Parož]]| [[Pečovje]]| [[Pečovnik]]| [[Pepelno]]| [[Podgorje pod Čerinom]]| [[Polže]]| [[Prekorje]]| [[Pristava]]| [[Pristova]]| [[Prožinska vas]]| [[Rakova Steza]]| [[Razdelj]]| [[Razgor]]| [[Razgorce]]| [[Rove]]| [[Rožni Vrh]]| [[Runtole]]| [[Rupe]]| [[Selce]]| [[Slance]]| [[Slatina v Rožni dolini]]| [[Socka]]| [[Straža pri Dolu]]| [[Straža pri Novi Cerkvi]]| [[Stražica]]| [[Strmec nad Dobrno]]| [[Nova Cerkev]]| [[Svetina]]| [[Svetli Dol]]| [[Šentjanž nad Štorami]]| [[Šentjungert]]| [[Škofja vas]]| [[Šmarjeta pri Celju]]| [[Šmartno v Rožni dolini]]| [[Šmiklavž pri Škofji vasi]]| [[Štore]]| [[Teharje]]| [[Tomaž nad Vojnikom]]| [[Tremerje]]| [[Trnovlje pri Celju]]| [[Trnovlje pri Socki]]| [[Velika Raven]]| [[Verpete]]| [[Vine]]| [[Vinska Gorica]]| [[Višnja vas]]| [[Vizore]]| [[Vojnik]]| [[Vrba, Dobrna|Vrba]]| [[Vrhe]]| [[Zabukovje]]| [[Začret]]| [[Zadobrova]]| [[Zavrh nad Dobrno]]| [[Zlateče]]| [[Zvodno]]| [[Želče]]| [[Žepina]]}} === Upravna enota Cerknica === Upravna enota Cerknica ima sedež v Cerknici, obsega pa ozemlje [[občina Cerknica|občin Cerknica]], [[občina Bloke|Bloke]] in [[občina Loška Dolina|Loška Dolina]]. Zajema ozemlje v velikosti 483&nbsp;km² ter služi 16.770 prebivalcem. Upravna enota Cerknica ima tudi krajevni urad v Loški Dolini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Cerknica, teh je skupno 131, so: {{hlist|indent=1| [[Andrejčje]]| [[Babna Polica]]| [[Babno polje]]| [[Beč]]| [[Bečaje]]| [[Begunje pri Cerknici]]| [[Benete]]| [[Bezuljak]]| [[Bločice]]| [[Bloška Polica]]| [[Bočkovo]]| [[Brezje]]| [[Cajnarje]]| '''[[Cerknica]]'''| [[Čohovo]]| [[Dane]]| [[Dobec]]| [[Dolenja vas]]| [[Dolenje Jezero]]| [[Dolenje Otave]]| [[Dolenje Poljane]]| [[Fara, Bloke|Fara]]| [[Glina]]| [[Godičevo]]| [[Gora]]| [[Gorenje Jezero]]| [[Gorenje Otave]]| [[Gradiško]] | [[Goričice]]| [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]]| [[Hiteno]]| [[Hribarjevo]]| [[Hribljane]]| [[Hruškarje]]| [[Hudi Vrh]]| [[Iga vas]]| [[Ivanje selo]]| [[Jeršanovo]]| [[Jeršiče]]| [[Klance]]| [[Knežja Njiva]]| [[Korošče]]| [[Koščake]]| [[Kozarišče]]| [[Kožljek]]| [[Sveti Duh, Bloke|Sveti Duh]]| [[Kramplje]]| [[Kranjče]]| [[Kremenca]]| [[Krušče]]| [[Kržišče]]| [[Lahovo]]| [[Laze pri Gorenjem Jezeru]]| [[Lepi Vrh]]| [[Lešnjake]]| [[Lipsenj]]| [[Lovranovo]]| [[Lož]]| [[Mahneti]]| [[Malni]]| [[Markovec]]| [[Martinjak]]| [[Metulje]]| [[Milava]]| [[Mramorovo pri Lužarjih]]| [[Mramorovo pri Pajkovem]]| [[Nadlesk]]| [[Nemška vas na Blokah]]| [[Nova vas]]| [[Ograda]]| [[Osredek]]| [[Otok]]| [[Otonica]]| [[Pikovnik]]| [[Pirmane]]| [[Podcerkev]]| [[Podgora pri Ložu]]| [[Podlož]]| [[Podskrajnik]]| [[Podslivnica]]| [[Polšeče]]| [[Ponikve]]| [[Pudob]]| [[Radlek]]| [[Rakek]]| [[Rakov Škocjan]]| [[Ravne]]| [[Ravne na Blokah]]| [[Ravnik]]| [[Reparje]]| [[Rožanče]]| [[Rudolfovo, Cerknica|Rudolfovo]]| [[Runarsko]]| [[Selšček]]| [[Sleme]]| [[Slivice]]| [[Slugovo]]| [[Stari trg pri Ložu]]| [[Stražišče]]| [[Strmca]]| [[Studenec na Blokah]]| [[Studeno na Blokah]]| [[Ščurkovo]]| [[Sveta Trojica]]| [[Sveti Vid]]| [[Škrabče]]| [[Škufče]]| [[Šmarata]]| [[Štorovo]]| [[Štrukljeva vas]]| [[Tavžlje]]| [[Topol, Bloke|Topol]]| [[Topol pri Begunjah]]| [[Ulaka]]| [[Unec]]| [[Velike Bloke]]| [[Veliki Vrh]]| [[Viševek]]| [[Volčje]]| [[Vrh, Loška dolina|Vrh]]| [[Vrhnika pri Ložu]]| [[Zahrib]]| [[Zakraj]]| [[Zala]]| [[Zales]]| [[Zavrh]]| [[Zelše]]| [[Zibovnik]]| [[Žerovnica]]| [[Župeno]] }} === Upravna enota Črnomelj=== Upravna enota Ajdovščina ima sedež v Črnomlju, obsega pa ozemlje [[občina Črnomelj|občin Črnomelj]] in [[občina Semič|Semič]]. Zajema ozemlje v velikosti 487&nbsp;km² ter služi 18.143 prebivalcem. Upravna enota Črnomelj ima krajevni urad v Semiču. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Črnomelj, teh je skupno 169, so: {{hlist|indent=1| [[Adlešiči]]| [[Balkovci]]| [[Bedenj]]| [[Belčji Vrh]]| [[Bistrica]]| [[Blatnik pri Črmošnjicah]]| [[Blatnik pri Črnomlju]]| [[Bojanci]]| [[Brdarci]]| [[Breg pri Sinjem Vrhu]]| [[Brezje pri Rožnem Dolu]]| [[Brezje pri Vinjem Vrhu]] | [[Breznik]]| [[Brezova Reber]]| [[Brezovica pri Črmošnjicah]]| [[Brstovec]]| [[Butoraj]] | [[Cerkvišče]]| [[Cerovec pri Črešnjevcu]]| [[Črešnjevec pri Dragatušu]]| [[Črešnjevec pri Semiču]]| [[Črmošnjice]]| '''[[Črnomelj]]'''| [[Čudno selo]]| [[Dalnje Njive]]| [[Damelj]]| [[Dečina]]| [[Desinec]]| [[Deskova vas]]| [[Dobliče]]| [[Doblička Gora]]| [[Dolenja Podgora]]| [[Dolenja vas pri Črnomlju]]| [[Dolenjci]]| [[Dolenji Radenci]]| [[Dolenji Suhor pri Vinici]]| [[Dolnja Paka]]| [[Draga pri Sinjem Vrhu]]| [[Dragatuš]]| [[Dragoši]]| [[Dragovanja vas]]| [[Drenovec]]| [[Drežnik]]| [[Fučkovci]]| [[Gaber pri Črmošnjicah]]| [[Golek]]| [[Golek pri Vinici]]| [[Gorenja Podgora]]| [[Gorenjci pri Adlešičih]]| [[Gorenji Radenci]]| [[Gorica]]| [[Gornja Paka]]| [[Gornje Laze]]| [[Gornji Suhor pri Vinici]]| [[Gradnik]]| [[Griblje]]| [[Grič pri Dobličah]]| [[Hrast pri Vinici]]| [[Hrib pri Cerovcu]]| [[Hrib pri Rožnem Dolu]]| [[Hrib, Črnomelj|Hrib]]| [[Jankoviči]]| [[Jelševnik]]| [[Jerneja vas]]| [[Kal]]| [[Kanižarica]]| [[Knežina]]| [[Komarna vas]]| [[Kot ob Kolpi]]| [[Kovača vas]]| [[Kovačji Grad]]| [[Krupa]]| [[Krvavčji Vrh]]| [[Kvasica]]| [[Kot pri Damlju]]| [[Lipovec]]| [[Lokve]]| [[Mala Lahinja]]| [[Mala sela, Črnomelj|Mala sela]]| [[Mali Nerajec]]| [[Maline pri Štrekljevcu]]| [[Marindol]]| [[Mašelj]]| [[Mavrlen]]| [[Mihelja vas]]| [[Miklarji]]| [[Miliči]]| [[Močile]]| [[Moverna vas]]| [[Naklo, Črnomelj|Naklo]] | [[Nestoplja vas]]| [[Nova Lipa]]| [[Obrh pri Dragatušu]]| [[Ogulin]]| [[Omota]]| [[Oskoršnica]]| [[Osojnik]]| [[Otovec]]| [[Paunoviči]]| [[Perudina]]| [[Petrova vas]]| [[Planina]]| [[Pobrežje]]| [[Podklanec]]| [[Podlog]]| [[Podreber]]| [[Potoki]]| [[Praproče]]| [[Praprot]]| [[Prelesje]]| [[Preloge, Semič|Preloge]]| [[Preloka]]| [[Pribinci]]| [[Pribišje]]| [[Pugled, Semič|Pugled]]| [[Purga]]| [[Pusti Gradec]]| [[Rodine]]| [[Rožanec]]| [[Rožič Vrh]]| [[Rožni Dol]]| [[Ručetna vas]]| [[Sečje selo]]| [[Sela pri Dragatušu]]| [[Sela pri Otovcu]]| [[Sela pri Vrčicah]]| [[Semič]]| [[Sinji Vrh]]| [[Sodevci]]| [[Sodji Vrh]]| [[Sredgora]]| [[Srednja vas]]| [[Srednji Radenci]]| [[Stara Lipa]]| [[Stari trg ob Kolpi]]| [[Starihov Vrh]]| [[Stranska vas pri Semiču]]| [[Stražnji Vrh]]| [[Svibnik]]| [[Selce pri Špeharjih]]| [[Sovinek]]| [[Šipek]]| [[Špeharji]]| [[Štrekljevec]]| [[Talčji Vrh]]| [[Tanča Gora]]| [[Trebnji Vrh]]| [[Tribuče]]| [[Tušev Dol]]| [[Učakovci]]| [[Velika Lahinja]]| [[Velika sela]]| [[Veliki Nerajec]]| [[Vinica]]| [[Vinji Vrh pri Semiču]]| [[Vojna vas]]| [[Vranoviči]]| [[Vrčice]]| [[Vrhovci]]| [[Vukovci]]| [[Zagozdac]]| [[Zajčji Vrh]]| [[Zapudje]]| [[Zastava]]| [[Zilje]]| [[Zorenci]]| [[Žuniči]] }} === Upravna enota Domžale === Upravna enota Domžale ima sedež v Domžalah, obsega pa ozemlje [[občina Domžale|občin Domžale]], [[občina Lukovica|Lukovica]], [[občina Trzin|Trzin]], [[občina Mengeš|Mengeš]] ter [[občina Moravče|Moravče]]. Zajema ozemlje v velikosti 239,7&nbsp;km² ter služi 60.154 prebivalcem. Upravna enota Domžale nima krajevnih uradov. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Domžale, teh je skupno 170, so: {{hlist|indent=1| [[Bišče]]| [[Blagovica]]| [[Brdo]]| [[Brdo pri Lukovici]]| [[Brezje pri Dobu]]| [[Brezovica pri Dobu]]| [[Brezovica pri Zlatem Polju]]| [[Bršlenovica]]| [[Čeplje]]| [[Češenik]]| [[Češnjice]]| [[Češnjice pri Moravčah]]| [[Depala vas]]| [[Dešen]]| [[Dob]]| [[Dobeno]]| [[Dobovlje]]| [[Dole pod Sv. Trojico]]| [[Dole pri Krašcah]]| [[Dolenje]]| [[Domžale]]| [[Dragomelj]]| [[Drtija]]| [[Dupeljne]]| [[Dvorje]]| [[Gabrje pod Limbarsko Goro]]| [[Gabrje pod Špilkom]]| [[Golčaj]]| [[Gora pri Pečah]]| [[Gorenje]]| [[Gorica]]| [[Goričica pri Ihanu]]| [[Goričica pri Moravčah]]| [[Gorjuša]]| [[Gradišče pri Lukovici]]| [[Homec]]| [[Hrastnik]]| [[Hrib nad Ribčami]]| [[Hribi]]| [[Hudo]]| [[Ihan]]| [[Imenje]]| [[Imovica]]| [[Jasen]]| [[Javorje pri Blagovici]]| [[Jelša]]| [[Katarija]]| [[Kokošnje]]| [[Količevo]]| [[Kolovec]]| [[Kompolje]]| [[Koreno]]| [[Korpe]]| [[Krajno Brdo]]| [[Krašce]]| [[Krašnja]]| [[Križate]] | [[Krtina]]| [[Laze pri Domžalah]]| [[Limbarska Gora]]| [[Lipa]]| [[Log]]| [[Loka pri Mengšu]]| [[Lukovica pri Domžalah]]| [[Mala Lašna]]| [[Mala Loka]]| [[Mali Jelnik]]| [[Mengeš]]| [[Moravče]]| [[Mošenik]]| [[Negastrn]]| [[Nožice]]| [[Obrše]]| [[Peče]]| [[Ples]]| [[Podgora pri Zlatem Polju]]| [[Podgorica pri Pečah]]| [[Podmilj]]| [[Podrečje]]| [[Podsmrečje]]| [[Podstran]]| [[Pogled]]| [[Poljane nad Blagovico]]| [[Prelog]]| [[Preserje pri Lukovici]]| [[Preserje pri Radomljah]]| [[Preserje pri Zlatem Polju]]| [[Pretrž]]| [[Prevalje]]| [[Prevoje]]| [[Prevoje pri Šentvidu]]| [[Prikrnica]]| [[Prilesje]]| [[Prvine]]| [[Pšata]]| [[Rača]]| [[Račni Vrh]]| [[Radomlje]]| [[Rafolče]]| [[Rodica]]| [[Rova]]| [[Rudnik pri Moravčah]]| [[Selce]]| [[Selce pri Moravčah]]| [[Selo pri Ihanu]]| [[Selo pri Moravčah]]| [[Serjuče]]| [[Soteska pri Moravčah]]| [[Spodnja Dobrava]]| [[Spodnja Javoršica]]| [[Spodnje Jarše]]| [[Spodnje Koseze]]| [[Spodnje Loke]]| [[Spodnje Prapreče]]| [[Spodnji Petelinjek]]| [[Spodnji Prekar]]| [[Spodnji Tuštanj]]| [[Srednje Jarše]]| [[Stegne]]| [[Straža]]| [[Studenec pri Krtini]]| [[Suša]]| [[Straža pri Moravčah]]| [[Sveti Andrej]]| [[Srednje Jarše]]| [[Sv. Trojica]]| [[Šentožbolt]]| [[Šentpavel pri Domžalah]]| [[Šentvid pri Lukovici]]| [[Škocjan]]| [[Škrjančevo]]| [[Topole]]| [[Trnjava]]| [[Trnovče]]| [[Trojane]]| [[Trzin]]| [[Turnše]]| [[Učak]]| [[V Zideh]]| [[Velika vas]]| [[Veliki Jelnik]]| [[Videm pri Lukovici]]| [[Vinje pri Moravčah]]| [[Vir]]| [[Vošce]]| [[Vranke]]| [[Vrba, Lukovica|Vrba]]| [[Vrh nad Krašnjo]]| [[Vrhovlje]]| [[Vrhpolje pri Moravčah]]| [[Zaboršt]]| [[Zagorica pri Rovah]]| [[Zalog pod Sv. Trojico]]| [[Zalog pri Kresnicah]]| [[Zalog pri Moravčah]]| [[Zavrh pri Trojanah]]| [[Zgornja Dobrava]]| [[Zgornja Javoršica]]| [[Zgornje Jarše]]| [[Zgornje Koseze]]| [[Zgornje Loke]]| [[Zgornje Prapreče]]| [[Zgornji Petelinjek]]| [[Zgornji Prekar]]| [[Zgornji Tuštanj]]| [[Zlatenek]]| [[Zlato Polje]]| [[Žeje]]| [[Želodnik]]| [[Žiče]]| [[Žirovše]] }} === Upravna enota Dravograd === Upravna enota Dravograd ima sedež v Dravogradu, obsega pa ozemlje [[občina Dravograd|občin Dravograd]]. Zajema ozemlje v velikosti 104,93&nbsp;km² ter služi 8930 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Dravograd, teh je skupno 24, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovska vas]]| [[Črneče]]| [[Črneška Gora]]| [[Dobrova pri Dravogradu]] | '''[[Dravograd]]'''| [[Gorče]]| [[Goriški Vrh]]| [[Kozji Vrh nad Dravogradom]]| [[Libeliče]]| [[Libeliška Gora]] | [[Ojstrica]]| [[Otiški Vrh]]| [[Podklanec]]| [[Selovec]]| [[Sveti Boštjan, Dravograd|Sveti Boštjan]]| [[Sveti Danijel, Dravograd|Sveti Danijel]]| [[Sveti Duh, Dravograd|Sveti Duh]]| [[Šentjanž pri Dravogradu]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Trbonje]]| [[Tribej]]| [[Velka]]| [[Vič, Dravograd|Vič]]| [[Vrata, Dravograd|Vrata]]}} === Upravna enota Gornja Radgona === Upravna enota Gornja Radgona ima sedež v Gornji Radgoni, obsega pa ozemlje [[občina Gornja Radgona|občin Gornja Radgona]], [[občina Apače|Apače]], [[občina Radenci|Radenci]] in [[občina Sveti Jurij ob Ščavnici|Sveti Jurij ob Ščavnici]]. Zajema ozemlje v velikosti 213,5&nbsp;km² ter služi 19.890 prebivalcem. Upravna enota Gornja Radgona ima tudi krajevni urad v Svetem Juriju ob Ščavnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Gornja Radgona, teh je skupno 100, so: {{hlist|indent=1| [[Apače]]| [[Aženski Vrh]]| [[Biserjane]]| [[Blaguš]]| [[Bolehnečici]]| [[Boračeva]]| [[Brezje]]| [[Čakova]]| [[Črešnjevci]]| [[Črnci]]| [[Dragotinci]]| [[Drobtinci]]| [[Gabrc]]| [[Galušak]]| '''[[Gornja Radgona]]'''| [[Gornji Ivanjci]]| [[Grabe]]| [[Grabonoš]]| [[Grabšinci]]| [[Hercegovščak]]| [[Hrastje-Mota]]| [[Hrašenski Vrh]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Ivanjševci ob Ščavnici]]| [[Ivanjševski Vrh]]| [[Jamna]]| [[Janhova]]| [[Janžev Vrh]]| [[Kapelski Vrh]]| [[Kobilščak]]| [[Kocjan]]| [[Kočki Vrh]]| [[Kokolajnščak]]| [[Kraljevci]]| [[Kunova]]| [[Kupetinci]]| [[Kutinci]]| [[Lastomerci]]| [[Lešane]]| [[Lokavci]]| [[Lomanoše]]| [[Lutverci]]| [[Mahovci]]| [[Mali Moravščak]]| [[Melanjski Vrh]]| [[Mele]]| [[Murski Vrh]]| [[Murščak]]| [[Nasova]]| [[Negova]]| [[Norički Vrh]]| [[Novi Vrh]]| [[Očeslavci]]| [[Okoslavci]]| [[Orehovci]]| [[Orehovski Vrh]]| [[Paričjak]]| [[Plitvica]]| [[Plitvički Vrh]]|[[Podgorje]]| [[Podgrad]]| [[Pogled]]| [[Police]]| [[Ptujska Cesta]]| [[Rački Vrh]]| [[Radenci]]| [[Radenski Vrh]]| [[Radvenci]]| [[Rihtarovci]]| [[Rodmošci]]| [[Rožički Vrh]]|[[Segovci]]| [[Selišči]]| [[Slaptinci]]| [[Sovjak]]| [[Spodnja Ščavnica]]| [[Spodnje Konjišče]]| [[Spodnji Ivanjci]]| [[Spodnji Kocjan]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Stavešinci]]| [[Stavešinski Vrh]]| [[Stogovci]]| [[Sveti Jurij ob Ščavnici]]| [[Šratovci]]| [[Terbegovci]]| [[Turjanci]]| [[Turjanski Vrh]]| [[Vratja vas]]| [[Vratji Vrh]]| [[Zagajski Vrh]]| [[Zbigovci]]| [[Zgornje Konjišče]]| [[Zgornji Kocjan]]| [[Ženik]]| [[Žepovci]]| [[Žiberci]]| [[Žihlava]]| [[Žrnova]] }} === Upravna enota Grosuplje === Upravna enota Grosuplje ima sedež v Grosupljem, obsega pa ozemlje [[občina Grosuplje|občin Grosuplje]], [[občina Dobrepolje|Dobrepolje]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančna Gorica]]. Zajema ozemlje v velikosti 464&nbsp;km² ter služi 42.990 prebivalcem. Upravna enota Grosuplje ima tudi dva krajevna urada, enega v Ivančni Gorici in enega v Dobrepolju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Grosuplje, teh je skupno 223, so: {{hlist|indent=1| [[Ambrus]]| [[Artiža vas]]| [[Bakrc]]| [[Bičje]]| [[Blečji Vrh]]| [[Boga vas]]| [[Bojanji Vrh]]| [[Bratnice]]| [[Breg pri Dobu]]| [[Breg pri Zagradcu]]| [[Brezje pri Grosupljem]]| [[Brezovi Dol]]| [[Bruhanja vas]]| [[Brvace]]| [[Bukovica]]| [[Breg pri Temenici]]| [[Cerovo]]| [[Cesta, Dobrepolje|Cesta]]| [[Cikava, Grosuplje|Cikava]]| [[Čagošče]]| [[Češnjice pri Zagradcu]]| [[Čušperk]]| [[Četež pri Strugah]]| [[Debeče]]| [[Dečja vas pri Zagradcu]]| [[Dedni Dol]]| [[Dob pri Šentvidu]]| [[Dobrava pri Stični]]| [[Dole pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Polici]]| [[Dolenja vas pri Temenici]]| [[Dobje]]| [[Fužina, Ivančna Gorica|Fužina]]| [[Gabrje pri Ilovi Gori]]| [[Gabrje pri Stični]]| [[Gabrovčec]]| [[Gabrovka pri Zagradcu]]| [[Gajniče]]| [[Gatina]]| [[Glogovica]]| [[Gorenja vas]]| [[Gorenja vas pri Polici]]| [[Gorenje Brezovo]]| [[Gornji Rogatec]]| [[Gradiček]]|[[Grintovec, Ivančna Gorica|Grintovec]]| [[Griže, Ivančna Gorica|Griže]]| [[Grm, Ivančna Gorica|Grm]]| [[Grosuplje]]| [[Gradišče]]| [[Hočevje]]| [[Hrastje pri Grosupljem]]| [[Hrastov Dol]]| [[Huda Polica]]| [[Ivančna Gorica]]| [[Kal]]| [[Kamni Vrh pri Ambrusu]]| [[Kamno Brdo]]| [[Kitni Vrh]]| [[Kompolje]]| [[Kožljevec]]| [[Kriška vas]]| [[Krka]]| [[Krška vas]]| [[Kuželjevec]]| [[Kolenča vas]]| [[Laze nad Krko]]| [[Leskovec]]| [[Leščevje]]| [[Lučarjev Kal]]| [[Luče]]| [[Lobček]]| [[Lipa]]| [[Mala Dobrava]]| [[Mala Goričica]]| [[Mala Ilova Gora]]| [[Mala Loka pri Višnji Gori]]| [[Mala Račna]]| [[Mala Stara vas]]| [[Mala vas pri Grosupljem]]| [[Mala vas]]| [[Male Češnjice]]| [[Male Kompolje]]| [[Male Lese]]| [[Male Lipljene]]| [[Male Pece]]| [[Male Rebrce]]| [[Male Vrhe]]| [[Mali Kal]]| [[Mali Konec]]| [[Mali Korinj]]| [[Mali Vrh pri Šmarju]]| [[Malo Črnelo]]| [[Malo Globoko]]| [[Malo Hudo]]| [[Malo Mlačevo]]| [[Marinča vas]]| [[Medvedica]]| [[Mekinje nad Stično]]| [[Metnaj]]| [[Mevce]]| [[Mleščevo]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Muljava]]| [[Male Dole pri Temenici]]| [[Nova vas]]| [[Obolno]]| [[Oslica]]| [[Osredek nad Stično]]| [[Paradišče]]| [[Pece]]| [[Peč]]| [[Peščenik]]| [[Petrušnja vas]]| [[Planina]]| [[Plešivica pri Žalni]]| [[Podboršt]]| [[Podbukovje]]| [[Podgora]]| [[Podgorica]]| [[Podgorica pri Podtaboru]]| [[Podgorica pri Šmarju]]| [[Podpeč]]| [[Podsmreka pri Višnji Gori]]| [[Šent Jurij]]| [[Pokojnica]]| [[Polica]]| [[Poljane pri Stični]]| [[Polje pri Višnji Gori]]| [[Ponikve]]| [[Ponova vas]]| [[Potok pri Muljavi]]| [[Praproče pri Temenici]]| [[Predole]]| [[Predstruge]]| [[Primča vas]]| [[Pristava nad Stično]]| [[Pristava pri Višnji Gori]]| [[Pristavlja vas]]| [[Pungert]]| [[Paka]]| [[Podtabor]]| [[Potiskavec]]| [[Pri Cerkvi - Struge]]| [[Praproče pri Grosupljem]]| [[Radohova vas]]| [[Ravni Dol]]| [[Rdeči Kal]]| [[Rožnik]]| [[Rapljevo]]| [[Sad, Ivančna Gorica|Sad]]| [[Sela pri Dobu]]| [[Sela pri Šmarju]]| [[Sela pri Višnji Gori]]| [[Selo pri Radohovi vasi]]| [[Spodnja Draga]]| [[Spodnja Slivnica]]| [[Spodnje Blato]]| [[Spodnje Brezovo]]| [[Spodnje Duplice]]| [[Stari trg]]| [[Škocjan]]| [[Stična]]| [[Stranska vas ob Višnjici]]| [[Sušica]]| [[Šentjurje]]| [[Šentpavel na Dolenjskem]]| [[Šentvid pri Stični]]| [[Škoflje]]| [[Škrjanče]]| [[Šmarje-Sap]]| [[Temenica]]| [[Tlake]]| [[Tolčane]]| [[Trebež]]| [[Trebnja Gorica]]| [[Trnovica]]| [[Troščine]]| [[Tisovec]]| [[Tržič]]| [[Udje]]| [[Valična vas]]| [[Velika Dobrava]]| [[Velika Ilova Gora]]| [[Velika Loka]]| [[Velika Račna]]| [[Velika Stara vas]]| [[Velike Češnjice]]| [[Velike Kompolje]]| [[Velike Lese]]| [[Velike Lipljene]]| [[Velike Pece]]| [[Velike Rebrce]]| [[Velike Vrhe]]|[[Veliki Kal]]| [[Veliki Korinj]]| [[Veliki Vrh pri Šmarju]]| [[Veliko Črnelo]]| [[Veliko Globoko]]| [[Veliko Mlačevo]]| [[Videm]]| [[Videm pri Temenici]]| [[Vino]]| [[Vir pri Stični]]| [[Višnja Gora]]| [[Višnje]]| [[Vodice]]| [[Vrbičje]]| [[Vrh pri Višnji Gori]]| [[Vrhpolje pri Šentvidu]]| [[Velike Dole pri Temenici]]| [[Zaboršt pri Šentvidu]]| [[Zagorica]]| [[Zagradec, Ivančna Gorica|Zagradec]]| [[Zavrtače]]| [[Zdenska vas]]| [[Zgornja Draga]]| [[Zgornja Slivnica]]| [[Zgornje Duplice]]| [[Znojile pri Krki]]| [[Žalna]]| [[Železnica, Grosuplje|Železnica]] }} === Upravna enota Hrastnik === Upravna enota Hrastnik ima sedež v Hrastniku, obsega pa ozemlje [[občina Hrastnik|občine Hrastnik]] v velikosti 58,58&nbsp;km² ter služi 9.191 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Hrastnik, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Boben, Hrastnik|Hrastnik]]| [[Brdce]]| [[Brnica]]| [[Čeče]]| [[Dol pri Hrastniku]]| [[Gore, Hrastnik|Gore]]| [[Hrastnik]]| [[Kal, Hrastnik|Kal]]| [[Kovk, Hrastnik|Kovk]]| [[Krištandol]]| [[Krnice]]| [[Marno]]| [[Plesko]]| [[Podkraj]]| [[Prapretno pri Hrastniku]]| [[Studence, Hrastnik|Studence]]| [[Šavna Peč]]| [[Turje]]| [[Unično]] }} === Upravna enota Idrija === Upravna enota Idrija ima sedež v Idriji, obsega pa ozemlje [[občina Idrija|občin Idrija]] in [[občina Cerkno|Cerkno]]. Zajema ozemlje v velikosti 425&nbsp;km² ter služi 16.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Idrija, teh je skupno 68, so: {{hlist|indent=1| [[Bukovo]]| [[Cerkljanski Vrh]]| [[Cerkno]]| [[Čekovnik]]| [[Čeplez]]| [[Črni Vrh]]| [[Dole]]| [[Dolenji Novaki]]| [[Godovič]]| [[Gore]]| [[Gorenja Kanomlja]]| [[Gorenji Novaki]]| [[Gorenji Vrsnik]]| [[Gorje]]| [[Govejk]]| '''[[Idrija]]'''| [[Idrijska Bela]]| [[Idrijski Log]]| [[Idrijske Krnice]]| [[Idršek]]| [[Jagršče]]| [[Javornik]]| [[Jazne]]| [[Jelični Vrh]]| [[Jesenica]]| [[Kanji Dol]]| [[Korita]]| [[Labinje]]| [[Lazec]]| [[Ledine]]| [[Ledinske Krnice]]| [[Lome]]| [[Laznica]]| [[Masore]]| [[Mrzli Log]]| [[Mrzli vrh]]| [[Orehek]]| [[Otalež]]| [[Pečnik]]| [[Planina pri Cerknem]]| [[Plužnje]]| [[Poče]]| [[Podlanišče]]| [[Podpleče]]| [[Police]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Predgriže]]| [[Ravne pri Cerknem]]| [[Reka (Cerkno)]]| [[Spodnja Idrija]]| [[Spodnja Kanomlja]]| [[Spodnji Vrsnik]]| [[Srednja Kanomlja]]| [[Straža]]| [[Strmec]]| [[Šebrelje]]| [[Trebenče]]| [[Travnik]]| [[Vojsko, Idrija|Vojsko]]| [[Zadlog]]| [[Zakojca]]| [[Zakriž]]| [[Zavratec]]| [[Žirovnica]]}} === Upravna enota Ilirska Bistrica === Upravna enota Ilirska Bistrica ima sedež v Ilirski Bistrici, obsega pa ozemlje [[občina Ilirska Bistrica|istoimenske občine]] v velikosti 480&nbsp;km² ter služi 13.475 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ilirska Bistrica, teh je skupno 64, so: {{hlist|indent=1| [[Bač]]| [[Brce]]| [[Čelje]]| [[Dobro Polje]]| [[Dolenje pri Jelšanah]]| [[Dolnja Bitnja]]| [[Dolnji Zemon]]| [[Fabci]]| [[Gabrk]]| [[Gornja Bitnja]]| [[Gornji Zemon]]| [[Harije]]| [[Hrušica]]| [[Huje]]| [[Ilirska Bistrica]]| [[Jablanica]]| [[Janeževo Brdo]]| [[Jasen]]| [[Jelšane]]| [[Kilovče]]| [[Knežak]]| [[Koritnice]]| [[Koseze]]| [[Kuteževo]]| [[Mala Bukovica]]| [[Male Loče]]| [[Mereče]]| [[Nova vas pri Jelšanah]]| [[Novokračine]]| [[Ostrožno Brdo]]| [[Pavlica]]| [[Podbeže]]| [[Podgrad]]| [[Podgraje]]| [[Podstenje]]| [[Podstenjšek]]| [[Podtabor]]| [[Pregarje]]| [[Prelože]]| [[Prem]]| [[Račice]]| [[Ratečevo Brdo]]| [[Rečica]]| [[Rjavče]]| [[Sabonje]]| [[Smrje]]| [[Soze]]| [[Starod]]| [[Studena Gora]]| [[Sušak]]| [[Snežnik]]| [[Šembije]]| [[Tominje]]| [[Topolc]]| [[Trpčane]]| [[Velika Bukovica]]| [[Veliko Brdo]]| [[Vrbica]]| [[Vrbovo]]| [[Zabiče]]| [[Zajelšje]]| [[Zarečica]]| [[Zarečje]]}} === Upravna enota Izola === Upravna enota Izola ima sedež v Izoli, obsega pa ozemlje [[občina Izola|občine Izola]] v velikosti 28,39&nbsp;km² ter služi 15.900 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Izola, teh je skupno 9, so: {{hlist|indent=1|| [[Baredi]]| [[Cetore]]| [[Dobrava]]| '''[[Izola]]'''| [[Jagodje]]| [[Korte]]| [[Malija]]| [[Nožed]]| [[Šared]]}} === Upravna enota Jesenice === Upravna enota Jesenice ima sedež na Jesenicah, obsega pa ozemlje [[občina Jesenice|občin Jesenice]], [[občina Kranjska Gora|Kranjska Gora]] ter [[občina Žirovnica|Žirovnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 375&nbsp;km² ter služi 32.000 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Kranjski Gori. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Jesenice, teh je skupno 33, so: {{hlist|indent=1| [[Belca]]| [[Blejska Dobrava]]| [[Breg]]| [[Breznica]]| [[Doslovče]]| [[Dovje]]| [[Gozd Martuljek]]| [[Hrušica]]| [[Javorniški Rovt]]| '''[[Jesenice]]'''| [[Kočna]]| [[Kranjska Gora]]| [[Koroška Bela]]| [[Lipce]]| [[Log]]| [[Mojstrana]]| [[Moste]]| [[Planina pod Golico]]| [[Plavški Rovt]]| [[Podkočna]]| [[Podkoren]]| [[Potoki]]| [[Prihodi]]| [[Rateče]]| [[Rodine]]| [[Selo pri Žirovnici]]| [[Smokuč]]| [[Srednji Vrh]]| [[Slovenski Javornik]]| [[Vrba, Žirovnica|Vrba]]| [[Zabreznica]]| [[Zgornja Radovna]]| [[Žirovnica]] }} === Upravna enota Kamnik === Upravna enota Kamnik ima sedež v Kamniku, obsega pa ozemlje [[občina Kamnik|občin Kamnik]] in [[občina Komenda|Komenda]]. Zajema ozemlje v velikosti 289,6&nbsp;km² ter služi 35.751 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ajdovščini, teh je skupno 116, so: {{hlist|indent=1| [[Bela]]| [[Bela Peč]]| [[Bistričica]]| [[Breg pri Komendi]]| [[Brezje nad Kamnikom]]| [[Briše]]| [[Buč]]| [[Cirkuše v Tuhinju]]| [[Češnjice v Tuhinju]]| [[Črna pri Kamniku]]| [[Črni Vrh v Tuhinju]]| [[Gabrovnica]]| [[Gmajnica]]| [[Godič]]| [[Golice]]| [[Gora pri Komendi]]| [[Gozd]]| [[Gradišče v Tuhinju]]| [[Hrib pri Kamniku]]| [[Hruševka]]| [[Jeranovo]]| [[Kališe]]| [[Kamnik]]| [[Kamniška Bistrica]]| [[Klanec]] | [[Klemenčevo]]| [[Komenda]]| [[Komendska Dobrava]] | [[Kostanj]]| [[Košiše]]| [[Kregarjevo]]| [[Krivčevo]]| [[Križ]]| [[Kršič]]| [[Laniše]]| [[Laseno]]| [[Laze v Tuhinju]]| [[Liplje]]| [[Loke v Tuhinju]]| [[Mali Hrib]]| [[Mali Rakitovec]]| [[Markovo]]| [[Mekinje]]| [[Mlaka]]| [[Moste]]| [[Motnik]]| [[Nasovče]]| [[Nevlje]]| [[Okrog pri Motniku]]| [[Okroglo]]| [[Oševek]]|[[Pirševo]]| [[Podboršt pri Komendi]]| [[Podbreg]]| [[Podgorje]]| [[Podhruška]]| [[Podjelše]]| [[Podlom]]| [[Podstudenec]]| [[Poljana]]| [[Poreber]]| [[Potok]]| [[Potok pri Komendi]]| [[Potok v Črni]]| [[Praproče v Tuhinju]]| [[Pšajnovica]]| [[Ravne pri Šmartnem]]| [[Rožično]]| [[Rudnik pri Radomljah]]| [[Sela pri Kamniku]]| [[Sidol]]| [[Smrečje v Črni]]| [[Snovik]]| [[Sovinja Peč]]| [[Spodnje Palovče]]| [[Spodnje Stranje]]| [[Srednja vas pri Kamniku]]| [[Stahovica]]| [[Stara sela]]| [[Stebljevek]]| [[Stolnik]]| [[Studenca]]| [[Suhadole]]| [[Soteska]]| [[Šmarca]]| [[Šmartno v Tuhinju]]| [[Špitalič]]| [[Trebelno pri Palovčah]]| [[Trobelno]]| [[Tučna]]| [[Tunjice]]| [[Tunjiška Mlaka]]| [[Vaseno]]| [[Velika Lašna]]| [[Veliki Hrib]]| [[Veliki Rakitovec]]| [[Vir pri Nevljah]]| [[Vodice nad Kamnikom]]| [[Volčji Potok]]| [[Vranja Peč]]| [[Vrhpolje pri Kamniku]]| [[Velika Planina]]| [[Zagorica nad Kamnikom]]| [[Zajasovnik]]| [[Zakal]]| [[Zavrh pri Črnivcu]]| [[Zduša]]| [[Zgornje Palovče]]| [[Zgornje Stranje]]| [[Zgornji Motnik]]| [[Zgornji Tuhinj]]| [[Znojile]]| [[Žaga]]| [[Žeje pri Komendi]]| [[Žubejevo]]| [[Županje Njive]] }} === Upravna enota Kočevje === Upravna enota Kočevje ima sedež v Kočevju, obsega pa ozemlje [[občina Kočevje|občin Kočevje]], [[občina Kostel|Kostel]] in [[občina Osilnica|Osilnica]]. Zajema ozemlje v velikosti 648&nbsp;km² ter služi 17.500 prebivalcem. Upravna enota Kočevje ima tudi dva krajevna urada, enega v Kostelu in enega v Osilnici. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kočevje, teh je skupno 159, so: {{hlist|indent=1|| [[Ajbelj]]| [[Banja Loka]]| [[Belica]]| [[Bezgarji]]| [[Bezgovica]]| [[Borovec pri Kočevski Reki]]| [[Bosljiva Loka]]| [[Breg pri Kočevju]]| [[Brezovica pri Predgradu]]| [[Briga]]| [[Brsnik]]| [[Bukova Gora]]| [[Colnarji]]| [[Cvišlerji]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok pri Kočevju]]| [[Delač]]| [[Dol]]| [[Dolenja Žaga]]| [[Dolenji Potok]]| [[Dolga vas]]| [[Dolnja Briga]]| [[Dolnje Ložine]]| [[Dren]]| [[Drežnik]]| [[Fara, Kostel]]| [[Gladloka]]| [[Gorenja Žaga]]| [[Gorenje]]| [[Gorenji Potok]]| [[Gornja Briga]]| [[Gornje Ložine]]| [[Gotenc]]| [[Grgelj]]| [[Grintovec pri Osilnici]]| [[Grivac]]| [[Gotenica]]| [[Griček pri Željnah]]| [[Hreljin]]| [[Hrib pri Fari]]| [[Hrib pri Koprivniku]]| [[Jakšiči]]| [[Jelenja vas]]| [[Jesenov Vrt]]| [[Kačji Potok]]| [[Kaptol]]| [[Kleč]]| [[Klinja vas]]| [[Knežja Lipa]]| [[Koblarji]]| [[Kočarji]]| [[Koče]]| '''[[Kočevje]]'''| [[Kočevska Reka]]| [[Komolec]]| [[Konca vas]]| [[Koprivnik]]| [[Kostel]]| [[Kralji]]| [[Križmani]]| [[Krkovo nad Faro]]| [[Kuhlarji]]| [[Kuželič]]| [[Kuželj]]| [[Laze pri Kostelu]]| [[Laze pri Oneku]]| [[Laze pri Predgradu]]| [[Lipovec pri Kostelu]]| [[Livold]]| [[Ložec]]| [[Mačkovec]]| [[Mahovnik]]| [[Mala Gora]]| [[Malinišče]]| [[Mavrc]]| [[Mirtoviči]]| [[Mlaka pri Kočevju]]| [[Mlaka pri Kočevski Reki]]| [[Mokri Potok]]| [[Morava]]| [[Mozelj]]| [[Mrtvice]]| [[Muha vas]]| [[Nemška Loka]]| [[Nova sela]]| [[Nove Ložine]]| [[Novi Lazi]]| [[Ograja]]| [[Onek]]| [[Osilnica]]| [[Oskrt]]| [[Padovo pri Fari]]| [[Padovo pri Osilnici]]| [[Paka pri Predgradu]]| [[Papeži]]| [[Petrina]]| [[Pirče]]| [[Planina]]| [[Poden]]| [[Podlesje]]| [[Podstene]]| [[Podstene pri Kostelu]]| [[Podvrh]]| [[Polom]]| [[Potok]]| [[Predgrad]]| [[Preža]]| [[Primoži]]| [[Puc]]| [[Pugled pri Starem Logu]]| [[Podjetniško naselje Kočevje]]| [[Rajhenav]]| [[Rajndol]]| [[Rajšele]]| [[Rake]]| [[Ribjek]]| [[Rogati Hrib]]| [[Sadni Hrib]]| [[Sapnik]]| [[Seč]]| [[Sela]]| [[Selo pri Kostelu]]| [[Slavski Laz]]| [[Slovenska vas]]| [[Smuka]]| [[Spodnja Bilpa]]| [[Spodnji Čačič]]| [[Spodnji Log]]| [[Srednji Potok]]| [[Srobotnik ob Kolpi]]| [[Stara Cerkev]]| [[Stari Breg]]| [[Stari Log]]| [[Staro Brezje]]| [[Stelnik]]| [[Strojiči]]| [[Stružnica]]| [[Suhi Potok]]| [[Suhor]]| [[Svetli Potok]]| [[Šalka vas]]| [[Škrilj]]| [[Štajer]]| [[Štalcerji]]| [[Tišenpolj]]| [[Topla Reber]]| [[Trnovec]]| [[Vas]]| [[Vimolj]]| [[Vimolj pri Predgradu]]| [[Vrbovec]]| [[Vrh pri Fari]]| [[Vrt]]| [[Zajčje Polje]]| [[Zapuže pri Kostelu]]| [[Zdihovo]]| [[Zgornji Čačič]]| [[Željne]]| [[Žurge]] }} === Upravna enota Koper === Upravna enota Koper ima sedež v Kopru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Koper|mestne občine Koper]] in [[občina Ankaran|Ankaran]]. Zajema ozemlje v velikosti 311,2&nbsp;km² ter služi 54.280 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Koper, teh je skupno 106, so: {{hlist|indent=1| [[Abitanti]]| [[Ankaran]]| [[Babiči]]| [[Barizoni]]| [[Belvedur]]| [[Bertoki]]| [[Bezovica]]| [[Bonini]]| [[Boršt]]| [[Bošamarin]]| [[Bočaji]]| [[Brezovica pri Gradinu]]| [[Brežec pri Podgorju]]| [[Brič]]| [[Butari]]| [[Cepki]]| [[Cerej]]| [[Čentur]]| [[Čežarji]]| [[Črni Kal]]| [[Črnotiče]]| [[Dekani]]| [[Dilici]]| [[Dol pri Hrastovljah]]| [[Dvori]]| [[Fijeroga]]| [[Gabrovica pri Črnem Kalu]]| [[Gažon]]| [[Glem]]| [[Gradin]]| [[Gračišče]]| [[Grinjan]]| [[Grintovec]]| [[Galantiči]]| [[Hrastovlje]]| [[Hrvatini]]| [[Jelarji]]| [[Kampel]]| [[Karli]]| [[Kastelec]]| [[Kolomban]]| [[Koper]]| [[Koromači-Boškini]]| [[Kortine]]| [[Kozloviči]]| [[Koštabona]]| [[Krkavče]]| [[Krnica]]| [[Kubed]]| [[Labor]]| [[Loka]]| [[Lopar]]| [[Lukini]]| [[Manžan]]| [[Marezige]]| [[Maršiči]]| [[Montinjan]]| [[Movraž]]| [[Močunigi]]| [[Olika]]| [[Osp]]| [[Peraji]]| [[Pisari]]| [[Plavje]]| [[Pobegi]]| [[Podgorje]]| [[Podpeč]]| [[Poletiči]]| [[Pomjan]]| [[Popetre]]| [[Prade]]| [[Praproče]]| [[Predloka]]| [[Pregara]]| [[Premančan]]| [[Puče]]| [[Rakitovec]]| [[Rižana]]| [[Rožar]]| [[Sirči]]| [[Smokvica]]| [[Socerb]]| [[Sokoliči]]| [[Sočerga]]| [[Spodnje Škofije]]| [[Srgaši]]| [[Stepani]]| [[Sv. Anton]]| [[Šalara]]| [[Šeki]]| [[Škocjan]]| [[Šmarje]]| [[Tinjan]]| [[Topolovec]]| [[Trebeše]]| [[Triban]]| [[Trsek]]| [[Truške]]| [[Tuljaki]]| [[Vanganel]]| [[Zabavlje]]| [[Zanigrad]]| [[Zazid]]| [[Zgornje Škofije]]| [[Župančiči]]}} === Upravna enota Kranj === Upravna enota Kranj ima sedež v Ajdovščini, obsega pa ozemlje [[mestna občina Kranj|mestne občine Kranj]] in [[občina Cerklje na Gorenjskem|občin Cerklje na Gorenjskem]], [[občina Jezersko|Jezersko]], [[občina Naklo|Naklo]], [[občina Preddvor|Preddvor]] in [[občina Šenčur|Šenčur]]. Zajema ozemlje v velikosti 453&nbsp;km² ter služi 81.716 prebivalcem. Upravna enota Kranj ima tudi krajevne urade v Cerkljah na Gorenjskem, Jezerskem, Naklem, Preddvoru in Šenčurju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Kranju, teh je skupno 120, so: {{hlist|indent=1| [[Adergas]]| [[Ambrož pod Krvavcem]]| [[Apno]]| [[Babni Vrt]]| [[Bašelj]]| [[Bistrica]]| [[Bobovek]]| [[Breg ob Kokri]]| [[Breg ob Savi]]| [[Britof]]| [[Cegelnica]]| [[Cerkljanska Dobrava]]| [[Cerklje na Gorenjskem]]| [[Čadovlje]]| [[Čepulje]]| [[Češnjevek]]| [[Dvorje]]| [[Glinje]]| [[Gobovce]]| [[Golnik]]| [[Goriče]]| [[Grad]]| [[Hotemaže]]| [[Hrastje]]| [[Hraše pri Preddvoru]]| [[Hrib]]| [[Ilovka]]| [[Jama]]| [[Jamnik]]| [[Javornik]]| [[Sveti Jošt nad Kranjem]]| [[Kokra]]| [[Kokrica]]| [[Kranj]]| [[Lahovče]]| [[Lavtarski Vrh]]| [[Sveti Lenart]]| [[Letenice]]| [[Luže]]| [[Mače]]| [[Malo Naklo]]| [[Mavčiče]]| [[Meja]]| [[Milje]]| [[Mlaka pri Kranju]]| [[Možjanca]]| [[Naklo]]| [[Nemilje]]| [[Njivica]]| [[Nova vas]]| [[Okroglo]]| [[Olševek]]| [[Orehovlje]]| [[Pangršica]]| [[Planica]]| [[Podblica]]| [[Podbrezje]]| [[Podreča]]| [[Polica]]| [[Potoče]]| [[Povlje]]| [[Poženik]]| [[Praprotna Polica]]| [[Praše]]| [[Prebačevo]]| [[Preddvor]]| [[Predoslje]]| [[Pšata]]| [[Pšenična Polica]]| [[Pševo]]| [[Rakovica]]| [[Ravne]]| [[Sidraž]]| [[Spodnja Bela]]| [[Spodnja Besnica]]| [[Spodnje Bitnje]]| [[Spodnje Duplje]]| [[Spodnje Jezersko]]| [[Spodnji Brnik]]| [[Srakovlje]]| [[Srednja Bela]]| [[Srednja vas - Goriče]]| [[Srednja vas pri Šenčurju]]| [[Srednje Bitnje]]| [[Stiška vas]]| [[Strahinj]]| [[Suha pri Predosljah]]| [[Šenčur]]| [[Šenturška gora]]| [[Šmartno]]| [[Štefanja Gora]]| [[Šutna]]| [[Tatinec]]| [[Tenetiše]]| [[Trata pri Velesovem]]| [[Trboje]]| [[Trstenik]]| [[Tupaliče]]| [[Vašca]]| [[Velesovo]]| [[Visoko]]| [[Viševca]]| [[Voglje]]| [[Voklo]]| [[Vopovlje]]| [[Vrhovje]]|[[Zabukovje]]| [[Zadraga]]| [[Zalog]]| [[Zalog pri Cerkljah]]| [[Zgornja Bela]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Zgornje Bitnje]]| [[Zgornje Duplje]]| [[Zgornje Jezersko]]| [[Zgornji Brnik]]| [[Žablje]]| [[Žabnica]]| [[Žeje]]| [[Žerjavka]]}} === Upravna enota Krško === Upravna enota Krško ima sedež v Krškem, obsega pa ozemlje [[mestna občina Krško|mestne občine Krško]] in [[občina Kostanjevica na Krki|občine Kostanjevica na Krki]]. Zajema ozemlje v velikosti 344,9&nbsp;km² ter služi 28.521 prebivalcem. Upravna enota Krško ima tudi krajevni urad v Kostanjevici na Krki. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Krško, teh je skupno 185, so: {{hlist|indent=1| [[Anovec]]| [[Anže]]| [[Apnenik pri Velikem Trnu]]| [[Ardro pod Velikim Trnom]]| [[Ardro pri Raki]]| [[Armeško]]| [[Avguštine]]| [[Brege]]| [[Brestanica]]| [[Brezje pri Dovškem]]| [[Brezje pri Raki]]| [[Brezje pri Senušah]]| [[Brezje v Podbočju]]| [[Brezovica v Podbočju]]| [[Brezovska Gora]]| [[Brlog]]| [[Brod v Podbočju]]| [[Bučerca]]| [[Celine]]| [[Cesta]]| [[Cirje]]| [[Črešnjevec pri Oštrcu]]| [[Črešnjice nad Pijavškim]]| [[Čretež pri Krškem]]| [[Črneča vas]]| [[Dalce]]| [[Dedni Vrh]]| [[Dobe]]| [[Dobrava ob Krki]]| [[Dobrava pod Rako]]| [[Dobrava pri Kostanjevici]]| [[Dobrova]]| [[Dol]]| [[Dolenja Lepa vas]]| [[Dolenja vas pri Krškem]]| [[Dolenja vas pri Raki]]| [[Dolga Raka]]| [[Dolnja Prekopa]]| [[Dolenji Leskovec]]| [[Dolšce]]| [[Dovško]]| [[Drenovec pri Leskovcu]]| [[Drnovo]]| [[Dunaj]]| [[Frluga]]| [[Globočice pri Kostanjevici]]| [[Gmajna]]| [[Golek]]| [[Goli Vrh]]| [[Gora]]| [[Gorenja Lepa vas]]| [[Gorenja vas pri Leskovcu]]| [[Gorenje Dole]]| [[Gornje Pijavško]]| [[Gorenji Leskovec]]| [[Gorica]]| [[Gorica pri Raztezu]]| [[Gornja Prekopa]]| [[Gradec]]| [[Gradnje]]| [[Gradišče pri Raki]]| [[Grič]]| [[Gržeča vas]]| [[Gunte]]| [[Hrastek]]| [[Ivandol]]| [[Ivanjše]]| [[Jablance]]| [[Jelenik]]| [[Jelše]]| [[Jelševec]]| [[Kalce]]| [[Kalce - Naklo]]| [[Kališovec]]| [[Karlče]]| [[Kobile]]| [[Kočarija]]| [[Kočno]]| [[Koprivnica]]| [[Koprivnik]]| [[Koritnica]]| [[Kostanjek]]| [[Kostanjevica na Krki]]| [[Kremen]]| [[Krško]]| [[Križišče]]| [[Leskovec pri Krškem]]| [[Libelj]]| [[Libna]]| [[Loke]]| [[Lokve]]| [[Lomno]]| [[Male Vodenice]]| [[Malence]]| [[Mali Kamen]]| [[Mali Koren]]| [[Mali Podlog]]| [[Mali Trn]]| [[Malo Mraševo]]| [[Mikote]]| [[Mladje]]| [[Mrčna sela]]| [[Mrtvice]]| [[Nemška Gora]]| [[Nemška vas]]| [[Nova Gora]]| [[Orehovec]]| [[Osredek pri Trški Gori]]| [[Oštrc]]| [[Pesje]]| [[Pijana Gora]]| [[Planina pri Raki]]| [[Planina v Podbočju]]| [[Pleterje]]| [[Podbočje]]| [[Podlipa]]| [[Podstrm]]| [[Podulce]]| [[Površje]]| [[Premagovce]]| [[Presladol]]| [[Pristava ob Krki]]| [[Pristava pod Rako]]| [[Pristava pri Leskovcu]]| [[Prušnja vas]]| [[Raka]]| [[Ravne pri Zdolah]]| [[Ravni]]| [[Ravno]]| [[Raztez]]| [[Reštanj]]| [[Rožno]]| [[Ržišče]]| [[Sajevce]]| [[Sela pri Raki]]| [[Selce pri Leskovcu]]| [[Selo]]| [[Senovo]]| [[Senožete]]| [[Senuše]]| [[Slinovce]]| [[Slivje]]| [[Smečice]]| [[Smednik]]| [[Spodnja Libna]]| [[Spodnje Dule]]| [[Spodnje Pijavško]]| [[Spodnji Stari Grad]]| [[Srednje Arto]]| [[Srednje Pijavško]]| [[Sremič]]| [[Stari Grad]]| [[Stari Grad v Podbočju]]| [[Stolovnik]]| [[Stranje]]| [[Straža pri Krškem]]| [[Straža pri Raki]]| [[Strmo Rebro]]| [[Šedem]]| [[Šutna]]| [[Trška Gora]]| [[Velika vas pri Krškem]]| [[Velike Vodenice]]| [[Veliki Dol]]| [[Veliki Kamen]]| [[Veliki Koren]]| [[Veliki Podlog]]| [[Veliki Trn]]| [[Veliko Mraševo]]| [[Veniše]]| [[Videm]]| [[Vihre]]| [[Volovnik]]| [[Vrbina]]| [[Vrbje]]| [[Vrh pri Površju]]| [[Vrhulje]]| [[Vrtača]]| [[Zaboršt]]| [[Zabukovje pri Raki]]| [[Zaloke]]| [[Zdole]]| [[Žabjek v Podbočju]]| [[Žadovinek]]| [[Ženje]] }} === Upravna enota Laško === Upravna enota Laško ima sedež v Laškem, obsega pa ozemlje [[občina Laško|občin Laško]] in [[občina Radeče|Radeč]]. Zajema ozemlje v velikosti 249&nbsp;km² ter služi 17.564 prebivalcem. Upravna enota Laško ima tudi krajevni urad v Radečah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Laško, teh je skupno 108, so: {{hlist|indent=1| [[Belovo]]| [[Blatni Vrh]]| [[Šentrupert]]| [[Brezno]]| [[Brodnice]]| [[Brstnik]]| [[Brstovnica]]| [[Brunk]]| [[Brunška Gora]]| [[Bukovca]]| [[Curnovec]]| [[Čimerno]]| [[Debro]]| [[Doblatina]]| [[Dobrava]]| [[Dol pri Laškem]]| [[Gabrno]]| [[Globoko]]| [[Goreljce]]| [[Govce]]| [[Gozdec]]| [[Gračnica]]| [[Harje]]| [[Hotemež]]| [[Huda jama]]| [[Jagnjenica]]| [[Jagoče]]| [[Jelovo]]| [[Jurklošter]]| [[Kladje]]| [[Klenovo]]| [[Konc]]| [[Kuretno]]| [[Lahomno]]| [[Lahomšek]]| [[Lahov Graben]]| [[Laška vas]]| [[Laško]]| [[Laziše]]| [[Lipni Dol]]| [[Log pri Vrhovem]]| [[Lokavec]]| [[Loška Gora]]| [[Lože]]| [[Leskovca]]| [[Mačkovec]]| [[Mala Breza]]| [[Male Grahovše]]| [[Marija Gradec]]| [[Marijina vas]]| [[Močilno]]| [[Modrič]]| [[Mrzlo Polje]]| [[Njivice]]| [[Obrežje pri Zidanem Mostu]]| [[Ojstro]]| [[Olešče]]| [[Obrežje]]| [[Padež]]| [[Paneče]]| [[Plazovje]]| [[Počakovo]]| [[Polana]]| [[Povčeno]]| [[Požnica]]| [[Prapretno]]| [[Radeče]]| [[Radoblje]]| [[Reka]]| [[Rifengozd]]| [[Rimske Toplice]]| [[Rudna vas]]| [[Sedraž]]| [[Selo nad Laškim]]| [[Senožete]]| [[Sevce]]| [[Slivno]]| [[Stari Dvor]]| [[Stopce]]| [[Strensko]]| [[Strmca]]| [[Suhadol]]| [[Svibno]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Širje]]| [[Škofce]]| [[Šmihel]]| [[Šmohor]]| [[Tevče]]| [[Tovsto]]|[[Trnov Hrib]]| [[Trnovo]]| [[Trobni Dol]]| [[Trojno]]| [[Udmat]]| [[Velike Gorelce]]| [[Velike Grahovše]]| [[Veliko Širje]]| [[Vodiško]]| [[Vrh nad Laškim]]| [[Vrhovo]]| [[Zabrež]]| [[Zagrad]]| [[Zidani most]]| [[Zgornja Rečica]]| [[Zavrate]]| [[Žebnik]]| [[Žigon]]}} === Upravna enota Lenart === Upravna enota Lenart ima sedež v Lenartu v Slovenskih Goricah, obsega pa ozemlje [[občina Lenart|občin Lenart]], [[občina Benedikt|Benedikt]], [[občina Cerkvenjak|Cerkvenjak]], [[občina Sveta Ana|Svete Ane]], [[občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah|Svete Trojice v Slovenskih Goricah]] ter [[občina Sveti Jurij v Slovenskih goricah|Sveti Jurij v Slovenskih Goricah]]. Zajema ozemlje v velikosti 205&nbsp;km² ter služi 20.062 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 80, so: {{hlist|indent=1| [[Andrenci]]| [[Benedikt v Slovenskih goricah]]| [[Brengova]]| [[Cenkova]]| [[Cerkvenjak]]| [[Cogetinci]]| [[Čagona]]| [[Črmljenšak]]| [[Dolge Njive]]| [[Dražen Vrh]]| [[Drvanja]]| [[Froleh]]| [[Gočova]]| [[Grabonoški Vrh]]| [[Gradenšak]]| [[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]| [[Hrastovec v Slovenskih goricah]]| [[Ihova]]| [[Ivanjski Vrh]]| [[Jurovski Dol]]| [[Kadrenci]]| [[Komarnica]]| [[Kremberk]]| [[Krivi Vrh]]| [[Ledinek]]| [[Lenart v Slovenskih Goricah]]| [[Ločki Vrh]]| [[Lokavec]]| [[Lormanje]]| [[Malna]]| [[Močna]]| [[Nadbišec]]| [[Negovski Vrh]]| [[Obrat]]| [[Osek]]| [[Peščeni Vrh]]| [[Radehova]]| [[Rogoznica]]| [[Rožengrunt]]| [[Selce]]| [[Smolinci]]| [[Spodnja Bačkova]]| [[Spodnja Ročica]]| [[Spodnja Senarska]]| [[Spodnja Voličina]]| [[Spodnje Partinje]]| [[Spodnje Verjane]]| [[Spodnji Gasteraj]]| [[Spodnji Porčič]]| [[Spodnji Žerjavci]]| [[Srednji Gasteraj]]| [[Stanetinci]]| [[Stara Gora]]| [[Straže]]| [[Sveta Ana v Slovenskih goricah]]| [[Sveti Trije Kralji v Slovenskih goricah]]| [[Šetarova]]| [[Štajngrova]]| [[Trotkova]]| [[Trstenik]]| [[Vanetina]]| [[Varda]]| [[Vinička vas]]| [[Zamarkova]]| [[Zavrh]]| [[Zgornja Bačkova]]| [[Zgornja Ročica]]| [[Zgornja Senarska]]| [[Zgornja Ščavnica]]| [[Zgornja Voličina]]| [[Zgornje Partinje]]| [[Zgornje Verjane]]| [[Zgornji Gasteraj]]| [[Zgornji Porčič]]| [[Zgornji Žerjavci]]| [[Ženjak]]| [[Žice]]| [[Žitence]]| [[Župetinci]]}} === Upravna enota Lendava === Upravna enota Lendava ima sedež v Lendavi, obsega pa ozemlje [[občina Lendava|občin Lendava]], [[občina Črenšovci|Črenšovci]], [[občina Dobrovnik|Dobrovnik]], [[občina Kobilje|Kobilje]], [[občina Odranci|Odranci]], [[občina Turnišče|Turnišče]] ter [[občina Velika Polana|Velika Polana]]. Zajema ozemlje v velikosti 256&nbsp;km² ter služi 22.161 prebivalcem. Upravna enota Lendava ima tudi krajevne urade v Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču ter Veliki Polani. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Lenart, teh je skupno 40, so: {{hlist|indent=1| [[Banuta]]| [[Benica]]| [[Brezovec]]| [[Brezovica]]| [[Čentiba]]| [[Črenšovci]]| [[Dobrovnik]]| [[Dolga vas]]| [[Dolgovaške Gorice]]| [[Dolina pri Lendavi]]| [[Dolnja Bistrica]]| [[Dolnji Lakoš]]| [[Gaberje]]| [[Genterovci]]| [[Gomilica]]| [[Gornja Bistrica]]| [[Gornji Lakoš]]| [[Hotiza]]| [[Kamovci]]| [[Kapca]]| [[Kobilje]]| [[Kot]]| '''[[Lendava]]'''| [[Lendavske Gorice]]| [[Mala Polana]]| [[Mostje]] |[[Nedelica]]| [[Odranci]]| [[Petišovci]]| [[Pince]]| [[Pince - Marof]]| [[Radmožanci]]| [[Renkovci]]| [[Srednja Bistrica]]| [[Strehovci]]| [[Trimlini]]| [[Trnje]]| [[Turnišče]]| [[Velika Polana]]| [[Žitkovci]]| [[Žižki]]}} === Upravna enota Litija === Upravna enota Litija ima sedež v Litiji, obsega pa ozemlje [[občina Litija|občin Litija]], [[občina Šmartno pri Litiji|Šmartno pri Litiji]] in [[občina Ivančna Gorica|Ivančne Gorice]]. Zajema ozemlje v velikosti 321,97&nbsp;km² ter služi 21.114 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Litija, teh je skupno 167, so: {{hlist|indent=1| [[Bitiče]]| [[Boltija]]| [[Borovak pri Polšniku]]| [[Breg pri Litiji]]| [[Brezje pri Kumpolju]]| [[Brezovo]]| [[Brglez]]| [[Bukovica pri Litiji]]| [[Bogenšperk]]| [[Berinjek]]| [[Bistrica]]| [[Cerovica]]| [[Cirkuše]]| [[Čateška Gora]]| [[Čeplje]]| [[Črni Potok]]| [[Dobovica]]| [[Dole pri Litiji]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolnji Vrh]]| [[Dragovšek]]| [[Dobje]]| [[Gabrovka]]| [[Gabrska Gora]]| [[Gobnik]]| [[Golišče]]| [[Gorenje Jelenje]]| [[Gornje Ravne]]| [[Gornji Vrh]]| [[Gozd - Reka]]| [[Gradišče ]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče pri Litiji]]| [[Gradiške Laze]]| [[Hohovica]]| [[Hude Ravne]]| [[Jablaniške Laze]]| [[Jablaniški Potok]]| [[Jastrebnik]]| [[Javorje]]| [[Javorje pri Gabrovki]]| [[Jelša]]| [[Jesenje]]| [[Jevnica]]| [[Ježce]]| [[Ježevec]]| [[Ježni Vrh]]| [[Jelenska Reber]]| [[Kal pri Dolah]]| [[Kamni Vrh]]| [[Kamni Vrh pri Primskovem]]| [[Kandrše]]| [[Klanec pri Gabrovki]]| [[Klenik]]| [[Konj]]| [[Konjšica]]| [[Koške Poljane]]| [[Kresnice]]| [[Kresniške Poljane]]| [[Kresniški Vrh]]| [[Kržišče pri Čatežu]]| [[Kumpolje]]| [[Laze pri Gobniku]]| [[Laze pri Vačah]]| [[Leskovica pri Šmartnem]]| [[Leše]]| [[Liberga]]| [[Litija]]| [[Ljubež v Lazih]]| [[Lukovec]]| [[Lupinica]]| [[Mala Goba]]| [[Mala Kostrevnica]]| [[Mala sela, Litija|Mala sela]]| [[Mala Štanga]]| [[Mamolj]]| [[Mihelca]]| [[Mišji Dol]]| [[Moravče pri Gabrovki]]| [[Moravška Gora]]| [[Mulhe]]| [[Magolnik]]| [[Nova Gora]]| [[Obla Gorica]]| [[Okrog]]| [[Pečice]]| [[Podbukovje pri Vačah]]| [[Podpeč pod Skalo]]| [[Podroje]]| [[Podšentjur]]| [[Poljane pri Primskovem]]| [[Polšnik]]| [[Ponoviče]]| [[Potok pri Vačah]]| [[Prelesje]]| [[Preska nad Kostrevnico]]| [[Prevale]]| [[Preveg]]| [[Preženjske Njive]]| [[Primskovo]]| [[Pusti Javor]]| [[Pogonik]]| [[Račica]]| [[Radanja vas]]| [[Radgonica]]| [[Ravne]]| [[Razbore]]| [[Renke]]| [[Ribče]]| [[Riharjevec]]| [[Ržišče]]| [[Sava]]| [[Sela pri Sobračah]]| [[Selce]]| [[Selšek]]| [[Sevno]]| [[Slavina]]| [[Slivna]] | [[Sobrače]]| [[Spodnja Jablanica]]| [[Spodnje Jelenje]]| [[Spodnji Hotič]]| [[Spodnji Log]]| [[Stara Gora pri Velikem Gabru]]| [[Stranski Vrh]]| [[Strmec]]| [[Suhadole]]| [[Sopota, Litija|Sopota]]| [[Ščit]]| [[Širmanski Hrib]]| [[Široka Set]]| [[Šmartno pri Litiji]]| [[Štangarske Poljane]]| [[Šumnik]]| [[Tenetiše]]| [[Tepe]]| [[Tihaboj]]| [[Tlaka]]| [[Tolsti Vrh]]| [[Vače]]| [[Velika Goba]]| [[Velika Kostrevnica]]| [[Velika Preska]]| [[Velika Štanga]]| [[Veliki Vrh pri Litiji]]| [[Vernek]]| [[Vinji Vrh]]| [[Vintarjevec]]| [[Višnji Grm]]| [[Vodice pri Gabrovki]]| [[Volčja Jama]]| [[Vovše]]| [[Vrata]]| [[Vrh pri Sobračah]]| [[Zagozd]]| [[Zagrič]]| [[Zapodje]]| [[Zavrh]]|[[Zavrstnik]]| [[Zglavnica]]| [[Zgornja Jablanica]]| [[Zgornji Hotič]]| [[Zgornja Jevnica]]| [[Zagorica]]| [[Zgornji Log]]}} === Upravna enota Ljubljana === Upravna enota Ljubljana ima sedež v Ljubljani, obsega pa ozemlje [[mestna občina Ljubljana|mestne občine Ljubljana]] in [[občina Brezovica|občin Brezovica]], [[občina Dobrova - Polhov Gradec|Dobrova - Polhov Gradec]], [[občina Dol pri Ljubljani|Dol pri Ljubljani]], [[občina Horjul|Horjul]], [[občina Ig|Ig]], [[občina Medvode|Medvode]], [[občina Škofljica|Škofljica]], [[občina Velike Lašče|Velike Lašče]] in [[občina Vodice|Vodice]]. Zajema ozemlje v velikosti 903,8&nbsp;km² ter služi 366.823 prebivalcem. Upravna enota Ljubljana ima tudi krajevne urade v Dobrovi, Igu, Medvodah, Notranjih Goricah, Škofljici, Velikih Laščah ter Dolu pri Ljubljan. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljubljana, teh je skupno 293, so: {{hlist|indent=1| [[Beričevo]]| [[Brinje]]| [[Dol pri Ljubljani]]| [[Kleče pri Dolu]]| [[Podgora pri Dolskem]]| [[Videm]]| [[Zaboršt pri Dolu]]| [[Zajelše]]| [[Besnica]]| [[Brezje pri Lipoglavu]]| [[Češnjica]]| [[Dolgo Brdo]]| [[Dolsko]]| [[Gabrje pri Jančah]]| [[Janče]]| [[Javor]]| [[Kamnica]]| [[Klopce]]| [[Križevska vas]]| [[Laze pri Dolskem]]| [[Ljubljana]]| [[Mali Lipoglav]]| [[Mali Vrh pri Prežganju]]| [[Malo Trebeljevo]]| [[Osredke]]| [[Pance]]| [[Petelinje]]| [[Podgrad]]| [[Podlipoglav]]| [[Podmolnik]]| [[Prežganje]]| [[Ravno Brdo]]| [[Repče]]| [[Sadinja vas]]| [[Selo pri Pancah]]| [[Senožeti]]| [[Šentpavel]]| [[Tuji Grm]]| [[Veliki Lipoglav]]| [[Veliko Trebeljevo]]| [[Vinje]]| [[Vnajnarje]]| [[Volavlje]]| [[Vrh pri Dolskem]]| [[Zagorica pri Dolskem]]| [[Zagradišče]]| [[Zgornja Besnica]]| [[Brezovica pri Medvodah]]| [[Bukovica pri Vodicah]]| [[Dobruša]]| [[Dol]]| [[Dornice]]| [[Dragočajna]]|[[Dvor]]| [[Golo Brdo]]| [[Goričane]]| [[Hraše]]| [[Koseze]]| [[Ladja]]| [[Medno]]| [[Medvode]]| [[Moše]]| [[Polje pri Vodicah]]| [[Povodje]]| [[Rakovnik]]| [[Rašica, Velike Lašče|Rašica]]| [[Repnje]]| [[Selo pri Vodicah]]| [[Seničica]]| [[Skaručna]]| [[Smlednik]]| [[Sora]]| [[Spodnja Senica]]| [[Spodnje Gameljne]]| [[Spodnje Pirniče]]| [[Srednje Gameljne]]| [[Stanežiče]]| [[Studenčice]]| [[Šinkov Turn]]| [[Tehovec]]| [[Topol pri Medvodah]]| [[Torovo]] | [[Toško čelo]]| [[Trnovec]]| [[Utik]]| [[Valburga]]| [[Vaše]]| [[Verje]]| [[Vesca]]| [[Vikrče]]| [[Vodice]]| [[Vojsko, Vodice|Vojsko]]| [[Zapoge]]| [[Zavrh pod Šmarno goro]]| [[Zbilje]]| [[Zgornja Senica]]| [[Zgornje Gameljne]]| [[Zgornje Pirniče]]| [[Žlebe]]| [[Osolnik]]| [[Adamovo]]| [[Babna Gora, Dobrova - Polhov Gradec|Babna Gora]]| [[Bane]]| [[Bavdek]]| [[Belica]]| [[Belo]]| [[Borovec pri Karlovici]]| [[Boštetje]]| [[Brankovo]]| [[Brest, Ig|Brest]]| [[Brezje pri Dobrovi]]| [[Brezovica pri Ljubljani]]| [[Briše pri Polhovem Gradcu]]| [[Brlog]]| [[Bukovec]]| [[Butajnova]]| [[Centa]]| [[Četež pri Turjaku]]| [[Črna vas]]| [[Črni Vrh]]| [[Dednik]]| [[Dobravica]]| [[Dobrova]]| [[Dole pri Škofljici]]| [[Dolenja Brezovica]]| [[Dolenja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Dolenje Kališče]]| [[Dolnje Retje]]| [[Dolščaki]]| [[Draževnik]]| [[Drenik]]| [[Dvor pri Polhovem Gradcu]]| [[Dvorska vas]]| [[Gabrje]]| [[Glinek]]| [[Golo]]| [[Gorenja Brezovica]]| [[Gorenje Blato]]| [[Gorenje Kališče]]| [[Goričica pod Krimom]]| [[Gornje Retje]]| [[Gornji Ig]]| [[Gradež]]| [[Gradišče]]| [[Gradišče nad Pijavo Gorico]]| [[Grm]]| [[Gumnišče]]| [[Hlebče]]| [[Horjul]]| [[Hrastenice]]| [[Hrustovo]]| [[Hruševo]]| [[Ig]]| [[Iška]]| [[Iška Loka]]| [[Iška vas]]| [[Jakičevo]]| [[Javorje]]| [[Jezero]]| [[Kamnik pod Krimom]]| [[Kaplanovo]]| [[Karlovica]]| [[Klada]]| [[Knej]]| [[Komanija]]| [[Koreno nad Horjulom]]| [[Kot]]| [[Kot pri Veliki Slevici]]| [[Kremenica]]| [[Krkovo pri Karlovici]]| [[Krvava Peč]]| [[Kukmaka]]| [[Lanišče]]| [[Laporje]]| [[Lavrica]]| [[Laze]]| [[Lesno Brdo]]| [[Lipe]]| [[Ljubgojna]]| [[Log pri Polhovem Gradcu]]| [[Logarji]]| [[Lužarji]]| [[Mački]]| [[Mala Slevica]]| [[Male Lašče]]| [[Mali Ločnik]]| [[Mali Osolnik]]| [[Marinčki]]| [[Matena]]| [[Medvedjek]]| [[Mohorje]]| [[Naredi]]| [[Notranje Gorice]]| [[Opalkovo]]| [[Orle]]| [[Osredek]]| [[Osredek pri Dobrovi]]| [[Pečki]]| [[Pijava Gorica]]| [[Planina nad Horjulom]]| [[Planinca]]| [[Pleše]]| [[Plešivica]]| [[Plosovo]]| [[Podhojni Hrib]]| [[Podkogelj]]| [[Podkraj]]| [[Podlog]]| [[Podolnica]]| [[Podpeč]]| [[Podreber]]| [[Podsmreka]]| [[Podsmreka pri Velikih Laščah]]| [[Podstrmec]]| [[Podulaka]]| [[Podžaga]]| [[Polhov Gradec]]| [[Polzelo]]| [[Poznikovo]]| [[Praproče]]| [[Prazniki]]| [[Preserje]]| [[Prevalje pod Krimom]]| [[Prhajevo]]| [[Prilesje]]| [[Pristava pri Polh. Gradcu]]| [[Purkače]]| [[Pušče]]| [[Podplešivica]]| [[Rakitna]]| [[Rašica, Ljubljana|Rašica]]| [[Razori]]| [[Reber pri Škofljici]]| [[Rob]]| [[Rogatec nad Želimljami]]| [[Rovt]]| [[Rupe]]| [[Samotorica]]| [[Sarsko]]| [[Sekirišče]]| [[Selnik]]| [[Selo nad Polhovim Gradcem]]| [[Selo pri Robu]]| [[Setnica]]| [[Setnik]]| [[Sloka Gora]]| [[Smolnik]]| [[Smrjene]]| [[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]| [[Srednji vrh]]| [[Srnjak]]| [[Srobotnik pri Velikih Laščah]]| [[Staje]]| [[Stope]]| [[Strahomer]]| [[Stranska vas]]| [[Strletje]]| [[Strmec]]| [[Ščurki]]| [[Šentjošt nad Horjulom]]| [[Škamevec]]| [[Škofljica]]| [[Škrilje]]| [[Škrlovica]]| [[Šujica]]| [[Tomažini]]| [[Tomišelj]]| [[Turjak]]| [[Ulaka]]| [[Uzmani]]| [[Velika Slevica]]| [[Velike Lašče]]| [[Veliki Ločnik]]| [[Veliki Osolnik]]| [[Visoko]]| [[Vnanje Gorice]]| [[Vrbljene]]| [[Vrh nad Želimljami]]| [[Vrzdenec]]| [[Vrh, Velike Lašče|Vrh]]| [[Zaklanec]]| [[Zalog pri Škofljici]]| [[Zapotok]]| [[Zgonče]]| [[Žaga]]| [[Žažar]]| [[Želimlje]]| [[Žabnica]]}} === Upravna enota Ljutomer === Upravna enota Ljutomer ima sedež v Ljutomerju, obsega pa ozemlje [[občina Ljutomer|občin Ljutomer]], [[občina Križevci|Križevci]], [[občina Razkrižje|Razkrižje]] in [[občina Veržej|Veržej]]. Zajema ozemlje v velikosti 175&nbsp;km² ter služi 17.968 prebivalcem. Upravna enota Ljutomer ima tudi krajevna urada v Križevcih pri Ljutomerju in v Razkrižju. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Ljutomer, teh je skupno 69, so: {{hlist|indent=1| [[Babinci]]| [[Banovci]]| [[Berkovci]]| [[Berkovski Prelogi]]| [[Bodislavci]]| [[Boreci]]| [[Branoslavci]]| [[Bučečovci]]| [[Bučkovci]]| [[Bunčani]]| [[Cezanjevci]]| [[Cuber]]| [[Cven]]| [[Desnjak]]| [[Dobrava]]| [[Drakovci]]| [[Gajševci]]| [[Gibina]]| [[Globoka]]| [[Godemarci]]| [[Grabe pri Ljutomeru]]| [[Gresovščak]]| [[Grlava]]| [[Iljaševci]]| [[Ilovci]]| [[Jeruzalem]]| [[Ključarovci pri Ljutomeru]]| [[Kokoriči]]| [[Kopriva]]| [[Krapje]]| [[Krištanci]]| [[Križevci pri Ljutomeru]]| [[Kuršinci]]| '''[[Ljutomer]]'''| [[Logarovci]]| [[Lukavci]]| [[Mekotnjak]]| [[Moravci v Slovenskih goricah]]| [[Mota]]| [[Mala Nedelja]]| [[Noršinci pri Ljutomeru]]| [[Nunska Graba]]| [[Plešivica]]| [[Podgradje]]| [[Precetinci]]| [[Presika]]| [[Pristava]]| [[Radomerje]]| [[Radomerščak]]| [[Radoslavci]]| [[Razkrižje]]| [[Rinčetova Graba]]| [[Sitarovci]]| [[Slamnjak]]| [[Spodnji Kamenščak]]| [[Stara Cesta]]| [[Stara Nova vas]]| [[Stročja vas]]| [[Šafarsko]]| [[Šalinci]]| [[Šprinc]]| [[Veržej]]| [[Veščica]]| [[Vidanovci]]| [[Vogričevci]]| [[Vučja vas]]| [[Zasadi]]| [[Zgornji Kamenščak]]| [[Železne Dveri]]}} === Upravna enota Logatec === Upravna enota Logatec ima sedež v Logatcu, obsega pa ozemlje [[občina Logatec|občine Logatec]] v velikosti 173&nbsp;km² ter služi 13.976 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Logatec, teh je skupno 19, so: {{hlist|indent=1| [[Grčarevec]]| [[Hleviše]]| [[Hlevni Vrh]]| [[Hotedršica]]| [[Jakovica]]| [[Kalce]]| [[Lavrovec]] [[Laze]]| '''[[Logatec]]'''| [[Medvedje Brdo]]| [[Novi Svet]]| [[Petkovec]]| [[Praprotno Brdo]]| [[Ravnik pri Hotedršici]]| [[Rovtarske Žibrše]]| [[Rovte]]| [[Vrh Svetih Treh Kraljev]]| [[Zaplana]]| [[Žibrše]]}} === Upravna enota Maribor === Upravna enota Maribor ima sedež v Mariboru, obsega pa ozemlje [[mestna občina Maribor|mestne občine Maribor]], [[občina Miklavž na Dravskem polju|Miklavž na Dravskem polju]], [[občina Hoče - Slivnica|Hoče - Slivnica]], [[občina Rače - Fram|Rače - Fram]], [[občina Starše|Starše]], [[občina Duplek|Duplek]] in [[občina Pesnica|občine Pesnice]]. Zajema ozemlje v velikosti 356&nbsp;km² ter služi 149.037 prebivalcem. Upravna enota Maribor ima krajevne urad v Dupleku, Hočah, Miklavžu na Dravskem polju in v Račah. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Maribor, teh je skupno 87, so: {{hlist|indent=1|| [[Bohova]]| [[Bresternica]]| [[Brezula]] | [[Brunšvik]]| [[Celestrina]]| [[Ciglence]]| [[Čreta, Hoče - Slivnica|Čreta]]| [[Dobrovce]]| [[Dogoše]]| [[Dragučova]]| [[Dravski Dvor]]| [[Dvorjane]]| [[Fram]]| [[Gaj nad Mariborom]]| [[Grušova]]| [[Hočko Pohorje]]| [[Hotinja vas]] | [[Hrastje]]| [[Hrenca]]| [[Jablance]]| [[Jelovec]]| [[Ješenca]]| [[Kamnica]]| [[Kopivnik]]| [[Košaki]]| [[Laznica]]| [[Limbuš]]| [[Loka]]| [[Loka pri Framu]]| [[Ložane]]| [[Malečnik]]| [[Maribor]]| [[Marjeta na Dravskem polju]]| [[Meljski hrib]]| [[Metava]]| [[Miklavž na Dravskem polju]]| [[Morje]]| [[Nebova]]| [[Orehova vas]]| [[Pekel]]| [[Pekre]]| [[Pernica]]| [[Pivola]]| [[Planica]]| [[Počehova]]| [[Podova]]| [[Polana]]| [[Požeg]]| [[Prepolje]]| [[Rače]]| [[Radizel]]| [[Ranče]]| [[Razvanje]]| [[Ribniško selo]]| [[Rogoza]]| [[Rošnja]]| [[Rošpoh–del]]| [[Ruperče]]| [[Skoke]]| [[Slivnica pri Mariboru]]| [[Slivniško Pohorje]]| [[Spodnja Gorica]]| [[Spodnja Korena]]| [[Spodnje Hoče]]| [[Spodnji Duplek]]| [[Srednje]]| [[Starše]]| [[Šober]]| [[Trčova]]| [[Trniče]]| [[Vinarje]]| [[Vodole]]| [[Vosek]]| [[Vrhov dol]]| [[Vukovje]]| [[Vurberk]]| [[Za Kalvarijo]] | [[Zgornja Gorica]]| [[Zgornja Korena]]| [[Zgornje Hoče]]| [[Zgornji Duplek]]| [[Zgornji Slemen–del]]| [[Zimica]]| [[Zlatoličje]]| [[Zrkovci]]| [[Žikarce]]}} === Upravna enota Metlika === Upravna enota Metlika ima sedež v Metliki, obsega pa ozemlje [[občina Metlika|občine Metlika]]. Zajema ozemlje v velikosti 109&nbsp;km² ter služi 8.394 prebivalcem. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Metlika, teh je skupno 59, so: {{hlist|indent=1|| [[Bereča vas]]| [[Boginja vas]]| [[Bojanja vas]]| [[Boldraž]]| [[Boršt]]| [[Božakovo]]| [[Božič Vrh]]| [[Brezovica pri Metliki]]| [[Bušinja vas]]| [[Čurile]]| [[Dole]]| [[Dolnja Lokvica]]| [[Dolnje Dobravice]]| [[Dolnji Suhor pri Metliki]]| [[Drage]]| [[Dragomlja vas]]| [[Drašiči]]| [[Geršiči]]| [[Gornja Lokvica]]| [[Gornje Dobravice]]| [[Gornji Suhor pri Metliki]]| [[Grabrovec]]| [[Gradac]]| [[Grm pri Podzemju]]| [[Hrast pri Jugorju]]| [[Jugorje pri Metliki]]| [[Kamenica]]| [[Kapljišče]]| [[Klošter]]| [[Krasinec]]| [[Krašnji Vrh]]| [[Krivoglavice]]| [[Križevska vas]]| [[Krmačina]]| [[Mačkovec pri Suhorju]]| [[Malo Lešče]]| '''[[Metlika]]'''| [[Mlake]]| [[Okljuka]]| [[Otok]]| [[Podzemelj]]| [[Prilozje]]| [[Primostek]]| [[Radoši]]| [[Radovica]]| [[Radoviči]]| [[Rakovec]]| [[Ravnace]]| [[Rosalnice]]| [[Sela pri Jugorju]]| [[Slamna vas]]| [[Svržaki]]| [[Škemljevec]]| [[Škrilje]]| [[Trnovec]]| [[Vidošiči]]| [[Zemelj]]| [[Želebej]]| [[Železniki, Metlika|Železniki]]}} === Upravna enota Mozirje === Upravna enota Mozirje ima sedež v Mozirju, obsega pa ozemlje [[občina Gornji Grad|občin Gornji Grad]], [[občina Ljubno|Ljubno]], [[občina Luče|Luče]], [[občina Mozirje|Mozirje]], [[občina Nazarje|Nazarje]], [[občina Rečica ob Savinji|Rečica ob Savinji]] in [[občina Solčava|Solčava]]. Zajema ozemlje v velikosti 508&nbsp;km² ter služi 16.434 prebivalcem. Upravna enota Ajdovščina ima tudi krajevni urad v Vipavi. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Mozirje, teh je skupno 61, so: {{hlist|indent=1| [[Bočna]]| [[Brezje, Mozirje|Brezje]]| [[Brdo]]| [[Čreta pri Kokarjah]]| [[Dobletina]]| [[Dobrovlje pri Mozirju]]| [[Dol]]| [[Dol–Suha]]| [[Florjan pri Gornjem Gradu]]| [[Gornji Grad]]| [[Grušovlje]]| [[Homec]]| [[Juvanje]]| [[Kokarje]]| [[Konjski Vrh]]| [[Krnica]]| [[Lačja vas]]| [[Lenart pri Gornjem gradu]]| [[Lepa Njiva]]| [[Ljubija]]| [[Ljubno ob Savinji]]| [[Logarska Dolina]]| [[Loke pri Mozirju]]| [[Luče]]| [[Meliše]]| '''[[Mozirje]]'''| [[Nazarje]]| [[Nizka]]| [[Okonina]]| [[Planina]]| [[Podolševa]]| [[Podveža]]| [[Podvolovljek]]| [[Poljane]]| [[Potok]]| [[Prihova]]| [[Primož pri Ljubnem]]| [[Pusto Polje]] | [[Radegunda]]| [[Radmirje]]| [[Raduha]]| [[Rečica ob Savinji]]| [[Robanov kot]]| [[Rovt pod Menino]]| [[Savina]]| [[Solčava]]| [[Spodnja Rečica]]| [[Spodnje Kraše]]| [[Spodnje Pobrežje]] | [[Strmec]]| [[Šentjanž]]| [[Šmartno ob Dreti]]| [[Šmihel nad Mozirjem]]| [[Šmiklavž, Gornji Grad|Šmiklavž]]| [[Ter]]| [[Tirosek]]| [[Trnovec]]| [[Varpolje]]| [[Volog]]| [[Zavodice]]| [[Zgornje Pobrežje]]| [[Žlabor]]}} === Upravna enota Murska Sobota === Upravna enota Murska Sobota ima sedež v Murski Soboti, obsega pa ozemlje [[mestna občina Murska Sobota|mestne občine Murska Sobota]] in [[občina Beltinci|občin Beltinci]], [[občina Cankova|Cankova]], [[občina Gornji Petrovci|Gornji Petrovci]], [[občina Grad|Grad]], [[občina Hodoš|Hodoš]], [[občina Kuzma|Kuzma]], [[občina Moravske Toplice|Moravske Toplice]], [[občina Puconci|Puconci]], [[občina Rogašovci|Rogašovci]], [[občina Šalovci|Šalovci]] in [[občina Tišina|Tišina]]. Zajema ozemlje v velikosti 692&nbsp;km² ter služi 59.700 prebivalcem. Upravna enota Murska Sobota ima tudi krajevne urade v Beltincih, Cankovi, Gradu, Gornjih Petrovcih, Kuzmi, Prosenjakovcih, Puconcih, Rogašovcih, Šalovcih in Tišini. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Murska Sobota, teh je skupno 135, so: {{hlist|indent=1| [[Adrijanci]]| [[Andrejci]]| [[Bakovci]]| [[Beltinci]]| [[Berkovci]]| [[Beznovci]] | [[Bodonci]]| [[Bogojina]]| [[Bokrači]]| [[Boreča]]| [[Borejci]]| [[Bratonci]]| [[Brezovci]]| [[Budinci]]| [[Bukovnica]]| [[Cankova]]| [[Čepinci]]| [[Černelavci]]| [[Čikečka vas]]| [[Dankovci]]| [[Dokležovje]]| [[Dolenci]]| [[Dolič]]| [[Dolina]]| [[Dolnji Slaveči]]| [[Domajinci]]| [[Domanjševci]] | [[Fikšinci]]| [[Filovci]]| [[Fokovci]]| [[Gančani]]| [[Gederovci]]| [[Gerlinci]]| [[Gorica]]| [[Gornji Črnci]]| [[Gornji Petrovci]]| [[Gornji Slaveči]]| [[Grad]]| [[Gradišče]]| [[Hodoš]]| [[Ivanci]]| [[Ivanjševci]]| [[Ivanovci]]| [[Ižakovci]]| [[Sveti Jurij]]| [[Kančevci]]| [[Korovci]]| [[Košarovci]]| [[Kovačevci]]| [[Krajna]]| [[Kramarovci]]| [[Krašči]]| [[Križevci]]| [[Krnci]]| [[Krog]]| [[Krplivnik]]| [[Kruplivnik]]| [[Kukeč]]| [[Kupšinci]]| [[Kuštanovci]]| [[Kuzma]]| [[Lemerje]]| [[Lipa]]| [[Lipovci]]| [[Lončarovci]]| [[Lucova]]| [[Lukačevci]]| [[Mačkovci]]| [[Markišavci]]| [[Markovci]]| [[Martinje]]| [[Martjanci]]| [[Matjaševci]]| [[Melinci]]| [[Mlajtinci]]| [[Moravske Toplice]]| [[Moščanci]]| [[Motovilci]]| [[Motvarjevci]]| '''[[Murska Sobota]]'''| [[Murski Črnci]]| [[Murski Petrovci]]| [[Nemčavci]]| [[Neradnovci]]| [[Noršinci]]| [[Nuskova]]| [[Ocinje]]| [[Otovci]]| [[Panovci]]| [[Pečarovci]]| [[Pertoča]]| [[Peskovci]]| [[Petanjci]]| [[Polana]]| [[Pordašinci]]| [[Poznanovci]]| [[Predanovci]]| [[Prosečka vas]]| [[Prosenjakovci]]| [[Puconci]]| [[Puževci]]| [[Pušča]]| [[Radovci]]| [[Rakičan]] | [[Rankovci]]| [[Ratkovci]]| [[Rogašovci]]| [[Ropoča]]| [[Satahovci]]| [[Sebeborci]]| [[Selo]]| [[Serdica]]| [[Skakovci]]| [[Sodišinci]]| [[Sotina]]| [[Središče]]| [[Stanjevci]]| [[Strukovci]]| [[Suhi Vrh]]| [[Šalamenci]]| [[Šalovci]]| [[Šulinci]]| [[Tešanovci]]| [[Tišina]]| [[Topolovci]]| [[Trdkova]]| [[Tropovci]]| [[Vadarci]]| [[Vanča vas]]| [[Vaneča]]| [[Večeslavci]]| [[Veščica]]| [[Vidonci]]| [[Vučja Gomila]]| [[Zenkovci]]| [[Ženavlje]]}} === Upravna enota Nova Gorica s sedežem v Novi Gorici obsega naslednja naselja === * [[Ajba]] * [[Ajševca]] * [[Anhovo]] * [[Avče]] * [[Banjšice]] * [[Barbana]] * [[Bate]] * [[Belo]] * [[Biljana]] * [[Bilje, Miren - Kostanjevica|Bilje]] * [[Bodrež]] * [[Branik]] * [[Brdice pri Kožbani]] * [[Brdice pri Neblem]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Golem brdu]] * [[Brestje]] * [[Brezovk]] * [[Budihni]] * [[Bukovica]] * [[Ceglo]] * [[Čepovan]] * [[Deskle]] * [[Doblar]] * [[Dobrovo]] * [[Dolnje Cerovo]] * [[Dombrava]] * [[Dornberk]] * [[Draga]] * [[Drnovk]] * [[Fojana]] * [[Golo brdo]] * [[Gonjače]] * [[Gorenja vas]] * [[Gornje Cerovo]] * [[Gradišče nad Prvačino]] * [[Gradno]] * [[Grgar]] * [[Grgarske Ravne]] * [[Hlevnik]] * [[Hruševlje]] * [[Hudi Log]] * [[Hum]] * [[Imenje]] * [[Kal nad Kanalom]] * [[Kambreško]] * [[Kanal, Kanal ob Soči|Kanal]] * [[Kanalski Vrh]] * [[Kojsko]] * [[Korita na Krasu]] * [[Kostanjevica na Krasu]] * [[Kozana]] * [[Kozarno]] * [[Kožbana]] * [[Krasno]] * [[Kromberk]] * [[Lazna]] * [[Levpa]] * [[Lig]] * [[Lipa]] * [[Loke]] * [[Lokovec]] * [[Lokve]] * [[Lokvica]] * [[Medana]] * [[Miren]] * [[Morsko]] * [[Neblo]] * [[Nemci]] * [[Nova Gorica]] * [[Nova vas]] * [[Novelo]] * [[Nozno]] * [[Opatje selo]] * [[Orehovlje]] * [[Osek]] * [[Oševljek]] * [[Ozeljan]] * [[Plave]] * [[Plešivo]] * [[Podsabotin]] * [[Potok pri Dornberku]] * [[Preserje]] * [[Pristava]] * [[Pristavo]] * [[Prvačina]] * [[Podgozd]] * [[Ravnica]] * [[Renče]] * [[Ročinj]] * [[Rožna Dolina]] * [[Saksid]] * [[Sela na Krasu]] * [[Senik]] * [[Seniški breg]] * [[Slapnik]] * [[Slavče]] * [[Snežatno]] * [[Snežeče]] * [[Spodnja Branica]] * [[Stara Gora]] * [[Steske]] * [[Solkan]] * [[Šempas]] * [[Šempeter pri Gorici]] * [[Šlovrenc]] * [[Šmartno]] * [[Šmaver]] * [[Šmihel]] * [[Tabor]] * [[Temnica]] * [[Trnovo]] * [[Ukanje]] * [[Vedrijan]] * [[Vipolže]] * [[Višnjevik]] * [[Vitovlje]] * [[Voglarji]] * [[Vogrsko]] * [[Vojščica]] * [[Volčja Draga]] * [[Vrhovlje pri Kojskem]] * [[Vrhovlje pri Kožbani]] * [[Vrtoče]] * [[Vrtojba]] * [[Zali breg]] * [[Zapotok]] * [[Zalošče]] === Upravna enota Novo mesto s sedežem v Novem mestu obsega naslednja naselja === * [[Apnenik]] * [[Bela Cerkev]] * [[Birčna vas]] * [[Biška vas]] * [[Boričevo]] * [[Boršt pri Dvoru]] * [[Breška vas]] * [[Brezje]] * [[Brezje pri Šentjerneju]] * [[Brezova Reber pri Dvoru]] * [[Brezovica]] * [[Brezovica pri Stopičah]] * [[Budganja vas]] * [[Bušinec]] * [[Cerov Log]] * [[Cerovec]] * [[Čadraže]] * [[Čelevec]] * [[Čemše]] * [[Češča vas]] * [[Čisti breg]] * [[Črešnjice]] * [[Črmošnjice pri Stopičah]] * [[Čučja mlaka]] * [[Dalnji Vrh]] * [[Dešeča vas]] * [[Dobindol]] * [[Dobovo]] * [[Dobrava pri Škocjanu]] * [[Dobravica]] * [[Dobruška vas]] * [[Dol pri Šmarjeti]] * [[Dolenja Brezovica]] * [[Dolenja stara vas]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja vas pri Mirni Peči]] * [[Dolenje Dole]] * [[Dolenje Gradišče]] * [[Dolenje Gradišče pri Šentj]] * [[Dolenje Grčevje]] * [[Dolenje Kamenje]] * [[Dolenje Karteljevo]] * [[Dolenje Kronovo]] * [[Dolenje Lakovnice]] * [[Dolenje Mokro polje]] * [[Dolenje polje]] * [[Dolenje Sušice]] * [[Dolenje Vrhpolje]] * [[Dolenji Globodol]] * [[Dolenji Maharovec]] * [[Dolenji Podboršt]] * [[Dolenji Suhadol]] * [[Dolenjske Toplice]] * [[Dolnja Stara vas]] * [[Dolnja Težka voda]] * [[Dolnje Mraševo]] * [[Dolnji Ajdovec]] * [[Dolnji kot]] * [[Doljni križ]] * [[Dolž]] * [[Draga]] * [[Drama]] * [[Drašča vas]] * [[Drča]] * [[Drenje]] * [[Drganja sela]] * [[Družinska vas]] * [[Dvor]] * [[Gabrje]] * [[Gabrje pri Soteski]] * [[Gabrnik]] * [[Globočdol]] * [[Golobinjek]] * [[Golušnik]] * [[Gorenja Brezovica]] * [[Gorenja Gomila]] * [[Gorenja Stara vas]] * [[Gorenja vas pri Šmarjeti]] * [[Gorenje Dole]] * [[Gorenje Gradišče]] * [[Gorenje Gradišče pri Šentj]] * [[Gorenje Grčevje]] * [[Gorenje Kamence]] * [[Gorenje Kamenje]] * [[Gorenje Karteljevo]] * [[Gorenje Kronovo]] * [[Gorenje Lakovnice]] * [[Gorenje Mokro Polje]] * [[Gorenje Mraševo]] * [[Gorenje Polje]] * [[Gorenje Sušice]] * [[Gorenje Vrhpolje]] * [[Gorenji Globodol]] * [[Gorenji Maharovec]] * [[Gorenji Podboršt]] * [[Gorenji Suhadol]] * [[Goriška Gora]] * [[Goriška vas]] * [[Goriška vas pri Škocjanu]] * [[Gornja Težka voda]] * [[Gornji Ajdovec]] * [[Gornji kot]] * [[Gornji Križ]] * [[Gradenc]] * [[Gradenje]] * [[Grč Vrh]] * [[Grič pri Klevevžu]] * [[Grmovlje]] * [[Groblje pri Prekopi]] * [[Gruča]] * [[Gumberk]] * [[Herinja vas]] * [[Hinje, Žužemberk|Hinje]] * [[Hmeljčič]] * [[Hrastje]] * [[Hrastje pri Mirni Peči]] * [[Hrastulje]] * [[Hrib]] * [[Hrib pri Hinjah]] * [[Hrib pri Orehku]] * [[Hrušica]] * [[Hrvaški Brod]] * [[Hudenje]] * [[Hudo]] * [[Iglenik]] * [[Imenje]] * [[Jablan]] * [[Jama]] * [[Jama pri Dvoru]] * [[Javorovica]] * [[Jelendol]] * [[Jelše]] * [[Jelše pri Otočcu]] * [[Jordankal]] * [[Jugorje]] * [[Jurka vas]] * [[Jurna vas]] * [[Klečet]] * [[Klenovik]] * [[Klopce]] * [[Kočevske poljane]] * [[Konec]] * [[Koroška vas]] * [[Koti]] * [[Kuzarjev Kal]] * [[Križe]] * [[Koglo]] * [[Lašče]] * [[Laze]] * [[Lazina]] * [[Ledeča vas]] * [[Leskovec]] * [[Lešnica]] * [[Loka]] * [[Loke]] * [[Lopata]] * [[Loška vas]] * [[Lutrško selo]] * [[Mačkovec pri Dvoru]] * [[Mačkovec pri Škocjanu]] * [[Mala Cikava]] * [[Mala Strmica]] * [[Male Brusnice]] * [[Male Poljane]] * [[Malenska vas]] * [[Mali Ban]] * [[Mali Cerovec]] * [[Mali Kal]] * [[Mali Lipovec]] * [[Mali Orehek]] * [[Mali Podljuben]] * [[Mali Rigelj]] * [[Mali Slatnik]] * [[Mali Vrh]] * [[Malo Lipje]] * [[Meniška vas]] * [[Mihovec]] * [[Mihovica]] * [[Mihovo]] * [[Mirna Peč]] * [[Mršeča vas]] * [[Nova Gora]] * [[Novo mesto]] * [[Občice]] * [[Obrh]] * [[Orehovica]] * [[Orešje]] * [[Orkljevec]] * [[Osrečje]] * [[Ostrog]] * [[Otočec]] * [[Paha]] * [[Pangrč grm]] * [[Petane]] * [[Plemberk]] * [[Pleš]] * [[Plešivica]] * [[Podgora]] * [[Podgozd]] * [[Podgrad]] * [[Podhosta]] * [[Podlipa]] * [[Podstenice]] * [[Podturn pri Dol. Toplicah]] * [[Polhovica]] * [[Poljane pri Mirni Peči]] * [[Poljane pri Žužemberku]] * [[Potok]] * [[Potov Vrh]] * [[Prapreče]] * [[Prapreče pri Straži]] * [[Prapreče pri Šentjerneju]] * [[Prečna]] * [[Prevole]] * [[Pristava]] * [[Pristava pri Šentjerneju]] * [[Pristavica]] * [[Petelinjek]] * [[Radovlja]] * [[Rajnovšče]] * [[Rakovnik]] * [[Rakovnik pri Birčni vasi]] * [[Ratež]] * [[Ratje]] * [[Razdrto, Šentjernej|Razdrto]] * [[Reber]] * [[Roje]] * [[Ruhna vas]] * [[Rumanja vas]] * [[Sadinja vas pri Dvoru]] * [[Segonje]] * [[Sela]] * [[Sela pri Ajdovcu]] * [[Sela pri Dol. Toplicah]] * [[Sela pri Hinjah]] * [[Sela pri Ratežu]] * [[Sela pri Šentjerneju]] * [[Sela pri Štravberku]] * [[Sela pri Zajčjem vrhu]] * [[Sela pri Zburah]] * [[Selišče]] * [[Selo pri Zagorici]] * [[Sevno]] * [[Smolenja vas]] * [[Soteska]] * [[Srebrniče]] * [[Srednje Grčevje]] * [[Srednji Globodol]] * [[Srednji Lipovec]] * [[Stara Bučka]] * [[Stare Žage]] * [[Stavča vas]] * [[Stopiče]] * [[Stopno]] * [[Stranje pri Škocjanju]] * [[Stranska vas]] * [[Strelac]] * [[Suhor]] * [[Suhor pri Dol. Toplicah]] * [[Straža]] * [[Šentjakob]] * [[Šentjernej]] * [[Šentjošt]] * [[Šentjurij na Dolenjskem]] * [[Škocjan]] * [[Škrjanče pri Novem mestu]] * [[Šmalčja vas]] * [[Šmarje]] * [[Šmarješke Toplice]] * [[Šmarjeta]] * [[Šmihel pri Žužemberku]] * [[Štravberk]] * [[Tolsti vrh]] * [[Tomažja vas]] * [[Travni dol]] * [[Trebča vas]] * [[Trška gora]] * [[Uršna sela]] * [[Vavta vas]] * [[Velike Brusnice]] * [[Velike Poljane]] * [[Veliki Ban]] * [[Veliki Cerovec]] * [[Veliki kal]] * [[Veliki Lipovec]] * [[Veliki Orehek]] * [[Veliki Podljuben]] * [[Veliki Rigelj]] * [[Veliki Slatnik]] * [[Veliko Lipje]] * [[Verdun, Novo mesto|Verdun]] * [[Verdun pri Uršnih selih]] * [[Vinica pri Šmarjeti]] * [[Vinja vas]] * [[Vinji Vrh]] * [[Vinkov Vrh]] * [[Visejec]] * [[Volčkova vas]] * [[Vratno]] * [[Vrbovce]] * [[Vrh pri Hinjah]] * [[Vrh pri Križu]] * [[Vrh pri Ljubnu]] * [[Vrh pri Pahi]] * [[Vrh pri Šentjerneju]] * [[Vrhe]] * [[Vrhovo pri Mirni Peči]] * [[Vrhovo pri Žužemberku]] * [[Vrhpeč]] * [[Zafara]] * [[Zagrad]] * [[Zagrad pri Otočcu]] * [[Zajčji Vrh pri Stopičah]] * [[Zalisec]] * [[Zalog]] * [[Zalog pri Škocjanu]] * [[Zameško]] * [[Zapuže]] * [[Zavinek]] * [[Zbure]] * [[Zloganje]] * [[Žaloviče]] * [[Ždinja vas]] * [[Žerjavin]] * [[Žihovo selo]] * [[Žužemberk]] * [[Žvabovo]] * [[Žvirče]] === Upravna enota Ormož s sedežem v Ormožu obsega naslednja naselja === * [[Bratonečice]] * [[Bresnica]] * [[Cerovec Stanka Vraza]] * [[Cvetkovci]] * [[Dobrava]] * [[Dobrovščak]] * [[Drakšl]] * [[Frankovci]] * [[Godeninci]] * [[Gomila pri Kogu]] * [[Gornji Ključarovci]] * [[Grabe]] * [[Gradišče pri Ormožu]] * [[Hajndl]] * [[Hardek]] * [[Hermanci]] * [[Hranjigovci]] * [[Hujbar]] * [[Hum pri Ormožu]] * [[Ivanjkovci]] * [[Jastrebci]] * [[Kajžar]] * [[Kog]] * [[Koračice]] * [[Krčevina]] * [[Lačaves]] * [[Lahonci]] * [[Lešnica]] * [[Lešniški Vrh]] * [[Libanja]] * [[Litmerk]] * [[Loperšice]] * [[Lunovec]] * [[Mala vas pri Ormožu]] * [[Mali Brebrovnik]] * [[Mezgovci]] * [[Mihalovci]] * [[Mihovci pri Vel. Nedelji]] * [[Miklavž pri Ormožu]] * [[Obrež]] * [[Ormož]] * [[Osluševci]] * [[Pavlovci]] * [[Pavlovski Vrh]] * [[Podgorci]] * [[Preclava]] * [[Pršetinci]] * [[Pušenci]] * [[Rakovci]] * [[Ritmerk]] * [[Rucmanci]] * [[Runeč]] * [[Savci]] * [[Sejanci]] * [[Senčak]] * [[Senešci]] * [[Senik]] * [[Sodinci]] * [[Spodnji Ključarovci]] * [[Središče ob Dravi]] * [[Stanovno]] * [[Strezetina]] * [[Strjanci]] * [[Strmec pri Ormožu]] * [[Šalovci]] * [[Šardinje]] * [[Sveti Tomaž]] * [[Trgovišče]] * [[Trnovci]] * [[Veličane]] * [[Velika Nedelja]] * [[Veliki Brebrovnik]] * [[Vičanci]] * [[Vinski Vrh]] * [[Vitan]] * [[Vodranci]] * [[Vuzmetinci]] * [[Zagorje]] * [[Zasavci]] * [[Žerovinci]] * [[Žvab]] === Upravna enota Pesnica s sedežem v Pesnici obsega naslednja naselja === * [[Ceršak]] * [[Ciringa]] * [[Cirknica]] * [[Dolnja Počehova]] * [[Drankovec]] * [[Flekušek]] * [[Gačnik]] * [[Gradiška]] * [[Grušena]] * [[Jareninski Dol]] * [[Jareninski Vrh]] * [[Jedlovnik]] * [[Jelenče]] * [[Jurjevski Dol]] * [[Jurski Vrh]] * [[Kaniža]] * [[Kozjak nad Pesnico]] * [[Kozjak pri Ceršaku]] * [[Kresnica]] * [[Kušernik]] * [[Mali Dol]] * [[Pesnica, Kungota|Pesnica]] * [[Pesnica pri Mariboru]] * [[Pesniški Dvor]] * [[Plač]] * [[Plintovec]] * [[Plodršnica]] * [[Počenik]] * [[Podigrac]] * [[Polička vas]] * [[Polički Vrh]] * [[Ranca]] * [[Ročica]] * [[Rošpoh–del]] * [[Selnica ob Muri]] * [[Sladki Vrh]] * [[Slatenik]] * [[Slatina]] * [[Slatinski Dol]] * [[Spodnja Velka]] * [[Spodnje Dobrenje]] * [[Spodnje Hlapje]] * [[Spodnje Vrtiče]] * [[Spodnji Jakobski Dol]] * [[Srebotje]] * [[Stara Gora pri Šentilju]] * [[Svečane]] * [[Svečina]] * [[Šentilj v Slov. goricah]] * [[Šomat]] * [[Špičnik]] * [[Štrihovec]] * [[Trate]] * [[Vajgen]] * [[Vranji Vrh]] * [[Vršnik]] * [[Vukovski Dol]] * [[Vukovski Vrh]] * [[Zgornja Kungota]] * [[Zgornja Velka]] * [[Zgornje Dobrenje]] * [[Zgornje Gradišče]] * [[Zgornje Hlapje]] * [[Zgornje Vrtiče]] * [[Zgornji Jakobski Dol]] * [[Zgornji Dražen Vrh]] === Upravna enota Piran s sedežem v Luciji obsega naslednja naselja === * [[Dragonja]] * [[Lucija]] * [[Nova vas nad Dragonjo]] * [[Padna]] * [[Parecag]] * [[Piran]] * [[Portorož]] * [[Sv. Peter]] * [[Seča]] * [[Sečovlje]] * [[Strunjan]] === Upravna enota Postojna s sedežem v Postojni obsega naslednja naselja === * [[Belsko]] * [[Brezje pod Nanosom]] * [[Buje]] * [[Bukovje]] * [[Čepno]] * [[Šmihel]] * [[Dolnja Košana]] * [[Drskovče]] * [[Dilce]] * [[Gorenje]] * [[Goriče]] * [[Gornja Košana]] * [[Gradec]] * [[Grobišče]] * [[Hrašče]] * [[Hrenovice]] * [[Hruševje]] * [[Jurišče]] * [[Kal]] * [[Klenik]] * [[Koče]] * [[Landol]] * [[Liplje]] * [[Lahača]] * [[Mala Brda]] * [[Mala Pristava]] * [[Mali Otok]] * [[Malo Ubeljsko]] * [[Matenja vas]] * [[Nadanje selo]] * [[Narin]] * [[Neverke]] * [[Nova Sušica]] * [[Orehek]] * [[Palčje]] * [[Parje]] * [[Petelinje]] * [[Pivka]] * [[Planina]] * [[Postojna]] * [[Predjama]] * [[Prestranek]] * [[Rakitnik]] * [[Rakulik]] * [[Razdrto, Postojna|Razdrto]] * [[Ribnica]] * [[Sajevče]] * [[Selce]] * [[Slavina]] * [[Slavinje]] * [[Slovenska vas]] * [[Stara Sušica]] * [[Stara vas]] * [[Strane]] * [[Strmca]] * [[Studenec]] * [[Studeno]] * [[Suhorje]] * [[Šmihel pod Nanosom]] * [[Šilentabor]] * [[Trnje]] * [[Velika Brda]] * [[Velika Pristava]] * [[Veliki Otok]] * [[Veliko Ubeljsko]] * [[Volče]] * [[Zagon]] * [[Zagorje]] * [[Žeje]] === Upravna enota Ptuj s sedežem na Ptuju obsega naslednja naselja === * [[Apače]] * [[Barislovci]] * [[Belavšek]] * [[Belski Vrh]] * [[Berinjak]] * [[Biš]] * [[Bišečki Vrh]] * [[Bodkovci]] * [[Bolečka vas]] * [[Borovci]] * [[Bratislavci]] * [[Breg]] * [[Brezovci]] * [[Brezovec]] * [[Bukovci]] * [[Cirkovce]] * [[Cirkulane]] * [[Cunkovci]] * [[Čermožiše]] * [[Črmlja]] * [[Desenci]] * [[Destrnik]] * [[Dežno pri Podlehniku]] * [[Dobrina]] * [[Doklece]] * [[Dolane]] * [[Dolena]] * [[Dolič]] * [[Dornava]] * [[Dragonja vas]] * [[Dragovič]] * [[Dravci]] * [[Dravinjski Vrh]] * [[Draženci]] * [[Drbetinci]] * [[Drenovec]] * [[Drstelja]] * [[Formin]] * [[Gabrnik]] * [[Gajevci]] * [[Gerečja vas]] * [[Gibina]] * [[Gomila]] * [[Gomilci]] * [[Gorca]] * [[Gorenjski Vrh]] * [[Goričak]] * [[Gorišnica]] * [[Gradišča]] * [[Gradiščak]] * [[Gradišče]] * [[Grajena]] * [[Grajenščak]] * [[Grdina]] * [[Grlinci]] * [[Gruškovec]] * [[Hajdoše]] * [[Hlaponci]] * [[Hrastovec]] * [[Hvaletinci]] * [[Jablovec]] * [[Janežovci]] * [[Janežovski Vrh]] * [[Janški Vrh]] * [[Jelovice]] * [[Jiršovci]] * [[Jurovci]] * [[Juršinci]] * [[Kicar]] * [[Kidričevo]] * [[Kočice]] * [[Korenjak]] * [[Koritno]] * [[Kozminci]] * [[Krčevina pri Vurbergu]] * [[Kukava]] * [[Kungota pri Ptuju]] * [[Lancova vas]] * [[Lasigovci]] * [[Lešje]] * [[Levanjci]] * [[Ljubstava]] * [[Ločič]] * [[Ločki Vrh]] * [[Lovrenc na Dravskem polju]] * [[Ložina]] * [[Lancova vas pri Ptuju]] * [[Majski Vrh]] * [[Majšperk]] * [[Mala Varnica]] * [[Mala vas]] * [[Mali Okič]] * [[Markovci]] * [[Medribnik]] * [[Medvedce]] * [[Meje]] * [[Mestni Vrh]] * [[Mezgovci ob Pesnici]] * [[Mihovce]] * [[Mostje]] * [[Moškanjci]] * [[Muretinci]] * [[Nadole]] * [[Naraplje]] * [[Njiverce]] * [[Nova vas pri Markovcih]] * [[Pacinje]] * [[Paradiž]] * [[Pestike]] * [[Placar]] * [[Placerovci]] * [[Planjsko]] * [[Pleterje]] * [[Pobrežje]] * [[Podlehnik]] * [[Podlože]] * [[Podvinci]] * [[Pohorje]] * [[Polenci]] * [[Polenšak]] * [[Pongrce]] * [[Popovci]] * [[Prerad]] * [[Preša]] * [[Pristava]] * [[Prvenci]] * [[Ptuj]] * [[Ptujska Gora]] * [[Repišče]] * [[Rjavci]] * [[Rodni Vrh]] * [[Rotman]] * [[Sakušak]] * [[Sedlašek]] * [[Sela]] * [[Senčak pri Juršincih]] * [[Sestrže]] * [[Sitež]] * [[Skorba]] * [[Skorišnjak]] * [[Skrblje]] * [[Slape]] * [[Slatina]] * [[Slavšina]] * [[Slomi]] * [[Slovenja vas]] * [[Sobetinci]] * [[Soviče]] * [[Sovjak]] * [[Spodnja Hajdina]] * [[Spodnje Jablane]] * [[Spodnji Leskovec]] * [[Spodnji Velovlek]] * [[Spuhlja]] * [[Stanečka vas]] * [[Stanošina]] * [[Starošince]] * [[Stogovci]] * [[Stojnci]] * [[Stoperce]] * [[Strajna]] * [[Stražgonjca]] * [[Strejaci]] * [[Strelci]] * [[Strmec pri Destrniku]] * [[Strmec pri Leskovcu]] * [[Strmec pri Polenšaku]] * [[Svetinci]] * [[Šikole]] * [[Šturmovci]] * [[Tibolci]] * [[Trdobojci]] * [[Trnovec]] * [[Trnovska vas]] * [[Trnovski Vrh]] * [[Tržec]] * [[Turški Vrh]] * [[Vareja]] * [[Velika Varnica]] * [[Veliki Okič]] * [[Veliki Vrh]] * [[Videm pri Ptuju]] * [[Vintarovci]] * [[Vitomarci]] * [[Zabovci]] * [[Zagojiči]] * [[Zagorci]] * [[Zakl]] * [[Zamušani]] * [[Zasadi]] * [[Zavrč]] * [[Zgornja Hajdina]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Jablane]] * [[Zgornji Leskovec]] * [[Zgornji Velovlek]] * [[Žamenci]] * [[Žetale]] * [[Župečja vas]] * [[Dol pri Stopercah]] * [[Kupčinji Vrh]] * [[Novinci]] * [[Spodnja Sveča]] * [[Spodnje Gruškovje]] * [[Strnišče]] * [[Spodnji Gaj pri Pragerskem]] * [[Zgornja Sveča]] * [[Zgornje Gruškovje]] === Upravna enota Radlje ob Dravi s sedežem v Radljah ob Dravi obsega naslednja naselja === * [[Sv. Jernej nad Muto]] * [[Brezni Vrh]] * [[Brezno]] * [[Sv. Trije kralji]] * [[Dobrava]] * [[Dravče]] * [[Gortina]] * [[Hudi Kot]] * [[Janževski Vrh]] * [[Javnik]] * [[Josipdol]] * [[Kozji Vrh]] * [[Lehen na Pohorju]] * [[Mlake]] * [[Muta]] * [[Ožbalt]] * [[Pernice]] * [[Sv. Anton na Pohorju]] * [[Podvelka]] * [[Radelca]] * [[Radlje ob Dravi]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Remšnik]] * [[Ribnica na Pohorju]] * [[Spodnja Kapla]] * [[Spodnja Vižinga]] * [[Št. Janž pri Radljah]] * [[Sv. Primož na Pohorju]] * [[Sv. Vid]] * [[Spodnja Orlica]] * [[Sv. Primož nad Muto]] * [[Šentjanž nad Dravčami]] * [[Vas]] * [[Vuhred]] * [[Vurmat – del]] * [[Vuzenica]] * [[Zgornja Kapla]] * [[Zgornja Vižinga]] * [[Zgornji Janževski Vrh]] * [[Zgornji Kozji Vrh]] * [[Zgornji Lehen na Pohorju]] * [[Zgornja Orlica]] === Upravna enota Radovljica s sedežem v Radovljici obsega naslednja naselja === * [[Begunje na Gorenjskem]] * [[Bitnje]] * [[Bled]] * [[Bodešče]] * [[Bohinjska Bela]] * [[Bohinjska Bistrica]] * [[Bohinjska Češnjica]] * [[Brda]] * [[Brezje]] * [[Brezovica]] * [[Brod]] * [[Češnjica pri Kropi]] * [[Črnivec]] * [[Dobravica]] * [[Dobro polje]] * [[Dvorska vas]] * [[Globoko]] * [[Goreljek]] * [[Gorica]] * [[Gorjuše]] * [[Grabče]] * [[Hlebce]] * [[Hraše]] * [[Jereka]] * [[Kamna Gorica]] * [[Kamnje]] * [[Koprivnik v Bohinju]] * [[Koritno]] * [[Krnica]] * [[Kropa]] * [[Kupljenik]] * [[Lancovo]] * [[Lepence]] * [[Lesce]] * [[Lipnica]] * [[Ljubno]] * [[Laški Rovt]] * [[Log v Bohinju]] * [[Mevkuž]] * [[Mišače]] * [[Mlaka]] * [[Mošnje]] * [[Nemški Rovt]] * [[Nomenj]] * [[Noše]] * [[Nova vas pri Lescah]] * [[Obrne]] * [[Otoče]] * [[Ovsiše]] * [[Peračica]] * [[Perniki]] * [[Podhom]] * [[Podjelje]] * [[Podnart]] * [[Poljče]] * [[Polje]] * [[Poljšica pri Gorjah]] * [[Poljšica pri Podnartu]] * [[Posavec]] * [[Praproše]] * [[Prezrenje]] * [[Radovljica]] * [[Radovna]] * [[Ravne v Bohinju]] * [[Ravnica]] * [[Ribčev Laz]] * [[Ribno]] * [[Rovte]] * [[Savica]] * [[Selo pri Bledu]] * [[Slamniki]] * [[Slatna]] * [[Spodnja Dobrava]] * [[Spodnja Lipnica]] * [[Spodnje Gorje]] * [[Spodnje Laze]] * [[Spodnji Otok]] * [[Srednja Dobrava]] * [[Srednja vas]] * [[Srednja vas v Bohinju]] * [[Stara Fužina]] * [[Studenčice]] * [[Studor v Bohinju]] * [[Ukanc]] * [[Višelnica]] * [[Vošče]] * [[Vrbnje]] * [[Zadnja vas]] * [[Zaloše]] * [[Zapuže]] * [[Zasip]] * [[Zgornja Dobrava]] * [[Zgornja Lipnica]] * [[Zgornje Gorje]] * [[Zgornji Otok]] * [[Zgoša]] * [[Zgornje Laze]] * [[Žlan]] === Upravna enota Ravne na Koroškem s sedežem v Ravnah na Koroškem obsega naslednja naselja === * [[Belšak]] * [[Bistra]] * [[Brdinje]] * [[Breg]] * [[Breznica]] * [[Črna na Koroškem]] * [[Dobja vas]] * [[Dobrije]] * [[Dolga Brda]] * [[Javorje]] * [[Jazbina]] * [[Jamnica]] * [[Koprivna]] * [[Koroški Selovec]] * [[Kot pri Prevaljah]] * [[Kotlje]] * [[Leše]] * [[Lokovica]] * [[Lom, Mežica|Lom]] * [[Ludranski Vrh]] * [[Mežica]] * [[Navrški Vrh]] * [[Onkraj Meže]] * [[Plat]] * [[Podgora]] * [[Podkraj]] * [[Podkraj pri Mežici]] * [[Podpeca]] * [[Poljana]] * [[Preški Vrh]] * [[Prevalje]] * [[Ravne na Koroškem]] * [[Sele–del]] * [[Stražišče]] * [[Strojna]] * [[Suhi Vrh]] * [[Šentanel]] * [[Tolsti Vrh p. R. na K. – del]] * [[Topla]] * [[Uršlja Gora]] * [[Zagrad]] * [[Zelen Breg]] * [[Žerjav]] === Upravna enota Ribnica s sedežem v Ribnici obsega naslednja naselja === * [[Andol]] * [[Betonovo]] * [[Blate]] * [[Breg pri Ribnici na Dol]] * [[Breže]] * [[Brinovščica]] * [[Brlog–del]] * [[Bukovec pri Poljanah]] * [[Bukovica]] * [[Črnec]] * [[Črni potok pri Vel. Laščah]] * [[Črni Potok pri Dragi]] * [[Draga]] * [[Dane]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenje Podpoljane]] * [[Dolenji Lazi]] * [[Dule]] * [[Finkovo]] * [[Gašpinovo]] * [[Globel]] * [[Gorenje Podpoljane]] * [[Gorenji Lazi]] * [[Goriča vas]] * [[Graben]] * [[Grčarice]] * [[Grčarske Ravne]] * [[Grebenje]] * [[Grič]] * [[Glažuta]] * [[Hojče]] * [[Hrib – Loški Potok]] * [[Hrovača]] * [[Hudi Konec]] * [[Janeži]] * [[Jelendol]] * [[Jelenov Žleb]] * [[Jelovec]] * [[Junčje]] * [[Jurjevica]] * [[Kot pri Rakitnici]] * [[Kot pri Ribnici]] * [[Kotel]] * [[Kračali]] * [[Krnče]] * [[Kržeti]] * [[Levstiki]] * [[Lipovec]] * [[Lipovšica]] * [[Lazec]] * [[Makoše]] * [[Mali Log]] * [[Marolče]] * [[Maršiči]] * [[Male Vinice]] * [[Nemška vas]] * [[Nova Štifta]] * [[Novi pot]] * [[Novi kot]] * [[Ortnek]] * [[Otavica]] * [[Perovo]] * [[Petrinci]] * [[Podklanec]] * [[Praproče]] * [[Preska]] * [[Prigorica]] * [[Pugled pri Karlovici]] * [[Pusti hrib]] * [[Podplanina]] * [[Podpreska]] * [[Pungert]] * [[Rakitnica]] * [[Ravni Dol]] * [[Retje]] * [[Ribnica]] * [[Rigelj pri Ortneku]] * [[Sajevec]] * [[Sinovica]] * [[Slatnik]] * [[Sodražica]] * [[Srednja vas – Loški potok]] * [[Sušje]] * [[Sv. Gregor]] * [[Srednja vas pri Dragi]] * [[Stari Kot]] * [[Šegova vas]] * [[Škrajnek]] * [[Travnik]] * [[Trava]] * [[Travna Gora]] * [[Velike Poljane]] * [[Vinice]] * [[Vintarji]] * [[Vrh pri Poljanah]] * [[Zadniki]] * [[Zadolje]] * [[Zamostec]] * [[Zapotok]] * [[Zapuže pri Ribnici]] * [[Zlati rep]] * [[Žimarice]] * [[Žlebič]] * [[Žukovo]] === Upravna enota Ruše s sedežem v Rušah obsega naslednja naselja === * [[Bezena]] * [[Bistrica ob Dravi]] * [[Činžat]] * [[Črešnjevec ob Dravi]] * [[Fala]] * [[Gradišče na Kozjaku]] * [[Janževa Gora]] * [[Kumen]] * [[Lobnica]] * [[Log]] * [[Lovrenc na Pohorju]] * [[Puščava]] * [[Rdeči breg – del]] * [[Recenjak]] * [[Ruše]] * [[Ruta]] * [[Selnica ob Dravi]] * [[Smolnik]] * [[Spodnja Selnica]] * [[Spodnji Boč]] * [[Spodnji Slemen]] * [[Sv. Duh na Ostrem Vrhu]] * [[Veliki Boč]] * [[Vurmat–del]] * [[Zgornja Selnica]] * [[Zgornji Boč]] * [[Zgornji Slemen–del]] === Upravna enota Sevnica s sedežem v Sevnici obsega naslednja naselja === * [[Apnenik pri Boštanju]] * [[Arto]] * [[Birna vas]] * [[Blanca]] * [[Boštanj]] * [[Breg]] * [[Brezovo]] * [[Bučka]] * [[Budna vas]] * [[Cerovec]] * [[Čanje]] * [[Čelovnik]] * [[Češnjice]] * [[Dedna gora]] * [[Dolenje Radulje]] * [[Dolenji Boštanj]] * [[Dolnje Brezovo]] * [[Dolnje Impolje]] * [[Doljne Orle]] * [[Drožanje]] * [[Drušče]] * [[Dule]] * [[Gabrijele]] * [[Gabrje]] * [[Gorenje Radulje]] * [[Gornja Stara vas]] * [[Gornje Brezovo]] * [[Gornje Impolje]] * [[Gornje Orle]] * [[Goveji Dol]] * [[Hudo Brezje]] * [[Hinje, Sevnica|Hinje]] * [[Jablanica]] * [[Jarčji vrh]] * [[Jelovec]] * [[Jeperjek]] * [[Jerman vrh]] * [[Kal pri Krmelju]] * [[Kamenica]] * [[Kaplja vas]] * [[Kladje nad Blanco]] * [[Kladje pri Krmelju]] * [[Koludrje]] * [[Kompolje]] * [[Konjsko]] * [[Krajna Brda]] * [[Križ]] * [[Krmelj]] * [[Krsinji Vrh]] * [[Kamenško]] * [[Laze pri Boštanju]] * [[Ledina]] * [[Leskovec v Podborštu]] * [[Log]] * [[Loka pri Zidanem mostu]] * [[Lončarjev Dol]] * [[Lukovec]] * [[Mala Hubajnica]] * [[Malkovec]] * [[Metni Vrh]] * [[Močvirje]] * [[Mrtovec]] * [[Mrzla planina]] * [[Novi grad]] * [[Okroglice]] * [[Orehovo]] * [[Orešje nad Sevnico]] * [[Osredek pri Hubajnici]] * [[Osredek pri Krmelju]] * [[Otavnik]] * [[Pavla vas]] * [[Pečje]] * [[Pijavice]] * [[Podboršt]] * [[Podgorica]] * [[Podgorje ob Sevnični]] * [[Podvrh]] * [[Poklek nad Blanco]] * [[Polje pri Tržišču]] * [[Ponikve pri Studencu]] * [[Preska]] * [[Prešna Loka]] * [[Primož]] * [[Račica]] * [[Radež]] * [[Radna]] * [[Razbor]] * [[Rogačice]] * [[Rovišče pri Studencu]] * [[Selce nad Blanco]] * [[Sevnica]] * [[Skrovnik]] * [[Slančji Vrh]] * [[Spodnje Mladetiče]] * [[Spodnje Vodale]] * [[Srednik]] * [[Stržišče]] * [[Studenec]] * [[Svinjsko]] * [[Slap]] * [[Šentjanž]] * [[Šentjur na Polju]] * [[Škovec]] * [[Šmarčna]] * [[Štajngrob]] * [[Štrit]] * [[Telče]] * [[Telčice]] * [[Trnovec]] * [[Trščina]] * [[Tržišče]] * [[Velika Hubajnica]] * [[Veliki Cirnik]] * [[Vranje]] * [[Vrh pri Boštanju]] * [[Vrhek]] * [[Zaboršt]] * [[Zabukovje nad Sevnico]] * [[Zavratec]] * [[Zgornje Mladetiče]] * [[Zgornje Vodale]] * [[Znojile pri Studencu]] * [[Žigrski Vrh]] * [[Žirovnica]] * [[Žurkov Dol]] === Upravna enota Sežana === Upravna enota Sežana ima sedež v Sežani, obsega pa ozemlje občin [[občina Sežana|Sežana]], [[občina Hrpelje-Kozina|Hrpelje-Kozina]], [[občina Divača|Divača]] in [[občina Komen|Komen]]. Zajema ozemlje v velikosti 660&nbsp;km² ter služi 27.077 prebivalcem. Upravna enota Sežana ima tudi krajevne urade v Hrpeljah, Divači in Komnu. Naselja, ki pripadajo Upravni enoti Sežana, teh je skupno 169, so: * [[Avber]] * [[Bogo]] * [[Brestovica pri Povirju]] * [[Brje pri Koprivi]] * [[Dane pri Sežani]] * [[Dobravlje]] * [[Dol pri Vogljah]] * [[Dolenje]] * [[Dutovlje]] * [[Filipčje Brdo]] * [[Godnje]] * [[Gorenje pri Divači]] * [[Gradišče pri Štjaku]] * [[Gradnje]] * [[Grahovo Brdo]] * [[Griže]] * [[Hribi]] * [[Jakovce]] * [[Kazlje]] * [[Kopriva]] * [[Kosovelje]] * [[Krajna vas]] * [[Kregolišče]] * [[Kreplje]] * [[Križ]] * [[Krtinovica]] * [[Lipica]] * [[Lokev]] * [[Mahniči]] * [[Majcni]] * [[Merče]] * [[Nova vas]] * [[Orlek]] * [[Plešivica]] * [[Pliskovica]] * [[Podbreže]] * [[Poljane pri Štjaku]] * [[Ponikve]] * [[Povir]] * [[Prelože pri Lokvi]] * [[Pristava]] * [[Ravnje]] * [[Razguri]] * [[Raša]] * [[Sela]] * [[Selo]] * [[Senadolice]] * [[Sežana]] * [[Skopo]] * [[Stomaž]] * [[Šepulje]] * [[Šmarje pri Sežani]] * [[Štjak]] * [[Štorje]] * [[Tabor]] * [[Tomaj]] * [[Tublje pri Komnu]] * [[Utovlje]] * [[Veliki Dol]] * [[Veliko Polje]] * [[Voglje]] * [[Vrabče]] * [[Vrhovlje]] * [[Žirje]] * [[Brestovica pri Komnu]] * [[Brje pri Komnu]] * [[Coljava]] * [[Čehovini]] * [[Čipnje]] * [[Divči]] * [[Dolanci]] * [[Gabrovica pri Komnu]] * [[Gorjansko]] * [[Hruševica]] * [[Ivanji Grad]] * [[Klanec pri Komnu]] * [[Kobdilj]] * [[Kobjeglava]] * [[Koboli]] * [[Kodreti]] * [[Komen]] * [[Lisjaki]] * [[Lukovec]] * [[Mali Dol]] * [[Nadrožica]] * [[Preserje pri Komnu]] * [[Rubije]] * [[Sveto]] * [[Šibelji]] * [[Škofi]] * [[Škrbina]] * [[Štanjel]] * [[Tomačevica]] * [[Trebižani]] * [[Tupelče]] * [[Vale]] * [[Večkoti]] * [[Volčji Grad]] * [[Zagrajec]] * [[Barka, Divača|Barka]] * [[Betanja]] * [[Brežec pri Divači]] * [[Dane pri Divači]] * [[Divača]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolnje Ležeče]] * [[Dolnje Vreme]] * [[Famlje]] * [[Gabrče]] * [[Goriče pri Famljah]] * [[Gornje Ležeče]] * [[Gornje Vreme]] * [[Gradišče pri Divači]] * [[Kačiče-Pared]] * [[Kozjane]] * [[Laže]] * [[Matavun]] * [[Misliče]] * [[Naklo]] * [[Ostrovica]] * [[Otošče]] * [[Podgrad pri Vremah]] * [[Potoče]] * [[Senadole]] * [[Senožeče]] * [[Škocjan]] * [[Škoflje]] * [[Vareje]] * [[Vatovlje]] * [[Vremski Britof]] * [[Zavrhek]] * [[Artviže]] * [[Bač pri Materiji]] * [[Beka]] * [[Brezovica]] * [[Brezovo Brdo]] * [[Golac]] * [[Gradišica]] * [[Gradišče pri Materiji]] * [[Hotična]] * [[Hrpelje]] * [[Javorje]] * [[Klanec pri Kozini]] * [[Kovčice]] * [[Kozina]] * [[Krvavi Potok]] * [[Markovščina]] * [[Materija]] * [[Mihele]] * [[Mrše]] * [[Nasirec]] * [[Obrov]] * [[Ocizla]] * [[Odolina]] * [[Orehek pri Materiji]] * [[Petrinje]] * [[Poljane pri Podgradu]] * [[Povžane]] * [[Prešnica]] * [[Ritomeče]] * [[Rodik]] * [[Rožice]] * [[Skadanščina]] * [[Slivje]] * [[Slope]] * [[Tatre]] * [[Tublje pri Hrpeljah]] * [[Velike Loče]] * [[Vrhpolje]] === Upravna enota Slovenj Gradec s sedežem v Slovenj Gradcu obsega naslednja naselja === * [[Brda]] * [[Dovže]] * [[Gmajna]] * [[Golavabuka]] * [[Gornji Dolič]] * [[Gradišče]] * [[Graška Gora]] * [[Kozjak]] * [[Legen]] * [[Mala Mislinja]] * [[Mislinja]] * [[Mislinjska Dobrava]] * [[Paka–del]] * [[Pameče]] * [[Podgorje]] * [[Raduše]] * [[Razborca]] * [[Sele–del]] * [[Slovenj Gradec]] * [[Spodnji Razbor]] * [[Srednji Dolič]] * [[Stari trg]] * [[Šentilj pod Turjakom]] * [[Šmartno pri Slovenj Gradcu]] * [[Šmiklavž]] * [[Tolsti vrh pri Mislinji]] * [[Tomaška vas]] * [[Troblje]] * [[Turiška vas]] * [[Vodriž]] * [[Vrhe]] * [[Završe]] * [[Zgornji Razbor]] === Upravna enota Slovenska Bistrica s sedežem v Slovenski Bistrici obsega naslednja naselja === * [[Bojtina]] * [[Božje]] * [[Brezje pri Oplotnici]] * [[Brezje pri Poljčanah]] * [[Brezje pri Slovenski Bistrici]] * [[Bukovec]] * [[Cezlak]] * [[Cigonca]] * [[Čadram]] * [[Čadramska vas]] * [[Črešnjevec]] * [[Devina]] * [[Dežno pri Makolah]] * [[Dobriška vas]] * [[Dobrova pri Prihovi]] * [[Dolgi vrh]] * [[Drumlažno]] * [[Farovec]] * [[Fošt]] * [[Frajhajm]] * [[Gabernik]] * [[Gaj]] * [[Gladomes]] * [[Globoko ob Dravinji]] * [[Gorica pri Oplotnici]] * [[Hošnica]] * [[Hrastovec pod Bočem]] * [[Jelovec pri Makolah]] * [[Ješovec]] * [[Jurišna vas]] * [[Kalše]] * [[Kebelj]] * [[Klopce]] * [[Kočno ob Ložnici]] * [[Kočno pri Polskavi]] * [[Koritno]] * [[Korplje]] * [[Kostanjevec]] * [[Kot na Pohorju]] * [[Kovača vas]] * [[Kovaški Vrh]] * [[Krasna]] * [[Križeča vas]] * [[Križni Vrh]] * [[Lačna Gora]] * [[Laporje]] * [[Leskovec]] * [[Levič]] * [[Ljubično]] * [[Lokanja vas]] * [[Lovnik]] * [[Ložnica]] * [[Lukanja]] * [[Lušečka vas]] * [[Makole]] * [[Malahorna]] * [[Malo Tinje]] * [[Markečica]] * [[Modraže]] * [[Modrič]] * [[Mostečno]] * [[Nadgrad]] * [[Novake]] * [[Nova Gora nad Slovensko Bistrico]] * [[Ogljenšak]] * [[Okoška Gora]] * [[Oplotnica]] * [[Ošelj]] * [[Pečke]] * [[Planina pod Šumikom]] * [[Pobrež]] * [[Podboč]] * [[Podgrad na Pohorju]] * [[Pokoše]] * [[Poljčane]] * [[Pragersko]] * [[Preloge]] * [[Prepuž]] * [[Pretrež]] * [[Prihova]] * [[Raskovec]] * [[Razgor pri Žebljeku]] * [[Rep]] * [[Ritoznoj]] * [[Radkovec]] * [[Savinsko]] * [[Sele pri Polskavi]] * [[Sevec]] * [[Slovenska Bistrica]] * [[Smrečno]] * [[Spodnja Brežnica]] * [[Spodnja Ložnica]] * [[Spodnja Nova vas]] * [[Spodnja Polskava]] * [[Spodnje Poljčane]] * [[Spodnje Prebukovje]] * [[Stanovsko]] * [[Stari Grad]] * [[Stari Log]] * [[Stopno]] * [[Stranske Makole]] * [[Straža pri Oplotnici]] * [[Strug]] * [[Studenice]] * [[Šentovec]] * [[Šmartno na Pohorju]] * [[Štatenberg]] * [[Tinjska Gora]] * [[Trnovec pri Slovenski Bistrici]] * [[Turiška vas na Pohorju]] * [[Ugovec]] * [[Urh]] * [[Varoš]] * [[Veliko Tinje]] * [[Videž]] * [[Vinarje]] * [[Visole]] * [[Vrhloga]] * [[Vrhole pri Laporju]] * [[Vrhole pri Slov. Konjicah]] * [[Zgornja Bistrica]] * [[Zgornja Brežnica]] * [[Zgornja Ložnica]] * [[Zgornja Nova vas]] * [[Zgornja Polskava]] * [[Zgornje Grušovje]] * [[Zgornje Poljčane]] * [[Zgornje Prebukovje]] * [[Zlogona Gora]] * [[Zlogona vas]] * [[Žabljek]] === Upravna enota Slovenske Konjice s sedežem v Slovenskih Konjicah obsega naslednja naselja === * [[Čretvež]] * [[Bezina]] * [[Bezovje nad Zrečami]] * [[Blato]] * [[Boharina]] * [[Brdo]] * [[Breg pri Konjicah]] * [[Brezen]] * [[Brezje pri Ločah]] * [[Bukovlje]] * [[Črešnova]] * [[Dobrava pri Konjicah]] * [[Dobrnež]] * [[Draža vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Gabrovlje]] * [[Gabrovnik]] * [[Gorenje pri Zrečah]] * [[Gračič]] * [[Gornja vas]] * [[Hudinja]] * [[Kamna Gora]] * [[Klokočovnik]] * [[Koble]] * [[Kolačno]] * [[Konjiška vas]] * [[Koroška vas na Pohorju]] * [[Kraberk]] * [[Križevec]] * [[Ličenca]] * [[Lipoglav]] * [[Ljubnica]] * [[Loče]] * [[Loška gora pri Zrečah]] * [[Lipa]] * [[Mali breg]] * [[Mlače]] * [[Mala Gora]] * [[Nova vas pri Konjicah]] * [[Novo Tepanje]] * [[Ostrožno pri Ločah]] * [[Osredek pri Zrečah]] * [[Padeški Vrh]] * [[Paka]] * [[Penoje]] * [[Perovec]] * [[Petelinjek pri Ločah]] * [[Planina na Pohorju]] * [[Podob]] * [[Podpeč ob Dravinji]] * [[Polene]] * [[Preloge pri Konjicah]] * [[Prežigal]] * [[Polajna]] * [[Radana vas]] * [[Resnik]] * [[Rogla]] * [[Selski Vrh]] * [[Skomarje]] * [[Slovenske Konjice]] * [[Sojek]] * [[Spodnja Pristava]] * [[Spodnje Grušovje]] * [[Spodnje Laže]] * [[Spodnje Preloge]] * [[Spodnji Dolič]] * [[Stare Slemene]] * [[Stenica]] * [[Stranice]] * [[Spodnje Stranice]] * [[Strtenik]] * [[Suhadol]] * [[Sveti Jernej]] * [[Spodnji Jernej]] * [[Škalce]] * [[Škedenj]] * [[Špitalič pri Slov. Konjicah]] * [[Štajerska vas]] * [[Tepanje]] * [[Tepanjski Vrh]] * [[Tolsti Vrh]] * [[Vešenik]] * [[Vitanje]] * [[Vitanjsko Skomarje]] * [[Zabork]] * [[Zbelovo]] * [[Zbelovska Gora]] * [[Zeče]] * [[Zgornja Pristava]] * [[Zgornje Laže]] * [[Zreče]] * [[Zlakova]] * [[Žiče]] === Upravna enota Šentjur pri Celju s sedežem v Šentjurju pri Celju obsega naslednja naselja === * [[Bezovje pri Šentjurju]] * [[Bobovo pri Ponikvi]] * [[Boletina]] * [[Botričnica]] * [[Brdo]] * [[Brezje ob Slomu]] * [[Brezje pri Dobjem]] * [[Bukovje pri Slivnici]] * [[Cerovec]] * [[Črnolica]] * [[Dobje pri Lesičnem]] * [[Dobje pri Planini]] * [[Dobovec pri Ponikvi]] * [[Dobrina]] * [[Dolga Gora]] * [[Doropolje]] * [[Dramlje]] * [[Drobinsko]] * [[Dole]] * [[Golobinjek pri Planini]] * [[Gorica pri Dobjem]] * [[Gorica pri Slivnici]] * [[Goričica]] * [[Grobelno – del]] * [[Grušce]] * [[Hotunje]] * [[Hrastje]] * [[Hruševec]] * [[Hrušovje]] * [[Jakob pri Šentjurju]] * [[Jarmovec]] * [[Javorje]] * [[Jazbin Vrh]] * [[Jazbine]] * [[Jelce]] * [[Jezerce pri Dobjem]] * [[Kalobje]] * [[Kameno]] * [[Kostrivnica]] * [[Košnica]] * [[Krajnčica]] * [[Krivica]] * [[Laze pri Dramljah]] * [[Lažiše]] * [[Loka pri Žusmu]] * [[Lokarje]] * [[Loke pri Planini]] * [[Lopaca]] * [[Lutrje]] * [[Marija Dobje]] * [[Okrog]] * [[Osredek]] * [[Ostrožno pri Ponikvi – del]] * [[Paridol]] * [[Planina pri Sevnici]] * [[Planinca]] * [[Planinska vas]] * [[Planinski Vrh]] * [[Pletovarje]] * [[Podgaj]] * [[Podgrad]] * [[Podlešje]] * [[Podlog pod Bohorjem]] * [[Podpeč nad Marofom]] * [[Podpeč pri Šentvidu]] * [[Podvine]] * [[Ponikva]] * [[Ponkvica]] * [[Prapretno]] * [[Presečno]] * [[Primož pri Šentjurju]] * [[Proseniško]] * [[Rakitovec]] * [[Ravno]] * [[Razbor]] * [[Repno]] * [[Repuš]] * [[Rifnik]] * [[Sele, Šentjur|Sele]] * [[Slatina pri Dobjem]] * [[Slatina pri Ponikvi]] * [[Slivnica pri Celju]] * [[Sotensko pod Kalobjem]] * [[Spodnje Slemene]] * [[Srževica]] * [[Stopče]] * [[Straška Gorca]] * [[Straža na Gori]] * [[Suho]] * [[Svetelka]] * [[Šedina]] * [[Šentjur]] * [[Šentvid pri Planini]] * [[Šibenik]] * [[Škarnice]] * [[Tajhte]] * [[Tratna ob Voglajni]] * [[Tratna pri Grobelnem]] * [[Trno]] * [[Trnovec pri Dramljah]] * [[Trška Gorca]] * [[Turno]] * [[Uniše]] * [[Večje Brdo]] * [[Vejice]] * [[Vezovje]] * [[Visoče]] * [[Vodice pri Kalobju]] * [[Vodice pri Slivnici]] * [[Vodruž]] * [[Voduce]] * [[Vodule]] * [[Voglajna]] * [[Vrbno]] * [[Zagaj pri Ponikvi]] * [[Zalog pod Uršulo]] * [[Završe pri Dobjem]] * [[Zgornje Selce]] * [[Zgornje Slemene]] * [[Zlateče pri Šentjurju]] * [[Žegar]] === Upravna enota Škofja Loka s sedežem v Škofji Loki obsega naslednja naselja === * [[Sv. Andrej]] * [[Bačne]] * [[Binkelj]] * [[Bodovlje]] * [[Brebovnica]] * [[Brekovice]] * [[Breznica pod Lubnikom]] * [[Breznica pri Žireh]] * [[Brode]] * [[Bukov Vrh]] * [[Bukovica]] * [[Bukovščica]] * [[Bukov Vrh nad Visokim]] * [[Crngrob]] * [[Čabrače]] * [[Četena Ravan]] * [[Davča]] * [[Debeni]] * [[Delnice]] * [[Dobje]] * [[Dobravšce]] * [[Dolenčice]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Ravan]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolenja Žetina]] * [[Dolenje Brdo]] * [[Dolge Njive]] * [[Dorfarje]] * [[Draga]] * [[Dražgoše]] * [[Florjan nad Zmincem]] * [[Forme]] * [[Fužine]] * [[Gabrk]] * [[Gabrovo]] * [[Gabrška gora]] * [[Godešič]] * [[Goli vrh]] * [[Golica]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Ravan]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas – Rateče]] * [[Gorenja Žetina]] * [[Gorenje Brdo]] * [[Goropeke]] * [[Gosteče]] * [[Grenc]] * [[Hlavče Njive]] * [[Hobovše pri Stari Oselici]] * [[Hosta]] * [[Hotavlje]] * [[Hotovlja]] * [[Sv. Petra hrib]] * [[Izgorje]] * [[Jarčja dolina]] * [[Jarčje Brdo]] * [[Javorje]] * [[Javorjev Dol]] * [[Jazbine]] * [[Jelovica]] * [[Kališe]] * [[Kladje]] * [[Knape]] * [[Kopačnica]] * [[Koprivnik]] * [[Kovski Vrh]] * [[Kremenik]] * [[Krivo Brdo]] * [[Križna Gora]] * [[Krnice pri Novakih]] * [[Lajše]] * [[Laniše]] * [[Laze]] * [[Ledinica]] * [[Lenart nad Lušo]] * [[Leskovica]] * [[Lipica]] * [[Log nad Škofjo Loko]] * [[Lom nad Volčo]] * [[Lovsko brdo]] * [[Lučine]] * [[Lajše]] * [[Malenski Vrh]] * [[Martinj Vrh]] * [[Mlaka nad Lušo]] * [[Moškrin]] * [[Mrzli Vrh]] * [[Murave]] * [[Na Logu]] * [[Nova Oselica]] * [[Ojstri Vrh]] * [[Opale]] * [[Osojnica]] * [[Osojnik]] * [[Sv. Ožbolt]] * [[Papirnica]] * [[Pevno]] * [[Podgora]] * [[Podjelovo Brdo]] * [[Podklanec]] * [[Podlonk]] * [[Podobeno]] * [[Podporezen]] * [[Podpulfarca]] * [[Podvrh]] * [[Poljane nad Škofjo Loko]] * [[Potok]] * [[Pozirno]] * [[Praprotno]] * [[Predmost]] * [[Prelesje]] * [[Prtovč]] * [[Pungert]] * [[Puštal]] * [[Račeva]] * [[Ravne]] * [[Ravne pri Žireh]] * [[Rateče]] * [[Robidnica]] * [[Rovte v Selški dolini]] * [[Rudno]] * [[Selca]] * [[Selo]] * [[Smoldno]] * [[Smoleva]] * [[Sopotnica]] * [[Sovodenj]] * [[Sovra]] * [[Spodnja Luša]] * [[Spodnja Sorica]] * [[Spodnje Danje]] * [[Srednja vas – Poljane]] * [[Srednje Brdo]] * [[Staniše]] * [[Stara Loka]] * [[Stara Oselica]] * [[Stirpnik]] * [[Strmica]] * [[Studor]] * [[Suha]] * [[Suša]] * [[Sv. Barbara]] * [[Sv. Duh]] * [[Studeno]] * [[Sv. Lenart]] * [[Ševlje]] * [[Škofja Loka]] * [[Todraž]] * [[Sv. Tomaž]] * [[Topolje]] * [[Torka]] * [[Trata]] * [[Trebija]] * [[Trnje]] * [[Valterski Vrh]] * [[Vešter]] * [[Vincarje]] * [[Vinharje]] * [[Virlog]] * [[Virmaše]] * [[Visoko pri Poljanah]] * [[Volaka]] * [[Volča]] * [[Zabrdo]] * [[Zabrekve]] * [[Zabrežnik]] * [[Zadobje]] * [[Zakobiljek]] * [[Zala]] * [[Zali Log]] * [[Zapreval]] * [[Zgornja Luša]] * [[Zgornja Sorica]] * [[Zgornje Danje]] * [[Zminec]] * [[Žabja vas]] * [[Železniki]] * [[Žiri]] * [[Žirovski Vrh]] * [[Žirovski Vrh Sv. Urbana]] * [[Žirovski Vrh Sv. Antona]] === Upravna enota Šmarje pri Jelšah s sedežem v Šmarjah pri Jelšah obsega naslednja naselja === * [[Babna Brda]] * [[Babna Gora, Šmarje pri Jelšah|Babna Gora]] * [[Babna Reka]] * [[Beli potok pri Lembergu]] * [[Belo]] * [[Bezgovica]] * [[Bistrica]] * [[Bistrica ob Sotli]] * [[Bobovo pri Šmarju]] * [[Bodrež]] * [[Bodrišna vas]] * [[Brecljevo]] * [[Brestovec]] * [[Brezje pri Lekmarju]] * [[Brezje pri Podplatu]] * [[Brezovec pri Polju]] * [[Brezovec pri Rogatcu]] * [[Buče]] * [[Bukovje v Babni Gori]] * [[Cerovec pod Bočem]] * [[Cerovec pri Šmarju]] * [[Ceste]] * [[Cmereška Gorca]] * [[Čača vas]] * [[Črešnjevec ob Bistrici]] * [[Dekmanca]] * [[Dobležiče]] * [[Dobovec pri Rogatcu]] * [[Dol pri Pristavi]] * [[Dol pri Šmarju]] * [[Donačka Gora]] * [[Dragomilo]] * [[Drensko Rebro]] * [[Drevenik]] * [[Dvor]] * [[Gabrce]] * [[Gabrovec pri Kostrivnici]] * [[Gaj]] * [[Globoko pri Šmarju]] * [[Golobinjek ob Sotli]] * [[Gorjane]] * [[Gornja vas]] * [[Gostinca]] * [[Gradišče]] * [[Gradiški Dol]] * [[Grliče]] * [[Grobelce]] * [[Grobelno–del]] * [[Gubno]] * [[Hajnsko]] * [[Hrastje ob Bistrici]] * [[Imeno]] * [[Imenska Gorca]] * [[Irje]] * [[Jazbina]] * [[Jerčin]] * [[Jerovska vas]] * [[Ješovec pri Kozjem]] * [[Ješovec pri Šmarju]] * [[Kačji Dol]] * [[Kamence]] * [[Kamenik]] * [[Kamna Gorca]] * [[Klake]] * [[Konuško]] * [[Koretno]] * [[Korpule]] * [[Kozje]] * [[Kristan Vrh]] * [[Križan Vrh]] * [[Krtince]] * [[Kunšperk]] * [[Lastnič]] * [[Laše]] * [[Lekmarje]] * [[Lemberg pri Šmarju]] * [[Lesično]] * [[Lipovec]] * [[Log]] * [[Mala Pristava]] * [[Male Rodne]] * [[Mestinje]] * [[Močle]] * [[Nezbiše]] * [[Nimno]] * [[Nova vas pri Šmarju]] * [[Orehovec]] * [[Ortnice]] * [[Osredek pri Podsredi]] * [[Olimlje]] * [[Pecelj]] * [[Pečica]] * [[Pijovci]] * [[Pilštanj]] * [[Plat]] * [[Platinovec]] * [[Ples]] * [[Podčetrtek]] * [[Podplat]] * [[Podsreda]] * [[Podturn]] * [[Poklek pri Podsredi]] * [[Polje ob Sotli]] * [[Polje pri Bistrici]] * [[Polžanska Gorca]] * [[Polžanska vas]] * [[Predel]] * [[Predenca]] * [[Prelasko]] * [[Preloge pri Šmarju]] * [[Pristava pri Lesičnem]] * [[Pristava pri Mestinju]] * [[Pristavica]] * [[Prnek]] * [[Pustike]] * [[Rajnkovec]] * [[Rakovec]] * [[Ratanska vas]] * [[Rjavica]] * [[Rogaška Slatina]] * [[Rogatec]] * [[Roginska Gorca]] * [[Rudnica]] * [[Sedlarjevo]] * [[Sela]] * [[Senovica]] * [[Sladka Gora]] * [[Sodna vas]] * [[Sotensko pri Šmarju]] * [[Spodnja Kostrivnica]] * [[Spodnja Ponkvica]] * [[Spodnje Mestinje]] * [[Spodnje Negonje]] * [[Spodnje Sečovo]] * [[Spodnje Selce]] * [[Spodnje Tinsko]] * [[Spodnji Gabrnik]] * [[Srebrnik]] * [[Sv. Florijan]] * [[Stranje]] * [[Strmec pri Sv. Florijanu]] * [[Strtenica]] * [[Sv. Ema]] * [[Sv. Jurij]] * [[Šentvid pri Grobelnem]] * [[Šerovo]] * [[Škofija]] * [[Šmarje pri Jelšah]] * [[Tekačevo]] * [[Tlake]] * [[Topole]] * [[Topolovec]] * [[Topolovo]] * [[Trebče]] * [[Trlično]] * [[Tržišče]] * [[Tuncovec]] * [[Velike Rodne]] * [[Verače]] * [[Vetrnik]] * [[Vidovica]] * [[Vinec]] * [[Sveti Štefan]] * [[Vinski vrh pri Šmarju]] * [[Virštanj]] * [[Vodenovo]] * [[Vojsko, Kozje|Vojsko]] * [[Vonarje]] * [[Vrenska Gorca]] * [[Vrh, Šmarje pri Jelšah|Vrh]] * [[Vršna vas]] * [[Zadrže]] * [[Zagaj]] * [[Zagaj pod Bočem]] * [[Zagorje, Kozje|Zagorje]] * [[Zastranje]] * [[Završe pri Grobelnem]] * [[Zdole]] * [[Zeče pri Bučah]] * [[Zgornja Kostrivnica]] * [[Zgornje Negonje]] * [[Zgornje Sečovo]] * [[Zgornje Tinsko]] * [[Zgornji Gabrnik]] * [[Zibika]] * [[Zibiška vas]] * [[Žahenberc]] === Upravna enota Tolmin s sedežem v Tolminu obsega naslednja naselja === * [[Avsa]] * [[Bača pri Modreju]] * [[Bača pri Podbrdu]] * [[Bavšica]] * [[Borjana]] * [[Bovec]] * [[Breginj]] * [[Bukovski Vrh]] * [[Čadrg]] * [[Čezsoča]] * [[Čiginj]] * [[Daber]] * [[Dolenja Trebuša]] * [[Dolgi Laz]] * [[Dolje]] * [[Drežnica]] * [[Drežniške Ravne]] * [[Drobočnik]] * [[Gabrje]] * [[Gorenja Trebuša]] * [[Gorenji Log]] * [[Gorski Vrh]] * [[Grahovo ob Bači]] * [[Grant]] * [[Grudnica]] * [[Homec]] * [[Hudajužna]] * [[Idrija pri Bači]] * [[Idrsko]] * [[Jevšček]] * [[Jezerca]] * [[Kal]] * [[Kal–Koritnica]] * [[Kamno]] * [[Kanalski Lom]] * [[Klavže]] * [[Kneške Ravne]] * [[Kneža]] * [[Kobarid]] * [[Koritnica]] * [[Koseč]] * [[Kozaršče]] * [[Kozmerice]] * [[Kred]] * [[Krn]] * [[Kuk]] * [[Ladra]] * [[Lepena]] * [[Libušnje]] * [[Lisec]] * [[Livek]] * [[Livške ravne]] * [[Ljubinj]] * [[Log Čezsoški]] * [[Log pod Mangartom]] * [[Logaršče]] * [[Logje]] * [[Loje]] * [[Magozd]] * [[Mlinsko]] * [[Modrej]] * [[Modrejce]] * [[Most na Soči]] * [[Obloke]] * [[Pečine]] * [[Petrovo Brdo]] * [[Plužna]] * [[Podbela]] * [[Podbrdo]] * [[Podmelec]] * [[Polje]] * [[Poljubinj]] * [[Ponikve]] * [[Porezen]] * [[Postaja]] * [[Potoki]] * [[Prapetno]] * [[Prapetno Brdo]] * [[Perati]] * [[Robič]] * [[Robidišče]] * [[Roče]] * [[Rut]] * [[Sedlo]] * [[Sela nad Podmelcem]] * [[Sela pri Volčah]] * [[Selce]] * [[Selišče]] * [[Slap ob Idrijci]] * [[Smast]] * [[Soča]] * [[Srpenica]] * [[Stanovišče]] * [[Staro Selo]] * [[Stopnik]] * [[Strmec na Predelu]] * [[Stržišče]] * [[Sužid]] * [[Svino]] * [[Šentviška Gora]] * [[Temljine]] * [[Tolmin]] * [[Tolminske Ravne]] * [[Tolminski Lom]] * [[Trenta]] * [[Trnovo ob Soči]] * [[Trtnik]] * [[Volarje]] * [[Volčanski Ruti]] * [[Volče]] * [[Vrsno]] * [[Zadlaz–Čadrg]] * [[Zadlaz–Žabče]] * [[Zakraj]] * [[Zatolmin]] * [[Znojile]] * [[Žabče]] * [[Žaga]] === Upravna enota Trbovlje s sedežem v Trbovljah obsega naslednja naselja === * [[Čebine]] * [[Čeče–del]] * [[Dobovec]] * [[Gabrsko]] * [[Ključevica]] * [[Knezdol]] * [[Ojstro]] * [[Ostenk]] * [[Planinska vas]] * [[Prapreče–del]] * [[Prapretno pri Hrastniku–del]] * [[Sveta Planina]] * [[Škofja Riža]] * [[Trbovlje]] * [[Vrhe–del]] * [[Završje]] * [[Župa]] === Upravna enota Trebnje s sedežem v Trebnjah obsega naslednja naselja === * [[Arčelca]] * [[Artmanja vas]] * [[Babna Gora, Trebnje|Babna gora]] * [[Beli Grič]] * [[Belšinja vas]] * [[Benečija]] * [[Bič]] * [[Bistrica]] * [[Bitnja vas]] * [[Blato]] * [[Bogneča vas]] * [[Breza]] * [[Brezje pri Trebelnem]] * [[Brezovica pri Mirni]] * [[Brezovica pri Trebelnem]] * [[Brinje]] * [[Bruna vas]] * [[Cerovec pri Trebelnem]] * [[Cesta]] * [[Cikava]] * [[Cirnik]] * [[Čatež]] * [[Češnjevek]] * [[Češnjice pri Trebelnem]] * [[Čilpah]] * [[Čužnja vas]] * [[Debenec]] * [[Dečja vas]] * [[Dobrava]] * [[Dobravica pri Vel. Gabru]] * [[Dobrnič]] * [[Dol pri Trebnjem]] * [[Dolenja Dobrava]] * [[Dolenja Nemška vas]] * [[Dolenja vas pri Čatežu]] * [[Dolenje Jesenice]] * [[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Dolenje Laknice]] * [[Dolenje Medvedje selo]] * [[Dolenje Ponikve]] * [[Dolenje Selce]] * [[Dolenje Zabukovje]] * [[Dolenji Podboršt pri Treb]] * [[Dolenji Podšumberk]] * [[Dolenji vrh]] * [[Dolga njiva pri Šentlovren]] * [[Dolnje Prapreče]] * [[Draga pri Šentrupertu]] * [[Drečji vrh]] * [[Glinek]] * [[Goljek]] * [[Gombišče]] * [[Gomila]] * [[Gorenja Dobrava]] * [[Gorenja Nemška vas]] * [[Gorenja vas]] * [[Gorenja vas pri Čatežu]] * [[Gorenja vas pri Mirni]] * [[Gorenja vas pri Mokronogu]] * [[Gorenje Jesenice]] * [[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]] * [[Gorenje Laknice]] * [[Gorenje Medvedje selo]] * [[Gorenje Ponikve]] * [[Gorenje Selce]] * [[Gorenje Zabukovje]] * [[Gorenji Mokronog]] * [[Gorenji Podboršt pri V. Loki]] * [[Gorenji Podšumberk]] * [[Gorenji vrh pri Dobrniču]] * [[Gornje Prapreče]] * [[Gradišče pri Trebnjem]] * [[Grič pri Trebnjem]] * [[Grm]] * [[Grmada]] * [[Hom]] * [[Hrastno]] * [[Hrastovica]] * [[Hudeje]] * [[Iglenik pri Veliki Loki]] * [[Jelševec]] * [[Jezero]] * [[Jagodnik]] * [[Kamni potok]] * [[Kamnje]] * [[Knežja vas]] * [[Korenitka]] * [[Korita]] * [[Kriška Reber]] * [[Križ]] * [[Križni Vrh]] * [[Krtina]] * [[Krušni vrh]] * [[Kukenberk]] * [[Kostanjevica]] * [[Lipnik]] * [[Lisec]] * [[Log]] * [[Log pri Žužemberku]] * [[Lokve pri Dobrniču]] * [[Lukovek]] * [[Luža]] * [[Mačji Dol]] * [[Mačkovec]] * [[Mala Loka]] * [[Mala Ševnica]] * [[Male Dole pri Stehanji vasi]] * [[Mali Gaber]] * [[Mali Videm]] * [[Maline]] * [[Martinja vas]] * [[Martinja vas pri Mokronogu]] * [[Meglenik]] * [[Migolica]] * [[Migolska gora]] * [[Mirna]] * [[Mirna vas]] * [[Mokronog]] * [[Most]] * [[Mrzla Luža]] * [[Muhabran]] * [[Medvedjek]] * [[Mali Cirnik pri Šentjanžu]] * [[Občine]] * [[Odrga]] * [[Okrog]] * [[Orlaka]] * [[Ornuška vas]] * [[Ostrožnik]] * [[Pekel]] * [[Pluska]] * [[Podlisec]] * [[Podturn]] * [[Potok]] * [[Praprotnica]] * [[Prelesje]] * [[Preska pri Dobrniču]] * [[Primštal]] * [[Pristavica pri Vel. Gabru]] * [[Pugled pri Mokronogu]] * [[Puščava]] * [[Račje Selo]] * [[Radna vas]] * [[Rakovnik pri Šentrupertu]] * [[Ravne]] * [[Ravnik]] * [[Razbore–del]] * [[Rdeči kal]] * [[Repče]] * [[Replje]] * [[Reva]] * [[Ribjek]] * [[Rihpovec]] * [[Rodine pri Trebnjem]] * [[Roje pri Čatežu]] * [[Roje pri Trebelnem]] * [[Roženpelj]] * [[Rožni vrh]] * [[Ravne nad Šentrupertom]] * [[Roženberk]] * [[Sajenice]] * [[Sejenice]] * [[Sela pri Šumberku]] * [[Selo pri Mirni]] * [[Selska gora]] * [[Slepšek]] * [[Slovenska vas]] * [[Srednje Laknice]] * [[Stan]] * [[Stara gora]] * [[Stehanja vas]] * [[Stranje pri Dobrniču]] * [[Stranje pri Velikem Gabru]] * [[Straža]] * [[Studenec]] * [[Svetinja]] * [[Šahovec]] * [[Šentlovrenc]] * [[Šentrupert]] * [[Ševnica]] * [[Škovec]] * [[Škrjanče]] * [[Škrljevo]] * [[Šmaver]] * [[Štatenberk]] * [[Štefan pri Trebnjem]] * [[Trbinc]] * [[Trebanjski vrh]] * [[Trebelno]] * [[Trebnje]] * [[Trnje]] * [[Trstenik]] * [[Vavpča vas pri Dobrniču]] * [[Velika Loka]] * [[Velika Strmica]] * [[Velika Ševnica]] * [[Velike Dole]] * [[Veliki Gaber]] * [[Veliki Videm]] * [[Volčja Jama]] * [[Volčje Njive]] * [[Vrbovec]] * [[Vrh, Šentrupert|Vrh]] * [[Sv. Vrh]] * [[Vrh pri Trebelnem]] * [[Vrhovo pri Šentlovrencu]] * [[Vrhtrebnje]] * [[Vrtače]] * [[Vesela Gora]] * [[Zabrdje]] * [[Zabukovje]] * [[Zagorica]] * [[Zagorica pri Čatežu]] * [[Zagorica pri Dobrniču]] * [[Zagorica pri Velikem Gabru]] * [[Zaloka]] * [[Zavrh]] * [[Zidani most]] * [[Žabjek]] * [[Železno]] * [[Žubina]] === Upravna enota Tržič s sedežem v Tržiču obsega naslednja naselja === * [[Bistrica pri Tržiču]] * [[Brdo]] * [[Breg ob Bistrici]] * [[Brezje pri Tržiču]] * [[Čadovlje pri Tržiču]] * [[Dolina]] * [[Gozd]] * [[Grahovše]] * [[Hudi Graben]] * [[Hudo]] * [[Hušica]] * [[Jelendol]] * [[Kovor]] * [[Križe]] * [[Leše]] * [[Loka]] * [[Lom pod Storžičem]] * [[Novake]] * [[Paloviče]] * [[Podljubelj]] * [[Popovo]] * [[Potarje]] * [[Pristava]] * [[Ročevnica]] * [[Retnje]] * [[Sebenje]] * [[Senično]] * [[Slap]] * [[Spodnje Vetrno]] * [[Tržič]] * [[Vadiče]] * [[Visoče]] * [[Zgornje Vetrno]] * [[Zvirče]] * [[Žiganja vas]] === Upravna enota Velenje s sedežem v Velenju obsega naslednja naselja === * [[Arnače]] * [[Bele Vode]] * [[Bevče]] * [[Črnova]] * [[Družmirje]] * [[Florjan]] * [[Gaberke]] * [[Gavce]] * [[Gorenje]] * [[Hrastovec]] * [[Janškovo selo]] * [[Kavče]] * [[Lipje]] * [[Lopatnik]] * [[Laze]] * [[Lokovica]] * [[Ložnica]] * [[Lopatnik pri Velenju]] * [[Mali vrh]] * [[Paka pri Velenju]] * [[Paška vas]] * [[Paški Kozjak]] * [[Plešivec]] * [[Podgora]] * [[Podgorje]] * [[Podkraj pri Velenju]] * [[Pirešica]] * [[Prelska]] * [[Ravne]] * [[Rečica ob Paki]] * [[Silova]] * [[Skorno]] * [[Skorno pri Šoštanju]] * [[Slatina]] * [[Šentvid pri Zavodnju]] * [[Škale]] * [[Škalske Cirkovce]] * [[Šmartinske Cirkovce]] * [[Šmartno ob Paki]] * [[Šoštanj]] * [[Šenbric]] * [[Topolšica]] * [[Velenje]] * [[Veliki Vrh]] * [[Vinska Gora]] * [[Zavodnje]] === Upravna enota Vrhnika s sedežem na Vrhniki obsega naslednja naselja === * [[Bevke]] * [[Bistra]] * [[Blatna Brezovica]] * [[Borovnica]] * [[Breg pri Borovnici]] * [[Brezovica pri Borovnici]] * [[Dol pri Borovnici]] * [[Dragomer]] * [[Dražica]] * [[Drenov Grič]] * [[Jamnik]] * [[Jerinov Grič]] * [[Lašče]] * [[Laze pri Borovnici]] * [[Lesno brdo – del]] * [[Log pri Brezovici]] * [[Lukovica pri Brezovici]] * [[Mala Ligojna]] * [[Mirke]] * [[Marinčev Grič]] * [[Mizni Dol]] * [[Niževec]] * [[Ohonica]] * [[Padež]] * [[Pako]] * [[Podlipa]] * [[Pokojišče]] * [[Pristava]] * [[Prezid]] * [[Sinja Gorica]] * [[Smrečje]] * [[Stara Vrhnika]] * [[Strmica]] * [[Velika Ligojna]] * [[Verd]] * [[Vrhnika]] * [[Trčkov Grič]] * [[Zabočevo]] * [[Zaplana]] * [[Zavrh pri Borovnici]] === Upravna enota Zagorje ob Savi s sedežem v Zagorju ob Savi obsega naslednja naselja === * [[Blodnik]] * [[Borje]] * [[Borje pri Mlinšah]] * [[Borovak pri Podkumu]] * [[Brezje]] * [[Breznik]] * [[Briše]] * [[Čemšenik]] * [[Čolnišče]] * [[Dobrljevo]] * [[Dolenja vas]] * [[Dolgo brdo pri Mlinšah]] * [[Družina]] * [[Golče]] * [[Gorenja vas]] * [[Hrastnik pri Trojanah]] * [[Izlake]] * [[Jablana]] * [[Jarše]] * [[Jelenk]] * [[Jelševica]] * [[Jesenovo]] * [[Kandrše–del]] * [[Kisovec]] * [[Kolk]] * [[Kolovrat]] * [[Konjšica–del]] * [[Kostrevnica]] * [[Kotredež]] * [[Kal]] * [[Log pri Mlinšah]] * [[Loke pri Zagorju]] * [[Mali Kum]] * [[Medija, Zagorje ob Savi|Medija]] * [[Mlinše]] * [[Mošenik]] * [[Orehovica]] * [[Osredek]] * [[Padež]] * [[Podkraj pri Zagorju]] * [[Podkum]] * [[Podlipovica]] * [[Polšina]] * [[Potoška vas]] * [[Požarje]] * [[Prapreče–del]] * [[Zgornji Prhovec]] * [[Ravenska vas]] * [[Ravne pri Mlinšah]] * [[Razbor pri Čemšeniku]] * [[Razpotje]] * [[Rodež]] * [[Rove]] * [[Rovišče]] * [[Rtiče]] * [[Ržiše]] * [[Selo pri Zagorju]] * [[Senožeti]] * [[Sopota, Zagorje ob Savi|Sopota]] * [[Šemnik]] * [[Šentgotard]] * [[Šentlambert]] * [[Šklendrovec]] * [[Špital]] * [[Tirna]] * [[Vine]] * [[Vrh pri Mlinšah]] * [[Vrhe–del]] * [[Vidrga]] * [[Vrh, Zagorje ob Savi|Vrh]] * [[Zabava]] * [[Zabreznik]] * [[Zagorje ob Savi]] * [[Zavine]] * [[Znojile]] * [[Žvarulje]] === Upravna enota Žalec s sedežem v Žalcu obsega naslednja naselja === * [[Andraž nad Polzelo]] * [[Arja vas]] * [[Braslovče]] * [[Breg pri Polzeli]] * [[Brnica]] * [[Brode]] * [[Čeplje]] * [[Čreta, Vransko|Čreta]] * [[Črni Vrh]] * [[Dobrič]] * [[Dobriša vas]] * [[Dobrovlje]] * [[Dolenja vas]] * [[Drešinja vas]] * [[Galicija]] * [[Glinje]] * [[Gomilsko]] * [[Sv. Lovrenc]] * [[Gotovlje]] * [[Grajska vas]] * [[Griže]] * [[Hramše]] * [[Jeronim]] * [[Kale]] * [[Kamenče]] * [[Kapla]] * [[Kaplja vas]] * [[Kasaze]] * [[Latkova vas]] * [[Letuš]] * [[Levec]] * [[Liboje]] * [[Limovce]] * [[Ločica ob Savinji]] * [[Ločica pri Vranskem]] * [[Loke]] * [[Ložnica pri Žalcu]] * [[Mala Pirešica]] * [[Male Braslovče]] * [[Marija Reka]] * [[Matke]] * [[Migojnice]] * [[Miklavž pri Taboru]] * [[Novo Celje]] * [[Ojstriška vas]] * [[Orla vas]] * [[Orova vas]] * [[Parižlje]] * [[Pernovo]] * [[Petrovče]] * [[Podgorje pri Letušu]] * [[Podkraj]] * [[Podlog v Savinjski dolini]] * [[Podvin pri Polzeli]] * [[Podvrh]] * [[Poljče]] * [[Polzela]] * [[Pondor]] * [[Pongrac]] * [[Ponikva pri Žalcu]] * [[Prapreče]] * [[Prebold]] * [[Prekopa]] * [[Preserje]] * [[Podvin]] * [[Rakovlje]] * [[Ruše]] * [[Selo pri Vranskem]] * [[Spodnje Gorče]] * [[Spodnje Grušovlje]] * [[Spodnje Roje]] * [[Stopnik]] * [[Studence]] * [[Šempeter v Savinj. dolini]] * [[Šentrupert]] * [[Šešče pri Preboldu]] * [[Šmatevž]] * [[Tabor]] * [[Tešova]] * [[Topovlje]] * [[Trnava]] * [[Velika Pirešica]] * [[Vologa]] * [[Vransko]] * [[Vrbje]] * [[Zabukovica]] * [[Zahomce]] * [[Zajasovnik–del]] * [[Zakl]] * [[Zalog pri Šempetru]] * [[Zaloška Gorica]] * [[Založe]] * [[Zaplanina]] * [[Zavrh pri Galiciji]] * [[Zgornje Gorče]] * [[Zgornje Grušovlje]] * [[Zgornje Roje]] * [[Žalec]] * [[Železno]] ==Sklici in opombe== {{sklici}} [[Kategorija:Upravna delitev Slovenije]] rgzfermfj9yyji48hkfotgvmh81oozo 14 565252 6758388 6287852 2026-09-29T15:22:00Z Pinky sl 2932 odstranil [[Kategorija:Characiformes]]; dodal [[Kategorija:Karacinidi (red)]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758388 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Karacinidi (red)]] [[Kategorija:Sladkovodne ribe]] [[Kategorija:Ribe Južne Amerike‎]] q5lgojkfokynu2sqjpw5fwb1sklxmeu 0 568683 6758483 6724095 2026-09-29T19:57:07Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 wiki 6758483 wikitext text/x-wiki {{Short description|Gallo-Romance language spoken in France, Italy and Switzerland}} {{Infobox language | name = arpitanščina | nativename = ''patouès, gaga, arpetan, arpitan'' | states = Italja, Francija in Švica | region = [[Dolina Aoste]], [[Piemont]], [[Apulija]], [[Franche-Comté]], [[Savoja]], [[Bresse]], [[Bugey]], [[Dombes]], [[Beaujolais (province)|Beaujolais]], [[Dauphiné]], [[Lyonnais]], [[Forez]], [[Romandie]] | speakers = 150.000 v Franciji, 70.000 v Italiji in 7000 v Švici | date = 2020 | ref = e23 | speakers2 = 300.000 v Franciji, 200.000 v Švici in 95.000 v Italiji | familycolor = Indo-European | fam2 = [[Italic languages|Italic]] | fam3 = [[Latino-Faliscan languages|Latino-Faliscan]] | fam4 = [[Latin]] | fam5 = [[Romanski jeziki]] | fam6 = [[Italo-Western languages|Italo-Western]] | fam7 = [[Western Romance languages|Western Romance]] | fam8 = Gallo-Iberian?<ref name="glottoOil">{{navedi splet |url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/oila1234 |title=Glottolog 4.8 - Oil |date=2022-05-24 |access-date=2023-11-11 |website=[[Glottolog]] |last1=Hammarström |first1=Harald |archive-url=https://web.archive.org/web/20231111104954/https://glottolog.org/resource/languoid/id/oila1234 |archive-date=2023-11-11 |url-status=live |publisher=[[Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology]] |last2=Forkel |first2=Robert |last3=Haspelmath |first3=Martin |last4=Bank |first4=Sebastian}}</ref> | fam9 = [[galoromanski jeziki]] | fam10 = Gallo-Rhaetian?<ref name="glottoOil"/> | fam11 = Arpitan–[[oilski jeziki]] | ancestor = [[Old Latin]] | ancestor2 = [[Vulgar Latin]] | ancestor3 = [[Proto-Romance language|Proto-Romance]] | ancestor4 = [[Old Gallo-Romance]] | dia1 = Dauphinois | dia2 = ''[[Faetar language|Faetar]]'' | dia3 = Jurassien | dia4 = [[Forezien dialect|Forezien]] | dia5 = [[Savoyard dialect|Savoyard]] | dia6 = [[Valdôtain dialect|Valdôtain]] | dia7 = Vaudois | script = [[latinica]] | minority = Francija *Auvergne-Rhône-Alpes *Bourgogne-Franche-Comté Italija *Aosta Valley (zakonsko zaščitena)<ref name="parl">{{citation |url=http://www.parlamento.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche |date=15 December 1999 |language=it |publisher=Italian parliament |access-date=8 September 2017 |archive-date=2 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502202046/http://www.parlamento.it/parlam/leggi/99482l.htm |url-status=live }}</ref> | iso3 = frp | glotto = fran1269 | glottoname = Francoprovencalic | glotto2 = fran1260 | glottoname2 = Arpitan | lingua = 51-AAA-j<ref>{{navedi splet |url=http://www.linguasphere.info/lcontao/tl_files/pdf/index/LS_index_d-e-f.pdf |title=f |work=The Linguasphere Register |page=165 |access-date=1 March 2013 |archive-date=19 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140419030647/http://www.linguasphere.info/lcontao/tl_files/pdf/index/LS_index_d-e-f.pdf |url-status=live }}</ref> | map = FRP-Map4.png | mapcaption = arpitansko jezikovno področje:{{plainlist|style=margin-top:0.5em| *temno modro: uraden *srednje modro: ostala območja *svetlo modro: zgodovinsko prehodno območje}} | map2 = Lang Status 60-DE.svg | mapcaption2 = {{center|{{small|Arpitanščina je označena kot definitivno ogrožena s strani UNESCO [[Atlas of the World's Languages in Danger]]}}}} | notice = IPA }} '''Arpitanščina''' (po arpitansko '''arpitan'''), znana tudi kot '''frankoprovansalščina''', je [[romanski jezik]], ki spada v skupino štirinajstih oziroma petnajstih (vključno z arpitanščino) [[oilski jeziki|oilskih jezikov]] (''langues d'oïl''), čeprav ga nekateri ločujejo tako od oilskih jezikov kot od jezika oc, se pravi [[okcitanščina|okcitanščine]]. Govori se ga na nekdanjem področju naselitve južnih srednjeveških Burgundov. V [[Francija|Franciji]] je to večji del nekdanje regije [[Rona - Alpe]], katere središče je mesto [[Lyon]], v [[Švica|Švici]] je to francosko govoreči del države z mesti, kot sta [[Ženeva]] in [[Lozana]], v [[Italija|Italiji]] pa [[Dolina Aoste]] in obmejni deli [[Pokrajina Torino|Pokrajine Torino]]. V Italiji je še ena skupnost v [[Apulija |Apuliji]], in sicer v vaseh Faeto in Celle di san Vito. Skupno naj bi bilo govorcev vsaj 300 000 v Franciji, 200 000 v Švici in 95 000 v Italiji. Šele v zadnjih desetletjih so prenehali obravnavati jezik kot zgolj narečje in mu začeli dajati vse več pravic v vseh treh državah. [[File:Francoprovencal-Geo-Map-1.jpg|thumb|400px|left|Jezikovno področje arpitanščine]] == Sklici == {{sklici}} {{Jezikoslovna škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Romanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Francije]] [[Kategorija:Jeziki Italije]] [[Kategorija:Jeziki Švice]] mpwpyfd58snqwwntbqvqgif2i19f5hk 6758485 6758483 2026-09-29T20:06:27Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 -->infopolje 6758485 wikitext text/x-wiki {{Short description|Gallo-Romance language spoken in France, Italy and Switzerland}} {{Infobox language | name = arpitanščina | nativename = ''patouès, gaga, arpetan, arpitan'' | image = [[File:Francoprovencal-Geo-Map-1.jpg|400 px]] | image_caption = Jezikovno področje arpitanščine | states = Italja, Francija in Švica | region = [[Dolina Aoste]], [[Piemont]], [[Apulija]], [[Franche-Comté]], [[Savoja]], [[Bresse]], [[Bugey]], [[Dombes]], [[Beaujolais (province)|Beaujolais]], [[Dauphiné]], [[Lyonnais]], [[Forez]], [[Romandie]] | speakers = 150.000 v Franciji, 70.000 v Italiji in 7000 v Švici | date = 2020 | ref = e23 | speakers2 = 300.000 v Franciji, 200.000 v Švici in 95.000 v Italiji | familycolor = Indo-European | fam2 = [[Italic languages|Italic]] | fam3 = [[Latino-Faliscan languages|Latino-Faliscan]] | fam4 = [[Latin]] | fam5 = [[Romanski jeziki]] | fam6 = [[Italo-Western languages|Italo-Western]] | fam7 = [[Western Romance languages|Western Romance]] | fam8 = Gallo-Iberian?<ref name="glottoOil">{{navedi splet |url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/oila1234 |title=Glottolog 4.8 - Oil |date=2022-05-24 |access-date=2023-11-11 |website=[[Glottolog]] |last1=Hammarström |first1=Harald |archive-url=https://web.archive.org/web/20231111104954/https://glottolog.org/resource/languoid/id/oila1234 |archive-date=2023-11-11 |url-status=live |publisher=[[Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology]] |last2=Forkel |first2=Robert |last3=Haspelmath |first3=Martin |last4=Bank |first4=Sebastian}}</ref> | fam9 = [[galoromanski jeziki]] | fam10 = Gallo-Rhaetian?<ref name="glottoOil"/> | fam11 = Arpitan–[[oilski jeziki]] | ancestor = [[Old Latin]] | ancestor2 = [[Vulgar Latin]] | ancestor3 = [[Proto-Romance language|Proto-Romance]] | ancestor4 = [[Old Gallo-Romance]] | dia1 = Dauphinois | dia2 = ''[[Faetar language|Faetar]]'' | dia3 = Jurassien | dia4 = [[Forezien dialect|Forezien]] | dia5 = [[Savoyard dialect|Savoyard]] | dia6 = [[Valdôtain dialect|Valdôtain]] | dia7 = Vaudois | script = [[latinica]] | minority = Francija *Auvergne-Rhône-Alpes *Bourgogne-Franche-Comté Italija *Aosta Valley (zakonsko zaščitena)<ref name="parl">{{citation |url=http://www.parlamento.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche |date=15 December 1999 |language=it |publisher=Italian parliament |access-date=8 September 2017 |archive-date=2 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502202046/http://www.parlamento.it/parlam/leggi/99482l.htm |url-status=live }}</ref> | iso3 = frp | glotto = fran1269 | glottoname = Francoprovencalic | glotto2 = fran1260 | glottoname2 = Arpitan | lingua = 51-AAA-j<ref>{{navedi splet |url=http://www.linguasphere.info/lcontao/tl_files/pdf/index/LS_index_d-e-f.pdf |title=f |work=The Linguasphere Register |page=165 |access-date=1 March 2013 |archive-date=19 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140419030647/http://www.linguasphere.info/lcontao/tl_files/pdf/index/LS_index_d-e-f.pdf |url-status=live }}</ref> | map = FRP-Map4.png | mapcaption = arpitansko jezikovno področje:{{plainlist|style=margin-top:0.5em| *temno modro: uraden *srednje modro: ostala območja *svetlo modro: zgodovinsko prehodno območje}} | map2 = Lang Status 60-DE.svg | mapcaption2 = {{center|{{small|Arpitanščina je označena kot definitivno ogrožena s strani UNESCO [[Atlas of the World's Languages in Danger]]}}}} | notice = IPA | imagecaption = Jezikovno področje arpitanščine }} '''Arpitanščina''' (po arpitansko '''arpitan'''), znana tudi kot '''frankoprovansalščina''', je [[romanski jezik]], ki spada v skupino štirinajstih oziroma petnajstih (vključno z arpitanščino) [[oilski jeziki|oilskih jezikov]] (''langues d'oïl''), čeprav ga nekateri ločujejo tako od oilskih jezikov kot od jezika oc, se pravi [[okcitanščina|okcitanščine]]. Govori se ga na nekdanjem področju naselitve južnih srednjeveških Burgundov. V [[Francija|Franciji]] je to večji del nekdanje regije [[Rona - Alpe]], katere središče je mesto [[Lyon]], v [[Švica|Švici]] je to francosko govoreči del države z mesti, kot sta [[Ženeva]] in [[Lozana]], v [[Italija|Italiji]] pa [[Dolina Aoste]] in obmejni deli [[Pokrajina Torino|Pokrajine Torino]]. V Italiji je še ena skupnost v [[Apulija |Apuliji]], in sicer v vaseh Faeto in Celle di san Vito. Skupno naj bi bilo govorcev vsaj 300 000 v Franciji, 200 000 v Švici in 95 000 v Italiji. Šele v zadnjih desetletjih so prenehali obravnavati jezik kot zgolj narečje in mu začeli dajati vse več pravic v vseh treh državah. == Sklici == {{sklici}} {{Jezikoslovna škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Romanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Francije]] [[Kategorija:Jeziki Italije]] [[Kategorija:Jeziki Švice]] ef7l07n8stdyeqhg428tfonqcua4gbz 6758486 6758485 2026-09-29T20:07:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 6758486 wikitext text/x-wiki {{Short description|Gallo-Romance language spoken in France, Italy and Switzerland}} {{Infobox language | name = arpitanščina | nativename = ''patouès, gaga, arpetan, arpitan'' | image = [[File:Francoprovencal-Geo-Map-1.jpg|400 px]] | states = Italja, Francija in Švica | region = [[Dolina Aoste]], [[Piemont]], [[Apulija]], [[Franche-Comté]], [[Savoja]], [[Bresse]], [[Bugey]], [[Dombes]], [[Beaujolais (province)|Beaujolais]], [[Dauphiné]], [[Lyonnais]], [[Forez]], [[Romandie]] | speakers = 150.000 v Franciji, 70.000 v Italiji in 7000 v Švici | date = 2020 | ref = e23 | speakers2 = 300.000 v Franciji, 200.000 v Švici in 95.000 v Italiji | familycolor = Indo-European | fam2 = [[Italic languages|Italic]] | fam3 = [[Latino-Faliscan languages|Latino-Faliscan]] | fam4 = [[Latin]] | fam5 = [[Romanski jeziki]] | fam6 = [[Italo-Western languages|Italo-Western]] | fam7 = [[Western Romance languages|Western Romance]] | fam8 = Gallo-Iberian?<ref name="glottoOil">{{navedi splet |url=https://glottolog.org/resource/languoid/id/oila1234 |title=Glottolog 4.8 - Oil |date=2022-05-24 |access-date=2023-11-11 |website=[[Glottolog]] |last1=Hammarström |first1=Harald |archive-url=https://web.archive.org/web/20231111104954/https://glottolog.org/resource/languoid/id/oila1234 |archive-date=2023-11-11 |url-status=live |publisher=[[Max Planck Institute for Evolutionary Anthropology]] |last2=Forkel |first2=Robert |last3=Haspelmath |first3=Martin |last4=Bank |first4=Sebastian}}</ref> | fam9 = [[galoromanski jeziki]] | fam10 = Gallo-Rhaetian?<ref name="glottoOil"/> | fam11 = Arpitan–[[oilski jeziki]] | ancestor = [[Old Latin]] | ancestor2 = [[Vulgar Latin]] | ancestor3 = [[Proto-Romance language|Proto-Romance]] | ancestor4 = [[Old Gallo-Romance]] | dia1 = Dauphinois | dia2 = ''[[Faetar language|Faetar]]'' | dia3 = Jurassien | dia4 = [[Forezien dialect|Forezien]] | dia5 = [[Savoyard dialect|Savoyard]] | dia6 = [[Valdôtain dialect|Valdôtain]] | dia7 = Vaudois | script = [[latinica]] | minority = Francija *Auvergne-Rhône-Alpes *Bourgogne-Franche-Comté Italija *Aosta Valley (zakonsko zaščitena)<ref name="parl">{{citation |url=http://www.parlamento.it/parlam/leggi/99482l.htm |title=Norme in materia di tutela delle minoranze linguistiche storiche |date=15 December 1999 |language=it |publisher=Italian parliament |access-date=8 September 2017 |archive-date=2 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120502202046/http://www.parlamento.it/parlam/leggi/99482l.htm |url-status=live }}</ref> | iso3 = frp | glotto = fran1269 | glottoname = Francoprovencalic | glotto2 = fran1260 | glottoname2 = Arpitan | lingua = 51-AAA-j<ref>{{navedi splet |url=http://www.linguasphere.info/lcontao/tl_files/pdf/index/LS_index_d-e-f.pdf |title=f |work=The Linguasphere Register |page=165 |access-date=1 March 2013 |archive-date=19 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140419030647/http://www.linguasphere.info/lcontao/tl_files/pdf/index/LS_index_d-e-f.pdf |url-status=live }}</ref> | map = FRP-Map4.png | mapcaption = arpitansko jezikovno področje:{{plainlist|style=margin-top:0.5em| *temno modro: uraden *srednje modro: ostala območja *svetlo modro: zgodovinsko prehodno območje}} | map2 = Lang Status 60-DE.svg | mapcaption2 = {{center|{{small|Arpitanščina je označena kot definitivno ogrožena s strani UNESCO [[Atlas of the World's Languages in Danger]]}}}} | notice = IPA | imagecaption = Jezikovno področje arpitanščine }} '''Arpitanščina''' (po arpitansko '''arpitan'''), znana tudi kot '''frankoprovansalščina''', je [[romanski jezik]], ki spada v skupino štirinajstih oziroma petnajstih (vključno z arpitanščino) [[oilski jeziki|oilskih jezikov]] (''langues d'oïl''), čeprav ga nekateri ločujejo tako od oilskih jezikov kot od jezika oc, se pravi [[okcitanščina|okcitanščine]]. Govori se ga na nekdanjem področju naselitve južnih srednjeveških Burgundov. V [[Francija|Franciji]] je to večji del nekdanje regije [[Rona - Alpe]], katere središče je mesto [[Lyon]], v [[Švica|Švici]] je to francosko govoreči del države z mesti, kot sta [[Ženeva]] in [[Lozana]], v [[Italija|Italiji]] pa [[Dolina Aoste]] in obmejni deli [[Pokrajina Torino|Pokrajine Torino]]. V Italiji je še ena skupnost v [[Apulija |Apuliji]], in sicer v vaseh Faeto in Celle di san Vito. Skupno naj bi bilo govorcev vsaj 300 000 v Franciji, 200 000 v Švici in 95 000 v Italiji. Šele v zadnjih desetletjih so prenehali obravnavati jezik kot zgolj narečje in mu začeli dajati vse več pravic v vseh treh državah. == Sklici == {{sklici}} {{Jezikoslovna škrbina}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Romanski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Francije]] [[Kategorija:Jeziki Italije]] [[Kategorija:Jeziki Švice]] 1jjxuzcvt2cl2umjas3tgxjo5kfvlne 0 569623 6758515 6724148 2026-09-29T22:53:33Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758515 wikitext text/x-wiki {{Infobox religious building | building_name = Cerkev Naše Gospe | native_name = Liebfrauenkirche | image = Trier Innenstadt3.jpg | image_size = | caption = | location = [[Trier]], [[Porenje - Pfalška]], {{flag|Nemčija}} | geo = | religious_affiliation = [[Rimskokatoliška]] | rite = | district = Trier | consecration_year = | status = manjša [[bazilika]] | functional_status = | heritage_designation = | leadership = | website = {{URL|http://www.liebfrauen-trier.de/index.htm|liebfrauen-trier.de}} | architecture = yes | architect = | architecture_type = [[cerkev (zgradba)|cerkev]] | architecture_style = [[Gotska arhitektura]] | general_contractor = | facade_direction = | groundbreaking = ok. 1230 n. št. | year_completed = 1260 n. št. | construction_cost = | specifications = | capacity = | length = | width = | width_nave = | height_max = | coordinates = {{coord|49.755885|6.64315|display=inline,title|format=dms}} | footnotes = {{Infobox UNESCO World Heritage Site | child = yes | official_name = Cerkev Naše Gospe (Liebfrauenkirche) | part_of = [[Rimski spomeniki, stolnica svetega Petra in Marijina cerkev v Trierju]] | criteria = {{UNESCO WHS type|(i), (iii), (iv), (vi)}}(i), (iii), (iv), (vi) | ID = 367-009 | year = 1986 }} }} '''Liebfrauenkirche''' (iz nemščine '''cerkev Naše Gospe''') v [[Trier]]ju je po Unescu »najzgodnejša cerkev, zgrajena v [[Francoska gotska arhitektura|francoskem visokem gotskem slogu]] zunaj Francije«. Na seznam svetovne dediščine je uvrščena kot [[Rimski spomeniki, stolnica svetega Petra in Marijina cerkev v Trierju]].<ref name="unesco">{{navedi splet|url=https://whc.unesco.org/en/list/367|title=Roman Monuments, Cathedral of St Peter and Church of Our Lady in Trier|author=UNESCO World Heritage Centre|publisher=whc.unesco.org|quote=Cerkev Naše Gospe je najzgodnejša cerkev, zgrajena v francoskem slogu visoke gotike zunaj Francije. Zaradi njegove čistosti sloga (dokončan je bil v samo 30 letih) in neomajne izvedbe arhitektovega načrta za stopničasto osrednje območje v obliki bazilike, za katerega so obstajali delni modeli, čeprav v Franciji ni celotnega prototipa, je verjetno najpopolnejši primer koncepta centralizirane gradnje v gotskem slogu|accessdate=5 February 2020}}</ref> Poleg nje je Trier Dom (katedrala), obe stavbi pa imata skupno steno. == Zgodovina == Tu je prvotno stala rimska dvojna cerkev. Glede na spletno stran cerkvene župnije je rimski cesar [[Konstantin I. Veliki|Konstantin]] (272–337) leta 326 našega štetja dal veliko daritev, ki je vodila do gradnje prve cerkve na tem mestu.<ref name="LiebTri">{{navedi splet |url=https://www.liebfrauen-trier.de/liebfrauen-basilika.htm |title=Pfarrkirche Liebfrauen-Basilika |publisher=Parish church of Liebfrauen-Basilika |quote=Zgodovina bazilike Naše Gospe sega v leto 326 našega štetja. Za 20. obletnico svojega vladanja je cesar Konstantin dal velike donacije ... in dvojni cerkveni kompleks v Trieru, iz katerega sta nastala Visoka katedrala in cerkev sv. Prišla je Gospa. (Zgodovina bazilike Naše Gospe sega v leto 326 našega štetja. Ob 20. obletnici svojega vladanja je cesar Konstantin izdal velike daritve&nbsp;... in tudi dvojni cerkveni kompleks v Trierju, iz katerega izvirata [[Trierska stolnica]] in nastala je cerkev Naše Gospe.) |access-date=6 February 2022 |archive-date=2022-10-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221001205352/http://liebfrauen-trier.de/liebfrauen-basilika.htm |url-status=dead }}</ref> Potem ko je okoli leta 1200 južni del propadel, je trierski nadškof Theoderich von Wied (1170–1242) najel francoske gradbenike iz [[Šampanja (provinca)|Šampanje]], ki so ga popolnoma nadomestili z zgodnjegotsko cerkvijo Naše Gospe (''Liebfrauen''). Natančnega datuma začetka gradnje ni več mogoče določiti, vendar se na stebru v cerkvi naslikan napis glasi: »Gradnja te cerkve se je začela leta 1227 in končala leta 1243« (nemško ''Der Bau dieser Kirche" ward angefangen im Jahr 1227 und geendigt im Jahr 1243''). Trenutno domnevajo, da se je gradnja začela leta 1230. Okoli leta 1260 je bila gradnja verjetno dokončana. Leta 1492 so na osrednjem stolpu postavili visok vrh, ki je bil imenovan ''Daedali arte'' ([[Dedal]]ova umetnost) zaradi visoke ravni tehničnega in obrtniškega znanja. ''Daedali arte'' je viden na mestni veduti, vendar je bil uničen v neurju na ''Heimsuchungstag'' (2. julij) leta 1631. Kasneje je postavljena štirikapna streha, ki je bila uničena v [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]]. Nova je bila zgrajena že leta 1945, jeklena strešna konstrukcija pa je bila obnovljena leta 2003, tako da se je vrnila v predvojno stanje. Po okupaciji Trierja s strani francoskih revolucionarnih čet leta 1794 se je Liebfrauen leta 1803 organizacijsko in liturgično ločila od stolnice. Prej je bila med njima tesna povezava. Tekom leta so iz stolnice v cerkev Marije vodile številne procesije; tam je tudi prehod, ki povezuje obe cerkvi. Kot zunanje znamenje ločitve je bil portal med rajem na strani stolnice, ki sta ga skupaj uporabljala stolnica in Liebfrauen, zazidan in raj je bil uporabljen kot zakristija za Liebfrauen. Obsežna obnova je potekala od leta 1859 s prekinitvami do leta 1890. Cilj je bil cerkev čim bolj obnoviti srednjeveško stanje. V skladu s tem je bilo nekaj baročnega pohištva zamenjano z neogotskim. Med drugim so postavili veliki oltar po načrtu graditelja [[Stolnica sv. Petra, Köln|kölnske stolnice]] Vinzenza Statza in nad njim dve oltarni sliki zgodovinskih slikarjev Bruna Ehricha in Wilhelma Döringa. Nad zahodnim portalom je bila postavljena neogotska orgelska galerija, okna pa so dobila novo barvno zasteklitev. 13. julija 1951 je [[papež Pij XII.]] cerkev povišal v manjšo baziliko, leta 1986 pa je bila dodana na Unescov seznam svetovne dediščine. == Arhitektura in zgradba == [[File:Dehio 458 Trier Liebfrauenkirche.svg|thumbnail|Okrogli križni tloris]] Liebfrauenkirche, zgrajena poleg stolnice, si z njo deli obzidje in križni hodnik.<ref name="2015Wall">{{navedi splet |url=https://www.therecord.com/life/travel/2015/09/12/the-once-and-future-city-trier-and-its-treasures.html |title=The once and future city: Trier and its treasures |last=Cooke |first=Anne Z. |work=The Record (Waterloo Region) |quote=V 13. stoletju je bila poleg romanske stolnice postavljena zgodnjegotska Liebfrauenkirche. Danes stojita kot eno in si delita skupno obzidje in križni hodnik. |date=12 September 2015 |accessdate=5 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220207021206/https://www.therecord.com/life/travel/2015/09/12/the-once-and-future-city-trier-and-its-treasures.html |archive-date=2022-02-07 |url-status=dead}}</ref> Posebnost bazilike je njen netipični križni tloris kot okrogla cerkev, katere križni obok s štirimi ustreznimi portali v zaokroženih nišah zaključuje osem zaobljenih oltarnih niš, tako da tloris spominja na vrtnico, simbol Device Marije, katere eden od pesniških naslovov je ''Rosa Mystica''. Dvanajst cvetnih listov vrtnice namiguje na dvanajst izraelskih plemen in dvanajst apostolov. Apostoli in dvanajst členov apostolske veroizpovedi so naslikani na dvanajstih nosilnih stebrih, popolnoma vidnih samo z enega mesta, označenega z zlato zvezdo. Čeprav nič nad površjem ni več rimskega, so pod cerkvijo obsežne izkopanine (ki niso odprte za javnost), več gotskih stebrov stoji na vrhu rimskih temeljev stebrov.<ref name="TT">Trier Tourismus und Marketing: [http://www.trier-info.de/english/church-of-our-lady-info "Church of Our Lady"] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170830105950/http://www.trier-info.de/english/church-of-our-lady-info |date=2017-08-30 }}</ref> Bogato figuralno okrasje [[westwerk|zahodnega pročelja]] in predvsem zahodnega [[portal]]a lahko verjetno datiramo v sredino 13. stoletja. [[Timpanon (arhitektura)|Timpanon]] prikazuje ''Marijo na prestolu z malim Jezusom'' v sredini, njena stopala pa so na zmaju, ki simbolizira zlo. Na levi strani slike, na njegovi desni, se otroku poklonijo Trije kralji, modri z Vzhoda, skrajno levo pa so pastirji, ki so prvi izvedeli za rojstvo Odrešenika. Prizori na desni prikazujejo ''daritev Jezusa v templju'' in ''pomor nedolžnih otročičev v Betlehemu''. V lokih so podobe [[angel]]ov z bogoslužnimi napravami, nad njimi podobe [[škof]]ov, cerkvenih učiteljev, kraljev, ki igrajo glasbo in podobe modrih in nespametnih devic iz poročne in sodne prilike evangelija ({{bibl|Mt 25,1–13}}).<ref name="Ronig">Franz Ronig: ''Die Liebfrauen-Basilia zu Trier''. Hrsg. Katholisches Pfarramt Unserer Lieben Frauen und St. Laurentius, Trier 1978.</ref> Morda najbolj privlačno umetniško delo v cerkvi je ustoličena ''Marija z otrokom'' v zadnji kapeli levo proti vzhodu. Je izrezljana lesena skulptura iz sredine 14. stoletja na neogotskem oltarju. Izhajala naj bi iz območja Ahrweiler. Cerkev je služila članom stolnega kapitlja za vsakodnevno mašo in je služila tudi kot pogrebna cerkev. Zaradi tega je skozi stoletja postala dobesedno preobremenjena z grobovi. Med [[francoska revolucija|francosko revolucijo]] so večino teh grobov odstranili. Vendar pa je v cerkvi do danes ohranjenih nekaj pomembnih nagrobnih spomenikov, kot je grob nadškofa Jakoba I. von Siercka ali stolnega dekana Christopha von Rheinecka, ki so zdaj v trierskih muzejih. == Galerija == <gallery> File:Dom_und_Liebfrauenkirche_Trier.jpg|Liebfrauenkirche s stolnico File:Trier BW 2011-09-10 15-12-30 stitch.jpg|Zunanjost Liebfrauenkirche File:Trier Liebfrauen BW 2012-03-26 16-18-47.jpg|Glavni portal File:Liebfrauen Trier aussen BW 2.JPG|Timpanon zahodnega portala File:Liebfrauenkirche, Trier, Panorama (8018812866).jpg|Notranji panoramski pogled File:Liebfrauen Trier innen 2.jpg|Nagrobni oltar Teodorja in Teoderika von Horsta File:Liebfrauen Trier innen BW 4.JPG|Nagrobnik Karla von Metternicha, delo Matthiasa Rauchmillerja File:Liebfrauen Trier innen BW 5.JPG|Nagrobnik Karla von Metternicha (Detajl) File:Liebfrauen Trier innen BW 3.JPG|Marijina upodobitev znotraj bazilike File:Liebfrauen Trier innen BW 6.JPG|Marija ustoličena File:Liebfrauenkirche Trier 2013-08-04 002.jpg|Strop File:Trier Liebfrauenkirche Innen Vierung.JPG|Križišče ladje s transeptom </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commonscat|Liebfrauenkirche (Trier)}} * [http://www.liebfrauen-trier.de/ Spletna stran Liebfrauen Trier] * https://www.domsteinchen.de/rememberdlight/ *[http://www.trier-info.de/english/church-of-our-lady-info Trier Tourist Bureau Info] *[https://whc.unesco.org/en/list/367 UNESCO Page] {{kraji svetovne dediščine v Nemčiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Trierju]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Nemčiji]] [[Kategorija:Gotska arhitektura v Nemčiji]] [[Kategorija:Cerkve v Nemčiji]] [[Kategorija:Bazilike v Nemčiji]] [[Kategorija:Arhitektura v 13. stoletju]] lapg0kqgjxh2zi9z5oc77lt8jjgogxw 0 574531 6758279 6757857 2026-09-29T12:20:27Z VidicK01 193275 povolilno dogaajnje, drugi del 6758279 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Politična stranka | name = FOKUS Marka Lotriča | country = Slovenija | colorcode = {{Political party data|color}} | logo = [[Slika:FOKUS logotip2025.png|230px]] | foundation = 18. januar 2025 | headquarters = Pri borštu 2<br>1000 [[Ljubljana]] | ideology = [[konservatizem]]<br>[[liberalizem]] | position = [[Desna sredina|desna sredina]]<ref>{{Navedi splet|url=https://cdn.prod.website-files.com/67615dbb0bf64cb831dfd73a/678a49db695af76b1f6f8ef4_Program_FOKUS_januar%202025.pdf|title = FOKUS - Vizija razvoja Slovenije|website=fokus.center|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> <!-- Values obtained from Wikidata; to edit, see Wikidata item at https://www.wikidata.org/ --> | seats1_title = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | seats1 = {{Political party data|seat composition bar|ms-lower-house}} | seats2_title = [[Evropski parlament]] | seats2 = {{Political party data|seat composition bar|EP}} | seats3_title = Župani | seats3 = {{Composition bar|0|212|hex={{Political party data|color}}}} | seats4_title = Občinski svetniki | seats4 = {{Composition bar|0|2750|hex={{Political party data|color}}}} | international = | european = | europarl = | national = [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] | colours = {{color box|{{Political party data|color}}|border=darkgray}} [[modra]], {{colorbox|#FFFFFF|border=darkgray}} [[bela]],<br>{{colorbox|#afca0b|border=darkgray}} [[zelena|svetlo zelena]] | website = {{Political party data|website}} | european affiliation = | leader1_title = Podpredsednik | leader1_name = | leader2_title = Predsednik sveta stranke | leader2_name = | president = [[Marko Lotrič]] | general_secretary = [[Monika Kirbiš Rojs]] | membership = }} '''FOKUS Marka Lotriča''' (krajše '''Fokus''') je [[Slovenci|slovenska]] [[politična stranka]], ki jo je s somišljeniki ustanovil [[Predsednik Državnega sveta Republike Slovenije|predsednik Državnega sveta RS]] in podjetnik [[Marko Lotrič]]. Ustanovni kongres je potekal 18. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, na njem je bil Lotrič izvoljen za predsednika stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Lotrič ob ustanovitvi stranke Fokus napovedal "alternativo, ki bo Slovenijo usmerila na pravo pot"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lotric-ob-ustanovitvi-stranke-fokus-napovedal-alternativo-ki-bo-slovenijo-usmerila-na-pravo-pot/733764|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Pred [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskimi volitvami 2026]] se je stranka povezala z [[Nova Slovenija|Novo Slovenijo]] (NSi) in [[Slovenska ljudska stranka|Slovensko ljudsko stranko]] (SLS), s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]] in oblikovala skupno kandidatno listo.<ref>{{Navedi splet|title=Prvaki NSi, SLS in Fokus podpisali sporazum o sodelovanju {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prvaki-nsi-sls-in-fokus-podpisali-sporazum-o-sodelovanju.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-02-06|language=sl}}</ref> Na volitvah je koalicija osvojila devet poslanskih mandatov, iz kvote FOKUS je bila izvoljena [[Marjeta Šmid]]. Stranka je maja 2026 vstopila v novonastalo [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovensko vlado]] pod vodstvom in v njej prevzela ministrski resor lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja. == Zgodovina == === Ustanovitev (2025) === Ustanovitev svoje stranke je Lotrič prvič javno omenil jeseni 2024, ko je tudi začel z zbiranjem podpisov. Takrat je za najožje sodelavce pri projektu navedel podjetnika Igorja Akrapoviča in Marka Lukiča, sekretarko Državnega sveta Moniko Kirbiš Rojs in župana Žirovnice Leopolda Pogačarja.<ref>{{Navedi splet|title=Na slovenskem političnem parketu nove stranke rastejo kot gobe po dežju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-slovenskem-politicnem-parketu-nove-stranke-rastejo-kot-gobe-po-dezju/724034|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> 13. januarja 2025 sta bila oznanjena logotip ter datum ustanovnega kongresa stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik DS-ja Marko Lotrič v soboto ustanavlja stranko Fokus|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-ds-ja-marko-lotric-v-soboto-ustanavlja-stranko-fokus/733175|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Slednji se je odvil v soboto, 18. januarja 2025 na Brdu pri Kranju, na katerem so predstavili program in izvolili organe stranke. Lotrič je v nagovoru izpostavil tradicionalne vrednote, prosti trg, podjetništvo in nižje davčne obremenitve ter poudaril, da se bodo ob »izogibanju ideološkim temam osredotočali na praktične rešitve.« Na kongresu so bili kot gostje prisotni tudi vidni politiki drugih strank: [[Aleš Hojs]] (podpredsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]), [[Matej Tonin]] (predsednik [[Nova Slovenija|NSi]]), [[Marko Balažic (politik)|Marko Balažic]] (predsednik [[Slovenska ljudska stranka|SLS]]), [[Anže Logar]] (predsednik [[Demokrati|Demokratov]]), Janez Demšar (predsednik [[Konkretno]]) in Smiljan Mekicar (predsednik [[Dobra država|Dobre države]]).<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik nove stranke Fokus je Marko Lotrič|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/predsednik-nove-stranke-fokus-je-marko-lotric.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-27|language=sl}}</ref> Leta 2025 je stranka sodelovala kot v kampanji pred [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|referendumom o dodatku k pokojnini kulturnikom]]<ref>{{Navedi splet|title=Soočenje zagovornikov in nasprotnikov zakona o dodatkih k pokojninam umetnikov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/soocenje-zagovornikov-in-nasprotnikov-zakona-o-dodatkih-k-pokojninam-umetnikov/745101|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stranka FOKUS: Udeležite se referenduma|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pokojninah-kulturnikov/stranka-fokus-udelezite-se-referenduma/745093|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-05-10|language=sl}}</ref> ter [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|referendumom o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]], pri obeh kot nasprotnica predlaganih zakonov.<ref>{{Navedi splet|title=DVK prejel 33 prijav organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dvk-prejel-33-prijav-organizatorjev-referendumske-kampanje/762333|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=K.|last=T}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Argumente za in proti soočalo 33 predstavnikov organizatorjev referendumske kampanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendum-o-pomoci-pri-koncanju-zivljenja/argumente-za-in-proti-soocalo-33-predstavnikov-organizatorjev-referendumske-kampanje/764754|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-27|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> === Državnozborske volitve in vstop v vlado (2026) === 29. septembra 2025 je svet stranke odločil, da se stranka iz ''FOKUS - za Slovenijo s ciljem'' preimenuje v ''FOKUS Marka Lotriča.''<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Fokus se je že preimenovala, in sicer v Fokus Marka Lotriča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-fokus-se-je-ze-preimenovala-in-sicer-v-fokus-marka-lotrica/759173|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-07|language=sl}}</ref> [[Slika:NSI SLS FOKUS Skupaj v akcijo LOGO.png|sličica|Logotip zavezništva strank NSi, SLS in FOKUS|220px]] [[Slika:Nejc Jagodic in Marko Lotrič (Fokus) 2026 (cropped).jpg|sličica|Kandidat Nejc Jagodic (Kranj I) s predsednikom stranke Fokus Markom Lotričem v volilni kavarni, februar 2026|220px]] [[Slika:Monika Kirbiš Rojs ob podpisu ministrske prisege 4. junija 2026.jpg|sličica|Ministrica iz vrst Fokusa Monika Kirbiš Rojs na prisegi 16. slovenske vlade, junij 2026|220px]] FOKUS Marka Lotriča se, kljub prvotno drugačnim napovedim predsednika,<ref>{{Navedi splet |title=»Izbira med Golobom in Janšo je kot obesiti se – na hruško ali češnjo« |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/kdo-bi-sel-z-janso-kdo-z-golobom-kdo-pa-svojo-pot |access-date=2026-09-28 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> na volitve podal skupaj s strankama [[Nova Slovenija]] in [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], s katerima je tvorila [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|predvolilno koalicijo]]. Kot prva sta močno naklonjenost sodelovanju izrazila predsednika NSi in SLS, [[Jernej Vrtovec]] in [[Tina Bregant]], ki sta se prvič sestala 18. septembra 2025 in se zavzela za sodelovanje, ki bi preprečilo »drobljenje glasov na desni sredini.«<ref name=":2">{{Navedi novice|title=Vrtovec in Bregant obudila pogovore o predvolilnem povezovanju NSi in SLS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vrtovec-in-bregant-obudila-pogovore-o-predvolilnem-povezovanju-nsi-in-sls/|newspaper=N1|date=2025-09-19|accessdate=2026-01-07|language=}}</ref> Predsedniki treh strank so sporazum o povezovanju podpisali 19. novembra 2025, sledili so tedni pogajanj in usklajevanj razdelitve okrajev. 15. januarja 2026 je bilo objavljeno, da bo na skupni listi NSi pripadlo 49 mest, SLS 24 mest in Fokusu 15 mest.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Pogovori o predvolilnem sodelovanju na desni obrodili sadove, a prinesli tudi presenečenje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pogovori-o-predvolilnem-sodelovanju-na-desni-obrodili-sadove-a-prinesli-tudi-presenecenje/|website=N1|date=2026-01-15|accessdate=2026-01-27|language=sl-SI}}</ref> Sporazum o skupnem nastopu sta istega dne na sejah potrdil glavni odbor SLS in izvršilni odbor Fokusa, 19. januarja je sporazum soglasno potrdil še svet stranke NSi, ob tem se je seznanil tudi s kandidati stranke za skupno listo.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Oblikovanje skupne liste NSi-ja, SLS-a in Lotričevega Fokusa v sklepni fazi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/oblikovanje-skupne-liste-nsi-ja-sls-a-in-lotricevega-fokusa-v-sklepni-fazi/770286|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-15|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vse bližje dogovoru o predvolilni koaliciji: Programska sinergija ali servis Janši?|url=https://vecer.com/slovenija/nsi-sls-in-fokus-vse-blizje-dogovoru-o-predvolilni-koaliciji-programska-sinergija-ali-servis-jansi-10400818|website=Večer|date=2025-12-29|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Uradni sporazum o skupnem nastopu so predsedniki treh strank podpisali v sredo, 21. januarja 2026.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus v sredo v podpis sporazuma za več poslanskih mandatov|url=https://info360.si/politika/nsi-sls-in-fokus-v-sredo-v-podpis-sporazuma-za-vec-poslanskih-mandatov/|website=info360.si|date=2026-01-19|accessdate=2026-01-19|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1" /> Svet stranke Fokus je celotno skupno kandidatno listo potrdil na seji dne 5. februarja 2026.<ref name=":4">{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019506012307464615|title=Stranka FOKUS @LotricMarko je danes, 5. februarja 2026, v Ljubljani izvedela sejo Izvršilnega odbora in nato še sejo Sveta stranke.|date=2026-02-05|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> Slogan zavezništva na volitvah je bil ''Skupaj v akcijo''.<ref name=":5">{{Navedi splet|url=https://x.com/Fokus_stranka/status/2019054929969651734|title=Danes na RadioOgnjisce ob 17. uri - o razvojni koaliciji v pripravah na #volitve in ključnih izzivih države bodo spregovorili predsedniki treh strank|date=2026-02-04|accessdate=2026-02-06|website=X.com|last=FOKUS Marka Lotriča}}</ref> {{Podrobno|Liste kandidatov za državnozborske volitve v Sloveniji 2026}} Predsednik stranke Marko Lotrič in generalna sekretarka Monika Kirbiš Rojs sta se kandidaturi za poslanca odrekla, saj sta želela dokončati mandat v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]].<ref name=":0" /> Končna kandidatna lista je bila objavljena 10. februarja 2026, dan za tem pa so jo trije predsedniki vložili na DVK.<ref name=":6">{{Navedi splet|title=NSi, SLS in Fokus vložili listo za volitve. Vrtovec: To je pomemben korak do nove desnosredinske vlade|url=https://n1info.si/volitve-2026/nsi-sls-in-fokus-vlozile-listo-za-volitve-vrtovec-to-je-pomemben-korak-do-nove-desnosredinske-vlade/|website=N1|date=2026-02-11|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> Kandidatov Fokusa je bilo 15, in sicer: sociologinja Lea Furlan, športni psiholog Matej Tušak, svetnik Marko Staroveški, podjetnik Marko Kajzer, vodja sekcije mladih stranke Fokus Nejc Jagodic, svetnik Rok Šimenc, ravnateljica [[Marjeta Šmid]], Martina Žagar, Tinkara Starman, dirigent [[Patrik Greblo]], Anže Plevnik, Tomaž Kostanjevec, Mojca Tovornik, Marija Ivanovska Preskar in Mirko Stopar.<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Dogajanje na desnici: Skupna lista NSi+SLS+Fokus sestavljena. Kdo vse bo na njej, koga ne bo?|url=https://vecer.com/slovenija/dogajanje-na-desnici-skupna-lista-nsislsfokus-sestavljena-kdo-vse-bo-na-njej-koga-ne-bo-10402572|website=Večer|date=2026-01-14|accessdate=2026-01-27|language=sl}}</ref> Največ kandidatov je imel FOKUS v [[1. volilna enota (Slovenija)|gorenjski volilni enoti]], medtem ko v [[8. volilna enota (Slovenija)|ptujski enoti]] svojih kandidatov ni imel.<ref name=":8">{{Navedi splet|title=To je lista kandidatov, s katero gredo na volitve NSi, SLS in Fokus|url=https://info360.si/politika/to-je-lista-kandidatov-s-katero-gredo-na-volitve-nsi-sls-in-fokus/|website=info360.si|date=2026-02-10|accessdate=2026-02-11|language=sl-SI}}</ref> ==== Formiranje četrte Janševe vlade ==== Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|volitvah 22. marca]] je koalicija NSi, SLS, FOKUS z nekaj več kot 9,2 odstotka glasov osvojila devet poslanskih mandatov. Od tega je bilo izvoljenih 7 kandidatov NSi, eden iz SLS, iz Fokusa pa je mandat osvojila [[Marjeta Šmid]], ki je kandidirala v okraju Škofja Loka 1.<ref>{{Navedi splet |last=C |first=Aleksandra K. Kovač, G. |title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel? |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176 |access-date=2026-09-28 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> Zavezništvo je po volitvah zavračalo pogovore z relativnim zmagovalcem [[Robert Golob|Robertom Golobom]],<ref>{{Navedi splet |title=NSi s košarico Svobodi, od tam poziv k spoštovanju volje ljudi {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-nsi-nudi-tri-ministrstva-sd-demokratom-in-levici-po-dve.html |access-date=2026-09-28 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> po izvolitvi [[Zoran Stevanović|Zorana Stevanovića]] za predsednika DZ pa pristopilo k pogajanjem pod vodstvom [[Slovenska demokratska stranka|SDS]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-04-22 |title=Obrisi koalicije: SDS predlaga vlado s 14 ministrstvi |url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/svoboda-se-umika-pot-za-novo-koalicijo-odprta-2798505/ |access-date=2026-09-29 |website=www.dnevnik.si |language=sl}}</ref> V [[16. vlada Republike Slovenije|četrto Janševo vlado]] so poleg SDS in trojčka vstopili še [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]], za izvolitev potrebne glasove pa je prispevala [[Resni.ca]].<ref>{{Navedi splet |title=Peterica strank bodoče desne vlade podpisala koalicijsko pogodbo #video |url=https://siol.net/novice/slovenija/peterica-strank-bodoce-desne-vlade-predvidoma-v-podpis-koalicijske-pogodbe-692015 |access-date=2026-09-29 |website=siol.net |language=sl}}</ref> Desnosredinski trojček je v vladi prevzel pet ministrstev, Fokusu je pri tem pripadel resor [[Minister za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj Republike Slovenije|lokalne samouprave, kohezije in regionalnega razvoja]], katerega vodenje je z nastopom vlade dne 4. junija prevzela [[Monika Kirbiš Rojs]].<ref>{{Navedi splet |last=J |first=P. |title=Večina ministrov prevzela posle, nekateri načrtujejo že prve ukrepe |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vecina-ministrov-prevzela-posle-nekateri-nacrtujejo-ze-prve-ukrepe/784375 |access-date=2026-09-29 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> == Rezultati volitev == {| class="wikitable" style="text-align: center;" |- ! Volitve ! Št. glasov ! % ! +/– ! Sedeži ! +/– ! Mesto ! Vlada |- ! [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|2026]] | 109.201 | 9,26 | {{steady}} | {{Composition bar|1|90|hex=#1961ac}} | {{steady}} | 3.{{efn|Nastopila skupaj z NSi in SLS; NSi je prejela 7 mandatov, SLS in FOKUS po en 1 mandat, skupaj 9.}} | {{yes|Koalicija}} |} {{noteslist}} == Organi stranke == *'''Predsednik stranke:''' [[Marko Lotrič]] *'''Generalna sekretarka:''' [[Monika Kirbiš Rojs]] *'''Izvršilni odbor:''' 7 članov; Brane Bertoncelj, Janko Heričko, Marko Staroveški, Rok Šimenc, [[Marjeta Šmid]], Matej Tušak *'''Nadzorni odbor:''' 5 članov; Jernej Bortolato, Ksenija Goričan, Anica Heričko, Simona Laznik, Štefan Lotrič *'''Svet stranke:''' 21 članov == Sklici == {{sklici|2}} {{Slovenske politične stranke}} [[Kategorija:Politične stranke v Sloveniji]] [[Kategorija:Politične stranke, ustanovljene leta 2025]] [[Kategorija:FOKUS Marka Lotriča]] qkkrdjz93qheyzv7ie0f4lr08yuw8ux 0 576291 6758414 6754982 2026-09-29T16:24:57Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758414 wikitext text/x-wiki {{Infobox rail line | box_width = | name = Kirovsko-viborgska linija (Linija 1) | color = {{rcr|Saint Petersburg Metro|1}} | logo = Spb metro line1.svg | logo_width = 50 | logo_alt = | image = Metro SPB Line1 KVL.svg | image_width = 300 | image_alt = | caption = | type = [[Podzemna železnica]] | system = [[Sanktpeterburška podzemna železnica]] | status = Delujoča | locale = | start = [[Devjatkino (postaja)|Devjatkino]] | end = [[Prospekt Veteranov (postaja)|Prospekt Veteranov]] | stations = 19 | routes = | daily_ridership = | ridership2 = | open = 1955 | close = | owner = [[Sanktpeterburška podzemna železnica]] | operator = | character = | depot = | stock = | linelength = 29,57 km | tracklength = | tracks = | gauge = 1524 mm | old_gauge = | load_gauge = | minradius = | racksystem = | routenumber = | electrification = | speed = | elevation = | website = | map = }} '''Kirovsko-viborgska linija''' ({{langx|ru|Ки́ровско-Вы́боргская ли́ния}}), tudi ''Linija 1'' ali ''Rdeča linija'', je najstarejša linija [[podzemna železnica|podzemne železnice]] v [[Sankt Peterburg]]u v Rusiji. Odprta je bila leta 1955 in povezuje [[Kirovski rajon|Kirovski]] ter [[Viborgski rajon|Viborgski]] rajon v mestu. Prvotne postaje so zelo lepe in okrašene do potankosti, zlasti [[Avtovo (postaja)|Avtovo]] ter [[Narvska]]. Linija povezuje štiri od petih sanktpeterburških glavnih [[železniška postaja|železniških postaj]]. Leta 1995 se je v predoru med [[Lesna|Lesno]] in [[Ploščad mužestva|Ploščadjo mužestva]] zgodila poplava in linija je bila devet let razdeljena na dva neodvisna odseka (vrzel med njima je povezovala avtobusna linija). Linija je tudi ena od dveh linij v mreži s plitkimi postajami, druga je [[Nevsko-Vasileostrovska linija]]. Linija preseka [[Sankt Peterburg]] po osi severovzhod-jugozahod. Na jugu njena postavitev sledi obali [[Finski zaliv|Finskega zaliva]]. Na severu se razteza izven mestnih mej v [[Leningrajska oblast|Leningrajsko oblast]] (to je edina linija, ki se razteza onkraj mestnih mej). Kirovsko-viborgska linija je na [http://www.metro.spb.ru/en/historymap.html zemljevidih podzemne železnice] na splošno označena rdeče,<ref>{{navedi splet|title=Official site of St. Petersburg Metro|url=http://www.metro.spb.ru/en/historymap.html|access-date=2020-07-09|website=www.metro.spb.ru}}</ref> in oznaka te barve je bila dodana na postaje za lažjo orinetacijo potnikov; vlaki nove generacije na {{Interlanguage link|Yubileyniy carriages|lt=Jubilejni|ru|Юбилейный (вагон метро)|WD=}} vlakih od 2010. let imajo tudi svojo zunanjost pobarvano v barvo, ki se ujema z barvo linije.<ref>{{navedi splet|date=2016-08-19|title=По красной линии метро будут курсировать красные поезда (фото)|url=https://neva.today/news/po-krasnoy-linii-metro-budut-kursirovat-krasnye-poezda-128979/|access-date=2020-07-09|website=neva.today}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi splet|date=2016-11-15|title=Новый красный поезд метро сломался в первый же день|url=https://neva.today/news/novyy-krasnyy-poezd-metro-slomalsya-v-pervyy-zhe-den-132071/|access-date=2020-07-09|website=neva.today|archive-url=https://web.archive.org/web/20200709074305/https://neva.today/news/novyy-krasnyy-poezd-metro-slomalsya-v-pervyy-zhe-den-132071/|archive-date=2020-07-09|url-status=dead}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Kirovsko-Vyborgskaya Line}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Linije Sanktpeterburške podzemne železnice]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1955]] h4oyptxqsd5bqbd0mka61gs0kxqkrfj 0 581946 6758411 6724975 2026-09-29T16:19:23Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Filmi o poplavah]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758411 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} '''Valovanje''' ({{jezik-lv|Straume}}) je latvijski [[Animirani film|animirani]] pustolovski [[film]] iz leta 2024. Režiral ga je Gints Zilbalodis, scenarij pa sta napisala Gints Zilbalodis in Matīss Kaža, ki sta bila prav tako producenta filma. Gre za latvijsko, francosko in belgijsko koprodukcijo, ki spremlja mačko, ki skuša z ostalimi živalmi preživeti v domnevno [[Postapokaliptična fikcija|postapokaliptičnem svetu]], ko gladina vode dramatično naraste. V filmu ni dialoga, le oglašanje živali. Film je doživel premiero 22. maja 2024 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], v [[Latvija|Latviji]] pa je izšel 29. avgusta istega leta. Požel je veliko pozitivnih kritik in s svojim zaslužkom podrl nekaj rekordov latvijskega filma, postal je namreč tudi najbolj ogledan film v latvijskih kinih v zgodovini. Na 97. podelitvi oskarjev je osvojil oskarja za najboljši animirani film, nominiran pa je bil tudi za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|najboljši mednarodni film]], s čimer je postal prvi latvijski film, ki je dobil in bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Osvojil je tudi zlati globus za najboljši animirani film, obe nagradi (oskar in zlati globus) pa sta razstavljeni v latvijskem nacionalnem muzeju umetnosti v Rigi. == Zgodba == Temno siva [[domača mačka|mačka]] tava po gozdu, ob reki pa trop [[domači pes|psov]] poskuša ujeti ribo. Ko se dva psa borita za ribo, jo mačka vzame, zaradi česar jo začnejo psi loviti. Mačka uspe zbežati psom in poplavi, ki se nenadoma zgodi. Voda se hitro dviga, zato mačka skoči na čoln, na katerega se je že zatekla [[kapibara]]. Naslednje jutro ladja z živalmi pluje po delno potopljenem gozdu. Mačka se poskuša ogniti ptiču [[tajnik (ptič)|tajniku]] in pri tem pade v vodo ter se začne utapljati. Reši jo mutiran kit, potem pa jo zgrabi drug tajnik in jo nese nazaj na ladjo. Med letom v daljavi opazi ogromne kamnite stebre. Voda še naprej narašča, zato kapibara na krov sprejme [[Obročastorepi maki|obročkastorepega makija]] z košaro nakita. Mačka kasneje sanja o tem, kako je obkrožena s čredo jelenov in gleda velike kamnite stebre, tik preden jo odnese poplava. Kasneje istega dne se kapibara, maki, [[labradorec]] in mačka izkrcajo na obali in srečajo jato tajnikov, ki so do njih sovražno nastrojeni, zaradi česar mačka zbeži. Najmlajši tajnik prosi vodjo jate, da mu prizanese, a izgubi v dvoboju, v katerem mu poškodujejo perut. Ker ga jata zapusti in ne more več leteti, se pridruži posadki. Posadka pripluje v napol potopljeno mesto, k vznožju ogromnih kamnitih stebrov. Labradorec odnese makijev steklen plovec tajniku, da bi ga ta metal, labradorec pa bi mu ga prinašal. Tajnik, ki je zaposlen z usmerjanjem čolna, pa brcne posodo v vodo in maki se začne jeziti nanj ter ga motiti pri krmarjenju. Zaradi makijevih motenj se jambor ladje zagozdi v krošnjo potopljenega drevesa. Da bi pomagal, kit skoči iz vode in nastali valovi osvobodijo ladjo. Mačka se po vzoru kapibare sčasoma nauči plavati in loviti ribe. Posadka v zvoniku potopljene cerkve opazi nekaj psov in jih reši. Ko ladja v močni nevihti pluje proti kamnitim stebrom, tajnik odleti, mačka pa v iskanju tajnika odplava na kopno. Znajdeta se na sredini rezbarije na tleh v obliki labirinta. Nenadoma postaneta breztežna in začneta lebdeti, nad njima pa se odpre svetel portal. Mačka se sčasoma spusti nazaj, tajnik pa odleti proti svetlobi in izgine. Mačka skuša priplavati nazaj k čolnu, a je ta predaleč. Najde makijev stekleni plovec, ki ga je tajnik prej brcnil v vodo in si z njim pomaga ostati nad gladino. Vodna gladina se nenadoma drastično spusti, saj se v zemlji odpre velika prelomnica, vanjo pa odteče voda. Ko mačka tava po gozdu, sreča makija in skupaj najdeta ladjo, ki visi v drevesnih krošnjah. Pes skoči s čolna, ko pa začne izstopati kapibara, se začne drevo lomiti. Kapibari vseeno uspe varno priti na tla. Ko začne posadka proslavljati svoje preživetje, zasliši stampedo jelenov. Mačka pomisli, da se bo mogoče znova zgodila poplava, zato hitro zbeži naprej v gozd, kjer najde nasedlega kita in ga začne tolažiti. Kit v odsevu v luži zagleda sebe, obkroženega s prijatelji s čolna. V prizoru po odjavni špici kit veselo plava po morju. == Produkcija == Leta 2012 je Gints Zilbalodis produciral film ''Aqua'', kratek film o mački in njenem prestajanju ter obvladovanju strahu pred oceanom. Na podlagi kratkega filma ''Aqua'' je osnoval scenarij za ''Valovanje''. Zilbalodis je za svoje filme sprva uporabljal program [[Maya]], leta 2019 pa je začel ustvarjati s programom [[Blender]], s katerim je ustvaril ''Valovanje''. Produkcija filma se je začela že leta 2019 in trajala pet let in pol, saj je bila animacija ustvarjena v brezplačnem odprtokodnem programu Blender. Ustvarjanje filma sta navdihnila predvsem francoski filmski ustvarjalec Jacques Tati in japonski animirani film ''[[Future boy Conan]]''. Ustvarjalci si za lažje oblikovanje živali niso pomagali z zgodborisom, temveč so se anatomije učili na pravih živalih iz živalskih vrtov. Film prav tako nima odvečnih in izbrisanih prizorov. Produkcijski hiši Take Five in Sacrebleu Productions sta se ustvarjanju filma pridružili leta 2022 in se ukvarjali z zvokom animacijo likov. Medtem ko je bil film še vedno v izdelavi, so bili že dokončani liki predstavljeni na forumu risanih filmov v mestu Bordeaux v Franciji. Film je bil ustvarjen s finančno pomočjo Nacionalnega latvijskega filmskega centra, Državne fundacije za kulturno prestolnico Latvije in francoskih Centre national du cinéma et de l'image animée, ARTE France, Eurimages in RTBF ter belgijskega Tax Shelter. Animacija filma je bila končana v Franciji in Belgiji. Marca 2025 je bila na Latvijski nacionalni televiziji objavljena epizoda dokumentarne serija ''Aizliegtais paņēmiens'', v kateri je bila predstavljena produkcija filma. === Živali === Anatomijo kapibar in makijev so preučili v živalskih vrtovih, kot je Izu Shaboten na Japonskem. Kitov izgled naj bi bil sprva bolj realističen, a so ga ustvarjalci spremenili, da bi izgledal bolj mitično. Namesto tajnika je bil v začetkih ustvarjanja zamišljen [[Galebi|galeb]], a je bil ta premajhen. Ladja, na kateri so živali preživele povodenj, pa je bila oblikovana po navdihu [[Feluka|feluke]] - tipa majhnih jadrnic, značilnih za Sredozemlje. === Glasba in oblikovanje zvoka === Glavni zvočni oblikovalec Gurwal Coïc-Gallas je za oglašanje živali uporabil dejanske posnete zvoke živali, pri čemer je za oglašanje mačke služila njegova mačka Miut. Zilbalodis in Coïc-Gallas sta menila, da neprijeten zvok oglašanja pravih kapibar slabo prikazuje mirnost kapibare v filmu, zato sta premišljevala o uporabi zvoka [[Los|losa]] ali [[Lama (žival)|lame]], na koncu pa je bil uporabljen zvok oglašanja [[Kamele|kameljega]] mladiča. Za oglašanje kita so uporabili zvočne posnetke oglašanja tigra. Zilbalodis in Rihards Zaļupe sta skladala sedem ur glasbe, od česar je bilo v filmu uporabljenih 50 minut. == Izid == Film je doživel premiero 22. maja 2024 na Filmskem festivalu v Cannesu in bil s tem s tem postal prvi latvijski film od leta 1998, ki je bil predstavljen v kategoriji posebnega pogleda. Predstavljen je bil tudi na Festivalu animiranega filma v Annecyju (Francija), kjer je bil nagrajen z nagrado žirije, nagrado občinstva in nagrado fundacije Gan za distribucijo v kategoriji celovečernega filma. Predstavljen je bil tudi na Mednarodnem festivalu animiranega filma v Ottawi, kjer je prejel glavno nagrado za celovečerni animirani film. Predvajan je bil še na mednarodnih filmskih festivalih v Torontu in Vancouverju. Oktobra 2024 je bil predvajan v 'odprtem kinu' na 29. Mednarodnem filmskem festivalu v Busanu (Južna Koreja). Na Mednarodnem filmskem festivalu v Melbournu je bil film nagrajen s posebno nagrado žirije. V Latviji je doživel premiero 28. avgusta v [[Riga|Rigi]] v kinu 'Splendid Palace', že naslednji dan pa je distributer Baltic Content Media poskrbel za predvajanje po vsej državi. V Franciji je film izdala UFO Distribution 30. oktobra 2024, v Belgiji pa je Le Parc Distribution film izdala 15. januarja 2025. V Združenih državah je bil film sprva izdan v New Yorku in Los Angelesu in sicer 22. novembra 2024, 6. decembra istega leta pa še v ostalih kinih po državi. 1. januarja 2025 je bil film prvič predvajan v Mehiki, 28. februarja 2025 v Indiji in 20. marca 2025 v Avstraliji. Januarja 2025 je izšla družabna igra, ki temelji na filmu ''Valovanje.'' == Odziv == === Prihodek === V Latviji so za ogled filma v kinih prodali 306.000 vstopnic, s čimer je film postal najbolj ogledan film v latvijskih kinih v zgodovini. Noben film filmskega distributerja Janus Films še ni zaslužil toliko, saj je do februarja 2025 zaslužil kar 36 milijonov ameriških dolarjev v svetovni blagajni. === Kritični odziv === Na spletni strani ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira ocene in kritike filmov, je bilo 97 % kritik pozitivnih, njihovo povprečje pa je znašalo 8,5/10. Kritike so soglasno izražale, da je film tako dobro ocenjen prav zaradi svoje unikatne animacije in zrelih tem, ki jih predstavlja. Na spletni strani ''[[Metacritic]]'' je bil film ocenjen s 87/100. V ''[[The New York Times|New York Timesu]]'' je Calum Marsh napisal, da se živali v filmu obnašajo kot prave živali, kar naredi potovanje še bolj avtentično, čustva v trenutkih veselja in nevarnosti pa še močnejša. Jake Coyle pa je za The Associated Press napisal, da računalniška animacija filmu dodaja sanjski, nenavadno resničen [[Nadrealizem|nadrealistični]] svet. === Nagrade === Na 97. podelitvi oskarjev je osvojil oskarja za najboljši animirani film, nominiran pa je bil tudi za najboljši mednarodni film, s čimer je postal prvi latvijski film ki je dobil in bil nominiran za oskarja. Osvojil je tudi zlati globus za najboljši animirani film, obe nagradi (oskar in zlati globus) pa sta razstavljeni v Latvijskem nacionalnem muzeju umetnosti v Rigi. == Zapuščina == Zaradi popularnosti filma v Latviji so v Rigi postavili spomenik mačke iz filma, ki sedi na črki A, na napisu Riga. Latvijska pošta je izdala celo omejeno serijo znam z motivom iz filma. Zilbalodis je prejel naziv Riškega državljana leta in bil naprošen k produkciji nadaljevanja filma, a je prošnjo zavrnil. == Zunanje povezave == <ref>{{navedi splet |last=Zahed |first=Ramin |date=30 August 2025|title=Flow Director Gints Zilbalodis Sets Adventure Adrift in an Animal Waterworld|url=https://www.animationmagazine.net/2024/08/flow-director-gints-zilbalodis-sets-adventure-adrift-in-an-animal-waterworld/ |access-date=30 August 2025 |website=Animation Magazine |language=en}}</ref> <ref>{{navedi splet |last=Jesslasy |first=Elsa |date=20 March 2025 |title=Oscar-Winning ‘Flow’ Embraced by Moviegoers Worldwide, Grossing More Than $36 Million (EXCLUSIVE) |url=https://variety.com/2025/film/box-office/flow-box-office-oscar-more-than-36-million-worldwide-1236342334/ |access-date=20 March 2025 |website=Variety |language=en}}</ref> <ref>{{navedi splet |last=Foley |first=Joe |date=29 January 2025 |title=How Oscar-nominated Flow was created using free software. Yes, really |url=https://www.creativebloq.com/entertainment/movies-tv-shows/how-blender-helped-gints-zilbalodis-make-oscar-nominated-flow |access-date=15 February 2025 |website=Creative Bloq |language=en}}</ref> <ref>{{navedi splet |last=Abbatescianni|first=Davide |date=16 March 2022 |title=Gints Zilbalodis’ Flow and Edmunds Jansons’ Born Happy form the Latvian contingent at this year’s Cartoon Movie |url=https://cineuropa.org/newsdetail/423158/ |access-date=11 May 2024 |website=Cineuropa |language=en}}</ref> [[Kategorija:Animirani filmi]] [[Kategorija:Latvijski filmi]] [[Kategorija:Pustolovski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2024]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši animirani film]] [[Kategorija:Filmi o poplavah]] 565dw73k5lqko62u8aeo1aixtauf7b2 6758433 6758411 2026-09-29T17:41:57Z Yerpo 8417 +infopolje 6758433 wikitext text/x-wiki {{wikificiraj}} {{Infopolje Film | name = Valovanje | image = Flow movie poster.jpg | alt = Črna mačka plava pod vodo, obrnjena proti gledalcu, z jato rib, ki plavajo v krogih. Pod njo so izpisani naslov in drugi podatki. | caption = mednarodni promocijski plakat | film_name = {{Infobox name module|lv|Straume}} | director = [[Gints Zilbalodis]] | writer = {{Plainlist| * Gints Zilbalodis * [[Matīss Kaža]] }} | producer = {{Plainlist| * Matīss Kaža * Gints Zilbalodis * [[Ron Dyens]] * Gregory Zalcman }} | cinematography = Gints Zilbalodis | editing = Gints Zilbalodis | music = {{Plainlist| * Gints Zilbalodis * Rihards Zaļupe }} | studio = {{Plainlist| * Sacrebleu Productions * Take Five * [[Dream Well Studio]] }} | distributor = {{Plainlist|<!-- Original distributor only! Neither Janus Films nor Madman Entertainment count as original distributors. --> * Baltic Content Media (Latvija) * UFO Distribution (Francija) * Le Parc Distribution (Belgija) }} | released = {{Film date|df=yes|2024|05|22|[[Filmski festival v Cannesu|Cannes]]|2024|8|29|Latvija|2024|10|30|Francija|2025|01|15|Belgija}} | runtime = 85 minut<ref>{{navedi splet |date=23 August 2024 |title=''Flow'' (U) |url=https://www.bbfc.co.uk/release/flow-q29sbgvjdglvbjpwwc0xmdiznzaw |access-date=3 September 2025 |website=[[British Board of Film Classification]] |language=en}}</ref> | country = {{Plainlist| * Latvija * Francija * Belgija }} }} '''Valovanje''' ({{jezik-lv|Straume}}) je latvijski [[Animirani film|animirani]] pustolovski [[film]] iz leta 2024. Režiral ga je Gints Zilbalodis, scenarij pa sta napisala Gints Zilbalodis in Matīss Kaža, ki sta bila prav tako producenta filma. Gre za latvijsko, francosko in belgijsko koprodukcijo, ki spremlja mačko, ki skuša z ostalimi živalmi preživeti v domnevno [[Postapokaliptična fikcija|postapokaliptičnem svetu]], ko gladina vode dramatično naraste. V filmu ni dialoga, le oglašanje živali. Film je doživel premiero 22. maja 2024 na [[Filmski festival v Cannesu|Filmskem festivalu v Cannesu]], v [[Latvija|Latviji]] pa je izšel 29. avgusta istega leta. Požel je veliko pozitivnih kritik in s svojim zaslužkom podrl nekaj rekordov latvijskega filma, postal je namreč tudi najbolj ogledan film v latvijskih kinih v zgodovini. Na 97. podelitvi oskarjev je osvojil oskarja za najboljši animirani film, nominiran pa je bil tudi za [[Oskar za najboljši mednarodni celovečerni film|najboljši mednarodni film]], s čimer je postal prvi latvijski film, ki je dobil in bil nominiran za [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]]. Osvojil je tudi zlati globus za najboljši animirani film, obe nagradi (oskar in zlati globus) pa sta razstavljeni v latvijskem nacionalnem muzeju umetnosti v Rigi. == Zgodba == Temno siva [[domača mačka|mačka]] tava po gozdu, ob reki pa trop [[domači pes|psov]] poskuša ujeti ribo. Ko se dva psa borita za ribo, jo mačka vzame, zaradi česar jo začnejo psi loviti. Mačka uspe zbežati psom in poplavi, ki se nenadoma zgodi. Voda se hitro dviga, zato mačka skoči na čoln, na katerega se je že zatekla [[kapibara]]. Naslednje jutro ladja z živalmi pluje po delno potopljenem gozdu. Mačka se poskuša ogniti ptiču [[tajnik (ptič)|tajniku]] in pri tem pade v vodo ter se začne utapljati. Reši jo mutiran kit, potem pa jo zgrabi drug tajnik in jo nese nazaj na ladjo. Med letom v daljavi opazi ogromne kamnite stebre. Voda še naprej narašča, zato kapibara na krov sprejme [[Obročastorepi maki|obročkastorepega makija]] z košaro nakita. Mačka kasneje sanja o tem, kako je obkrožena s čredo jelenov in gleda velike kamnite stebre, tik preden jo odnese poplava. Kasneje istega dne se kapibara, maki, [[labradorec]] in mačka izkrcajo na obali in srečajo jato tajnikov, ki so do njih sovražno nastrojeni, zaradi česar mačka zbeži. Najmlajši tajnik prosi vodjo jate, da mu prizanese, a izgubi v dvoboju, v katerem mu poškodujejo perut. Ker ga jata zapusti in ne more več leteti, se pridruži posadki. Posadka pripluje v napol potopljeno mesto, k vznožju ogromnih kamnitih stebrov. Labradorec odnese makijev steklen plovec tajniku, da bi ga ta metal, labradorec pa bi mu ga prinašal. Tajnik, ki je zaposlen z usmerjanjem čolna, pa brcne posodo v vodo in maki se začne jeziti nanj ter ga motiti pri krmarjenju. Zaradi makijevih motenj se jambor ladje zagozdi v krošnjo potopljenega drevesa. Da bi pomagal, kit skoči iz vode in nastali valovi osvobodijo ladjo. Mačka se po vzoru kapibare sčasoma nauči plavati in loviti ribe. Posadka v zvoniku potopljene cerkve opazi nekaj psov in jih reši. Ko ladja v močni nevihti pluje proti kamnitim stebrom, tajnik odleti, mačka pa v iskanju tajnika odplava na kopno. Znajdeta se na sredini rezbarije na tleh v obliki labirinta. Nenadoma postaneta breztežna in začneta lebdeti, nad njima pa se odpre svetel portal. Mačka se sčasoma spusti nazaj, tajnik pa odleti proti svetlobi in izgine. Mačka skuša priplavati nazaj k čolnu, a je ta predaleč. Najde makijev stekleni plovec, ki ga je tajnik prej brcnil v vodo in si z njim pomaga ostati nad gladino. Vodna gladina se nenadoma drastično spusti, saj se v zemlji odpre velika prelomnica, vanjo pa odteče voda. Ko mačka tava po gozdu, sreča makija in skupaj najdeta ladjo, ki visi v drevesnih krošnjah. Pes skoči s čolna, ko pa začne izstopati kapibara, se začne drevo lomiti. Kapibari vseeno uspe varno priti na tla. Ko začne posadka proslavljati svoje preživetje, zasliši stampedo jelenov. Mačka pomisli, da se bo mogoče znova zgodila poplava, zato hitro zbeži naprej v gozd, kjer najde nasedlega kita in ga začne tolažiti. Kit v odsevu v luži zagleda sebe, obkroženega s prijatelji s čolna. V prizoru po odjavni špici kit veselo plava po morju. == Produkcija == Leta 2012 je Gints Zilbalodis produciral film ''Aqua'', kratek film o mački in njenem prestajanju ter obvladovanju strahu pred oceanom. Na podlagi kratkega filma ''Aqua'' je osnoval scenarij za ''Valovanje''. Zilbalodis je za svoje filme sprva uporabljal program [[Maya]], leta 2019 pa je začel ustvarjati s programom [[Blender]], s katerim je ustvaril ''Valovanje''. Produkcija filma se je začela že leta 2019 in trajala pet let in pol, saj je bila animacija ustvarjena v brezplačnem odprtokodnem programu Blender. Ustvarjanje filma sta navdihnila predvsem francoski filmski ustvarjalec Jacques Tati in japonski animirani film ''[[Future boy Conan]]''. Ustvarjalci si za lažje oblikovanje živali niso pomagali z zgodborisom, temveč so se anatomije učili na pravih živalih iz živalskih vrtov. Film prav tako nima odvečnih in izbrisanih prizorov. Produkcijski hiši Take Five in Sacrebleu Productions sta se ustvarjanju filma pridružili leta 2022 in se ukvarjali z zvokom animacijo likov. Medtem ko je bil film še vedno v izdelavi, so bili že dokončani liki predstavljeni na forumu risanih filmov v mestu Bordeaux v Franciji. Film je bil ustvarjen s finančno pomočjo Nacionalnega latvijskega filmskega centra, Državne fundacije za kulturno prestolnico Latvije in francoskih Centre national du cinéma et de l'image animée, ARTE France, Eurimages in RTBF ter belgijskega Tax Shelter. Animacija filma je bila končana v Franciji in Belgiji. Marca 2025 je bila na Latvijski nacionalni televiziji objavljena epizoda dokumentarne serija ''Aizliegtais paņēmiens'', v kateri je bila predstavljena produkcija filma. === Živali === Anatomijo kapibar in makijev so preučili v živalskih vrtovih, kot je Izu Shaboten na Japonskem. Kitov izgled naj bi bil sprva bolj realističen, a so ga ustvarjalci spremenili, da bi izgledal bolj mitično. Namesto tajnika je bil v začetkih ustvarjanja zamišljen [[Galebi|galeb]], a je bil ta premajhen. Ladja, na kateri so živali preživele povodenj, pa je bila oblikovana po navdihu [[Feluka|feluke]] - tipa majhnih jadrnic, značilnih za Sredozemlje. === Glasba in oblikovanje zvoka === Glavni zvočni oblikovalec Gurwal Coïc-Gallas je za oglašanje živali uporabil dejanske posnete zvoke živali, pri čemer je za oglašanje mačke služila njegova mačka Miut. Zilbalodis in Coïc-Gallas sta menila, da neprijeten zvok oglašanja pravih kapibar slabo prikazuje mirnost kapibare v filmu, zato sta premišljevala o uporabi zvoka [[Los|losa]] ali [[Lama (žival)|lame]], na koncu pa je bil uporabljen zvok oglašanja [[Kamele|kameljega]] mladiča. Za oglašanje kita so uporabili zvočne posnetke oglašanja tigra. Zilbalodis in Rihards Zaļupe sta skladala sedem ur glasbe, od česar je bilo v filmu uporabljenih 50 minut. == Izid == Film je doživel premiero 22. maja 2024 na Filmskem festivalu v Cannesu in bil s tem s tem postal prvi latvijski film od leta 1998, ki je bil predstavljen v kategoriji posebnega pogleda. Predstavljen je bil tudi na Festivalu animiranega filma v Annecyju (Francija), kjer je bil nagrajen z nagrado žirije, nagrado občinstva in nagrado fundacije Gan za distribucijo v kategoriji celovečernega filma. Predstavljen je bil tudi na Mednarodnem festivalu animiranega filma v Ottawi, kjer je prejel glavno nagrado za celovečerni animirani film. Predvajan je bil še na mednarodnih filmskih festivalih v Torontu in Vancouverju. Oktobra 2024 je bil predvajan v 'odprtem kinu' na 29. Mednarodnem filmskem festivalu v Busanu (Južna Koreja). Na Mednarodnem filmskem festivalu v Melbournu je bil film nagrajen s posebno nagrado žirije. V Latviji je doživel premiero 28. avgusta v [[Riga|Rigi]] v kinu 'Splendid Palace', že naslednji dan pa je distributer Baltic Content Media poskrbel za predvajanje po vsej državi. V Franciji je film izdala UFO Distribution 30. oktobra 2024, v Belgiji pa je Le Parc Distribution film izdala 15. januarja 2025. V Združenih državah je bil film sprva izdan v New Yorku in Los Angelesu in sicer 22. novembra 2024, 6. decembra istega leta pa še v ostalih kinih po državi. 1. januarja 2025 je bil film prvič predvajan v Mehiki, 28. februarja 2025 v Indiji in 20. marca 2025 v Avstraliji. Januarja 2025 je izšla družabna igra, ki temelji na filmu ''Valovanje.'' == Odziv == === Prihodek === V Latviji so za ogled filma v kinih prodali 306.000 vstopnic, s čimer je film postal najbolj ogledan film v latvijskih kinih v zgodovini. Noben film filmskega distributerja Janus Films še ni zaslužil toliko, saj je do februarja 2025 zaslužil kar 36 milijonov ameriških dolarjev v svetovni blagajni. === Kritični odziv === Na spletni strani ''[[Rotten Tomatoes]]'', ki zbira ocene in kritike filmov, je bilo 97 % kritik pozitivnih, njihovo povprečje pa je znašalo 8,5/10. Kritike so soglasno izražale, da je film tako dobro ocenjen prav zaradi svoje unikatne animacije in zrelih tem, ki jih predstavlja. Na spletni strani ''[[Metacritic]]'' je bil film ocenjen s 87/100. V ''[[The New York Times|New York Timesu]]'' je Calum Marsh napisal, da se živali v filmu obnašajo kot prave živali, kar naredi potovanje še bolj avtentično, čustva v trenutkih veselja in nevarnosti pa še močnejša. Jake Coyle pa je za The Associated Press napisal, da računalniška animacija filmu dodaja sanjski, nenavadno resničen [[Nadrealizem|nadrealistični]] svet. === Nagrade === Na 97. podelitvi oskarjev je osvojil oskarja za najboljši animirani film, nominiran pa je bil tudi za najboljši mednarodni film, s čimer je postal prvi latvijski film ki je dobil in bil nominiran za oskarja. Osvojil je tudi zlati globus za najboljši animirani film, obe nagradi (oskar in zlati globus) pa sta razstavljeni v Latvijskem nacionalnem muzeju umetnosti v Rigi. == Zapuščina == Zaradi popularnosti filma v Latviji so v Rigi postavili spomenik mačke iz filma, ki sedi na črki A, na napisu Riga. Latvijska pošta je izdala celo omejeno serijo znam z motivom iz filma. Zilbalodis je prejel naziv Riškega državljana leta in bil naprošen k produkciji nadaljevanja filma, a je prošnjo zavrnil. == Zunanje povezave == <ref>{{navedi splet |last=Zahed |first=Ramin |date=30 August 2025|title=Flow Director Gints Zilbalodis Sets Adventure Adrift in an Animal Waterworld|url=https://www.animationmagazine.net/2024/08/flow-director-gints-zilbalodis-sets-adventure-adrift-in-an-animal-waterworld/ |access-date=30 August 2025 |website=Animation Magazine |language=en}}</ref> <ref>{{navedi splet |last=Jesslasy |first=Elsa |date=20 March 2025 |title=Oscar-Winning ‘Flow’ Embraced by Moviegoers Worldwide, Grossing More Than $36 Million (EXCLUSIVE) |url=https://variety.com/2025/film/box-office/flow-box-office-oscar-more-than-36-million-worldwide-1236342334/ |access-date=20 March 2025 |website=Variety |language=en}}</ref> <ref>{{navedi splet |last=Foley |first=Joe |date=29 January 2025 |title=How Oscar-nominated Flow was created using free software. Yes, really |url=https://www.creativebloq.com/entertainment/movies-tv-shows/how-blender-helped-gints-zilbalodis-make-oscar-nominated-flow |access-date=15 February 2025 |website=Creative Bloq |language=en}}</ref> <ref>{{navedi splet |last=Abbatescianni|first=Davide |date=16 March 2022 |title=Gints Zilbalodis’ Flow and Edmunds Jansons’ Born Happy form the Latvian contingent at this year’s Cartoon Movie |url=https://cineuropa.org/newsdetail/423158/ |access-date=11 May 2024 |website=Cineuropa |language=en}}</ref> [[Kategorija:Animirani filmi]] [[Kategorija:Latvijski filmi]] [[Kategorija:Pustolovski filmi]] [[Kategorija:Filmi leta 2024]] [[Kategorija:Prejemniki oskarja za najboljši animirani film]] [[Kategorija:Filmi o poplavah]] jh8d0yx2g4gg0olel4pw1r1igwhw3fj 118 584108 6758469 6752918 2026-09-29T19:29:35Z Raprep 220594 6758469 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti oboroženega spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri je bila okrepljena politična/odločevalska moč republik na rovaš institucij zvezne oblasti. Republikam je bil priznan status nosilk izvirne državne suverenosti.<ref name=":0" /><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij institucionalne moči med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /><ref name=":10" />{{Rp|pages=48–49}} Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja Jugoslavije.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu Ustave SFRJ (1974) prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma [[:bs:Konstitutivni_narod|konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom]] v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}}<ref name=":39">{{Navedi splet |last=Sabljaković |first=Una |date=25. 7. 2026 |title=O zloćudnoj ideologiji nacionalizma |url=https://pescanik.net/o-zlocudnoj-ideologiji-nacionalizma/ |access-date=25. 7. 2026 |website=Peščanik}}</ref> Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena številčnosti populacije posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije oziroma populacije [[Slovenija|Slovenije]] so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Socialistične republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo je v drugi polovici osemdesetih prevzelo nacionalistično agendo in konec desetletja začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti dejansko pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije pokrajin še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo odziv najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na ukinitev avtonomije pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 uvedlo ekonomske sankcije zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v [[:en:Montenegro|Črni gori]].<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Z "revolucijo" je dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je opravljalo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=54,283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politična konfrontacija med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt srbo-centrične Jugoslavije ("''Srboslavije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}) in predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljala do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). Razpadu ZKJ so še v letu 1990 v vseh jugoslovanskih republikah sledile večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji 8. aprila. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi antagonizmov in nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} Srbske poskuse discipliniranja Slovenije je zamenjala taktika izrivanja Slovenije iz Jugoslavije. V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref name=":37">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir|at=Uvodni del, Temeljna načela}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}}<ref name=":33" /><ref>{{Navedi novice|title=Milošević je v parlamentu povedal svoje in odšel|date=30. 5. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/2/index.html|last=Dukić|first=Slobodan|newspaper=Delo|location=Ljubljana|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026|page=2}}</ref> Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje interese konstitutivnih narodov, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti narodov, ki bi se odločili za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Po drugi strani pa je slovensko republiško vodstvo zavračalo osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so nosilke izvirne državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o usodi Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in reševanja razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Politika izvršenih in enostranskih dejanj slovenskega republiškega vodstva je bila utemeljena v nazoru, da je Slovenija "''država republikanske oblike''" in nosilka izvorne suverenosti ter da lahko izvrševanje tistih suverenih pravic, ki jih je s priključitvijo jugoslovanski federaciji po 2. svetovni vojni prenesla na organe federacije,<ref>{{Navedi splet |date=16. 1. 1947 |title=Ustava Ljudske republike Slovenije |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38564/ustava_ljudske_republike_slovenije.pdf |access-date=28. 7. 2026 |website=Sistory}}</ref> povrne kadarkoli in brez dogovora oziroma sporazuma z organi federacije. 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti. Večinsko podporo v javnomnenjskih raziskavah sta uživali samostojnost in neodvisnost Slovenije v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref><ref name=":41">{{Navedi knjigo |title=Vrednote v prehodu II |publisher=UL Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK |year=1990 |isbn=978-961-295-010-1 |editor-last=Toš |editor-first=Niko |location=Ljubljana |publication-date=2021 |pages=18–19 |chapter=Slovensko javno mnenje 1990/2 – Stališča Slovencev ob novi ustavi}}</ref> Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti in neodvisnosti lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Vodstvo RS je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> enostranske osamosvojitvene poteze vodstva RS, nedogovorjene z zveznimi institucijami, pa za spopad v Sloveniji poleti 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Politični odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze že pred plebiscitom o samostojnosti,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-D2WQN3IV/index.html|title=Slovenija je odpravila del zveznega pravnega sistema|date=4. 10. 1990|accessdate=27. 5. 2026|publisher=Delo|last=Taškar|first=Jana|publication-date=5. 10. 1990|publication-place=Ljubljana|page=1}}</ref> po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih osamosvojitvenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem že pred ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> Skupščina RS je 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Za zvezne organe ni bila sporna pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske poteze slovenske strani pred in po plebiscitu. Nekatere med njimi so bile v neskladju z Ustavo SFRJ (1974).<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) izvirni prihodek institucij federacije, ne izvirni prihodek republik.<ref name=":36">{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Odnosi_v_federaciji_ter_pravice_in_dol%C5%BEnosti_federacije#279._%C4%8Dlen|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. februar 1974|accessdate=2. 6. 2026|website=Wikivir|at=279. člen}}</ref> Tajno prisvajanje carin se je začelo že pet dni po plebiscitu,<ref name=":16" />{{Rp|page=68}} odkrito pa z zakonom o proračunu, sprejetim 1. 4. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} S tem zakonom je RS carine razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|Zvezna vlada]] je 19. 4. 1991 slovensko opozorila, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo, ki ureja carinska vplačila. Ker se vlada RS ni odzvala, je zvezna vlada 17. 5. 1991 sprejela Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev,<ref name=":38" /> katerega cilj je bila prisilna izterjava carin. Izvršba odloka bi pomenila namestitev carinikov, lojalnih Zvezni carinski upravi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, saj so cariniki v Sloveniji kmalu po plebiscitu odrekli lojalnost svojim delodajalcem v zvezni administraciji, od slovenskih miličnikov pa ni bilo pričakovati, da bi na meji izvajali zvezne predpise. Za varovanje in transport zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo naj bi poskrbela JLA. Po sprejetju "carinskega" odloka je vlada RS zvezni vladi dvakrat obljubila, da bo vplačala pričakovana carinska sredstva v zvezni proračun, a je obljubo obakrat prelomila. Na začetku junija 1991 sprejet zakon o carinski službi je stopil v veljavo na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS, ko je vlada RS začela prevzemati tudi prehode na mednarodni meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Na mednarodno mejo je napotila približno 3000 slovenskih miličnikov in pripadnikov [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO),<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} kar je zvezna vlada razumeli kot nasilno dejanje in začetek spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} S prisvajanjem carin, carinarnic in mejnih prehodov je slovensko republiško vodstvo izzvalo intervencijo zveznih organov v Sloveniji, na katero je slovenska stran odgovorila s prelivanjem krvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}<ref name=":5" />{{Rp|page=315}} Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je "''sebična''"<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=336}} Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10" />{{Rp|pages=142,146}} Slovensko republiško vodstvo je osamosvojitev izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršilo mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignoriralo svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njegove politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":14" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=23. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana|publication-date=24. 6. 1991}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej ter je zavrnilo konstruktivne predloge za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podane s strani Predsedstva SFRJ, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našlo "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Za začetek "vojne" je obtožilo zvezne organe; kljub v javnosti obtožujoči retoriki pa nikoli v času spopada ni razglasilo vojnega stanja ali izrednih razmer.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}}<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala s carinsko-miličniško-armadno intervencijo vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo legitimirati svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna ("Badinterjeva") komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je zvezni vladi dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}}<ref name=":35">''Magnetogram 53. razširjene seje Predsedstva Republike Slovenije'' (8. 7. 1991). Arhiv Predsedstva Republike Slovenije. V: Repe, Božo (ur.) (2004). ''Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije (Del 3, Osamosvojitev in mednarodno priznanje).'' Ljubljana: Arhivsko društvo Slovenije.</ref> Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi deklaracije sledila intervencija JLA večjih razsežnosti, ki ji Slovenija vojaško ne bi bila kos,<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} in da bi v primeru zavrnitve deklaracije omejen oborožen spopad prerasel v vojno.<ref name=":35" />{{Rp|page=182}} Srbsko republiško vodstvo je spopad v Sloveniji izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, v spopadu je prepoznalo tudi priložnost za izgon Slovenije iz Jugoslavije. Zavedalo se je, da je izgon pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, saj je ravnanje slovenske strani med spopadom razumel kot zahrbtno; počasno in polovičarsko izvajanje obveznosti iz brionske deklaracije po spopadu pa kot slovensko izigravanje dogovorjenega. S pomočjo svojih zaveznikov v Predsedstvu SFRJ, ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo je srbsko republiško vodstvo na koncu doseglo izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora po končanem spopadu je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da izpelje razdružitev z drugimi jugoslovanskimi republikami in zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Republika Slovenija je po mednarodnem pravu postala samostojna in neodvisna 8. 10. 1991.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === Ustava SFRJ, sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena (derivativna).<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref><ref name=":42" /> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref><ref name=":39" /> Motila sta jih predvsem s "''Kardeljevo ustavo''"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref>{{efn|Slovenski politik Edvard Kardelj je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)^Puhovski, zato se je v delu publicistike in javnosti prijel vzdevek Kardeljeva ustava.}} zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil [[:en:Slobodan_Milošević|Slobodan Milošević]], čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v Predsedstvu SFRJ (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad JLA, je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je političnemu vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovu večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomske sankcije zoper Slovenijo, prepoved "mitinga resnice" in razpad ZKJ === Milošević je marca 1989 odgovoril z uvedbo ekonomskih sankcij zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko republiško vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben vzrok razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade [[:en:Ante_Marković|Anteja Markovića]]{{efn|Marković je konec leta 1989 zagnal najbolj radikalen program ekonomskih reform v vzhodni Evropi. S pomočjo t. i. [https://en.wikipedia.org/wiki/Shock%20therapy%20(economics) šok terapije], upoštevaje nasvete [https://en.wikipedia.org/wiki/Jeffrey%20Sachs Jeffreyja Sachsa] in drugi ekonomistov, je že na začetku leta 1990 inflacijo s 25000 % na letni ravni zbil na 0 %. V manj kot letu dni je početveril jugoslovanske devizne rezerve. Začel je proces odpiranja gospodarstva uvozu, tujim vlagateljem in konkurenci zasebnega sektorja.^{Zimmermann:48}}} in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je pri nekaterih v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek razdružitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in poudarjanje potrebe po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; (zahodna) "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem v: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) Dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je vodstvo RS s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum o samoodločbi in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije. A zavedalo se je, da je izgon pogojen s pristankom JLA na umik iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod{{Rp|page=238}}{{efn|Čeprav je bila albanska etnija v SFRJ številčnejša od slovenske, makedonske ali črnogorske, ni imela statusa konstitutivnega naroda.}} ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" /> === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":37" /> Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne praktične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in praktične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost,<ref name=":42" /> je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnega procesa razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} Vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. Nekateri demosovci so predlagali, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so smatrali, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS dala pobudo za razpis. Pobuda je bila zavrnjena, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat še menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} V slovenski javnosti je večinsko podporo uživala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27" /><ref name=":41" /> [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal tudi sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom Republike Slovenije glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami zagotovilo, da "''bo'' [Srbija] ''spoštovala odločitev Slovenije glede uresničevanja njene lastne poti in glede'' [plebiscitne] ''odločitve''".<ref name=":33">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=24. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana|publication-date=25. 1. 1991}}</ref> Srbsko republiško vodstvo je vztrajalo na stališču, da republike niso države (le administrativne enote) in tudi ne nosilke suverenosti (nosilci suverenosti so konstitutivni narodni) in zato Jugoslavija ne more postati konfederacija (tj. zveza držav).<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovenska stran je vztrajala pri ustavnem načelu izvirne suverenosti republik, katerega je vseboval tudi ZPSN – 4. člen je politične odločevalce zavezoval, da v primeru na plebiscitu sprejete odločitve za samostojnost in neodvisnost povrnejo izvrševanje suverenih pravic, ki jih je Republika Slovenija kot suverena država prenesla na organe SFRJ. Za slovensko stran je bila konfederacija jamstvo enakopravnosti republik in politične/odločevalske relevantnosti RS v Jugoslaviji, srbska stran pa je v konfederaciji prepoznala sredstvo diskriminacijskega omejevanja republike Srbije in delitve ter minorizacije srbske etnije v vseh drugih republikah. Nasprotja med slovenskimi in srbskimi stališči so ostala nepremostljiva in ključnega pomena za razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=38}}<ref name=":29" /> Vodstvo RS je na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 18. 2. 1991 zaključilo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je dva dni kasneje sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele pospešeno izvajati enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član Predsedstva SFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} ==== Štajerski preludij ==== Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} ==== Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam ==== Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, da pravica do osamosvojitve ni absolutna in da se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva in ne zavezuje nikogar; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana in izpeljana na miren način;<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} Evropska skupnost je z državniškim obiskom na najvišji ravni posredovala že 30. 5. 1991, ko sta v Jugoslavijo na pogovore z vodstvi republik prišla predsednik evropske komisije [[:en:Jacques_Delors|Jacques Delors]] in predsedujoči ES [[:en:Jacques_Santer|Jacques Santer]]. Podprla sta Markovićeve ekonomske reforme, enotno Jugoslavijo in mirno razreševanje nesoglasij. Nesoglasja med republikami in njihove enostranske namere sta poskušala obrzdati z obljubo o nepovratni pomoči Jugoslaviji v višini več milijard dolarjev<ref>{{Navedi novice|title=Vsak zase na pogovor k Delorsu in Santerju|date=30. 5. 1991|last=Klasinc|first=Janja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-ZNKHMB6W/index.html|pages=1,2|location=Ljubljana|newspaper=Delo|publication-date=31. 5. 1991|accessdate=13. 6. 2026}}</ref> in njenem takojšnjem (pridruženem ali polnopravnem?) članstvu v ES – pod pogojem, če republike pristanejo na sobivanje v Jugoslaviji in se ne zapletejo v vojno.<ref name=":25" />{{Rp|page=199}} Obljube ES Slovenije in Hrvaške niso prepričale, zato ju je 23. 6. 1991 opozorila, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}} Za noben zvezni organ ali jugoslovansko republiko pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil enostranski in nedogovorjen način osamosvojitve RS.<ref name=":9" /><ref name=":22" />{{efn|Način, na katerega je bil izpeljan brexit, zaznamujejo večletna pogajanja pod pogoji, ki jih določa zakonodaja EU. Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje ločevanja ZK od carinske unije in enotnega trga. Ločevanje se je končalo na začetku leta 2021. ZK je vse do zaključka pogajanj izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni že na 5. dan po referendumu prilastila carin), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^{Repe(''Jutri je nov dan''):81} V EU so države članice nosilke izvirne suverenosti, medtem ko je suverenost EU izpeljana. ZK je pristala na pogajanja o pogojih Brexita z institucijami EU, medtem ko je RS institucijam SFRJ priznala le pristojnost opravljana tekočih zadev in vztrajala, da se o institucionalni/politični preureditvi Jugoslavije in o morebitni razdružitvi posameznih republik lahko dogovarjajo le republike kot nosilke izvirne suverenosti.}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – RH je bila tik pred [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|referendumom o samostojnosti]] in ankete javnega mnenja so kazale veliko podporo osamosvojitvi – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Janjič|first=Katarina|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|chapter=Vloga in pomen carinske službe pri osamosvajanju Slovenije}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva federacije in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":36" />{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov zveznega proračuna, ne proračunov (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, saj so carine tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek držav članic EU. (Glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Vlade jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerjale v republiške proračune, a Skupščina RS se je odločila za bolj drastično potezo: ignorirala je 279. člen Ustave SFRJ (1974), po katerem so carine izvirni finančni vir zveznega proračuna, in jih razglasila za izvirni prihodek RS.<ref name=":34" /> Tako so vsi carinski prihodki končali v proračunu RS, slovenska vlada pa je skladno z zakonom o proračunu RS, sprejetim 1. 4. 1991, v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref name=":34">»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov.<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je slovensko z dopisom 19. 4. 1991 opozorila, naj spoštuje Ustavo SFRJ in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine, ki ga je zaradi tehnično-administrativnih razlogov sprejela šele 17. 5. 1991<ref name=":38">{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. Izvršba odloka, katerega cilj je bila prisilna izterjava carin, bi pomenila angažiranje zveznih miličnikov in carinikov iz drugih delov Jugoslavije na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranjih mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji) z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne carinske uprave,{{efn|Carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave.^Janjič:68}} a so odrekli poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. V odloku je bilo določeno, da pravne osebe vplačajo carine na poseben račun SDK Jugoslavije prek virmanskih nalogov, fizične osebe pa bi carinske obveznosti lahko poravnale tudi v gotovini, ki bi jo s helikopterji odvažali v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—275}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Skupščina RS je 5. 6. 1991i sprejela zakon o carinski služni, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti in neodvisnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in mejnih prehodov nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, a ga je Marković spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na prehodih na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Vodstvo RS je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je po mnenju ambasadorja predstavljal prvo dejanje oboroženega spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov ter sprejela še odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref>, ki je stopil v veljavo ob polnoči 26. 6. 1991 in s katerim je odobrila angažma zvezne milice in JLA na zunanji meji SFRJ oziroma na mednarodnih mejnih prehodih v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odloka nista izražala namere in vsebovala ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, nista ogrožala pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti RS in identitete največje etnične skupine. Prav tako nista bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal "[[:en:Psychological_warfare|''psihološke operacije'']]" slovenske strani: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko bitko je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska TO in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji Predsedstva RS 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2001|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}{{efn|Po mnenju takratnega obrambnega ministra RS Janeza Janše je pri Pogancih streljati začela JLA, po mnenju generala JLA Konrada Kolška pa TO. Nekateri slovenski viri pritrjujejo Kolšku z obrazložitvijo, da je prvo kroglo izstrelil dolenjski teritorialec po nesreči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):286} Po pogajanjih so teritorialci barikado pri Pogancih odmaknili, a postavili novo na hitri cesti pri Medvedjeku pri Trebnjem.^ibidem:294}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. V sestavi oboroženih sil RS je bilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 miličnikov in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so enote JLA prodirale proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=72,78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA dojeli kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je angažirala 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno 28. 6. 1991; prek telefonske povezave sta ga dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je predsednik zvezne vlade Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA [[:hr:Veljko_Kadijević|Veljka Kadijevića]]. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jović je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan v Zagrebu sestal s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla pogajalsko legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi blokado PSFRJ z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je vodstvi RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejanj in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane samostojnosti in neodvisnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991. Posredniki ES, tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne le kot zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana Republike Hrvaške (RH) na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta. V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritiziral vodstvo RS, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da spopad vodita za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojaških ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju odlokov zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.<ref name=":19" />{{Rp|pages=86–87}}<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/sobotna/rekel-se-mu-janez-brez-pisnega-ukaza-tega-ne-bom-naredil.html|title=Rekel sem mu: 'Janez, brez pisnega ukaza tega ne bom naredil!'|date=23. 6. 2017|accessdate=25. 5. 2026|publisher=Delo|last=Utenkar|first=Gorazd|location=Ljubljana|website=Sobotna priloga}}</ref>{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:85,86,88;Utenkar}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji z vodstvom RS sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala. Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} A pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. Kadijevićev diktat je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih družinskih članov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.<ref name=":3" />{{Rp|pages=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.<ref name=":4" />{{Rp|page=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe Predsedstva SFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki jo je vodstvo RS odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo zvezne milice in JLA vzpostaviti svoj carinski režim na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev diktat, ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^{Repe(''Jutri je nov dan''):372}}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela. ==== Slovenska kapitulacija ==== Slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo 7. 7. 1991 na Brionih, je deklaracijo ob podpisu označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogovori ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da razdružitev in polna osamosvojitev RS v danih razmerah ni možna; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je vodstvo RS pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji, prevzema nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja je vodstvo RS gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski" odlok zvezne vlade ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v prometni nesreči. En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "''telesnih naporov''", drugi nekaj dni kasneje med "''vračanjem na bojni položaj''".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – na primer tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski dogovor === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "goniti" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v Predsedstvo SFRJ (PSFRJ) podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 je PSFRJ na zasedanju v Beogradu glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. JLA bi se morala umakniti z območja Slovenije do 18. 10. 1991, a zaradi "''tehničnih težav''" se je 26. 10. 1991.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317,435}} Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so na začetku spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA; postopno se je preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu.<ref>{{Navedi revijo|last=Skrozza|first=Tamara|last2=Švarm|first2=Filip|last3=Vasić|first3=Biljana|date=25. 10. 2001|title=Vukovarska apokalipsa|url=https://vreme.com/vreme/vukovarska-apokalipsa/|magazine=Vreme|access-date=9. 7. 2026}}</ref> Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref name=":40">{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/preseren-marko.pdf}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Z oboroženim spopadom povezana hudodelstva in kazenski pregon == Ena redkih študij, ki se ukvarja s tožilsko in sodno prakso glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov med spopadom v RS poleti 1991, razkrije: * neupravičeno in selektivno uporabo pravosodja, saj tožilstva praviloma niso želela začeti postopkov "''proti svojim''":<ref name=":40" />{{Rp|pages=137,145}} izmed 71 primerov, ki so jih do konca študije leta 2008 odprla tožilstva, je bil le en primer proti pripadniku TO, 70 proti pripadnikom JLA,<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} v nobenem primeru pa ni bil predmet obravnave pripadnik notranjega ministrstva, milice, pripadnik pravosodja ali ljudski vstajnik;<ref name=":40" />{{Rp|page=137}} * okrnjeno avtonomijo tožilstev in njihovo delovanje pod vplivom navodil političnih odločevalcev;<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} * tožilsko in sodno prakso v Republiki Sloveniji v neskladju z mednarodnim pravom oboroženih spopadov;<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} * da je bila takšna praksa mogoča tudi zato, ker "''se je Republiki Sloveniji 'uspelo' tiho in neuradno izogniti dejanskemu operativnemu delovanju Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo''".<ref name=":40" />{{Rp|page=144}} Rezultati pregona: v obtožnico je bilo do zaključka študije leta 2008 prekvalificiranih deset ovadb oziroma deset primerov od 71 primerov in obtoženih 13 posameznikov.<ref name=":40" />{{Rp|page=140}} Odvilo se je pet sodnih postopkov, pet sodnih postopkov je bilo v času študije v teku; obsodilne sodbe do zaključka študije ni bilo nobene. Sodni epilog: štiri oprostilne sodbe in ena zavržena zadeva zaradi zastaranja.<ref name=":40" />{{Rp|page=142}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ gyb5df8r0rclef2vmduw4rl6qyyznoc 0 588260 6758344 6498596 2026-09-29T14:11:09Z Upwinxp 126544 v -> na Melari (npr. https://www.primorski.eu/trzaska/na-melari-tezavam-ni-videti-konca-MK2279295) 6758344 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rocol Melara s svetega Justa.jpg|sličica|Pogled na stanovanjski kompleks na Melari iz središča Trsta]] '''Rocol - Melara''' ({{jezik-it|Rozzol Melara}}) je soseska mesta [[Trst]]a na vzpetini okoli štiri kilometre vzhodno od mestnega jedra. Na severu jo omejuje gozdiček »Il Cacciatore«, na jugu ulica Cumano in ploščad Alcide De Gasperi, na zahodu ulice Settefontane, Vergerio, Revoltella, Domenico Rossetti, Eremo in San Pasquale, na vzhodu pa krožišče med ulicama Marchesetti in Forlanini. Znana je po [[trg]]u [[Vincenzo Barsigliano]] in po velikem kompleksu javnih stanovanj, znanem kot »Štirikotnik« (''Il Quadrilatero''). == Stanovanjski kompleks == Kompleks, znan kot »Ater« po javni agenciji, ki je z njim upravljala, ali zaradi videza kot »Štirikotnik« ali »[[Alcatraz]]«,<ref name="greyscape">{{navedi splet |url=https://www.greyscape.com/architects/rozzol-melara-trieste/ |title=Rozzol Melara, Trieste |work=Greyscape |accessdate=2025-08-07}}</ref><ref name="sosbrutalism">{{navedi splet |url=https://www.sosbrutalism.org/cms/15892067 |title=IACP (Carlo Celli / Luciano Celli): Il Quadrilatero (ATER) Rozzol Melara |work=#SOSBRUTALISM |accessdate=2025-08-07}}</ref> je zasnovala skupina 29 tržaških strokovnjakov pod vodstvom Carla Cellija v skladu s socio-arhitekturnimi teorijami [[Le Corbusier]]ja. Namen zasnove je bil ustvariti nekakšno »neodvisno vas«, opremljeno z vsemi osnovnimi storitvami (trgovinami, šolami itd.).<ref name="greyscape"/> Kompleks v [[brutalistična arhitektura|brutalističnem]] slogu sestavljata dve stavbi v obliki črke L, <!-- vsaka visoka od sedem do petnajst nadstropij, ki pokrivata površino 89.000 kvadratnih metrov{{navedi vir}} in vsebujeta 648 ali 468 stanovanj, velikih od 45 do 100 kvadratnih metrov.{{navedi vir}}--> postavljeni nasproti druga drugi v obliki kvadrata. Stavbi sta povezani s pokritimi prehodi in številnimi prostori, namenjenimi skupni rabi.<ref name="architectuul">{{navedi splet |url=https://architectuul.com/architecture/rozzol-melara-complex |title=Rozzol Melara Complex |work=Architectuul |accessdate=2025-08-07}}</ref> Gradil se je med letoma 1969 in 1982, prvi stanovalci so se vselili leta 1979.<ref name="greyscape"/> Zaradi zasnove in slabega upravljanja skupni prostori niso zaživeli po načrtih, kompleks pa je bil sprva prepuščen propadanju in prestopništvu. V novejšem času so se po zaslugi velikih vlaganj in osmislitvi nove identitete soseske življenjske razmere izboljšale.<ref name="architectuul"/><ref>{{navedi novice |url=https://www.lavoceditrieste.net/2012/11/24/pubblica-sicurezza-a-trieste-il-caso-di-rozzol-melara/ |title=Pubblica sicurezza a Trieste, il caso di Rozzol Melara |date=2012-11-24 |newspaper=La Voce di Trieste}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://www.rainews.it/tgr/fvg/articoli/2025/05/rozzol-melara-fra-vandalismo-e-degrado-incendio-sabato-rifiuti-materasso-divano-vigili-del-fuoco-d895f8af-fa23-4888-8387-84954f4a4ed3.html |title=Rozzol Melara, fra vandalismo e degrado |date=2025-05-11 |newspaper=RaiNews.it}}</ref> Na Melari je pevec [[Mahmood]] posnel videospot za pesem »Tuta gold«.<ref>{{navedi novice |url=https://www.ilpiccolo.it/nordest/un-pezzo-di-trieste-a-sanremo-2024-ecco-il-video-di-mahmood-girato-a-melara-p2d5fc8b |title=Un pezzo di Trieste a Sanremo 2024: ecco il video di Mahmood girato a Melara |date=2024-02-07 |newspaper=Il Piccolo}}</ref> == Glej tudi == * [[Vele di Scampia]] (Neapelj) * [[Nuovo Corviale]] (Rim) * [[Zona Espansione Nord|ZEN]] (Palermo) == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == * {{navedi knjigo |author=Bezin, Erika; Dolhar, Poljanka |year=2023|title=Kako lep je Trst: prvi slovenski vodnik po Trstu in okolici - nova razširjena izdaja |publisher=Založništvo tržaškega tiska |isbn= 978-88-7174-365-3 |cobiss=170429955 |pages=}} {{koord|45|38|21|N|13|49|29|E|region:IT-TS_type:landmark|display=title}} [[Kategorija:Trst]] [[Kategorija:Stanovanjski kompleksi]] [[Kategorija:Brutalistična arhitektura]] io2drhevax026lghh5rqv4t4yazlqit 2 590815 6758408 6758038 2026-09-29T16:17:23Z MaksiKavsek 244409 /* Viri in literatura */ 6758408 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Oblike slovanskega etnonima === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''. Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777 in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so po Golčevih ugotovitvah vplivali hrvaški oziroma na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tam v zadnji četrtini 18. stoletja začel izgubljati pomen, hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} muyp8kox282vgvvyvl74njpdy32cwr2 6758445 6758408 2026-09-29T18:34:48Z MaksiKavsek 244409 dp 6758445 wikitext text/x-wiki = Etnogeneza Slovencev = '''[[Etnogenéza]] [[Slovenci|Slovéncev]]''' je zapleten in večplastni proces, ki se nanaša na izvor, nastanek in razvoj etnične skupnosti. Ta danes samostojno nastopa kot '''slovenski narod'''. Termin '''etnogeneza''' pomeni nastanek in razvoj [[Pleme|plemena]], [[Ljudstvo|ljudstva]] ali [[Narod|naroda]].<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/iskanje?View=1&Query=etnogeneza|title=étnogenéza|accessdate=2025-11-08|website=fran.si}}</ref> V primeru Slovencev vključuje več vidikov: arheološke ostanke, jezikovne in kulturne sledi, etnično identiteto ter politično oblikovanost na ozemlju [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]] in v njeni neposredni bližini.{{Efn|Neposredna bližina izven RS vključuje: [[Koroška (zvezna dežela) |Koroško]] (vključno s [[Kanalska dolina|Kanalsko dolino]]), [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]] (vključno z [[Rezija|Rezijo]]), [[Istra|Istro]], [[Varaždinska županija|varaždinska]], [[Koprivniško-križevska županija|koprivniško-križevska]] in [[Zagrebška županija|zagrebška]] županija, [[Medmurje]] in okolico kraja [[Čabar]].}} Proces etnogeneze se ni zgodil preko ene epizode, temveč skozi več stoletij, v katerih so se srečevale selitve, kulturne transformacije, jezikovna prevzemanja in razvoj identitete. Glavni predpogoj za začetek slovenske etnogeneze je bila naselitev [[Stari Slovani|starih Slovanov]] na območju med [[Alpe|Alpami]] in [[Jadransko morje|Jadranom]]. Čeprav so med predniki današnjih Slovencev poleg starih Slovanov bile tudi druge skupine, je prav slovanska naselitev temu prostoru dala jezikovno identiteto, ki je ostala temeljna za poznejši razvoj slovenske etnične skupnosti.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} Na oblikovanje ene etnične kategorije na prostoru, ki ga zgodovinopisje označuje kot »slovenski etnični prostor«, je vplivalo več medsebojno povezanih dejavnikov. Med najpomembnejšimi so bili: 1) meja Svetega rimskega cesarstva, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200 in s tem politično ločila Slovence od Slavoncev, 2) razvoj slovenskega knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve, 3) spreminjajoča se, vendar neprekinjena navezanost prebivalstva na prostor in njegovo prebivalstvo ter 4) vpliv nekaterih naravnih meja in gospodarskih dejavnikov. Za razvoj slovenskega naroda v 19. stoletju je bila najpomembnejša jezikovno-etnična konstanta.{{Sfn|Kočevar|2019|p=116}} Vprašanje slovenske etnogeneze ni omejeno na nastanek modernega slovenskega naroda v 19. stoletju, temveč sega v starejša obdobja. Po [[Vanja Kočevar|Vanji Kočevarju]] je slovenska etnična identiteta obstajala že v [[Prednacionalna doba|''prednacionalni'' dobi]] in je predstavljala podlago poznejšega narodnega gibanja. Slovenska '''etnična skupnost''' se je oblikovala v srednjem veku. V času reformacije se je povzpela v '''etnično kategorijo''', nakar se je z nastankom knjižnega jezika dvignila na raven '''etnične mreže'''. Kljub zgodovinski zemljiškopravni razdeljenosti slovenskega etničnega prostora na več dežel in procesom, kot je bila ''karniolizacija'', njen razvoj ni bil linearen. V 17. in prvi polovici 18. stoletja je njen pomen oslabel na račun drugih, zlasti deželnih identitet. Kočevar to obdobje označuje kot ''baročni zastoj etnogeneze''. V drugi polovici 18. stoletja je slovenska identiteta ponovno pridobila večji pomen in se približala ravni '''etnične skupine''' ali etnije. Pri tem slovenska etnična pripadnost skozi zgodovino ni bila vedno najpomembnejša kolektivna identiteta, temveč se je njen pomen spreminjal glede na evropske in regionalne okoliščine. Podobne spremembe pomena etničnosti so bile značilne tudi za druge evropske skupnosti, zato nastanka modernega slovenskega naroda ni mogoče obravnavati ločeno od starejših oblik etnične pripadnosti in kolektivne identifikacije.{{Sfn|Kočevar|2020|p=76}} Predmoderne oblike nacionalizma na etnični in teritorialni osnovi se obravnavajo v okviru zgodovine dolgega trajanja. Ključna razlika med predmodernimi »prototipi« in modernim nacionalizmom je v tem, da je pri modernem nacionalizmu etnično-jezikovna identiteta prevladala nad religiozno identiteto.{{Sfn|Kočevar|2020|p=75}} Od leta 1848 so slovenski nacionalisti Slovence kot celoto, torej slovenski narod, v svojih predstavah in političnih programih razumeli kot '''politično skupnost'''. Slovenci so bili kot govorci slovenskega jezika vse bolj pojmovani kot pripadniki slovenskega naroda, kar je kmalu po oblikovanju prvega slovenskega nacionalnega programa ([[Zedinjena Slovenija]]) leta 1848 priznala tudi avstrijska oblast oziroma cesar. Slovenski nacionalno usmerjeni politiki so zato na različnih ravneh političnega delovanja v imenu Slovencev kot politične skupnosti in enega od narodov habsburške monarhije zahtevali večjo politično avtonomijo ter jezikovne svoboščine.{{sfn|Kosi|Stergar|2016|p=474-5}} == Prepdogoji == === Genetika === Genetske raziskave kažejo, da slovenska populacija v okviru evropskega genetskega prostora ne predstavlja izolirane skupine. Nasprotno, izsledki kažejo, da je genetsko malenkost sorodnejša zahodnoslovanskim populacijam kot drugim južnoslovanskim. Analize označevalcev DNK na [[Kromosom Y|kromosomu Y]] razkrivajo visoko stopnjo genetske raznolikosti slovenske populacije, saj je bilo identificiranih 29 različnih [[Haploskupina|haploskupin]].{{Efn|Haploskupina je skupina podobnih haplotipov, ki imajo skupnega prednika z enakim genetskim označevalcem.{{Sfn|Zupan|2014|p=XI}}}} Najpogostejša haploskupina v Republiki Sloveniji je R1a1, ki predstavlja 37,5 % in je značilna za slovanske in vzhodno-srednjeevropske populacije. Nato sledijo še: R1b, ki predstavlja 20,3 %, I2a1, ki predstavlja 13 % in I1, ki predstavlja 11,9 %. V manjšem deležu so prisotne hapluskupine J2, E1b1b, G2a in I2a2a.{{Sfn|Zupan|2014|p=41, 88}} Poleg analize kromosoma Y so genetiki preučevali tudi [[Mitohondrijska DNK|mitohondrijsko DNK]], vključno s polimorfizmi kodirajoče regije mtDNA. Analiza je razkrila 36 različnih haploskupin in podhaploskupin, katerih frekvence v grobem ustrezajo povprečnemu evropskemu mitohondrijskemu genskemu naboru. Najpogostejša mitohondrijska haploskupina je H, s 37,8 %, znotraj katere prevladuje podhaploskupina H1, z 11,2 %, medtem ko sestrska haploskupina HV0 dosega 3 %. Druga najpogostejša haploskupina je U, ki predstavlja 25,9 %. Sestavljena je iz podhaploskupin U1–U6 in K, pri čemer je najpogostejša U5 (10,2 %; U5a 7 %, U5b 2,7 %). Haploskupina J1 predstavlja 11,7 % populacije in je edina, ki kaže statistično pomembno geografsko strukturiranje. Razčlenitev J1 kaže na prisotnost podhaploskupin J1b in J1c. Haploskupina T je prisotna pri 11,2 % populacije, večinoma kot podhaploskupina T2, ki predstavlja 9,7 %. Mitohondrijska haploskupina N je redka in v slovenski populaciji dosega 4,7 %.{{Sfn|Zupan|2014|p=69-71}} Zanimivo je, da genetske raziskave razkrivajo tudi zgodovinske sledi manj izrazitih migracij. V [[Bela krajina|Beli krajini]] in na določenih delih Štajerske je opaziti višjo frekvenco haploskupine E1b1b1a1, ki je pogostejša na Balkanu. Ta vzorec je verjetno povezan z uskoškim naseljevanjem med 15. in 17. stoletjem, kar pomeni, da lahko genetski podatki služijo kot odtis zgodovinskih dogodkov in priseljevanja v slovenski jugovzhodni regiji.{{Sfn|Zupan|2014|p=87}} Primerjava posameznih slovenskih pokrajin je razkrila frekvenčni gradient mitohondrijske haploskupine J1c med različnimi pokrajinami, s frekvenčnim maksimumom 24,5 % pri primorski populaciji. Visoka frekvenca haploskupine J1c pri primorski populaciji bi lahko pomenila genetsko sled zgodnje neolitske širitve vzdolž vzhodne jadranske obale, saj je v skladu z arheološkim horizontom, znanim kot ''kultura impresso'', ki je na slovenskem prostoru značilna za [[Kras]]. Medpopulacijska analiza s skupnim številom 6585 vzorcev je razkrila povezanost slovenskega genetskega nabora, najbolj s [[Slovaki|slovaško]] populacijo, kar nakazuje obstoj skupne predniške populacije in/ali pomemben pretok genov med populacijama. Omenjeni rezultati ne nakazujejo samo možnosti zgodnjega neolitskega vpliva na genetsko strukturo sodobne slovenske populacije, temveč tudi pomembnost regionalne strategije vzorčenja.{{Sfn|Zupan|2014|p=93}} === »Etnična« sestava Slovencev s slovenskim poreklom === Slovenstva ni mogoče opredeliti kot genetske kategorije, saj ne obstaja »slovenska genetska (pod)skupina«, ki bi jo bilo mogoče enačiti s Slovenci kot narodom. Podobno je tudi pri drugih narodih, saj ti niso biološke formacije. Slovenstvo je namreč etnična kategorija,<ref>{{Navedi splet |last=Turk |first=Peter |date=4. 12. 2015 |title=Biti Slovenec po krvi, jeziku ali kulturi? |url=https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/biti-slovenec-po-krvi-jeziku-ali-kulturi |access-date=2026-08-26 |website=www.delo.si |language=sl}}</ref> genetske raziskave pa osvetlijo poreklo in sestavo prebivalstva, iz katerega se je slovenska etnična skupnost zgodovinsko oblikovala. Leta 2019 je bila narejena analiza etnične sestave 99 Slovencev, katerih [[Rodovnik|rodovniki]] segajo najmanj do sredine 19. stoletja ter imajo slovensko poreklo glede na prednike, priimke in kraje izvora.{{Efn|''Slovensko poreklo je pripisano posamezniku, če so vsaj njegovi stari starši rojeni na ozemlju slovensko govorečega naroda, oziroma iz njega izhajajo.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} ''Slovensko poreklo je lahko pripisano tudi Slovencem v izseljenstvu ali zamejstvu.''{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} ''Analiza rodovnikov in rezultatov modela je [bila] narejena le na tistih vzorcih, pri katerih so vsaj vsi štirje stari starši ustrezali kriteriju z rodovnikom podprtega slovenskega porekla.'' {{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Na podlagi analize avtosomne DNK (atDNA) z uporabo modela ''myOrigins'' podjetja [[FamilyTree DNA]] je bila mešana etničnost ugotovljena pri približno 95 % preiskovanih posameznikov.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=4}} Model ''myOrigins'' ocenjuje etnično sestavo posameznika tako, da njegov genetski zapis primerja s 24 referenčnimi populacijami z vsega sveta, oblikovanimi na podlagi sodobnih in arheogenetskih raziskav, ki zajemajo približno zadnjih 50.000 let človeške zgodovine. Ta model upošteva tudi zgodovinske [[Migracija|migracije]] in genetske primesi med različnimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=5}} Etnična sestava posameznika je določena z deleži različnih genetskih populacij,{{Efn|Genetska sestava posameznikov je razvrščena v sedem osnovnih populacijskih skupin: afriško, ameriško ali predkolumbovsko, srednje- in južnoazijsko, vzhodnoazijsko, bližnjevzhodno, evropsko populacijo ter judovsko diasporo. Slednja predstavlja izjemo, saj temelji predvsem na genetski povezanosti judovskih skupnosti in ne na geografski pripadnosti. Osnovne skupine so dodatno razdeljene v manjše populacijske gruče, katerih geografske meje so statistično določene in se lahko prekrivajo. Razvrstitev temelji na primerjavi genetskega profila posameznika z referenčnimi populacijami, zato se lahko z nadaljnjim razvojem raziskav in posodobitvami referenčnih podatkov spreminja. Model myOrigins je bil že večkrat posodobljen, pri čemer so bile leta 2017 na novo določene referenčne skupine in ponovno izračunani deleži posameznih genetskih komponent.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} ki odražajo zgodovino njegovih [[Prednik|prednikov]]. ==== Evropske gruče ==== Med evropskimi populacijskimi gručami Slovence najizraziteje opredeljuje [[Vzhodna Evropa|vzhodnoevropska]] genetska komponenta.{{Efn|Po razvrstitvi modela myOrigins vzhodnoevropska populacijska gruča zajema večino slovanskega prostora, vključno s Slovenijo, poleg tega pa obsega tudi vzhodni del Nemčije, večino Avstrije in območje Baltskega morja. Na jugu ne vključuje Dalmacije, južnih delov Bosne in Hercegovine, Črne gore, južne Srbije in Severne Makedonije, medtem ko Rusija v tej opredelitvi ni zajeta.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}}}} Ta je bila prisotna pri vseh analiziranih posameznikih. Njen povprečni delež znaša 66 %. Delež vzhodnoevropske komponente se med posameznimi vzorci razlikuje in sega od 22 % do 100 %. Pri petih vzorcih predstavlja celotno ocenjeno genetsko sestavo, pri nadaljnjih osmih pa presega 95 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=6}} Najverjetne prav ta komponenta vsebuje genetske označevalce, značilne za zgodnje slovansko prebivalstvo. [[Jugovzhodna Evropa|Jugovzhodnoevropska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins jugovzhodnoevropska gruča zajema območje od Italije na zahodu do Bolgarije in Grčije na vzhodu ter vključuje večji del Balkana in tudi Slovenijo. Posebnost te razvrstitve je, da model v isto genetsko skupino uvršča tudi Italijo, čeprav jo zgodovinsko in kulturno pogosto ločujemo od Balkana. Pričakuje se, da bodo prihodnje različice modela myOrigins z natančnejšimi referenčnimi populacijami omogočile boljše razlikovanje med posameznimi območji.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 83 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 15 %. Deleži se med posamezniki segajo od 1 % do 41 %. 16 vzorcev ima več kot četrtinski delež te komponente.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Zahodna Evropa|Zahodno]]- in [[Srednja Evropa|srednjeevropska]] genetska komponenta{{Efn|Ta populacijska gruča obsega območje zahodne in srednje Evrope: od atlantske obale Francije, območja Beneluksa in večjega dela Nemčije prek Švice vse do Češke, Avstrije, Slovenije in deloma Hrvaške. Vključuje tudi severno Italijo, vendar se ne ujema povsem z običajnim zgodovinskim ali geografskim razumevanjem Srednje Evrope, kot se ga pogosto označuje v Sloveniji. Zanimivo je, da se prostorska razporeditev te genetske gruče precej blizu območju Frankovskega kraljestva v času Karla Velikega.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 46 % analiziranih vzorcev. Povprečni delež znaša 26 %. Deleži te gruče se med posamezniki razlikujejo in segajo od 3 % do 54 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Britansko otočje|Britska]] genetska komponenta{{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins ta populacijska gruča poleg Britanskega otočja zajema tudi del zahodne evropske obale. Njena razširjenost odraža zgodovinsko povezanost prebivalstva Britanskega otočja s celinsko Evropo, kjer so se populacije oblikovale že pred neolitikom in kasnejšimi selitvami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež znaša 14 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 39 %, pri čemer ima 10 vzorcev več kot petinski delež te komponente, 22 vzorcev pa več kot desetino britske genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Skandinavija|Skandinavska]] genetska komponenta (skupaj s [[Finska|finsko]]){{Efn|Po opredelitvi modela myOrigins se analizirani vzorci najbolj ujemajo z referenčnimi populacijami iz Danske, Norveške in Švedske. Zaradi majhnih deležev te komponente in poenostavitve analize je bila v to skupino vključena tudi Finska, čeprav ima zaradi svoje zgodovinske izoliranosti in posebnega jezikovnega okolja nekoliko drugačno genetsko ozadje kot preostali del ''Skandinavije''. Pri oblikovanju finske genetske podobe so verjetno imeli pomembno vlogo dolgotrajna geografska izolacija ter manjša povezanost z bližnjimi indoevropskimi populacijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 29 % analiziranih vzorcev, njen povprečni delež pa znaša 6 %. Posamezni deleži se gibljejo od 1 % do 25 %, pri čemer ima 7 vzorcev več kot desetino, 12 vzorcev pa več kot dvajsetino te genetske komponente. Sledi finske genetske komponente{{Efn|Njihova prisotnost bi lahko bila povezana tudi z zgodovinskimi povezavami z madžarskim prostorom, saj sta finski in madžarski jezik del iste uralske jezikovne skupine,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} čeprav genetske povezave med tema populacijama niso neposredna posledica jezikovne sorodnosti.}} so bile zaznane pri 13 vzorcih.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} [[Iberski polotok|Iberska]] genetska komponenta{{Efn|Ta komponenta se ujema z referenčnimi populacijami iz Španije in Portugalske. Nastanek te populacijske gruče model povezuje z območji Iberskega polotoka, ki so v času zadnje ledene dobe predstavljala pomembno klimatsko zatočišče evropskega prebivalstva.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}} je prisotna pri 12 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež po analizi znaša 4 %. Deleži se gibljejo od 1 % do 10 %, pri čemer ima vseh 12 vzorcev z zaznano ibersko komponento več kot 2 % te genetske dediščine.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} ==== Neevropske gruče ==== Pri neevropskih genetskih komponentah so bile upoštevane le tiste, ki dosegajo najmanj 2 % genetske sestave, saj model ''myOrigins'' manjše deleže obravnava kot nezanesljive in jih označuje kot statistični »[[šum]]«. Nižje vrednosti so zato smiselne le, če jih potrjujejo rodoslovni podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Med zaznanimi neevropskimi komponentami sta najpogostejši skupini [[Bližnji vzhod]] in [[Judje|Judovska diaspora]]. V okviru bližnjevzhodne skupine model razlikuje [[Anatolija|maloazijsko]] komponento, ki se povezuje z območjem današnje [[Turčija|Turčije]] in [[Armenija|Armenije]], ter zahodno-bližnjevzhodno komponento, ki zajema vzhodni del [[Sredozemlje|Sredozemlja]], vključno z območjem [[Izrael|Izraela]], [[Palestina|Palestine]], [[Libanon|Libanona]] in dela [[Egipt|Egipta]] ter [[Sirija|Sirije]].{{Efn|Prisotnost teh komponent je lahko povezana z zgodnjim širjenjem kmetijstva iz rodovitnega polmeseca v Evropo ali s kasnejšimi zgodovinskimi migracijami.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}}}}{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Skupina ''Judovska diaspora'' vključuje dve glavni populacijski komponenti: [[Aškenaški Judje|aškenaške Jude]],{{Efn|Njihovo zgodovinsko središče je predvsem vzhodna, pa tudi srednja, zahodna in severna Evropa.}} ter [[Sefardski Judje|sefardske Jude]].{{Efn|Ti izvirajo iz Iberskega polotoka. Po letu 1492 so bili izgnani iz Španije.}} Obe skupini imata skupen izvor na Bližnjem vzhodu. Prisotnost judovske genetske komponente pri posamezniku še ne pomeni nujno neposrednega judovskega porekla, temveč lahko odraža skupno genetsko dediščino s starodavnimi bližnjevzhodnimi populacijami. Zato je rezultate takšnih analiz treba vedno razlagati v povezavi z rodoslovnimi podatki.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} V deležih, manjših od 2 %, so bile zaznane tudi nekatere druge genetske komponente, vendar so bile določene za nezanesljive. Med njimi so [[Severna Afrika|severnoafriška]], [[Južna Azija|južnoazijska]], [[Sibirija|sibirska]], severovzhodnoazijska, [[Južna Amerika|južnoameriška]] in komponenta iz [[Oceanija|Oceanije]]. Njihova prisotnost lahko nakazuje na zelo stare migracijske procese, skupne prednike različnih populacij, poznejše zgodovinske selitve ali preprosto na statistični šum, zato tovrstnih rezultatov ni mogoče zanesljivo povezovati z neposrednim poreklom posameznika.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} === Pradomovina in migracije Slovanov === V znanosti se je uveljavilo stališče, da se je pradomovina Slovanov raztezala med [[Karpati]] na jugu in [[Baltsko morje|Baltskim morjem]] na severu, med vzhodnim porečjem [[Odra|Odre]] na zahodu in srednjim tokom [[Dneper|Dnepra]] na vzhodu. Obsegala je porečja srednje in zgornje [[Visla|Visle]], [[Prut|Pruta]], [[Dnester|Dnestra]], [[Južni Bug|Južnega Buga]], srednjega in dela zgornjega Dnepra, [[Pripet (reka)|Pripjata]] ter [[Zahodni Bug|Zahodnega Buga]]. Na tem območju se je v prvem tisočletju postopoma oblikovala slovanska jezikovna in kulturna skupnost. Sprva so umeščali raziskovalci domovino [[Stari Slovani|Starih Slovanov]] v srednje [[Podonavje]], torej na območje srednjega toka [[Donava|Donave]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} [[Slika:Przeworsk_culture.png|sličica|Zarubinska kultura (rdeča) in Przeworška kultura (zelena)|levo]] [[Slika:Polesia_map_-_topography.jpg|sličica|Polesje je najpogosteje sprejeta lokacija za domovino Proto-Slovanov.]] Stari Slovani so govorili [[praslovanski jezik]], ki je najtesneje soroden [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]]. Na območju slovanske pradomovine so poleg praslovanskih zemljepisnih imen ohranjeni tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju Pripjatskega [[Polesje|Polesja]] ter zgornjega in srednjega Dnepra se je med 3. in 2. stoletjem pr. n. št. oblikovala [[zarubinska kultura]], ki jo mdr. [[Andrej Pleterski]] povezuje z zgodnjo skupnostjo Proto-Slovanov. Nastala je s povezovanjem različnih starejših kulturnih vplivov, predvsem lokalnih [[Baltoslovanski jeziki|Baltoslovanov]] ter priseljencev z območij zahodno od Dnepra.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}} Dolgotrajni razvoj praslovanske skupnosti je pozneje prispeval k oblikovanju treh glavnih slovanskih skupin: Južnih, Vzhodnih in Zahodnih Slovanov. Po mnenju sodobnih jezikoslovcev so se razlike med zahodno in vzhodno vejo začele oblikovati že pred naseljevanjem Južnih Slovanov v 1. tisočletju n. št. Med [[Rimsko cesarstvo|Rimskim cesarstvom]] in slovanskim območjem, od [[Baltsko morje|Baltika]] do [[Črno morje|Črnega morja]] je živel pas germanskih plemen, zato so bila zgodnja poročila o Slovanih pri rimskih in grških piscih redka. Slovani se v zgodovinskih virih jasneje pojavijo šele v začetku 6. stoletja, ko so – po umiku germanskih skupin ob srednji in spodnji Donavi – začeli prodirati proti Balkanu in napadati [[Bizantinsko cesarstvo]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} [[Slika:230_CE,_Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 230]] [[Slika:476 CE, Europe.svg|sličica|Zemljevid Evrope okoli leta 476]] Možen posreden vpliv Slovanov na [[Panonija (rimska provinca)|Panonijo]] sega v 2. stoletje, ko so njihovi pritiski na germanska plemena (npr. [[Kvadi|Kvade]] in [[Markomani|Markomane]]) verjetno prispevali k premikom, ki so leta 167 n. št. pripeljali do vpadov v Panonijo. Antični zemljevid iz 3. stoletja omenja ljudstva ''Venadi Sarmati'' in ''Venedi'' severno od Donave.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Vzrok, zakaj so Germani (med njimi [[Fredegarjeva kronika|Fredegar]]) Slovane od najzgodnejših stikov imenovali ''Wendi'' (''Veneti''),{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} gre iskati v dejstvu, da so ob selitvah na jugovzhod najprej prišli v stik z ''Veneti'', nato pa so to ime prenesli na Slovane, ki so vsaj delno asimilirali Venete in kasneje poselili njihovo ozemlje. Slovani sicer sami sebe nikoli niso imenovali ''Veneti'', temveč so jih tako imenovali zgolj germanski sosedje.{{Sfn|Pleterski|1995|p=540-1}}{{Sfn|Kos|1902|p=194, št. 154}} V poznem predzgodovinskem obdobju{{Efn|Tj. čas pred pisnimi viri.}} so živeli med Baltikom na severu in Karpati na jugu ter med porečjem Visle na zahodu in srednjim Dneprom na vzhodu. Najkasneje do začetka našega štetja se je izoblikoval [[praslovanski jezik]],{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} najtesneje soroden z [[Baltski jeziki|baltskim jezikom]], nekoliko manj [[Germanski jeziki|germanskim]] in še manj [[Iranski jeziki|iranskim jezikom]].{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Na območju slovanske pradomovine so ohranjeni poleg praslovanskih zemljepisnih imen tudi starejši predindoevropski in zgodnjeindoevropski jezikovni sledovi.{{Sfn|Čepič|1979|p=94}} Praslovanščina naj bi že kazala narečne razlike, te pa so pozneje pripeljale do razdelitve na [[Južni Slovani|južne]], [[Vzhodni Slovani|vzhodne]] in [[Zahodni Slovani|zahodne Slovane]].{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Med [[Preseljevanje ljudstev|selitvami ljudstev]] so sledili Slovani germanskim plemenom: prečkali so Odro in do konca 5. stoletja prispeli skoraj do reke [[Laba|Labe]]. Del Slovanov je bil vključen tudi v [[Atila|Atilovo]] [[Huni|hunsko]] državo (ok. 433–453). Po arheoloških najdbah iz tega obdobja je razvidno, da je slovanska kolonizacija zajela ozemlje med Dnestrom in spodnjo Donavo šele proti koncu 5. stol.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} Do konca 5. stoletja so ostali omejeni na ozemlje severno in vzhodno od Karpatov. Gotski zgodovinopisec [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]], ki opisuje razmere okoli leta 490, poroča, da so se tedaj Slovani že delili v tri glavne skupine: ''Venete'' (Vinde), ''[[Sloveni|Sklavene]]'' (Slovene) in ''[[Anti|Ante]]''. Najkasneje v tem času se je del Slovenov premaknil prek Karpatov na Sedmograško in v severni del Panonske kotline.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}} {{glavni|Naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe}} [[Slika:Migration_of_Early_Slavs.png|sličica|Najverjetnejša različica migracij zgodnjih Slovanov]] Konec 5. in v začetku 6. stoletja se je na Balkanu in ob Donavi začelo obdobje velikih sprememb. Po padcu [[Ostrogoti|ostrogotske države]] so Vzhodne Alpe postale del [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]]. Zgodovinarji kot je [[Bogo Grafenauer|Bogo Grafenaur]] so menili, da je prišla večina Slovanov v Vzhodne Alpe s prostora nad spodnjo in srednjo Donavo, od koder so se naselili kmalu zatem Sloveni tudi po [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]].{{Sfn|Čepič|1979|p=96}} [[Ildiges]] je v letih 548/49 z [[Langobardi]], [[Gepidi]] in številnimi Slovani odšel v Italijo na pomoč Vzhodnim Gotom. Po spopadu z Bizantinci se je čez Donavo vrnil k Slovanom.{{Sfn|Kos|1902|p=34, št. 42}} Sredi 6. stoletja je še veljala reka Donava kot mejna reka s Slovani.{{Sfn|Žužek|2007|p=265-6}} Po Grafenauerjevi tezi je treba pri naselitvi Slovanov v vzhodnoalpski prostor razlikovati med dvema naselitvenima bazama: severno in vzhodno, tj. zahodno- in južnoslovansko. Prvi slovanski naselitveni val naj bi v Vzhodne Alpe prispel s severa ali severozahoda okoli leta 550. Prebivalca tega vala naj bi najprej naselili območje ob Donavi med Travno in Dunajsko kotlino. Proces naselitve se je nadaljeval po dolinah alpskih rek in se postopoma širil v notranjost vse do Karavank in ob Dravi še naprej proti jugovzhodu.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Škofija v [[Poetovio|Poetovioni]] (Ptuju) naj bi propadla že pred letom 577 v zvezi s tem naselitvenim valom.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Drugi naselitveni val naj bi prihajal z jugovzhoda{{Sfn|Štih|2008|p=20}} ali vzhoda. Grafenauer ga je označeval kot val ''obrskih Slovanov''.{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Slednji naselitveni valj je bil torej tesno povezan z [[Avari]]. To stepsko nomadsko ljudstvo je po odhodu Langobardov v Italijo leta 568{{Sfn|Sket|1893|p=1-2}} obvladovalo Panonsko nižino. Leta 582 so osvojili Sirmium ([[Sremska Mitrovica]]), nekdanjo metropolo [[Ilirik|Ilirika]], in se začeli skupaj s Slovani preusmerjati tudi proti severozahodu. Slovansko-avarsko napredovanje je po [[Peter Štih|Petru Štihu]] povzročilo propadanje starih antičnih struktur, med njimi cerkvene organizacije. Na podlagi propadanjea antičnih škofij (Emona, Celeia, Poetovio, Aguntum, Teurnia, Virunum, Scarabantia) je verjetno moč slediti slovansko-avarskemu napredovanju v Vzhodne Alpe.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Do okoli 587/88 naj bi Slovani poselili [[Celjska kotlina|Celjsko]] in [[Ljubljanska kotlina|Ljubljansko kotlino]], [[Rož]] in [[Ziljska dolina|Ziljsko dolino]], pred letom 591 pa naj bi dosegli tudi zgornjo dolino Drave. Še pred letom 600 naj bi slovanska poselitev segla do Soče, vsaj na območju [[Vipavska dolina|Vipavske doline]]. Območje na zahodnem bregu srednje Soče, vključno z [[Goriška brda|Goriškimi brdi]] in [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]], naj bi bilo po tej razlagi naseljeno pozneje, v povezavi z boji proti Furlanom okoli leta 705. Še mlajšega datuma naj bi bila naselitev Istre. Grafenauer je hipotezo o slovanskem naselitvenem valu, ki naj bi prihajal s severa ali severozahoda, med drugim utemeljeval z jezikoslovnimi raziskavami [[Fran Ramovš|Frana Ramovša]], [[Tine Logar|Tineta Logarja]] in [[France Bezlaj|Franceta Bezlaja]].{{Sfn|Žužek|2007|p=262}} Najstarejše zanesljive vesti o Slovanih v Vzhodnih Alpah in na pragu Jadrana so s konca 6. in z začetka 7. stoletja. Pri tem je potrebno omeniti dve pismi [[Papež Gregor I.|papeža Gregorja Velikega]], prvo iz maja 599 in drugo iz junija 600, v katerih se veseli zmag eksarha bizantinske Italije nad Slovani, ko so ti preko [[Kras|Krasa]] prodirali v Italijo. Hkrati pa je v pismih vznemirjen nad njihovim ogrožanjem Italije. Ta vira dopolnjujejo poročila Pavla Diakona, ki je konec 8. stol. poročal o spopadih Slovenov (Sclavus) z [[Bavarci]] ob zgornji Dravi (592, 595 in 610) in o njihovih vpadih v [[Istra|Istro]] (602 in 611).{{Sfn|Štih|2025|p=18}} Bavarci so leta 592 zmagali v spopadu zoper Slovane, vendar so tri leta (595/6) pozneje utrpeli hud poraz, ko je v boj posegel avarski kagan s konjenico.{{Sfn|Kos|1902|p=148, št. 116}} Spopadi, ki so se nadaljevali in ponovno izbruhnili okoli leta 626, so prispevali k oblikovanju dolgotrajne meje v Vzhodnih Alpah. Na zahodu se je oblikovalo območje pod frankovskim vplivom, vzhod in jugovzhod pa sta ostala povezana z avarskim in slovanskim prostorom. Ob [[Soča|Soči]] in v Istri se je razmejitev ustalila pozneje. Severni del Istre je takrat verjetno segal približno do [[Nanos|Nanosa]] in [[Snežnik|Snežnika]].{{Sfn|Štih|2008|p=20}} V začetku 8. stoletja so Slovani v spopadih z Langobardi prodrli čez Sočo in poselili gričevje do roba [[Furlanska nižina|Furlanske nižine]]. S tem je nastala tudi etnična meja z razmeroma majhnimi poznejšimi spremembami in obstala vse do danes. Poselitev Istre je potekala s severovzhoda skozi [[Postojnska vrata]]; do okoli leta 600 je dosegla območje naravnega praga južno od ceste med Trstom in Reko.{{Sfn|Štih|2008|p=20}} Približno sočasno, so bili v 7. stoletju navzoči Slovani že na večjem delu vzhodne, srednje in jugovzhodne Evrope; na zahodu so dosegli območje vzhodno od reke [[Saale]], kjer so se srečali z germansko govorečim prebivalstvom. Številni Slovani so bili v tem času vključeni tudi v [[Avarski kaganat]], ki je med letoma 567 in približno 800 obvladoval srednje Podonavje.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju, kjer so živeli, je rimsko, germansko in drugo predslovansko kulturo nadomestil precej preprost način življenja; arheološko so ti praviloma prepoznavni po majhnih naseljih z [[Zemljanka|vkopanimi bivališči]], [[Žarni pokop|žarnih pokopih]], ročno izdelani in neokrašeni [[Keramika|keramiki]] ter skromni materialni kulturi z malo kovinskimi predmeti, znani kot praško-korčaška skupina. Razvoj bolj kompleksnih družbenih struktur je sledil pozneje, predvsem na območjih stika z Bizancem in zahodnim krščanskim svetom.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Vprašanje izvora in širjenja Slovanov ostaja predmet razprav. Tradicionalna razlaga zagovarja hitro širitev slovanskih ljudstev izza severovzhodnega dela Karpatov, medtem ko druge teorije poudarjajo večjo vlogo kulturnega vpliva in postopne slavizacije avtohtonih populacij. Tudi genetske raziskave kažejo različno sliko: nekatere potrjujejo priseljevanje v severni Balkan in na območje med Volgo in [[Oka (reka)|Oko]], druge pa kažejo na določeno stopnjo naselitvene kontinuitete, npr. na [[Poljska|Poljskem]].{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - Formation of the SP gene pool.webp|sličica|Nastanek in domnevne smeri selitve Slovanov med obdobjem selitve, po Gretzingerju, et al. (2025).]] Širjenje slovanskih skupin med 6. in 8. stoletjem so spremljale demografske in kulturne spremembe. Arheogenetske raziskave dokazujejo obsežne premike prebivalstva, povezane z uveljavitvijo slovanskih jezikov in kulturnih značilnosti na območjih, kjer so prej prevladovali drugi jezikovni in kulturni vplivi. Genetski podatki iz srednje Evrope, severozahodnega Balkana, Poljske, Latvije in Ukrajine se ujemajo z zgodovinskimi viri o širjenju Slovanov v [[Srednji vek#Zgodnji srednji vek (5.–12. stoletje)|zgodnjem srednjem veku]] ter podpirajo domnevo, da je bilo širjenje praslovanščine povezano tako s selitvami kot s kulturno asimilacijo lokalnega prebivalstva.{{Sfn|Gretzinger|2025}} V arheogenetski študiji iz leta 2025{{Efn|Skupaj z že objavljenimi podatki so raziskovalci na Inštitutu Maxa Plancka oblikovali vzorčne transekte za območje Elbe-Saale v vzhodni Nemčiji, severozahodnega Balkana ter Poljske in severozahodne Ukrajine, dodatno pa še referenčni transekt za Baltik in severozahodno Rusijo.}} so analizirali Gretzinger in sod. skeletne ostanke 591 starodavnih posameznikov z 26 najdišč v srednji in vzhodni Evropi. Po zajemu DNK in filtriranju kakovosti so za analizo uporabili genomske podatke 555 posameznikov, med njimi 359 iz obdobja širjenja Slovanov ter 205 iz predslovanske dobe. Podatke so primerjali z več kot 11.500 sodobnimi Evropejci.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Primerjava vzorcev pred in po slovanskem prihodu je pokazala, da se je genetska sestava na raziskovanih območjih med približno letoma 600 in 800 n. št. izrazito spremenila. Posamezniki iz rimskega časov in pred slovanskim prihodom, so bili genetsko zelo raznoliki. Vzorci iz Nemčije in Poljske so se v večini približali današnjim severnonemškim, nizozemskim in skandinavskim populacijam, medtem ko so se posamezniki iz rimsko-dobnega obdobja na Hrvaškem bolj povezovali s sodobnimi italijanskimi in vzhodnosredozemskimi populacijami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Raziskava tudi ni pokazala povezave med genetskim poreklom in večino značilnosti materialne kulture. Genetsko raznoliki posamezniki so imeli torej podobne kulturne prakse.{{Sfn|Gretzinger|2025}} Na območju severozahodnega Balkana njihov model kaže, da je bilo v času slovanskega obdobja s priseljenci iz vzhodne Evrope nadomeščenih približno 82 ± 1 % lokalnega genskega sklada. Stopnja mešanja prišlekov z lokalnim prebivalstvom pa se je med posameznimi območji precej razlikovala. V Mödlingu v današnji Avstriji so ugotovili velik porast severovzhodnoevropske (BAL) genetske komponente, ki jo v raziskavi predstavljajo današnje populacije Belorusije, Litve in Latvije: s 0 % v migracijskem obdobju na približno 27 % v populaciji iz ''avarskega'' obdobja. Avtorji ta porast razumejo kot potrditev zgodnjega prihoda takšnega prebivalstva v Panonsko kotlino v 7. stoletju, čemur je sledilo precejšnje mešanje z lokalnimi skupinami.{{Sfn|Gretzinger|2025}} [[Slika:Gretzinger et al. 2025 - The genetic legacy of the Slavic expansion.webp|sličica|Genetska zapuščina slovanske ekspanzije (črna), po Gretzingerju in sod. (2025).]] Slovani so z genetskega stališča nosilci različnih haploskupin kromosoma Y, s prevladujočima haploskupinama R1a1a in I2a1.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Vzhodnoevropsko genetsko komponento se lahko poveže s širšim območjem pradomovine Slovanov. V analiziranih vzorcih etnične sestave Slovencev ta komponenta v povprečju predstavlja 66 % genetske sestave.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Ta komponenta in njen delež sicer ne pomenita neposrednega deleža »slovanskih prednikov«, temveč komponenta predstavlja genetsko podobnost z vzhodnoevropsko referenčno skupino modela ''myOrigins''. Ta skupina vključuje širše območje ter različna ljudstva, ki so se skozi zgodovino medsebojno prepletala.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Gretzinger in sod. (2025) so pri današnjih Slovencih ocenili približno 70 % t. i. ''Slavic Period'' ''derived ancestry'', torej genetskega porekla, ki ga njihov model povezuje s populacijami slovanskega obdobja. Po mnenju nekaterih, zlasti starejših zgodovinopiscev, je nastanek slovenskega naroda vezan že na obdobju kmalu po naselitvi Slovanov{{Efn|prim. ''Ravno tedaj, ko so Franki podjarmili Slovence, vladal je v Karantaniji vojvoda [[Ingo]]. O njem mislijo, da je on prvi uvedel obred, po kterem si je slovenski narod izbiral svojega kneza in mu predajal vojvodsko čast in oblast na Krnskem gradu in na Gosposvetskem polju blizu Celovca.''{{Sfn|Sket|1893|p=7}}. ''V tej listini [ustanovitve samostana v Kremsmünstru] navedena krajevna imena nam kažejo, da so med Travno in Anižo leta 777. večinoma Nemci prebivali; le bolj na vzhodu v bližini sedanjega mesta [[Steyera|Steyer]] so živeli Slovenci. Primerjaje navedena slovenska in nemška krajevna imena bi smeli trditi, da je bil na koncu osmega stoletja le šesti del traungauskega prebivalstva slovenske narodnosti; drugi so bili večinoma Bavarci.''{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}}}} – tj. paradigma geneza<ref name=":6">Grdina, I. (2019)</ref> – na val naselitve Starih Slovanov (Slověnov<ref name=":4">Sket, J. (1893), str. 1-2</ref>) od 6. do 9. stoletja izza zgornjega loka [[Karpati|Karpatov]] v prostor [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alp]]. Stane Granda je mnenja, da je ''Kot zadnji možni trenutek dokončnega oblikovanja samostojnega naroda''{{Efn|Granda izraz ''narod'' v tem kontekstu uporablja v starejšem historiografskem pomenu ljudstva (prim. {{Sfn|Sket|1893|p=7}},{{Sfn|Kos|1902|p=291, št. 256}})}} […] ''čas nastanka Brižinskih spomenikov v desetletjih pred letom 1000''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} === Vloga avtohtonega prebivalstva === Slovani ob prihodu niso naselili praznega ozemlja. Alpsko-jadranska regija je bila že naseljena z različnimi neslovanskimi skupnostmi – ilirskimi, keltskimi, rimskimi ter poznoantičnimi romanskimi in romaniziranimi prebivalci (pogosto imenovanimi romanizirani Iliro-Kelti),{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}}<ref name=":6" /><ref name=":5">{{Navedi revijo|last=Petru|first=Peter|date=1982|title=Poznoantična poselitev Slovenije|url=https://ojs.inz.si/zc/issue/view/181/136|magazine=Zgodovinski časopis|pages=295-310}}</ref> ki jih je novodošlo prebivalstvo postopoma asimiliralo,{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} čeprav se je antični način življenja v višinskih utrjenih naseljih obdržal še do 7.{{Sfn|Štih|2008|p=21}} oz. 8. stoletja.{{Sfn|Granda|2022b|p=15}} Za staroselce je ohranjena slovenska oznaka Lah ali Vlah za [[Romanizacija|romaniziranega]] Iliro-Kelta.{{Sfn|Zupan|2014|p=23}} Ohranjena je v več ledinskih imenih.<ref>{{cite article|last=Koropec|first=Jože|title=Laško gospostvo v srednjem veku|journal=Časopis za zgodovino in narodopisje|year=1976|issue=2|url=https://www.sistory.si/publication/7484|date=|pages=244-245|volume=47}}</ref> Ti so živeli na tem območju kljub [[Langobardi|langobardskemu odhodu]] leta 568 v Benečijo.<ref name=":5" /> V pozni [[Antika|antiki]] so staroselci bivali predvsem na odmaknjenih predelih, najpogosteje na težje dostopnih hribih. Ustanovili so višinska utrjena naselja (npr. [[Rifnik (hrib)|Rifnik]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00622|title=RNPD: Rifnik - Arheološko najdišče Rifnik|date=2023-07-25|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Ajdovski gradec, Vranje|Ajdovski Gradec]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00838|title=RNPD: Vranje - Arheološko najdišče Ajdovski gradec|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Hrastje ob Bistrici]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=04602|title=RNPD: Hrastje ob Bistrici - Rimska naselbina Banova njiva|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Brinjeva gora nad Zrečami|Brinjeva Gora]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=00889|title=RNPD: Zreče - Arheološko najdišče Brinjeva gora|date=2022-08-01|accessdate=2025-11-08|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Koroška Bela]],<ref name=":04">{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=05317|title=RNPD: Koroška Bela - Utrjena postojanka v Soteski|date=1. avgust 2022|accessdate=6. oktober 2025|website=geohub.gov.si}}</ref> [[Podzemelj|Kučar pri Podzemlju]],<ref>{{Navedi splet|url=https://geohub.gov.si/ghapp/giskd/?&locale=sl&find=11118|title=RNPD: Podzemelj - Arheološko najdišče Kučar|date=2022-08-01|accessdate=2026-03-14|website=geohub.gov.si}}</ref> idr.{{Sfn|Petru|1982|p=298-301}}). Staroselci so preživeli tudi v večjih krajih, saj so slovenskim prišlekom posredovali imena rek, ki so daljša od 40 km{{Sfn|Granda|2022b|p=13}} ([[Drava]], [[Sava]], [[Krka]], [[Kolpa]], [[Soča]]), geografske pojme ([[Kras]], [[Podjuna]], [[Julijske Alpe]], [[Karavanke]]) in imena mest ([[Ptuj]], [[Celje]], [[Trojane]], [[Beljak]], [[Kranj]], [[Logatec]], [[Koper]], [[Trst]] itd.).<ref name=":5" />{{Sfn|Štih|2008|p=21}} Na podlagi več ugotovitev predvsem arheoloških, jezikovnih in [[Toponomastika|toponomastskih]] izhaja, da so neslovanski staroselci v odročnih predelih (proč od poti, po katerih so se valile trume ropajočih plemen) še naprej obdelovali svoje njive, ohranjali rodovitne površine in pašnike, ter prenašali tako del starodavne kulture, tvarnega izročila in gojenih krajin tudi na slovanske prišleke. Po [[Peter Petru|Petru Petruju]] jih še zdaj povzemamo iz roda v rod kot prežitke (npr. [[planšarstvo]],{{Sfn|Štih|2008|p=21}} [[vinogradništvo]], [[čebelarstvo]]). Antična dediščina se je torej ohranila tako s posredništvom staroselcev še v dobo naselitve slovenskih prednikov.<ref name=":5" /> V železni dobi sta se razvili [[halštatska kultura]] (okoli 800–475 pr. n. št.) in [[latenska kultura]] (okoli 500–50 pr. n. št.), ki ju arheologija povezuje s prakeltskimi oz. [[Kelti|keltskimi]] skupnostmi. Kelti so na območju vzhodnih Alp oblikovali več skupnosti (npr. [[Karni]]), med katerimi je bilo [[Noriško kraljestvo]].{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=8}} Po rimski osvojitvi so se keltske skupnosti postopoma romanizirale in se vključile v rimski kulturni prostor. Etnična analiza sestave Slovencev je razkrila, da je britska genetska komponenta prisotna pri 34 % analiziranih vzorcev. Njen povprečni delež pa znaša 14 %. Nadaljnjih 12 % vzorcev je vsebovalo iberske označevalce; njen povprečni delež pa znaša 4 %.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=7}} Po uporabljeni interpretaciji analize se ti zahodnoevropski genetski signali povezujejo z dediščino keltskih populacij oziroma prebivalstva območij, kjer so bile že v železni dobi razširjene keltske kulture. Nosilci britskih genetskih označevalcev so bili v analizi povezani predvsem s hribovitimi območji pod Alpami, Krasom ter porečjem Save in Savinje.{{Sfn|Knapič|Stanojević|2019|p=10}} Slovenci torej izvirajo iz več zgodovinskih prebivalstvenih skupin, med njimi je navedel [[Peter Štih]] antične staroselce, Slovane, Hrvate, Avare, Karantance, Karniolce, Nemce in Uskoke. Kljub temu ima slovanska naselitev v začetku zgodnjega srednjega veka posebno mesto v zgodovini Slovencev, saj je prav tedaj prostor današnje Slovenije dobil slovansko jezikovno identiteto, ki se je ohranila do danes. Zato Slovence uvrščamo med slovanske narode, čeprav je njihova etnogeneza rezultat prepletanja številnih prebivalstvenih in kulturnih vplivov.{{Sfn|Štih|1996|p=78-9}} == Jezikovni pogled == V 6. stoletju, so sorodna plemena naseljevala zelo obsežna območja vzhodne in južne Evrope in na vsem tem območju se je poleg [[Avarščina|avarščine]] in [[Romanščina|romanščine]] govorilo predvsem praslovansko. [[Praslovanščina]] je bila govorjeni in nikdar zapisani jezik, ki ga z visoko mero natančnosti rekonstruiramo s primerjanjem med posameznimi slovanskimi jeziki, zlasti starejšimi, in z njihovo primerjavo z jeziki, ki so s slovanskimi sorodni, zlasti z najbližjimi baltskimi.{{Sfn|Devetak|2022|p=12}} Slovanski jezik v vzhodnih Alpah se za časa poselitve ni pomembno razlikoval od jezika drugih slovanskih plemen. V naslednjih stoletjih se nekaj jezikovnih inovacij (to so jezikovne spremembe) še razširi po vsem slovanskem svetu (tako iz praslovanskega nastane splošnoslovanski jezik), pozneje se [[Izočrte|izoglose]] (meja, na kateri se inovacija ustavi){{Sfn|Devetak|2022|p=13}} vse bolj ožijo, tako da posamezne inovacije zajemajo vse manjše jezikovne prostore. Iz splošnoslovanskega jezika 7. in 8. stoletja se polagoma izdvajajo narečni kontinuumi, zamejeni z izoglosami in njihovimi snopi, tako da mlajše globinske inovacije nekega kontinuuma, kot so npr. spontane glasovne spremembe, praviloma ne segajo več prek meja snopov. Splošnoslovansko obdobje se konča z nastopom fonetičnih inovacij, ki ne dosežejo več vseh slovanskih govorcev. Prva nedvomna in zlahka opazna taka sprememba sta druga in tretja palatalizacija, ki ne dosežeta slovanskega govora v [[Novgorodska oblast|Novgorodu]] in [[Pskovska oblast|Pskovu]]. Sodeč po jezikovnih inovacijah, ki so se odvijale do in za časa zapisa Brižinskih spomenikov, je bilo ugotovljeno, dokazano in večinsko sprejeto, da te inovacije predstavljajo sistem, ki ga lahko prepoznamo samo v zgodnjem kontinuumu slovenskega jezika. Od 10. stoletja dalje sta se na območjih, ki ju danes poznamo kot slovensko-kajkavsko in slovensko-čakavsko mejo, postopoma oblikovala gosta snopa izoglos. Zaradi teh jezikovnih razmejitev se ''današnji'' slovenski obmejni govori razlikujejo od sosednjih kajkavskih oziroma čakavskih govorov. Izoglose tako opredeljujejo temeljne razlike med '''alpskoslovanskim''' (tudi ''korotanska slovenščina''<ref name=":4" />) in '''panonskoslovanskim''' (tudi ''panonska slovenščina'' ali ''staroslovenščina<ref name=":4" />'') jezikovnim razvojem na eni strani ter '''kajkavskim''' in '''čakavskim''' na drugi. Dokazljive razlike med njimi so v tem času še malobrojne, vendar že usodne za nadaljnje razvoje navedenih idiomov.{{Sfn|Devetak|2022|p=13, 21}} Za čas okrog leta 1000 lahko na osnovi skupnih ekskluzivnih fonoloških inovacij nedvoumno ugotavljamo obstoj jezikovne skupnosti, iz katere so se razvile današnja slovenščina, kajkavščina in čakavščina. Ob upoštevanju začetka onemitve glasu ''v'' v večkonzonantni skupini za ''t-'' in ''s-'', ki jo poleg slovenščine poznajo le še severnočakavski govori (''stvoriti'' > ''storiti'', ''četvrti'' > ''četrti'', ''tvrd'' > ''trd''), lahko iz te že izločimo jezikovno entiteto, iz katere sta se lahko razvili samo slovenščina in severna čakavščina. Konec 11. stoletja je na čakavskem območju zaključena denazalizacija zadnjega nosnika ''ǫ'' > ''u'', medtem ko je skoraj splošnoslovenska denazalizacija ''ǫ'' > ''o'' mlajša in drugačna. Najpozneje v 12. stoletju se zaključita dva ekskluzivno slovanska naglasna procesa, ki ju zasledimo na celotnem Slovenskem, namreč pomik cirkumfleksa in naglasni umik tipe ''zvézda''. Ti trije pojavi so meja, do katere, ko lahko z gotovostjo ločujemo slovenski idiom od sosednjega kajkavskega in čakavskega. Z drugimi besedami: ko v jeziku iz stvoriti nastane storiti, se ta ne more razviti v nič drugega kot slovenščino in severno čakavščino, ko pa iz ''ôko'' nastane ''okô'' in ko iz ''zvezdà'' nastane ''zvézda'', pa samo slovenščina. Ko naši sosedje iz ''dl'' naredijo ''l'' in ko iz nosnika ''ǫ'' naredijo ''u'' (npr. ruka) in njihova inovacija pri nas ni sprejeta, je to znak, da je meja, ki jo zariše izoglosa, tudi meja identitetne skupnosti. In sicer tudi, če zavedanja o tej identiteti še ni bilo in se je identiteta izkazovala samo v dejanjih, kot sta širjenje jezikovnih inovacij do meje s kajkavsko in čakavsko identitetno skupnostjo ter ustavljanje kajkavskih in čakavskih jezikovnih inovacij na isti črti.{{Sfn|Devetak|2022|p=22}} Slovanski kontinuum v vzhodnih Alpah nekako do leta 1050 stvarno utemeljeno lahko imenujemo alpska slovanščina, prvotna slovenščina, stara slovenščina ali izhodiščno slovensko stanje. Upoštevaje prakse pri drugih slovanskih in neslovanskih narodih, ki jezik svojih prvih zapisov označujejo zgolj s prilastkom 'stari', se zdi tudi za jezik Brižinskih spomenikov in sočasnih zapisov lastnih imen na Koroškem in severneje ter na Kranjskem najprimernejše poimenovanje ''stara slovenščina''. Jezik Brižinskih spomenikov je del kontinuuma, ki ga izkazujejo zapisi slovanskih lastnih imen tega prostora od 8. stoletja. Ta jezik je hkrati starejša razvojna stopnja istega kontinuuma, ki ga v svojih pojavnih oblikah med letoma 1050 in 1550 imenujemo zgodnjeslovenski. Ker je nosilec jezikovnega kontinuuma narod v etimološkem pomenu te besede, torej skupina ljudi, ki svojo bolj ali manj enotno govorico prenaša iz roda v rod in jo v vsaki generaciji nekoliko spremeni, iz navedenih dejstev in interpretacij nujno sledi sklep, da je severni del slovenskega naroda (skupaj s tamkajšnjim ponemčenim prebivalstvom) dejanski in najbližji genetski naslednik ljudi, ki so tvorili kneževine Karantanije. Endogeni jezikovni razvoj in tujejezični vplivi so skupaj s političnozgodovinskimi dejavniki v naslednjih stoletjih pripeljali na eni strani do izrazitejše narečne razčlenjenosti slovenskega jezikovnega prostora, na drugi pa do debelejšega snopa izoglos na kajkavski in čakavski meji, ki je bila najpozneje za časa konstituiranja knjižnih standardov prepoznana kot jezikovna meja.{{Sfn|Devetak|2022|p=21-22}} === Nastanek plemenske kneževine in Samova plemenska zveza === {{glavni|Samova plemenska zveza}} [[Slika:Tribal_Kingdom_of_Samo-sl_version.PNG|levo|sličica|Temelji za nastanek Karantanije so bili verjetno položeni v času [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]], ki je na jugu zaobjela tudi [[Valuk, knez Karantanije|Valukove]] Slovane nekje v Vzhodnih Alpah]] Po letu 591 so Slovani prodrli vse do ozemlja blizu izvira Drave in se spopadli z Bavarci. Meja z [[Bavarci]] se je začasno ustalila na vzhodnem [[Tirolska|Tirolskem]]. Že leta 595 se v zgodovinskih virih za vzhodnoalpski prostor pojavi ime ''dežela Slovanov''/''Slověnov'' ({{jezik-la|Sclaborum provincia}}). Slovani v Vzhodnih Alpah, so bili, tako kot Slovani v Panoniji, podrejeni oblasti avarskih kaganov. Ob slabitvi avarske oblasti pa se je na prostoru današnje južne Koroške v začetku 7. stoletja razvila relativno samostojna »krajina Slovenov« ({{jezik-la|marca Vinedorum}}), s svojim [[Knez|knezom]]. V virih se pojavlja [[Valuk, knez Karantanije|Valuk]]. Leta 623 se je verjetno pridružila plemenski zvezi Alpskih Slovanov pod vodstvom frankovskega trgovca, kralja [[Kralj Samo|Sama]]. Avarski davčni pritiski in nasilje nad podrejenimi Slovani so nekje med leti 622<ref name="GB94">Grafenauer, B. (2000). Str. 94.</ref> in 626<ref name="CF109">Curta, F. (2001). Str. 109.</ref> sprožili obsežen organiziran upor, ki je obsegal področja na današnjem [[Češka|Češkem]] in [[Moravska|Moravskem]], verjetno pa tudi v [[Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Zdi se, da je bila [[Samova plemenska zveza]] delno že razslojena družba, saj [[Fredegarjeva kronika]], ki opisuje tedanje dogodke, ločuje med izrazi »[[Vendi]]« in »[[Slovani]]«, pri čemer naj bi bili »Vendi« le tisti Slovani, ki so Avarom služili kot pomožna vojska.<ref name="CF60">Curta, F. (2001). Str. 60.</ref> Po propadu [[Samova plemenska zveza|Samove plemenske zveze]] leta 658 je »krajina Slovanov« s središčem na [[Krnski grad|Krnskem gradu]] severno od današnjega [[Celovec|Celovca]], ki se je že začela imenovati Karantanija, ohranila neodvisnost. To potrjuje tudi notica Pavla Diakona, ki kaže, da so bili prebivalci Karantanije samostojni že od ok. leta 664.<ref>Kos, F. (1906), str. 298 (št. 179)</ref> === Karantanija === {{glavni|Karantanija}} Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko ''*Korǫtanъ'') je bila slovanska oziroma slověnska<ref name=":92">Sket, J. (1893), str. 1</ref> [[Pleme|plemenska]] [[kneževina]] v [[Vzhodne Alpe|Vzhodnih Alpah]]. Najverjetneje je bila najstarejša slovanska državna tvorba, čeprav je bila kljub večinskemu slovanskemu prebivalstvu po svojem izvoru in razvoju sicer ves čas polietnična. Nastala je v 7. stoletju in je kljub izgubi zunanje samostojnosti leta 743 ter vsaj delni izgubi notranje samostojnosti v letih 820–828 kot plemenska vojvodina ostala pomembna do konca 9. stoletja. Karantanska slovanska etnična identiteta se je sredi 9. stoletja zaradi tega razširila po vsem vzhodnoalpskem področju in je ostala dokaj močna tudi še v 10. stoletju, nato pa sta se tako Karantanija kot etnična zavest karantanskih Slovanov pričeli razkrajati. Na podlagi stare karantanske državnosti se je v drugi polovici 10. stoletja z utrditvijo zahodnoevropskega [[Fevdalizem|fevdalizma]] pričela oblikovati klasična vojvodina [[Koroška (vojvodina)|Koroška]]. ==== Etnična sestava prebivalstva ==== Večino prebivalstva so nedvomno sestavljali [[Slovani]], imenovani tudi ''korotanski Slověni''.<ref name=":92" /> Toda je gotovo med njimi prebival zanemarljiv preostanek [[Vlahi|romaniziranih staroselcev]] nekdanje rimske province [[Norik (rimska provinca)|Norik]] in morda tudi ostanki [[Germani|germanskih plemen]], ki so se tu naselila po propadu [[Rimsko cesarstvo|rimske]] oblasti in pred prihodom Slovanov. Verjetno je, da so med Karantanci živeli tudi [[Avari]], viri omenjajo tudi [[Hrvati|Hrvate]], pri čemer hipoteza Klaićeve, ki [[prihod Hrvatov]] povezuje s selitvijo iz Karantanije v [[Hrvaška|Hrvaško]],{{efn|Pri tem je potrebo ločevati med dalmatinskimi Slovani, ki so prevzeli etnično oznako Hrvati, in skupino Hrvatov, ki se je na njihovo območje priselila in sodelovala v hrvaški etnogenezi. O karantanski hipotezi glede izvora Hrvatov glej v: Klaić, N. (1984). Str. 259-262.}} sicer ni dosegla širše podpore, je pa dovolj konsistentna, da je potrebno upoštevati možnost, da je veljavna. V času svoje samostojnosti je Karantanija nudila »politično« zatočišče manjšim skupinam [[Bolgari|Bolgarov]] in [[Langobardi|Langobardov]]. Tako pestra sestava je bila po prepričanju sodobne [[Medievistika|medievistike]] običajna tudi za druga zgodnjesrednjeveška ljudstva, ki so bila polietnične skupine, zbrane okrog tradicijskega jedra. Na ozemlju Karantanije se je, ločen od ostalih slovanskih jezikov, že pred letom 1000 razvil poseben južnoslovanski jezik z mnogimi zahodnoslovanskimi primesmi, katerega značilnosti lahko prvič zasledimo v Brižinskih spomenikih. ==== Jezik ==== [[Slika:Kaernten_herzogeinsetzung.jpg|sličica|Ustoličevanje koroških vojvod po srednjeveških kronikah]] V najzgodnjejši epohi je bil jezik [[Karantanci|karantanskih (korotanskih) Slověnov]] v bistvu [[Praslovanščina|praslovanski]] ali staroslovenski.<ref>{{Navedi revijo|last=Korun|first=Borut|date=2025-04-21|title=Stara cerkvena slovanščina ali stara slovenščina?|url=https://www.druzina.si/clanek/borut-korun-stara-cerkvena-slovanscina-ciril-metod-panonija|magazine=Družina}}</ref><ref>{{Navedi revijo|date=1849|title=Slovenci-slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|magazine=Kmetijske in rokodelske novice|page=2|access-date=2025-10-19}}</ref><ref name=":92" /> V slovenski jezikoslovni literaturi in priročnikih jo včasih pogojno imenujemo alpska slovanščina oz. predhodnica slovenščine. Njen praslovanski značaj lahko sklepamo iz jezikovnih stikov alpskih Slovanov z ostanki romaniziranega staroselskega prebivalstva, pozneje tudi z [[Bavarska|Bavarci]]. Prevzeta predslovanska krajevna in rečna imena ter njihov poznejši fonetični razvoj v alpski slovanščini ter bavarski zapisi alpskih slovanskih imen osvetljujejo značilnosti alpskega slovanskega jezika. Od začetka 9. stoletja naprej je alpska slovanščina doživljala vrsto postopnih sprememb in novosti, značilnih za južnoslovanske jezike. Med 9. in 10. stoletjem je ta razvoj privedel do oblikovanja [[Slovenščina|slovenščine]], ki se je od prejšnje, pred 9. stoletjem, razlikovala le v manjših značilnostih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Žitja Konstantina in Metodija|last=Grivec|first=Franc|publisher=Univerza v Ljubljani|year=1951|location=Ljubljana|cobiss=26028289}}</ref> Nekateri viri t. i. alpsko slovanščino veliko bolj približujejo moderni slovenščini in dokazujejo, da je ''izgon'' Slovencev in Slovenk iz časa srednjega neznanstveno oz. metodološko netočno.<ref name=":25">Grdina, Igor (2012).</ref><ref name=":05">{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.korenine.si/zborniki/zbornik10/moskon_sloveni.pdf|title=Sloveni|date=2010|accessdate=2025-10-19|website=korenine.si|last=Moškon|first=Marjan}}</ref><ref name=":92" /> Po teoriji Jakoba Sketa pa so Karantanci govorili korotansko slovenščino.<ref name=":92" /> V [[Čedad|Čedadu]] se na Ratchisovem oltarju iz 8. stoletja v stolnici nahaja nerazvozlan napis "Ratchis hidebohohrit", ki je po mnenju nekaterih slovenski in pomeni "Ratchis je šel Boga odkrit"; v primeru, da ta teorija drži, gre za prvi zapis slovenščine in sega v čas avtonomne Karantanije.<ref>{{Navedi splet|title=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/porcinj-v-beneciji-bozja-pot-tudi-za-slovence|website=Porčinj v Benečiji: Kjer je Marija z 10-letno Terezijo govorila 'po naše' {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2025-10-19|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://slovita.info/wp-content/uploads/2024/08/Cedad_zemljevid.pdf|title=Čedad zemljevid|date=avgust 2024|accessdate=19. oktober 2025|publisher=Slovensko okence občine Cividale del Friul}}{{Slepa povezava|date=december 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.druzina.si/storage/app/media/Ivo%20%C5%BDajdela/RAZSTAVE/brizinski-spomeniki-delo-kralj-ratchis-ali-je-dvanajst-skrivnostnih-crk-novi-kljuc-14-1-1993.pdf|title=Ali je dvanajst skrivnostnih črk novi ključ našega pismenstva?|date=1993-01-14|accessdate=2025-12-03|last=Roš|first=Katja}}</ref> === Spodnja Panonija === {{glavni|Spodnja Panonija (država)}} Spodnja Panonija je bila mejna grofija (marka), ki so jo po končanih vojnah z [[Avari]] ustanovili [[Franki]] na zahodnem delu [[Panonska nižina|Panonske nižine]], med [[Donava|Donavo]] na vzhodu, [[Drava|Dravo]] in [[Mura|Muro]] na jugu, [[Raba|Rabo]] na zahodu in najverjetneje [[Blatno jezero|Blatnim jezerom]] na severu. Nastala je z upravno reformo vzhodnofrankovskega kralja [[Ludvik Nemški|Ludvika Nemškega]] leta 828 po pregonu [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarov]] s tega območja. Spodnja Panonija je bila stično območje med skupinami, ki so pozneje postali Slovenci in Slovaki (Moravani). Do ozemeljskega stika med predniki Slovencev in Slovakov je zagotovo ponovno prišlo po propadu [[Avarski kaganat|avarske države]]. Zanimivo je, da si Kocljevo kneževino po svoje lastijo tako Slovenci kot Slovaki. Ti vidijo Kocljevo Panonijo v bistvu kot del [[Velikomoravska|Velikomoravske države]]. Po drugi strani so zgodovinski viri Spodnjo Panonijo bolj prištevali h Karantaniji kot Velikomoravski državi. Odprto vprašanje je, ali se je v Spodnji Panoniji v 9. stoletju govoril jezik, ki je bil bolj soroden slovenščini ali slovaščini.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Smo bili Slovenci in Slovaki nekoč en narod?|url=https://siol.net/novice/svet/smo-bili-slovenci-in-slovaki-nekoc-en-narod-542153|website=siol.net|accessdate=2026-02-14|language=sl|last=Žužek|first=Aleš}}</ref> Ker je to nemogoče z gotovostjo ugotoviti, se lahko Spodnjo Panonijo šteje za prehodno območje med sedanjimi Slovenci, Slavonci in Slovaki.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}} Spodnja Panonija je kot frankovska mejna marka obstajala do leta 876, ko je bila skupaj z Zgornjo Panonijo, [[Karantanija|Karantanijo]] in področjem zgornjega Posavja vključeno v novo frankovsko politično tvorbo [[Regnum Carantanum]], ki ga je upravljal [[Arnulf Koroški]]. ==== Zgodnjesrednjeveška vloga Madžarov ==== [[Slika:Kalandozasok.jpg|sličica|250x250_pik|Madžarski prodori med koncem 9. stoletja in letom 970]] Madžari so se pod vodstvom [[Árpád Madžarski|Árpáda]] konec 9. stoletja naselili v Panonsko nižino in oblikovali [[Kneževina Ogrska|Kneževino Ogrsko]] (ok. 896–1000). V nekaj več kot pol stoletja so Madžari najmanj 22-krat prečkali današnje slovensko ozemlje.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Konec karolinške ureditve na vzhodu Karolinškega cesarstva je zaznamoval poraz bavarske vojske proti Madžarom v [[Bitka pri Bratislavi (907)|bitki pri Bratislavi leta 907]]. Meja se je pomaknila do Aniže, kjer je potekala že približno sto let prej proti Avarom. Izgubljena so bila ozemlja okoli [[Blatno jezero|Blatnega jezera]] in vzdolž stare rimske ceste med Donavo pri Karnuntu (današnji Petronell) in Savarijo (današnji [[Sombotel]]).{{Sfn|Štih|2025|p=51}} [[Stane Granda]] je razložil, da se dejansko po madžarskem porazu leta 955 na [[Bitka pri Lechfeldu|Leškem polju]] začenja novo obdobje slovenske srednjeveške zgodovine.{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} Meja se je postopno ponovno pomaknila na vzhod, v predalpske pokrajine; na severu je bila to reka [[Leitha]] (Litva), na jugu pa sta obmejni območji postali sedanja Štajerska in Drava pri Ptuju.{{Sfn|Štih|2025|p=51}} Madžari so se organizirali v [[Ogrsko kraljestvo]],{{Sfn|Granda|2022b|p=20}} ko je bil leta 1000 za kralja kronan [[Štefan I. Ogrski|Štefan I.]] Po mnenju Grande je v tem procesu prišlo do zmanšanja »slovenskega« etničnega prostora, ko so prekinili neposredno povezavo s kasnejšimi ''Slavonci'' in ''Slovaki'', s katerimi so bili predniki sedanjih Slovencev ''verjetno del iste slovanske skupine''.{{Sfn|Granda|2022b|p=20, 36, 183}}{{Sfn|Granda|2022|p=405}} To je soprispevalo do samostojnega oblikovanja slovenskih prednikov. Granda dodaja: ''Dejansko je nastanek Ogrske, ki je vključevala tudi hrvaške pokrajine, v nekem smislu pospešil njihovo preoblikovanje v samostojen narod na podlagi etnogeneze, ki jo je sooblikoval prostor, ki so ga posedli staroselci, langobardski in bavarski sosedje in še kasnejši prišleki.{{Sfn|Granda|2022b|p=21}}'' == Jezik, identiteta in etnonimi == === Jezikovna pripadnost in njen vpliv === Slovenci so kot mnogi evropski narodi – jezikovni narod. Jezik je torej imel osrednjo vlogo pri etnogenezi. V primeru Slovencev: slovenščina (z njenimi narečji) predstavlja element, ki povezuje skupnost in njeno zgodovino. Za oblikovanje etnične skupnosti in njenega knjižnega jezika, ki družbo determinira in legitimira pa je pri vseh etnijah (razen npr. pri [[Judje|Judih]] in [[Romi|Romih]], ki živijo v diaspori) pomembna tudi ločitev oz. razmejitev od ''tujih'' sosedov (ki so lahko tudi jezikovno blizu) – torej je potrebna ''enotna'' politična enota.<ref name=":15">Golec, B. (2019)</ref> Po razlagi [[Boris Golec|Borisa Goleca]] je tudi etnogeneza Slovencev temeljila na obeh pogojih. V arheološkem in jezikoslovnem smislu je pričakovati, da so govorci zgodnjih alpskih Slovenov pripadali slovanski jezikovni skupini, čeprav z raznovrstnimi lokalnimi vplivi [[Bavarci|Bavarcev]], [[Langobardi|Langobardov]], [[Avari|Avarov]]. V Karantaniji je jezik bil v zgodnjih fazah še blizu [[Praslovanščina|praslovanskemu]], imenovan tudi staroslovenski.<ref name=":4" /> [[Fran Ramovš]] in [[Tine Logar]] razlagata nekatere pojave, s katerimi se slovenski jezik razlikuje od južnoslovanskega in povezuje s severnimi in zahodnoslovanskimi jeziki (konsonantna skupina ''-dl-'' namesto ''-1-'', npr. vidle-vile, modliti-moliti, sedlo-selo, jedlovo, padla-pala itd.{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Zanimiva je beseda ''nocoj'' – če bi bila južnoslovanska bi morali reči ''nočoj'' (sinoči), kar kaže, da ni prišla iz južnoslovanskega vpliva. Ta teza je dobilo močno podporo tudi z rezultati Bezlajeve analize toponomastike (celo z izrečno trditvijo, ''da je slovenska jezikovna podlaga v bistvu jezik'' ''zahodnegaslovanskega tipa, ki se je že od prvih začetkov dalje razvijal pod trajnim južnoslovanskim vplivom'').{{Sfn|Žužek|2007|p=261-2}} Če bi se omejevali samo na prvo jezikovno podlago bi v pesrektivi prav tako lahko nastal narod s slovenskim imenom, vendar zagotovo s središčem zunaj državnih meja [[Slovenija|RS]] – v [[Zagreb|Zagrebu]].<ref name=":13">{{Navedi splet|url=https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/zasmehovani-genij-ki-je-zelel-zagreb-narediti-za-slovensko-mesto-447278|title=Zasmehovani genij, ki je želel Zagreb narediti za slovensko mesto|date=2017-08-21|accessdate=2025-09-25|website=siol.net|last=Žužek|first=Aleš}}</ref><ref name=":15" /> Takšen narod bi temeljil na drugačnih narečnih podlagah,<ref name=":15" /> kljub temu, da je [[Jernej Kopitar]] [[Kajkavščina|kajkavski dialekt]] umeščal med narečja slovenskega knjižnega jezika.<ref name=":13" /> Že zelo zgodaj je srednjeveške Hrvate in panonske Sloven(c)e<ref name=":4" /><ref name=":15" /> ločila meja med ''Avstrijskimi Slovenci''. Le-ta je potekala med [[Kraljevina Ogrska (1526–1867)|Ogrskim kraljestvom]] in [[Sveto rimsko cesarstvo|Sveto rimskim cesarstvom]]. Med panonskimi Slovenci so v današnji RS vključeni samo [[Prekmurci]], ki so bili sem vključeni zaradi [[Trianonska mirovna pogodba|trianonskega sporazuma]] iz junija 1920. === Etnonimi, lingvonimi ''Kranjec, Krajnec'' in ''kranjščina'' === V kasnejšem razvoju slovenske etnogeneze postane moteč in nezaželjen pojem ''Kranjec'' in ''kranjščina''. Ta je bil iz modernega vidika nekaj zavirajočega in odstopajočega od pojma ''Slovenec'' – zato je bil ta pojem tudi iz razumljivih razlogov odvržnen. Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu trojedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – to je politična.<ref name=":15" /> Kranjska je torej odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03">{{Navedi knjigo|title=Deutsch-windisches Wörterbuch|last=Gutsman|first=Ožbalt|year=1789|location=Celovec|page=284, 442|cobiss=13950727|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OBJDLIF|publisher=Ignaz Aloys edlen von Kleinmayer|language=sl, de}}</ref> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezifni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodina Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' ipd. in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjsko etničnim redom oznočavenja (Kranjec).{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}} Primer iz leta 1515 – ko se je odvil [[Slovenski kmečki upor]] – nakazuje, da se je izraz »Kranjec« lahko uporabljal širše od deželnega pomena, v določenem kontekstu tudi za slovensko govoreče prebivalstvo nasploh in kaže na prekrivanje pomenov, ki se je izraziteje razvilo v kasnejših stoletjih.<ref>{{Citat|title=[Video Beremo] 28.10.2017: Ddr. Igor Grdina|url=https://www.youtube.com/watch?v=gMcHXRSz9Dg|date=2017-11-02|accessdate=2026-03-30|last=Nova24TV Slovenija}}</ref> Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem (in tudi zunaj nje) je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10">Granda, S. (2019)</ref><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne<ref name=":15" /> postala slabšalna.<ref name=":16">{{navedi knjigo|last=Ude|first=Lojze|authorlink=|title=Teorija o vindišarjih|publisher=Slovenska prosvetna zveza|year=1956}}{{COBISS|ID=24042241}}</ref> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://trigo.si/index.php/siviljstvo/narodna-nosa|title=Splošno o noši|accessdate=2025-11-10|website=trigo.si}}</ref> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/kranjska.php|title=Grb Kranjske|accessdate=1. februar 2024|website=Grboslovje.si}}</ref> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11">Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}}</ref> == Teoretska podlaga == ==== Zgodovinske konstante kot osnova za nastanek narodov po Miroslavu Hrochu ==== Češki zgodovinar [[Miroslav Hroch]] je razvil model nastajanja zgodovinsko nedominantnih narodov v treh stopnjah, ki je bil v slovenskem zgodovinopisju večkrat uporabljen tudi pri obravnavi nastanka slovenskega naroda. Slovenski primer je Hroch uvrstil med »zapoznele« (''belated'') narodne razvojne modele, skupaj s [[Slovaki]] in [[Litvanci]]. Hroch je leta 1999 zapisal, da je bilo ime Slovenci izmišljeno na začetku 19. stoletja ter da so jezikoslovci v štiridesetih letih 19. stoletja ''ugotovili'', da se narečja, ki so jih govorili Slovani na jugu Avstrije in v delu Beneške države, razlikujejo od kajkavskih in štokavskih narečij ter bi lahko predstavljala osnovo za oblikovanje samostojnega knjižnega jezika. Po njegovem je bil nato na podlagi različnih narečij oblikovan nov knjižni jezik, ki je postal osnova moderne slovenske identitete. Leta 2010 je navedel, da so bili prvi koraki k zapisovanju slovenskega jezika storjeni že v drugi polovici 16. stoletja, vendar knjižni jezik slovenske reformacije po njegovem ni bil osnova za moderno slovenščino 19. stoletja. Leta 2007 je Slovence opredelil kot etnično skupino ''brez tradicije literarnega jezika''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} O Slovencih je pisal tudi sam, vendar so precej njegovih trditev o slovenski etnogenezi v prednacionalnem obdobju zavrnil mdr. [[Kozma Ahačič]], [[Vanja Kočevar]], [[Janez Höfler]] in [[Matija Ogrin]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Etnonim ''Slovenci'' je izpričan že v srednjem veku, medtem ko sta bili imeni ''Slovenja'' in pozneje ''Slovenija'' oblikovani na začetku 19. stoletja, vendar imata tudi zgodovinske predhodnike. Prav tako slovenski knjižni jezik ni nastal šele v 19. stoletju. Njegova neprekinjena kontinuiteta je izpričana od Primoža Trubarja dalje. Ogrin je dokazal neprekinjeno produkcijo rokopisnih literarnih besedil v slovenščini tudi med letoma 1615 in 1672, ki je obsegala meditativno-pripovedno prozo, duhovno pesem in duhovno dramo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} Drugi zgodovinarji, ki so uporabljali Hrochov model, so v svojih razlagah pogosto izpuščali njegov poudarek na pomenu prednacionalnih jezikovnih in kulturnih skupnosti ali pa so zanikali{{Sfn|Kočevar|2019|p=91}} etnični izvor narodov, čeprav to ni del Hrochovega modela. Hroch etničnih korenin zgodovinsko nedominantnih narodov ne zanika. Mednje uvršča skupnosti, ki so ob oblikovanju v moderne narode tvorile etnično in včasih tudi zgodovinsko enoto, vendar nikoli niso bile samostojne politične enote.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} V prispevku ''Nationale Identität und nicht-nationale Zugehörigkeit – Historische Perspektiven'' iz leta 2007 je poudaril, da ''nastanek modernega naroda nikakor ni bil naključje in da narod tudi ni mogel biti ustvarjen iz nič''. Nastanek modernega naroda je bil po njegovem pogojen z zgodovinskimi danostmi, ki so ga v določeni meri vnaprej določale. Hroch je opredelil '''štiri zgodovinske konstante''', znotraj katerih so se v moderni dobi lahko oblikovali politični narod in nacionalna identiteta:{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} # '''zgodovinsko-politična konstanta''', # '''jezikovno-etnična konstanta''', # '''pojmovna konstanta''', # '''geografska konstanta'''. Po njem se vse etnične skupnosti, ki so obstajale v fevdalni dobi, niso razvile v moderne narode. Za prehod narodnega gibanja iz faze B v fazo C je kot enega od pogojev navedel predhodni obstoj jezikovne in kulturne skupnosti, ki jo je v nekaterih primerih spremljal tudi spomin na staro »nacionalno« državnost. Nastanek modernega naroda je zato pri Hrochu povezan z že obstoječimi zgodovinskimi, jezikovnimi in kulturnimi temelji, ne pa z nastankom naroda iz nič.{{Sfn|Kočevar|2019|p=92}} ==== Koncept etničnosti in etnosimbolistična razlaga ==== [[Stane Južnič]] etničnost opredeljuje kot identiteto, ki je posamezniku dodeljena z rojstvom v določeni etnični skupini ali skupnosti. Etnična identiteta se tako pridobi z vključitvijo v že obstoječo skupnost, ki se zaveda svojega obstoja. Njegova opredelitev etničnosti je mogoče nadgraditi s konceptom etničnih znamenj belgijsko-ameriškega sociologa in antropologa [[Pierre L. van den Berghe|Pierrea L. van den Bergheja]], ki značilnosti posameznih etničnih skupin deli v tri skupine: [[fenotip]], etnično uniformnost in vedenjske značilnosti. Na podlagi tega instrumentarija je mogoče obravnavati značilnosti Slovencev v prednacionalnem obdobju. Vanja Kočevar pri obravnavi etničnosti zavzema stališče med primordialističnim in instrumentalističnim naziranjem ter se v razpravo med obema pogledoma podrobneje ne spušča. Njegova pozornost je namenjena predvsem vprašanju etničnega izvora slovenskega naroda. Obravnava virov, ki jo je izvedel, je privedla do potrditve takšnega izvora in do izbire '''etnosimbolistične razlagalne paradigme''', ki zagovarja etnični izvor narodov.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} [[Anthony D. Smith]] je zapisal, da je '''nacionalna identiteta sodobna oblika etnične identitete'''. Etnosimbolistični pristop poudarja, da nacionalno gibanje naroda ne more ustvariti ''[[ex nihilo]]'' in, da narod ni mogoče preprosto izumiti brez predhodnih etnično-kulturnih temeljev. Poskusi oblikovanja narodov brez stvarnih etnično-kulturnih osnov oziroma etničnega jedra so bili po tej razlagi neuspešni; med primere takšnih spodletelih nacionalizmov so uvrščeni [[ilirizem]], [[jugoslovanstvo]], [[čehoslovakizem]] in [[Sovjeti|sovjetska nacija]]. Južnič podobno razume etnije kot potencialne narode, pri čemer se proces diahronega preoblikovanja od etnije prek naroda do nacije dokonča, ko se ideja narodne samobitnosti preoblikuje v težnjo po lastni državi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=93}} ==== Razvoj in vrste etničnih skupnosti ==== [[Max Weber]] je kot eno ključnih meril razlikovanja med etničnimi skupnostmi in narodi izpostavljal njihovo različno stopnjo samozavedanja. Etnične skupnosti naj bi predvsem vedele, kaj niso, in jih poznajo predvsem drugi, medtem ko so narodi samospoznavne skupine, ki se zavedajo, kaj so.{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} Na tej podlagi sta [[Don Handelman]] in Anthony D. Smith razvila razlikovanje med različnimi vrstami etničnih vezi, ki jih je mogoče razumeti kot lestvico od najohlapnejših do najtrdnejših oblik etnične povezanosti:{{Sfn|Kočevar|2019|p=94}} # '''Etnična kategorija''' – določajo jo eno ali več etničnih znamenj, kot so jezik, navade ali vera. Takšne skupine običajno nimajo lastnega mita o skupnem predništvu in izkazujejo malo solidarnosti. Včasih nimajo niti lastnega etničnega imena ali pa ga ne priznavajo vsi njihovi člani. Njihovi člani se opredeljujejo predvsem v odnosu do drugih in drugačnih ter bolj vedo, kaj niso, kot kaj so. Kot primer Smith navaja Estonce v predmoderni dobi. # '''Etnična mreža''' – njeni člani so dejavneje povezani z etničnim področjem, različni klani in družine znotraj mrež pa vzdržujejo redne trgovske stike. Etnične mreže lahko povezujejo tudi skupne institucije, na primer kultna središča. Smith kot primer navaja preročišče v Delfih, ki je povezovalo starogrški svet. # '''Etnična skupina ali etnija''' – vodilni sloji takšnih skupnosti imajo razvit občutek skupinske solidarnosti, njihovi člani pa delijo mit o skupnem predništvu, skupne etnične znake in zgodovinski spomin. Smith etnijo opredeljuje kot poimenovano in samozavedno človeško skupnost, katere člani imajo mit o skupnem predništvu, skupne spomine, enega ali več elementov skupne kulture, vključno s povezavo z določenim ozemljem, ter določeno stopnjo solidarnosti, vsaj med njenimi vodilnimi sloji. Smith etnične skupnosti glede na njihov notranji ustroj deli na vertikalne ali demotske in lateralne ali [[Aristokrat|aristokratske]]. Razlikovanje med obema tipoma povezuje z različnima načinoma predmodernega vojskovanja, pri katerih je bila vojaška moč organizirana bodisi kot elita profesionalnih bojevnikov bodisi kot združena množica. Za vertikalne oziroma demotske etnije je pomembnejša etnična vez, ki njihove člane povezuje navznoter in jih hkrati razlikuje od tujcev. Zanje so značilni nihanje, nestabilnost in spreminjanje etničnega značaja. Smith mednje uvršča [[Grki|Grke]], Jude, [[Armenci|Armence]], [[Sumerija|Sumerce]], [[Irci|Irce]], [[Švicarji|Švicarje]] in [[Katalonci|Katalonce]]. Lateralne ali aristokratske etnične skupnosti zaznamujeta večja fluidnost in odprtost. Njihovo identiteto določata predvsem družbeni status in aristokratska kultura. Takšne skupnosti lahko razpadejo tudi na prvotne demotske etnije. Smith mednje uvršča [[Hetiti|Hetite]], [[Perzijci|Perzijce]], [[Rimljani|Rimljane]], pozne [[Arabci|Arabce]] in [[Turki|Turke]], zgodnje [[Angleži|Angleže]], [[Francozi|Francoze]] in [[Kastilci|Kastilce]] ter predmoderne [[Poljaki|Poljake]] in [[Madžari|Madžare]]. Tem primerom se lahko pridružije še [[Normani]] in (proto)[[Bolgari]], ki so se v 7. stoletju z območja [[Volga|Volge]] preselili na Balkan, kjer so prevzeli slovansko identiteto, vendar ohranili svoje ime.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Slovenci so v zgodnjem novem veku predstavljali '''tipično vertikalno oziroma demotsko etnijo''', medtem ko je o nekaterih zametkih lateralne oziroma aristokratske etnije mogoče govoriti pri kranjskem plemstvu, ki je kot korporacija sprejemalo člane z različnim demotskim etničnim poreklom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} Smith poudarja, da gre pri obeh tipih za [[Max Weber#Idealni tipi|idealna tipa]], dejanske zgodovinske identitete pa so od njiju pogosto odstopale. Pri številnih ljudstvih so bili prisotni elementi tako demotskih kot aristokratskih etničnih skupin. Med različnimi sestavinami etnij in med etnijami samimi so ne glede na njihovo razvojno stopnjo in tip delovale različne dinamike, ki so vplivale na njihov zgodovinski razvoj.{{Sfn|Kočevar|2019|p=95}} ==== Naravni procesi, povezani z etničnostjo ==== Za etnije sta značilni tako trajnost kot prehodnost. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje. Južnič in Smith etnično fuzijo (zlivanje) opredeljujeta kot proces delnega ali popolnega vključevanja ali združevanja različnih etničnih skupin. Njihovo nastajanje, stapljanje, ohranjanje in medsebojne odnose zaznamujejo zlasti tri skupine procesov: '''etnična fuzija, etnična fisija in etnično preživetje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} # '''Etnična fuzija''' ('''zlivanje''') – proces delnega ali popolnega integriranja ali združevanja različnih etničnih skupin. Obsega tri podprocese:{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.1. '''Asimilacija''' – proces vključevanja priseljenih ali alohtonih pripadnikov drugih etničnih skupin v avtohtono etnično okolje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.2. '''Amalgamacija''' – proces zlivanja ali združevanja različnih etničnih skupin ali njihovih elementov v eno etnično skupino.{{Sfn|Kočevar|2019|p=96}} 1.3. '''Inkorporacija''' ('''vključitev, priključitev, pripojitev''') – proces vključitve ene etnične skupine v drugo, kar je zlasti pogosto v stikih med majhnimi in velikimi etničnimi skupinami. Soroden proces, ki ga navaja Smith, je '''etnično raztapljanje'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnična fisija''' ('''diferenciacija''') – proces, ki poteka znotraj posameznih etničnih skupin. Proces lahko vodi v proliferacijo oziroma množitev novih etničnih identitet, ki nastanejo iz ene skupne.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} # '''Etnično preživetje''' – ohranjanje etničnosti, ki jo Smith opredeljuje kot odporen del kolektivne identitete ljudi. Etničnost se skozi zgodovino ohranja s procesi, ki delujejo v nasprotni smeri od prej navedenih. Mednje sodita '''etnična oživitev''' in '''etnična samoprenova'''. Slednjo omogočajo štirje dejavniki: '''verska reforma, kulturno izposojanje pri drugih etnijah, udeležba ljudskih množic in mit o etnični izbranosti''' ali '''mitomotor'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Vse navedene etnične dinamike so bile prisotne tudi na slovenskem etničnem prostoru od naselitve Slovanov do nastanka modernega slovenskega naroda v 19. stoletju. Pri etnični fuziji velja podobno načelo kot v [[Kemija|kemiji]], da se »podobno topi v podobnem«. To je razvidno tudi na primeru slovenskega etničnega prostora in njegovega sosedstva v zgodnjem novem veku. Proces kroatizacije, ki je obsegal amalgamacijo Hrvatov in Slavoncev ter njihovo poznejšo integracijo, je zajel tudi slovenski etnični prostor, saj je šlo za etnije slovanskega izvora, ki so govorile sorodne jezike. Tovrstni procesi so bili na zahodu oteženi zaradi stika med Slovani in Romani. Prihajalo je sicer do medsebojnih jezikovnih vplivov ter asimilacije slovanskih elementov v romanske in romanskih v slovanske skupnosti, ne pa do procesov etnične fuzije, kakršne so bili, npr. v Beli krajini. Medtem ko je bila jezikovna pregrada med Slovani (Slovenci) na eni ter Romani (Italijani in [[Furlani]]){{Efn|Beneška priključitev Furlanije leta 1420 je odprla vrata etnični fuziji oziroma integraciji Furlanov ter furlansko Patrio kulturno povezala z italijanskim prostorom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} Etnično raztapljanje Furlanov in njihova asimilacija v italijanski narod sta se zlasti pospešila v 19. in 20. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}}}} na drugi strani dovolj močna, da je preprečila etnično zlivanje, je do njega prišlo med romanskim prebivalstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=97}} ==== Etnično jedro in prehodno območje ==== Za razumevanje etničnih dinamik na Slovenskem v prednacionalni dobi sta pomembna koncepta etničnega jedra in prehodnega območja. Po Smithovietnosimbolistični teoriji se narodi oblikujejo okoli dominantnega etničnega jedra, ki v procesu nastajanja naroda vključuje manjše etnične skupnosti na obrobju. Slovensko etnično jedro je v zgodnjem novem veku obsegalo zlasti Kranjsko, Spodnjo Štajersko in južno Koroško, Goriško in del Istre. Obstoj takšnega etničnega jedra je mogoče ugotavljati na podlagi zgodovinskih virov, pri čemer so bila njegova obrobna območja hkrati prostor intenzivnejših etničnih stikov in prepletanja različnih identitet.{{Sfn|Kočevar|2019|p=98}} [[Janez Rotar]] je leta 1987 za območje ob nekdanji meji med Svetim Rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom uporabil izraza »prehodno področje« in »narodno mešano področje«, v slovenskem zgodovinopisju pa se je zanj uveljavil izraz »prehodno območje«. Pri tem se je oprl na poročilo Primoža Trubarja o številnem alohtonem prebivalstvu, ki je pred turškimi vpadi pribežalo iz Bosne in Hrvaške. V zgodnjem novem veku sta etnične dinamike tega območja poleg priseljevanja beguncev zaznamovali tudi etnična fuzija in kroatizacija, povezani s sprostitvijo meje po prihodu Ogrske, Hrvaške in Slavonije pod habsburško oblast v začetku 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} ==== Večplastnost osebnih in kolektivnih identitet ==== [[Človek|Človekova]] osebna [[identiteta]] je sestavljena iz več različnih identitet, ki izhajajo iz različnih družbenih in kulturnih kategorij. Po klasifikaciji Anthonyja D. Smitha in Vanje Kočevarja jih je mogoče razvrstiti na spolno, prostorno (lokalno in regionalno), družbenoekonomsko (stanovsko in razredno),{{Sfn|Kočevar|2019|p=99}} versko ter etnično identiteto.{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} Osebna identiteta je sestavljena iz več gradnikov{{Sfn|Kočevar|2019|p=100}} identifikacije, pri čemer se kolektivne identifikacije v različnih obdobjih opirajo na različne prvine osebnih identitet. Ljudem so bile tako v različnih zgodovinskih obdobjih pomembnejše verska oziroma konfesionalna, stanovska oziroma poklicna, deželna oziroma pokrajinska ter etnična oz. narodna pripadnost. Etnični element je eden od pomembnih gradnikov posameznikove identitete, vendar njegov pomen pri oblikovanju kolektivnih identitet niha skozi zgodovino. Na amplitude pomena etničnosti vplivajo različni trendi.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} == Interpretacija etnonimov in lingvonimov ''*slověninъ'', ''Slovȅn'', ''Slovenec'', ''Slovan'' == === Izvor etno- in lingvonima ''Slovenec'' === Samopoimenovanje (endonim) '''''Slovenec''''' izhaja iz starejšega slovenskega etnonima '''''Sloven<ref name=":1" />''''' ali '''''Slovȅn''''',''<ref name=":02">{{navedi knjigo|last=Snoj|first=Marko|year=2016|chapter=slovẹ́nski|title=Slovenski etimološki slovar|chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec|edition=3.|location=Ljubljana|publisher=Založba ZRC|via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>'' ki je bil v srednjem veku splošno poimenovanje za pripadnika slovanskih ljudstev (Slovanov).'''''<ref name=":1" />''''' Oblika ''Slovenec'' je tvorjena z obrazilom ''-ec'' (''Sloven'' + ''-ec'' → ''Slovenec''), ki izraža (etnično) pripadnost. Starejša varianta '''''Sloven''''' se nadaljuje iz starocerkvenoslovanske inačice.'''''<ref name=":1" />''''' V praslovanščini je rekonstruirana oblika '''''*Slově̋ninъ''''',''<ref name=":02" />'' katere nadaljnji razvoj je v različnih slovanskih jezikih privedel do različnih oblik etnonima (v nekaterih drugih slovanskih jezikih so se uveljavile zaradi glasovnega razvoja oblike s samoglasnikom ''a'').{{Efn|češko Slovan, slovaško Slovan, poljsko Słowianin, hrvaško Slaven, srbsko Slaven, bosansko Slaven, bolgarsko slavjanin (славянин), rusko slavjanin (славянин), ukrajinsko slov’janin (слов’янин) in belorusko słavianin (славянін).}} Izvor praslovanskega etnonima *''Slově̋ninъ'' ni dokončno pojasnjen. Po prvi teoriji je izpeljanka iz osnove *''slov-'', ki je mdr. ohranjena v nekaterih vodnih in zemljepisnih imenih ([[Hidronim|hidronimih]]) širom vzhodne in južne Evrope. ''[[Slovenski etimološki slovar]]'' omenja lit. ''Šlavė̃'', rus. ''Sluja'', ''Slavutyč'' (danes [[Dneper]]), polj. ''Sława'', ''Sławica'', na [[Balkan|Balkanu]] ''Slavin'', ''Slavnica'', ''Preslavica'', ''Slave'', ''Slavinac'', ''Slavica''. Sorodno je tudi srbohravškemu ''slávelj'', ''slàvina'' ‛veha, pipa’. Če je ta domneva pravilna, je *''Slově̋ne'' sprva pomenilo *‛''prebivalci ob reki'' *''Slova'' ali *''Slovy''’.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} Po drugačni razlagi pa izvira iz praslovanskega ''*slȍvo'' – beseda, torej ''ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti'', kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za germanske narode oz. ''neme ljudi'', s katerimi ni mogoče govoriti, da bi se razumeli.<ref name=":02" /> [[Adam Bohorič]] je med starejšimi pisci ime ''Slovani'' razlagal iz besede ''slava'' in menil, da pomeni »slavno ljudstvo«.{{sfn|Pivko|Schreiner|1909|p=11}} Po njegovem naj bi Slovani ime dobili zaradi svojih slavnih del, ''slava'' pa bi imela enak pomen kot ''gloria''.{{Sfn|Rajšp|2022|p=372}} ''Slověn''- naj bi bilo tvorjeno kakor ''Mladěn''- k ''mladi'' ali ''Pъrvěnъ'' k ''pъrvъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=126, 174}} === Oblike slovanskega etnonima === Prve zanesljive zgodovinske omembe Slovanov izvirajo iz 6. stoletja.{{Sfn|Čepič|1979|p=95}}{{Sfn|Gretzinger|2025}}{{Sfn|Korošec|1964|p=67}} [[Prokopij iz Cezareje|Prokopij]] je v grščini uporabljal različne oblike, kot so ''Sklaboi'' (Σκλάβοι), ''Sklabēnoi'' (Σκλαβηνοί), ''Sklauenoi'' (Σκλαυηνοί), ''Sthlabenoi'' (Σθλαβηνοί) ali ''Sklabinoi'' (Σκλαβῖνοι),<ref>Procopius, ''History of the Wars'', Zv. VII. 14, 22–30, Zv. VIII., 40-5.</ref> njegov sodobnik [[Jordan (zgodovinar)|Jordanes]] pa ''Sklavene'' omenja v latinščini.<ref>Jordanes, ''The Origin and Deeds of the Goths,'' Zv. V, 33.</ref> Najstarejši ohranjeni [[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovanski]] zapisi iz 9. stoletja izpričujejo etnonim kot '''''Slověne''''' (Словѣне).{{Efn|Starejši jezikoslovci so starocerkveno slovanščino oziroma staroslovenski jezik neposredno povezovali s sodobno slovenščino in s Slovenci (Josip Marn, Franc Miklošič): ''Po misli učenih in veljavnih mož je bil jezik, v kterem sta pisala Ciril in Metod, v kterem imamo Sloveni perve svete knjige, ravno nekdanji ali stari slovenski jezik. Staroslovenščina je tedaj mati sedanje ali nove slovenščine.''<ref>{{cite book |last=Marn |first=Josip |title=Kratka staroslovenska slovnica |publisher=J. Leon |place=Celovec |year=1863 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NB6VJVV4 |cobiss=84822528 |language=sl |page=rek }}</ref>}} Iz te oblike je mogoče rekonstruirati ime v stari cerkveni slovanščini, v imenovalniški obliki ednine kot '''*s''lověninъ'''''.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Izvor imena Slovenija|url=https://dariah-si.github.io/suss/suss-arhiv-000400.html|website=dariah-si.github.io|accessdate=2026-02-14|last=Žaucer|first=Rok}}</ref> V starejši dobi se pojavlja predvsem oblika '''''Slověninъ''''', medtem ko se oblika '''''Slavjaninъ''''' pojavi pozneje in naj zato ne bi bila prvotna. Cerkvenoslovanščina pozna priponi ''-ěninъ'' in ''-janinъ'' z enako pomensko funkcijo, ki sta med seboj konkurirali. Razen ''Slověninъ'' pri severnih Slovanih ni izpričana nobena druga tvorba na ''-ěninъ'', tudi na jugu pa so takšne tvorbe razmeroma redke in jih pozneje izpodrinejo tvorbe na ''-janinъ''.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} Ni pa mogoče ugotoviti, ali so bile med obema priponama nekoč bistvene razlike v sklanjanju. Zdi se, da gre pri njunem prepletanju za podobno kontaminacijo pripon, kakršna je v 13. stoletju izpričana pri priimku ''Slovenjanin'' v Istri.{{Sfn|Korošec|1964|p=175}} === Zgodovinska raba ''Sloven'' in ''Slovenec'' === Vprašanje, kako in kdaj se je slovansko poimenovanje začelo uporabljati za prednike današnjih Slovencev, je predmet različnih razlag. [[Janez Höfler]] je zapisal: ''Vsekakor kaže razmisliti o možnosti, da sega'' […] ''skupno poimenovanje v čas, ko so bile vse te tri »vrste« Slovencev, to je ti v cesarstvu kot tudi prekmurski in oni slavonski, združeni v isti politični tvorbi, to je v 9. stoletje ali po koncu prvega pritiska Ogrov v poznem 10. in zgodnjem 11. stoletju.{{Sfn|Höfler|2009|p=52, 68-9}}''{{Efn|''Nu Magjari tako prevodeći pravo su preveli: er ime Slavonac odista je samo izvrnuto ime Slovenac; i po većoj česti današnje Slavonije govorilo se slovenski ne samo nekad, nego i sada'' […] ''Nu vsi, koji su Slovaci ili Slovenci, ti govore slovenski. Ta su dva plemena desetoga věka u Panoniji susědovala, tamo ih je Magjar zate-kao, i čim oba slovenski govorahu, jedno im te isto ime naděnuo.'' […] ''Čto je Magjaru u svom jeziku bio, Tót, to je on latinški nazivao Slavus. Nu čim se na jugu panonskom obranila država pod imenom Slavonia, to su ljude iz te države imenovali Slavo-nita, čim je Slovaku, državom postradavšû, ostalo Slavus. Bile su dvě Slavonije, gornja i dolnja. Zvale su se jednim imenom, er se u jednoj i drugoj slovenski govorilo; nu gornja se običnije Croatia zvala, er je iza Slovenac sědio narod hrvatski; koje ime susědni Slovenci prevrnuše u horvatski, i sebi ga prisvojivše Horvatmi se prozvaśe. Dolnja se vsakad Slavonijom zvala, nu narod vremenom narečje od česti proměniv, i staro te čisto ime svoje slovensko pozabiv, oblik latinski Slavonita i slavonicus provržė u Šlavonac i šlavonski.''{{Sfn|Kurelac|1860|p=VI}}}} Stane Grande pa je zapisal: ''[Madžari] niso samo prekinili ozemeljsko zvezo [kasnejših] Slovencev s kasnejšimi Slavonci in Slovaki, kjer poimenovanje dopušča domnevanje bližnjega etničnega sorodstva, če ne kaj več, ampak so pod krono sv. Štefana spravili precejšen del slovenskega ozemlja, pozneje imenovanega [[Slovenska okroglina]] (Prekmurje), katerih prebivalci so trajno ohranili svojo samooznako Slovenci''.{{Sfn|Granda|2022|p=405}} [[Slika:Marina slouencha de vuilla canum.jpg|sličica|''Marina slouencha de vuilla canum'', 1486]] Po postopni jezikovni in etnični diferenciaciji prednikov Slovencev od drugih slovanskih ljudstev (po Grandi pred letom 1000{{Sfn|Granda|2022|p=405}}) se je poimenovanje postopoma zožilo na prebivalce slovenskega etničnega prostora, kjer sta bila skozi zgodovino v rabi tako etnonim in lingvonim '''''Sloven''''' kot njegova mlajša izpeljanka '''''Slovenec''''', pri čemer je starejša oblika Sloven prešla v arhaično rabo. Igor Grdina je opozoril, da se edninska samooznaka za ženski spol razen v spremembah na fonološkem planu sploh ni spremenila.{{Sfn|Grdina|2012|p=11}} Obstoj slednjih dokazujejo tako slovenski protestantski pisci (mdr. [[Primož Trubar]])<ref>{{Navedi splet|url=https://fran.si/korpus16/Knjiga/29/catehismvs_sdveima_islagama?query=den&&stran=72|title=Catehismvs sdveima islagama|date=1575|last=Trubar|first=Primož|page=81}}</ref>{{Sfn|Grdina|2012|p=11}}{{Sfn|Orožen|1881|p=128}} kot ''kajkavsko-slavonski'' pisci (mdr. [[Anton Vramec|Antol Vramec]]).{{Efn|Vramec ni bil izjema; Nikola Krajačević je kajkavščino označil za ''Slovenski'', da bi jo razlikoval od čakavščine in štokavščine, ki ju je označil za ''Horvatski''.{{Fine|2010|p=523}}}}{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} Etnonim ''Slovenec'' je obstajal že pred Primožem Trubarjem. Po I. Grdini ''najstarejši zapis derivata moške oblike'' […] ''izhaja iz prve polovice 14. stoletja''. V Piranu neki vir eno od oseb navaja kot ''Iuri, qui dicitur Sclauegna''. Zapis je pomemben tudi zaradi ejevega refleksa na mestu praslovanskega jata, primerljivega z razvojem v (samo)oznaki Slovenec. Pridevek očitno izhaja iz etnične oznake in je zapisan po ljudskem govoru.{{Sfn|Grdina|2018|p=24}} Iz leta 1486 je izpričana Marina Slovenka iz vasi [[Dekani]] pri Kopru (''marina slouencha'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Leta 1569 je v Rimu živela Uršula Slovenka iz [[Kastelec|Kastelca]] (''Orsola de Cosstellezu slouenca'').{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} Oba primera potrjujeta mnenje tistih jezikoslovcev in zgodovinarjev,{{Sfn|Kočevar|2024|p=431}} ki so trdili, da slovenski etnonim ni skovanka dobe protestantizma ali celo narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Iz leta 1585 je v urbarju [[Zemljiško gospostvo|gospostva]] [[Brežice]] priimek Slovenec (''Sloueniz''), ki sta ga nosila podložnika Matija iz [[Mostec, Brežice|Mosteca]] in Štefan iz [[Črnc, Brežice|Črnca]]. Da je priimek ''Sloueniz'' v danih primerih po vsej verjetnosti označeval ''slovensko'' poreklo in ne ''slavonskega'', kaže dejstvo, da sta izpričana v brežiških urbarjih (1526–1585) tudi s priimka ''Besyakh'' in ''Weßiagkh''. Urbarja sicer vsebujeta več priimkov, izvirajočih iz etno- in horonimov, mdr. ''Crainiz'', ''Crobath'', ''Crobatin'', ''Gutschever'', ''Hrouat'', ''Martoloß'' in ''Türkh''. V. Kočevar je sklenil, da ne držijo trditve o izvoru etnonima Slovenec za označevanje lastnega porekla oz. pripadnosti na Slovenskem v 19. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2024|p=432}} Slednjo teorijo je zastopal Jernej Kosi, ki je zapisal: […] ''T. i. slovensko prebivalstvo na t. i. slovenskem narodnem ozemlju vse do 19. stoletja ni niti uporabljalo izraza Slovenec kot označevalca lastne nacionalne pripadnosti niti ni pri njem mogoče zaznati slovenskih nacionalnih sentimentov oziroma izrazov pripadnosti slovenstvu, slovenskemu narodu ipd''.{{Sfn|Kosi|2010|p=156}} === Strukturalistična opomba k vprašanju etničnega imena === Različna poimenovanja Slovencev v zgodnjem novem veku je treba razumeti v okviru strukturalističnega jezikoslovja. [[Ferdinand de Saussure]] je jezikovni znak opredelil kot psihično entiteto, sestavljeno iz označenca, v tem primeru etnično-jezikovne skupnosti, in označevalca. Ker je povezava med označevalcem in označencem arbitrarna, lahko isto etnično-jezikovno skupnost označujejo različna imena. V. Kočevar je zato poudaril, da je potrebna pri razumevanju zgodovinskih poimenovanj kontekstualizacija, saj je bila v predmodernih obdobjih terminologija manj ustaljena.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} Jezikoslovci opozarjajo na potrebo po ločevanju med zgodovinskimi slovanskimi skupinami in poznejšimi narodnim definicijami, npr. Slovencev in [[Slovaki|Slovakov]]. [[Janez Dular (slavist)|Janez Dular]] je opozoril, da je potrebno paziti, ali mislimo na ime države, pokrajine, jezika ali naroda.<ref name=":8">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=6uegA1aF7lk|title=J. Dular // DRŽAVNI SVET, "Anton Vramec in Slovenci"|date=2015-03-25|accessdate=2025-11-07|website=youtube.com|last=Dular|first=Janez}}</ref> [[Igor Grdina]] pa je opozoril, da je slednje pojme potrebno razbrati iz konteksta.<ref name=":6" /> Do 19. stoletja slovenščina ni dosledno razlikovala med poimenovanjem širše skupnosti Slovanov (''genus'') in Slovencev (''species''). To pa ne pomeni, da ti dve kategoriji nista obstajali oziroma da se ju pisci niso zavedali. Dvojnost se kaže tudi v predgovorih k slovnicam slovenskega knjižnega jezika. Adam Bohorič je leta 1584 poudarjal velik obseg jezika, ki ga je obravnaval, pri čemer je imel v mislih slovanske jezike v širšem smislu, njegova slovnica pa je bila namenjena le slovenščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=101}} V sodobnem pomenu se z označevalcem »Slovenci« od 19. stoletja dalje označuje politični narod s skupno identiteto, jezikom in geografskim prostorom. Vendar je etnična skupina, na katero se ta označevalec nanaša, obstajala že pred njegovo dokončno uveljavitvijo. Po Saussurju se jezikovni znaki skozi čas hkrati ohranjajo in spreminjajo, pri čemer se lahko spreminja tudi odnos med označevalcem in označencem. Podobno sta za etničnost značilni trajnost in spreminjanje: poimenovanja etnične in jezikovne skupnosti, za katero se je nazadnje uveljavilo ime »Slovenci«, so se skozi zgodovino spreminjala pogosteje kot sama etnična skupnost. Pri tem je treba razlikovati med etnično skupnostjo kot označencem in njenimi različnimi zgodovinskimi poimenovanji oziroma označevalci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} Za slovensko etnično skupnost so se v času reformacije v 16. stoletju uporabljali predvsem označevalci ''Slovenci'', ''Sloveni'' in sintagma ''Kranjci in Slovenci''. Po Igorju Grdini{{Sfn|Kočevar|2019|p=102}} slednja ni označevala dveh različnih skupnosti, temveč je šlo za variacijsko poimenovanje ene skupnosti v razmerju med delom in celoto. Slovenci pri tem niso bili posebnost, saj so se tudi druge etnične skupnosti v prednacionalni dobi označevale z več imeni.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} V 17. in zlasti 18. stoletju se je zaradi krepitve deželnih partikularizmov uporabljala kranjska identiteta vse pogosteje kot označevalec Slovencev, tudi zunaj Kranjske; torej na Štajerskem, Koroškem, Goriškem in v Trstu. Na širjenje kranjskega etno- in lingvonima na celoten slovenski etnični prostor so opozorili Janez Höfler, Kozma Ahačič in Boris Golec, ki je za ta več kot stoletje trajajoči proces uvedel strokovni izraz '''karniolizacija'''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni bila posledica etnične fuzije, etnične inkorporacije ali naslonitve na drugo etnično jedro, temveč sprememba označevalca za isti označenec. Kranjsko ime je tako vse bolj nadomeščalo slovensko ime za isto etnično skupnost, ne da bi se zaradi tega spremenila sama etnična pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Z nastankom narodnega gibanja in preoblikovanjem slovenske etnične skupnosti v politični narod je v 19. stoletju slovensko ime postopoma v celoti nadomestilo kranjsko kot označevalec Slovencev.{{Efn|Igor Grdina je opozoril, da kranjske identitete ni zasledil drugje, ''samo še v Sevnici rečejo, kadar grejo čez Savo, da grejo na Kranjsko''. {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=TbScKrt3A-4|title=Predavanje Igorja Grdine - Od slovenske dežele do Slovenije (30:29-30:41)|acessdate=2026-07-26|date=2024-09-30}}}} Hkrati je kranjsko ime začelo označevati tudi nemško prebivalstvo Kranjske, po letu 1918 pa je njegova uporaba za Slovence postala nezaželena in je dobilo tudi pejorativno konotacijo.{{Sfn|Kočevar|2019|p=103}} Medtem ko je kranjsko ime z izjemo nekaterih območij na desnem bregu Save ob nekdanji deželni meji s Štajersko do danes skoraj popolnoma izginilo oz. se je umaknilo slovenskemu, so preživele pokrajinske identitete, vezane na nekdanje deželne četrti vojvodine Kranjske: Gorenjci, Dolenjci in Notranjci.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podoben primer so Estonci, še ena vertikalna oziroma demotska etnična skupnost, ki je v prednacionalni dobi za samoidentifikacijo uporabljala predvsem označevalec ''maarahvas''. Etnonim je pomenil »ljudje dežele« in se je nanašal tako na njihovo indigenost kot tudi ruralnost. Tujci so prebivalstvo tega območja že od 13. stoletja v latinščini naslavljali z apelativom ''Estones''. V 18. stoletju pa je iz tega latinskega imena izvirajoče poimenovanje ''eestlane'' začelo prihajati v rabo tudi med etničnimi Estonci samimi, ki so ga naposled prevzeli kot lastni etnonim.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Hkrati je treba poudariti, da kranjsko ime s tem, ko se je v 17. in 18. stoletju uporabljalo kot označevalec za vse Slovence, ni izgubilo vseh drugih pomenov. V predmoderni dobi je na področju terminologije vladala precejšnja »nedoslednost«. Zato je za ugotavljanje, kaj določen izraz pomeni oziroma kateri označevalec označuje določen označenec, potrebna natančna kontekstualizacija. Niso namreč redki primeri, ko isti zgodnjenovoveški avtor v istem besedilu za isti označenec uporabi več označevalcev. Spremenljivost izrazoslovja so raziskovali Janez Rotar in Edvard Vrečko, ki sta proučevala Trubarjevo poimenovanje in pojmovanje južnoslovanskih ljudstev, Rado L. Lenček in Kozma Ahačič pa sta prispevala pregleda označevalcev za Slovence in slovenščino od srednjega veka do narodnega gibanja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} Podobno kot etnonimi so lahko več pomenov nosili tudi drugi izrazi. [[Jakob Müller]] je na primeru rabe sopomenk ''folk'', ''ljudstvo'' in ''narod'' prikazal večpomenskost določenih označevalcev v slovenskem jeziku. Njegova študija je lahko vzor za uporabo kontekstualizacije pri raziskovanju večpomenskosti in spreminjanja pomena določenih izrazov skozi čas. Podoben razvoj večpomenskosti označevalca predstavlja tudi izraz ''Auſtria'', ki je razvidna pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]], ki ga v istem delu ''Dissertatio polemica''{{Sfn|Kočevar|2019|p=104}} iz leta 1680 uporablja v treh različnih pomenih: prvič za habsburško dinastijo, drugič za iz dveh delov sestavljeno nadvojvodino Avstrijo pod in nad [[Aniža (reka)|Anižo]] ter tretjič za protodržavno telo habsburške monarhije, sestavljeno iz dednih dežel znotraj Svetega rimskega cesarstva.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Glede na terminološko nedoslednost svojega časa zato [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorju]] ni mogoče zameriti, če je leta 1689 svoje rojake, kadar jih ni naslavljal s Kranjci, imenoval ''Slavonier, Wenden oder Winden, Sclaven oder Wenden'' in ''Winden oder Sclaven''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} Tudi britanski popotnik [[Edward Brown]], ki je med drugim prepotoval Koroško, Kranjsko in Štajersko, je uporabil (1685) za jezik lokalnega prebivalstva lingvonim ''Sclavonian'' in ga je izrecno opredeli kot »jezik te dežele« (''the Language of that Country''). Razumel ga je najverjetneje kot dialekt slovanščine (''The Carniolians ſpeak a Dialect of the Sclavonian'').{{Sfn|Brown|1685|p=81, 83}} V opisu [[Ustoličevanje koroških vojvod|ustoličevanja koroških vojvod]] iz leta 1612 sta [[Michael Gothard Christalnick|Christalnick]] in [[Hieronim Megiser|Megiser]] zapisala, da je kmet, sedeč na knežjem kamnu, prihajajočega kneza nagovoril ''in Windiſcher oder Sclavoniſcher Sprache''). Megiser ob tem izrecno pojasnjuje, da Korošci na podeželju v precejšnji meri govore ''vindsko'' (''die Khärndter reden guten theils auff dem Lande Windiſch''), medtem ko so se v njegovem času pokloni opravljali v nemščini in ne več v ''slovenščini'' (''heutiges Tages werden die Huldigungen Deutſch vnd nicht mehr Sclavoniſch gehalten''). V tem kontekstu se ''Windisch'' nanaša na slovenski jezik Korošcev, izraz ''Sclavonisch'' pa je del starejše latinsko terminološke tradicije (''Sclaui'') opisa obreda.{{sfn|Christalnick|Megiser|1612|p=341, 478}}{{Sfn|Mihelič|1977|p=298-299}} === Terminološka preureditev v 19. stoletju === [[Ožbalt Gutsman]] je v svojem slovarju iz leta 1789 prevedel nemške izraze ''Slav'', ''Slavin'', ''Slavenland'' in ''Slavisch'' z ustreznicami ''ſlovenz'', ''ſlovienz'', ''ſlovenka'', ''ſlovienka'', ''ſlovenſka deſhela'' ter ''ſlovenſki'' in ''ſlavenſki''. ''Slavenland'' je torej preveden kot ''ſlovenſka deſhela'', ''Slavisch'' pa kot ''ſlovenſki''.<ref name=":03" /> To kaže, da meja med poimenovanji za širšo slovansko skupnost in poimenovanji za slovensko jezikovno skupnost še ni bila terminološko ustaljena. Samodejno prevajanje tovrstnih starejših izrazov kot ''Slavisch'' in ''Slavenland'' s sodobnima izrazoma slovanski in slovanska dežela je zato lahko anahronistično. [[Valentin Vodnik]] je zapisal v razpravi ''Povedanje od slovenskega jezika'' iz leta 1797, da so '''''Krajnci''''' […] ''odraslik velikiga slovenskiga naroda, kteri zdej prebiva od [[Tržaški zaliv|Teržaškiga]] noter do zmerzliga morja v Moškovii skoz 400 mil široko, in od [[Češka|Pemskiga]] noter do dežele [[Kamčatka|Kamšatka]] na konec Moškovitarskiga сеsarstva še čez tavžent mil na dolgost. Skorej vse ljudstva v tem prostori so '''Slovenci''', to je, Krajnci, '''Slovenci''', Hrovatje, Dalmatini, Boznjaki, Slavonci, Slovaki, sèmtertje po Turškim in Ogerskim; ti so ta kraj Donave. Na unim kraji Donave pak so Pemci, Moravci, Polci, Pomurlani, Lužici, Vandali, Vendi, Litavci''. […] ''To vsi imajo sploh imé, de so Slovenci, in imajo jezik od ene same matere, namreč, slovenski jezik''.{{Sfn|Vodnik|1848|p=177}} Izraz '''slovenski narod''' in '''Slovenci''' je uporabil v pomenu ''Slovanov''.{{Sfn|Kos|2019}} V isti razpravi pa je izraz '''Slovenci''' uporabljal tudi v ožjem pomenu za prebivalce slovenskega etničnega prostora zunaj Kranjske, ki jih je razlikoval od Hrvatov, Dalmatincev, Bošnjakov, Slavoncev in drugih slovanskih ljudstev.{{Sfn|Kos|2019}} [[Slika:Grave_of_Jernej_Kopitar_at_Navje_park_in_Ljubljana,_Slovenia.jpg|sličica|406x406_pik|Kopitarjev grob na ljubljanskem [[Navje|Navju]] z napisom v latinščini: ''BARTHOLOMAEVS KOPITAR CARANTANVS NATVS IN PAGO REPNIE AD AEMONAM D(IE) 23. M(ENSIS) AVGVSTI 1780'' […] V prevodu: Jernej Kopitar, Karantanec, rojen v vasi Repnje pri Ljubljani, dne 23. avgusta 1780. ]]Med koncem 18. in začetkom 19. stoletja je na področju slovanske nomenklature prišlo do velikega premika, povezanega z novo klasifikacijo slovanskih jezikov, ki jo je uveljavil abbé [[Josef Dobrovský]].<ref name=":6" /> Premik nekateri pristaši paradigme geneze pretirano dramatizirajo in ga razumejo skoraj kot trenutek nastanka skupnosti,{{Efn|prim. trditev Jerneja Kosija: ''Nova opredelitev izrazov slovenski jezik in Slovenec je temeljila na izvirni klasifikaciji slovanskih ljudstev, ki jo je skonstruiral Jernej Kopitar na osnovi prejšnjih zgodovinopisnih dognanj Antona Tomaža Linharta{{Sfn|Jerše|2026|p=18}} oprla pa se je na zgodnjenovoveška protestantska književna prizadevanja v slovenskem jeziku. Protestanski književni opus so namreč začeli na današnjem slovenskem ozemlju na novo odkrivati in reinterpretirati prav v Zoisovem krogu. V zaokroženi obliki je Kopitar svoj pogled na členitev slovanskih jezikov prvič priobčil v znameniti slovnici Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark (1808).''{{Sfn|Jerše|2026|p=19}}}} ki naj bi se šele tedaj začela imenovati ''Slovenci''. I. Grdina opozarja, da je Kopitar, čeprav je iskal znotraj nove nomenklature ime za skupnost, za katero je pisal slovnico, že prej zapisal, da je »naš Ciril« Trubar.<ref name=":6" /> Medtem pa [[Anton Tomaž Linhart]] slovenske etnične skupnosti ni imenoval z imenom, ki je zanjo obveljalo. Na očitek Dobrovskega v pismu Kopitarju z dne 2. avgusta 1810, da je za ''Slovence'' pridevnik ''slovenski'' včasih '''genus''' (tj. izraz za slovanski) in včasih '''species''' (tj. izraz za njihov jezik sam), je [[Fran Zwitter]] menil, da bi bil Linhartov odgovor jasen: pri njem pomenijo besede ''Slovenec'', ''slovenski'' le primere splošnega imena za ''Slovane'' in njihove jezike, kot specialne izraze pa rabi sinonime ''[[Karantanci|Karantanec]]'', ''karantanski'' in ''Kranjec'', ''kranjski''. Prvega od teh izrazov je obudil Linhart; uporabljal ga je tudi Kopitar. Kot oznaka za živo narodno enoto ta etnonim, prevzet iz zgodnjesrednjeveških virov, ni mogel trajno obveljati. Odločilna terminološka razčiščenja so se zgodila v obdobju med 1806 in 1812. V slovenščini se začneta ''Slovenec'' in ''slovenski'' uporabljati v današnjem pomenu tudi za ''kranjske Slovence'', nastane izraz ''Slovenija'', preroditelji pa v tujih jezikih začnejo uporabljati izraze ''Slowenzen'', ''slowenzisch'', ''Slowenen'', ''slowenisch'' in ''Societas Slovenica''. Iz češčine se v slovenščino uvedeta tudi izraza '''''Slovan''''' in ''slovanski'',{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} ki jo je prvi uporabil [[Janez Nepomuk Primic]] leta 1813 v delu ''Némshko-slovénske branja.''<ref name=":20">{{Navedi knjigo|title=Némshko-slovénske branja|last=Primic|first=Janez Nepomuk|publisher=|year=1813|location=Gradec|cobiss=86004992|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CAW5NBY|page=74-79}}</ref> Zwitter je ugotovil, da so imeli pri tem odločilno vlogo Vodnik, Kopitar in Primic.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} S tem se je terminološka dvoumnost postopoma odpravila, čeprav je še Primic sinonimno uporabljal ta izraza.{{Efn|(Eno malo is Hiſtórije) ſtarih Slovánov '''ali''' Slovėnzov.}} Odslej se uveljavlja Kopitarjeva »jezikovno zedinjena Slovenija«, ki se pozneje uveljavi tudi nasproti Dajnkovemu separatizmu in ilirizmu.{{Sfn|Zwitter|1957|p=12}} Kopitar je poleg tega vztrajal pri razlikovanju med ''Sloven'' in ''Slovan'', kar se sicer ni prijelo: »Po Kopitarjevo bi bilo treba pisati ''Sloven'' (Slave), ''Slovenka'' (Slavin), in ne ''Slovan'', ''Slovanka'' (po česki obliki)«, pri čemer je zaradi razlikovanja nemških pomenov predlagal tudi oblike ''Slovene'', ''Slave'', ''Slovenin'', ''Slavin'' ter ''slovenisch'', ''slavisch''.{{Sfn|Marn|1880|p=9}} Igor Grdina je sklenil, da sprememba nomenklature sama po sebi ne pomeni tudi spremembe skupnosti, ki jo je nomenklatura označevala.<ref name=":6" /> Nedoslednost je bila prisotna še v času podpisovanja peticij za [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]]; ohranjen je podpis [[Ivan Obala|Ivana Obala]], ki se je podpisal kot ''[[Beneški Slovenci|Beneški Slovenc]].''{{Sfn|Granda|1999|p=526-7}} Obala pa je objavil v listu Slovenija spis ''Nekaj od'' ''benečanskih Slavjanov''.<ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=15. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [1]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5O2ENKV|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=39|page=156}}</ref><ref>{{cite journal |last=Obalo|first=Ivan|date=18. 5. 1849|year=1849|title=Nekaj od benečanskih Slavjanov [2]|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWOH3FLJ|journal=Slovenija|language=sl|volume=2|issue=40|page=160}}</ref> V tem primeru sta izraza '''''Slovenc''''' in '''''Slavjan''''' označevala isto skupnost. V sredini 19. stoletja se je dokončno uveljavil endonim '''''Slovenec''''' kot poimenovanje pripadnika slovenskega naroda. === Hrochove zgodovinske konstante – zibelka naroda === Hrochova dela so upoštevali tako modernisti kot etnosimbolisti, zato je njegov koncept primeren izhodiščen okvir. Podpoglavje se opira na Hrochov pojem štirih zgodovinskih konstant, ki omogočajo nastanek modernih narodov, in ga dopolnjuje z lastnimi inovacijami. Prikazuje, katere gradnike slovenske identitete je mogoče prepoznati v tej klasifikaciji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} ==== 1. Zgodovinsko-politična konstanta ==== Hroch (podobno kot drugi teoretiki) razlikuje med »državnimi narodi« in narodi, katerih nastanek je rezultat delovanja narodnega gibanja. Slovenski narod kot politična entiteta sodi v drugo kategorijo, kar pa ne pomeni, da določene zgodovinsko-politične konstante niso pomembno vplivale na oblikovanje tako etnične kot nacionalne identitete Slovencev. Državna tradicija slovenskega naroda kot politične entitete obstaja (prekinjeno) šele od leta 1918 dalje. Kljub temu je vsaj do druge polovice 16. stoletja v krogih intelektualcev in družbene elite obstajal koncept »slovenske dežele« (Windischland). Ta koncept je bil omejen na etnično in jezikovno področje ter ni imel političnih atributov, kar je dokazal [[Janez Höfler]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} V 17. in 18. stoletju, ko so se sicer krepili deželni partikularizmi, je naddeželni značaj obdržal Trubarjev koncept slovenske Cerkve, ki je preživel [[Protireformacija|protireformacijo]]. Na cerkveno-upravnem področju je pomemben povezovalni dejavnik za slovenski etnični prostor predstavljala Ljubljanska škofija, ki je imela med letoma 1461 in 1787 svoje župnije na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019|p=106}} Med politično-zgodovinskimi dejavniki, ki so vplivali na oblikovanje slovenske etnične in pozneje narodne identitete, so pomembno vlogo imele zgodovinske dežele. Slovenski etnični prostor je bil od srednjega veka{{Sfn|Kočevar|2019|p=105}} do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada]] [[Razpad Avstro-Ogrske|Avstro-Ogrske]] leta 1918 razdeljen med Štajersko, Koroško, Kranjsko s Slovensko marko in Metliko ter Goriško z Gradiško. Nobena od teh dežel sicer ni bila izključno slovenska, vendar so Slovenci živeli v vseh. V starejšem slovenskem zgodovinopisju se je zanje uveljavljalo tudi skupno poimenovanje »slovenske zgodovinske dežele«. Čeprav gre za historiografski konstrukt, njegova uporaba ni brez zgodovinske podlage, ker je Trubar izraz »slovenske dežele« uporabljal za ozemlje, na katerem so bivali ''Slovenci'' ali ''Sloveni''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Med temi deželami je imela od poznega srednjega veka osrednji položaj Kranjska. Zaradi svoje geografske lege, sedeža škofije in izrazito slovenskega značaja je v času reformacije in pozneje narodnega gibanja postala pomembno središče povezovanja slovenske etnične skupnosti. Slovenščina je bila med višjimi sloji prebivalstva na Kranjskem prisotna dlje kot v drugih slovenskih deželah in je predstavljala enega od temeljev deželne identitete. Ime Kranjske je bilo v prednacionalnem obdobju nekaj časa tudi vir etnonima in lingvonima za Slovence oziroma slovenski jezik, kar je povezano s procesom karniolizacije. Kranjski deželni grb je v času narodnega gibanja vplival tudi na oblikovanje barv slovenske narodne zastave.{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje pokrajinskih identitet so vplivale tudi nekdanje deželne četrti in poznejša terezijanska okrožja. Današnji štajerska in koroška pokrajinska identiteta se navezujeta predvsem na nekdanji deželi, medtem ko so gorenjska, dolenjska in notranjska identiteta povezane z nekdanjimi deželnimi četrtmi oziroma okrožji Kranjske. Pokrajinske identitete je raziskoval Boris Golec, identitete, ki izvirajo iz nekdanjih političnih tvorb, kot so dežele in okrožja, pa tudi [[Matjaž Geršič]].{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} Na oblikovanje slovenske etnične skupnosti in pozneje slovenskega političnega naroda je – po interpretaciji Vanje Kočevar idr.– pomembno vplivala tudi meja med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, ki se je dokončno ustalila okoli leta 1200. Z njo sta bili Slovencem in Slavoncem oziroma Kajkavcem, ki so bili med seboj jezikovno najbližje, določeni ločeni politični območji. Pregradni značaj te meje je oslabel v letih 1526{{Sfn|Kočevar|2019|p=107}} in 1527, ko sta Hrvaška in Slavonija skupaj z Ogrsko prišli pod habsburško oblast. Personalna unija je področja na jugu in vzhodu slovenskega etničnega prostora odprla vplivom hrvaško-slavonskega prostora (''kroatizacija''). Na ogrski strani meje pa je vse skozi bilo Prekmurje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} Politična meja na zahodu slovenskega etničnega prostora se je konsolidirala na začetku zgodnjega novega veka s habsburškim dedovanjem Goriške leta 1500 in pridobitvijo zgornjega Posočja po prvi beneški vojni (1508–1516). Na beneški strani meje sta zatem ostali dve s Slovenci poseljeni območji: Koprsko primorje in Beneška Slovenija. Čeprav se zahodna politična meja ni pokrivala z etnično, zaradi velikih etničnih in jezikovnih razlik med Slovenci na eni ter Furlani in Italijani na drugi strani ni prihajalo do podobnih etničnih fuzij kot ob meji z Ogrskim kraljestvom. Meja Svetega rimskega cesarstva z [[Beneška republika|Beneško republiko]] je bila za Slovence kot etnično skupnost manj pomembna kot južna in vzhodna meja z Ogrsko. Od Nemcev, s katerimi so skupaj naseljevali Štajersko, Koroško in Kranjsko, jih ločili predvsem jezik.{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} ==== 2. Jezikovno-etnična konstanta ==== Ta je odigrala ključno vlogo pri »etničnih« narodih brez (neprekinjene) državne tradicije, zlasti pri tistih, ki so nastali okrog etničnih jeder vertikalnih demotskih etnij. Jezik ni edini gradnik kolektivne identitete in tudi ni bil v vseh zgodovinskih obdobjih osrednji predmet identifikacije, spada pa med najpomembnejše. [[Ferdinand de Saussure]] je zapisal, da »nravi naroda učinkujejo na jezik,{{Sfn|Kočevar|2019|p=108}} na drugi strani pa v veliki meri prav jezik dela narod.«{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenščina je bila ključno etnično znamenje Slovencev kot etnične skupnosti, z narodnim gibanjem v 19. stoletju pa je postala tudi eden od temeljev slovenske narodne identitete. Pomen jezika v zgodnjem novem veku potrjuje tudi Anja Dular, ki ugotavlja, da je bilo iz podnaslovov in uvodnih strani slovenskih publikacij od 16. stoletja mogoče razbrati, da se je poleg deželne pripadnosti izražala tudi zavest o slovenski pripadnosti v različnih deželah.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Po vključitvi prostora naseljenega s Slovenci v frankovski državni okvir, nemški kolonizaciji in po uveljavitvi nemščine kot jezika zapisovanja v svetni upravi znotraj Svetega rimskega cesarstva se je začel po letu 1300 proces »''jezikovnega nalaganja''«{{Efn|t. i. jezikovno nalaganje, in sicer iz madžarščine je moč videti tudi v Slavoniji, kjer je poznal Antol Vramec pojma ''slovenska zemlja'', {{sfn|Vramec|1578|p=28, 54, 56/2, 57/1, 57/2, 61 (dlib 61, 113, 118, 119, 120, 127)}}, ''slovenski kralj'',{{sfn|Vramec|1578|p=27, 29 (dlib 60, 63)}}, hkrati je uporabil tudi izraza ''herceg''{{sfn|Vramec|1578|p=31/2 (dlib 68)}} in ''orsag''.{{sfn|Vramec|1578|p=57 (dlib 119)}}}} [[Nemščina|nemščine]] na slovenščino. V zgodnjem novem veku je bila nemščina v večjem delu slovenskega etničnega prostora prevladujoč jezik svetne uprave, medtem ko sta imeli [[latinščina]] in [[italijanščina]] manjšo vlogo; zato je slovenščina iz nemščine prevzela številne izraze, povezane z državo, oblastjo in plemstvom.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Nemščina je na Slovenskem postopoma pridobila tudi položaj prestižnega jezika. Kljub temu je germanizacija v zgodnjem novem veku napredovala razmeroma počasi, slovenščina pa ni dobila položaja manjvrednega sociolekta. Šele v drugi polovici 18. stoletja se je njen družbeni položaj vse bolj povezoval z nižjimi družbenimi sloji.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Slovenski jezik je sredi 16. stoletja na podlagi starejšega jezikovnega izročila in poznavanja različnih slovenskih narečij dobil prvi knjižni standard. Ta jezikovna različica je bila do neke mere umetna tvorba, vendar je skušala čim bolj slediti tedanjemu javno govorjenemu jeziku. Slovenska jezikovna skupnost je obstajala že pred oblikovanjem knjižnega standarda. Slovenščina se je medtem razvila v samostojen slovanski jezik, ki je bil po sorodnosti najbližje hrvaščini.{{Sfn|Kočevar|2019|p=109}} Trubar je sicer v enem samem primeru med govorce slovenskega jezika uvrstil tudi Hrvate, vendar je po mnenju Igorja Grdine to storil pod vplivom zamisli [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]] o skupnem jeziku južnoslovanskih ljudstev, ki se ni uveljavila.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacijska prizadevanja na jezikovnem področju so dosegla vrhunec leta 1584, ko je [[Adam Bohorič]] v latinščini izdal prvo slovensko slovnico ''[[Zimske urice proste|Arcticæ horulæ succisivæ]]'', [[Jurij Dalmatin]] pa prevod celotne Biblije. Slovenščina je kot knjižni jezik preživela tudi protireformacijo. V obdobju katoliškega pismenstva je sledil njen preporod v rokopisni književnosti, ki je po ugotovitvah Matije Ogrina obsegala raznovrsten in kompleksen sestav literarnih besedil.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} [[Barok]] je prinesel krepitev deželnih partikularizmov in širjenje deželnih identitet med prebivalstvom različnih družbenih slojev. Ta razvoj je vplival tudi na slovensko etnično skupnost, v kateri se je okrepil proces etnične diferenciacije. Odrazil se je med drugim v nadaljnjem narečnem razčlenjevanju, kar je povečalo pritisk na knjižni jezik. Ta se je zato začel prilagajati posameznim narečnim značilnostim in se postopoma razčlenil na več pokrajinskih različic. Na območju etničnega jedra so se oblikovale štajerska, kranjska in koroška različica knjižne slovenščine, na prehodnem območju pa vzhodnoštajersko in prekmursko narečje. V slednjem primeru gre za pojav etnične proliferacije.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Enotnost slovenskega knjižnega jezika je v tem obdobju temeljila na izročilu protestantske knjižne tradicije. Pomembno vlogo je imel zlasti Dalmatinov prevod Svetega pisma, na katerem sta temeljila tudi katoliška lekcionarja iz let 1613 in 1672. Bohoričeva slovnica je bila vse do ponovne objave, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]], sicer obravnavana kot izgubljeno delo. Da je književno delo protestantov tudi v 17. in 18. stoletju ostalo norma, je dokazal Kozma Ahačič. Nadnarečni značaj knjižne norme so ohranjali redovni pridigarji, ki so se zaradi svojega delovanja selili po različnih delih slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} Reformacija je v drugi polovici 16. stoletja slovenščino postavila v središče še enega koncepta, ki je pomembno prispeval k ohranjanju etnične kohezije in deloval nasproti etnični diferenciaciji. Trubar je v ''[[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]]'' iz leta 1564 razvil koncept »''Cerkve Božje slovenskega jezika''«, namenjen protestantski cerkveni organizaciji na ''Kranjskem'' in v drugih »''slovenskih deželah''«. [[Marko Kerševan]] v ''ordningi'' prepoznava{{Sfn|Kočevar|2019|p=110}} »''besedilo, ki bi hkrati spodbujalo versko, izobrazbeno in kulturno (samo)zavest in enotnost ‚ljudi slovenskega jezika''«. Čeprav je deželni knez delo prepovedal in zaplenil, Trubarjev koncept slovenske Cerkve ni zamrl.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Na Trubarjevo misel se je v pismu kranjskim odbornikom 10. januarja 1572 skliceval [[Andrej Savinec]], ki je svojo željo po študiju bogoslovja v [[Univerza v Tübingenu|Tübingenu]] povezal tudi z možnostjo, da bi pozneje služil »''naši ubogi slovenski Cerkvi''«{{Efn|prim. ''vnserer armen windischen kirchen''{{sfn|Kočevar|2019|p=111}}}} in ji koristil s širjenjem Božje besede. Trubarjeva ideja slovenske Cerkve je vpliva kljub protireformaciji na prelomu iz 16. v 17. stoletje tudi na delovanje in dojemanje katoliške Cerkve na Slovenskem. Po ugotovitvah [[Luka Vidmar (literarni zgodovinar)|Luke Vidmarja]] se je to mdr. odražalo v katoliških lekcionarjih, ki niso bili namenjeni zgolj župnijam Ljubljanske škofije, temveč širšemu slovenskemu občinstvu.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Trubarjev koncept Cerkve slovenskega jezika ni imel [[Politični program|političnega programa]], usmerjenega v spreminjanje deželnih meja ali oblikovanje politično-upravnih enot po etničnem načelu. Prav tako je bila prva skrb slovenskih reformatorjev širjenje evangelija, ob čemer je imela pomembno mesto tudi skrb za slovenski jezik in slovensko rodoljubje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} ==== 3. Pojmovna konstanta ==== V okviru pojmovne konstante Hroch opozarja, da se razumevanje naroda razlikuje med državnimi narodi in narodi, ki so nastali kot rezultat narodnega gibanja. Po njegovem se je pomen številnih pojmov skozi zgodovino spreminjal. Kot ponazoritev navaja deželni patriotizem, ki je za plemiča okoli leta 1800 pomenil nekaj povsem drugega kot za intelektualca stoletje pozneje. Ta ugotovitev kaže, da zgodovinskih pojmov ni mogoče razumeti neodvisno od časa, v katerem so nastali. Kljub spreminjanju vsebine pojma domovine pa je občutek pripadnosti domovini ostal ena izmed trajnejših značilnosti človeških skupnosti in je navzoč že od antike dalje.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Skozi zgodovino sta se medsebojno prepletala občutka pripadnosti prostoru in skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019|p=111}} Prvi je vezan na določeno ozemlje oziroma politično-teritorialno skupnost in ga lahko opredelimo kot domoljubje (patriotizem oziroma državni nacionalizem). Drugi se nanaša na pripadnost določeni skupini in se v grobem deli na dve obliki: pripadnost skupnosti, opredeljeni z etničnimi, jezikovnimi in kulturnimi značilnostmi, ki jo lahko označimo kot rodoljubje (etnonacionalizem), ter pripadnost skupinam, ki jih določata družbeni stan ali poklic. Te oblike kolektivne pripadnosti se praviloma niso medsebojno izključevale, temveč so obstajale hkrati, njihov pomen pa se je skozi zgodovino spreminjal. Vprašanje spreminjajočega se razmerja med posameznimi oblikami kolektivne pripadnosti je podrobneje obravnavano v posebnem poglavju, zato je na tem mestu smiselno prikazati predvsem zgodovinski razvoj domoljubja in rodoljubja.{{Sfn|Kočevar|2019|p=112}} Deželni patriotizem je bil značilna prvina politične kulture deželnih stanov. Kranjski deželni stanovi so tako prapore svoje plemiške konjenice, kakor kaže primer iz leta 1621, opremili z napisom ''Fir daß Vatterland'', v deželnozborskem gradivu pa se pogosto pojavljata nemška besedna zveza ''wegen des geliebten vatterlandts wolfahrt'' in njena latinska ustreznica ''Salus patriae prima et suprema cura est''. Na domoljubje in domovino sta se sklicevali tako stanovska kot deželnoknežja stran. Cesar [[Ferdinand III. Habsburški|Ferdinand III.]] je kranjske deželne stanove nagovarjal kot »zveste domoljube« (''gethreue Patrioten''), sebe pa označeval za »očeta domovine« (''pater patriae'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} Deželni ali državni patriotizem ni bil značilen le za habsburške dedne dežele, temveč je bil v zgodnjem novem veku razširjen po vsej Evropi, kjer je veljal za politično in moralno krepost ter pomemben vir legitimacije. Tako se je Ogrska leta 1703 pod vodstvom [[Franc II. Rákóczi|Franca II. Rákóczija]] uprla Habsburžanom z geslom ''Cum Deo pro patria et libertate''. Občutek pripadnosti domovini ni bil omejen zgolj na politične elite, saj številne izraze domoljubja in rodoljubja vsebuje tudi literarna tradicija slovenskega etničnega prostora. Med najzgodnejšimi primeri sta prvi slovenski knjigi iz leta 1550. V ''Katekizmu'' se Trubar v latinščini označi kot ''Philopatridus''{{Sfn|Kočevar|2019|p=113}} ''Illiricus'', v ''Abecedniku'' pa uporabi slovensko ustreznico ''Peryatil vſeh Slouenzou''.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} Med avtorji katoliške dobe se podoben vzorec kaže pri [[Janez Ludvik Schönleben|Janezu Ludviku Schönlebnu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|Janezu Vajkardu Valvasorju]], le da pri njiju v ospredje stopa predvsem deželni patriotizem, medtem ko je rodoljubna razsežnost manj izrazita. Valvasorjeva navezanost na Kranjsko se večkrat odraža v ''Slavi vojvodine Kranjske'' (1689). Med drugim ga je spodbudila pripomba iz dela ''[[Topographia provinciarum Austriacarum]]'' (1649), da Kranjska nima svoje kronike in da celo njeni prebivalci o lastni deželi znajo povedati presenetljivo malo. Kot enega od razlogov za nastanek svojega dela je zato navedel željo, da bi tej upravičeni kritiki odgovoril. Ob koncu ''Slave'' pa pride njegovo domoljubje do izraza še v iskreni zaskrbljenosti zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla njegova domovina.{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}} V ''Slavi'' je prisotno tudi nemško domoljubje in rodoljubje soavtorja, nemškega učenjaka [[Erazem Francisci|Erazma Franciscija]] (''Erasmus von Finx'').{{Sfn|Kočevar|2019|p=114}}{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Teritorialen patriotizem je prisoten tudi v izdaji Bohoričeve slovnice, ki jo je leta 1715 pripravil [[Hipolit Novomeški]]. V njej je pojem ''Amor patriae'' pojasnjen s slovenskim izrazom »''lubesen domovine''«. Takšni primeri kažejo, da sta se domoljubje ter rodoljubje skozi zgodovino navezovala na različne skupnosti in prostore – od mest, dežel in držav do pokrajin ter etnično-jezikovnih skupnosti. Prav občutek pripadnosti domovini pa je po Hrochovem mnenju na začetku moderne dobe pomembno prispeval k oblikovanju tako modernega naroda kot nacionalizma.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} ==== 4. Geografska konstanta ==== Pri geografski konstanti so pomembne reliefne in druge naravne danosti, ki so vplivale na oblikovanje slovenskega etničnega prostora ter državnih in deželnih meja. Kot grobi naravni meji slovenskega etničnega prostora se v virih pojavljata zlasti Drava in Jadransko morje, kar ponazarja tudi zapis v Laibacher Zeitung iz leta 1786: »''Jene Nation, die in dem südlichen Theile des österreichischen Kreises zwischen der Drave und dem adriatischen Meere wohnt''.« Geografske danosti niso imele zgolj povezovalne vloge, temveč so lahko skupnosti tudi ločevale. Meja med Kranjsko in Koroško je bila potekala zlasti po Karavankah, ki je »ločevala« Slovence od koroških Slovencev.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} Z geografskimi danostmi sta bila povezana tudi dva gospodarska dejavnika, ki sta v predmoderni dobi povezovala pretežni del slovenskega etničnega prostora: t. i. solna meja na Dravi in tako imenovana kranjska valuta. Oboje je presegalo meje ožje Kranjske; solna meja je zajemala širše območje, poseben valutni položaj pa je temeljil na tem, da so bili v obtoku prevladujoči beneški novci. Sergij Vilfan je zato ugotovil, da je pretežni del slovenskega etničnega prostora južno od Drave v zgodnjem novem veku predstavljal poseben gospodarski prostor, ki se je na nekatera inflacijska gibanja v drugih habsburških dednih deželah odzival na specifičen način.{{Sfn|Kočevar|2019|p=115}} === Etnična znamenja Slovencev kot etnične skupnosti === Med etničnimi znamenji je na prvem mestu zunanji videz ali etnična uniformnost. Trubar je opisal ljudstva (jugovzhodne) Evrope v reformatorjevem nemškem posvetilu prvega dela hrvaškega Novega testamenta češkemu kralju [[Maksimilijan II. Habsburški|Maksimilijanu]] iz leta 1562. V spisu je neposredno omenjenih deset ljudstev (''Völckern'', ''völckern vnnd Nationen''): Turki (''Türcken'', ''Türck''), (Zgornji) Nemci (''obern'' / ''from[m]en'' / ''Gottſeligen Teutſchen'', ''Teutſchen''), Hrvati (''Crobaten'', ''Crobaten'' / ''die man ſonſt Huſern nen[n]t''), kajkavski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=367}} Slavonci (Bezjaki{{Sfn|Sket|1893|p=4}}) (''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'', ''Beſſiacken''), Slovenci (''Der obern Windiſchen Ländern'' / ''gemeines Volck'', ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck'', ''Windiſch Bauren vnnd Beurin'', ''Creineriſch''), Italijani (''Wahlen'', posredno: ''auff Wäliſch'', ''Wäliſche'', ''Wäliſch''), Dalmatinci (''Dalmatiner'', ''Dallmatiner''), Bosenci (''Boßner''), Srbi (''Sürffen'', ''Syrffen'', ''Siruier'') in Bolgari (''Bulgarier'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} Poleg naštetih Trubar omenja še »ilirsko«{{Efn|Primož Trubar se je v svoji prvi knjigi podpisal s psevdonimom ''Philopatridus Illiricus'' (ilirski rodoljub).{{Sfn|Štih|1996|p=67}} Podobno prepričanost najdemo še pri Matiju Trostu, ki se je v svojih pesmih podpisal kot Matthias Trostius Illyrious Vipacensis (Ilir, iz Vipave).<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref> Vramec je soočasno za državo, ki jo imenuje na Slovenijeh v latinščini uporabil pojem, da je Kroniko prevedel v ''ilirski'' jezik (''Illirica lingua redditas''),{{Sfn|Vramec|1578|p=predgovor (dlib 3)}} a je dejansko uporabil ''kajkavščino''.}} ljudstvo (''Illyrisch'' […] ''Volck'') in neimenovana orientalska ljudstva (''bey den Orientischen''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=368}} ''Völckern''). Preko jezika in navad so omenjeni Čehi (''Behömiſche''), Hebrejci (''Hebreyſchen ſprach'') ter Madžarih (''Vngeriſche'' […] ''Eigenſchafft''). Verjetno so omenjeni tudi bosenski muslimani.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} Poleg ljudstev Trubarjev opis navaja tudi več dežel in drugih prostorskih označb. Nekatere med njimi predstavljajo politično-upravne tvorbe, druge označujejo določena geografska ali etnična območja, pri nekaterih pa se pomeni prekrivajo. Omenjene so [[Bosna]] (''Boßna'', ''Boßnen''), [[Srbija]] (''Seruia'', ''Seruia oder Sirffey''), [[Bolgarija]] (''Bulgaria'', ''Bulgarey''), [[Vojvodina Württemberg|Württemberg]] (''Landt Würtemberg''), [[Turčija]] (''Türckey''), [[Hrvaška]] (''Croatien''), [[Dalmacija]] (''Dalmatien'') in posredno [[Ogrska]] (''Cron Hungern''). Med območji slovenskega etničnega prostora so navedene Slovenske dežele (''Der obern Windiſchen Ländern''), posredno [[Slovenska marka]] (''die Windiſchen Märcker''), [[Metlika]] oz. današnja [[Bela krajina]] (''Mätlinger Boden''), [[Kras]] (''Kharſt''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=369}} [[Goriška (grofija)|Goriška]] (''Graueſchafft Görtz''), [[Istra]] (''Hiſterreich''), [[Vojvodina Kranjska|Kranjska]] (''Crein''), [[Spodnja Štajerska]] (''Vnderſteyer'') in [[Vojvodina Koroška|Koroška]] (''Kernten'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Ko Trubar opisuje slovenske dežela (pokrajine), kjer živi ljudstvo, ki mu pripada tudi sam, običajnim poimenovanjem doda pridevek »zgornje« (''Der obern Windiſchen Ländern''). S tem jih razlikuje od sosednje »slovenske« dežele na drugi strani cesarsko-kraljeve meje, kjer so živeli kajkavski Slavonci. Ti so se kljub postopni kroatizaciji še v zgodnjem novem veku sami označevali kot ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} ali ''Szloueni'',{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} svoj jezik kot ''Szlouenszki'', svojo deželo pa ''na Szlouenieh''. Kljub skorajšnji identičnosti etno- in lingvonima Slovenci in kajkavski Slavonci predstavljajo dve ločeni etnični entiteti. Slavonce Trubar v označi z: ''die Windiſchen oder Sclauen'', ''Die Sclauen die man ſonſt Beſſiacken nennt'' in ''Beſſiacken''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Še leta 1670 je napisal [[Juraj Habdelić]] ''Dictionar'', kot ''pomoc na napredka u Diachkom navuku Skolneh Mladenczeu Horvatſzkoga, i Szlovenſzkoga Naroda''.<ref>Habdelič, J. (1670) ''[[c:File:Juraj_Habdelić_Dictionar.jpg|Dictionar]]'', naslovna str.</ref> Trubar slovenske dežele na cesarski strani meje, ki jih je naseljevalo »njegovo« slovensko prebivalstvo, razlikuje s poimenovanjema ''Der obern Windiſchen Ländern'' in ''in den obgemelten obern Windiſchen Ländern''. Slovence pa obenem označi kot »Kranjce in Zgornjeslovence« (''diſes Creyneriſch vnd Oberwindiſch guthertzig Volck''). To poimenovanje je mogoče razumeti kot različico že obravnavane sintagme ''Kranjci inu Slovenci'' oz. njenega nemškega ustreznika ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar omenja tudi slovenske kmete in kmetice, pri čemer pridevka »zgornji« ne uporabi: ''Windiſch Bauren vnnd Beurin''. Besedno zvezo ''Creyneriſch vnd Oberwindiſch'' je sicer mogoče v prevodu razumeti tudi drugače. V prevodu Nemških spisov je prevedena kot »kranjski in gorenjski ljudje«, vendar jo interpretira Kočevar kot oznako Slovencev kot etnične skupnosti oziroma kot besedilu prilagojeno različico zveze ''Crainer vnnd Windiſchen''. Trubar s temi besednimi zvezami ni označeval drugih dežel, marveč slovenske dežele.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=370}} Kot primer Kočevar navaja gradnjo lesene kapele, ki je poleti 1561 potekala »pri Gornjem Gradu na Spodnjem Štajerskem (''bey Obernburg / in vnderen Steyer''). Nova kapela in romanje sta po Trubarjevem opisu nastala zaradi ženske, ki je trdila, da Devica Marija ne želi več prebivati v cerkvi, ki so jo dvajset let prej postavili na [Sveti] »gori pri Gorici in Solkanu« (''auff dem Berg bey Görtz vnd Salcon''). Opis povezanih dogodkov sklene z besedami, da bi o podobnih dogodkih »v gornjeslovenskih deželah […] lahko napisal celo knjigo«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Ker med »zgornjeslovenske dežele« uvršča tako Gornji Grad na Spodnjem Štajerskem kot [Sveto] Goro pri Gorici in Solkanu, se sintagma nanaša na slovenski etnični prostor, ki po etnični sestavi seveda ni bil povsem slovenski.<ref>prim. {{Navedi splet |last=Štih |first=Peter |date=2023-05-23 |title=Peter Štih: diskusija |url=https://www.youtube.com/watch?v=fUWnYL6KMF8 |accessdate=2025-09-25 |website=youtube.com}}</ref> Prav tako ''obern Windiſchen Ländern'' ne označuje le prebivalstva Slovenske marke in Metlike, ampak ga zaobjema (''Der obern Windiſchen Ländern / gemeines Volck / als die Windiſchen Märcker / die in Mätlinger Boden'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Trditev Jerneja Kosija, da ''Trubarjevi Slovenci'' […] ''niso bili'' […] ''nekakšna embrionalna slovenska skupnost, iz katere naj bi se nekaj stoletij pozneje konstituiral moderni slovenski narod'',{{Sfn|Kosi|2014}} ne drži, saj jo je Igor Grdina ovrgel mdr. z Trubarjevimi navedbami: ''»nas [u]boge Slovence« – 1550, 1574, 1579, 1584, 1595; »nam Slovencem«, 1578; »mi Slovenci« – 1558, 1575 (dvakrat), 1579, večkrat tudi v Hišni postili.''{{Sfn|Grdina|2014d}} Kosi in Peter Štih sta zanikala Trubarjevo samooznačevanje za Slovenca,{{Sfn|Kosi|2013|p=20, 44}}{{Sfn|Štih|2010|p=60}} pri čemer se sklicujeta na Gorazda Makaroviča, ne drži. Grdina je Kosijevo trditev označil za: ''revizionizem nihilističnega tipa''.{{Sfn|Grdina|2014d}} Štih je med argumenti napisal, da ''»se je v svojih delih in tudi na portretih podpisoval kot Kranjec – in ne Slovenec''; ''die obere Windische Länder'' pa je interpretiral kot ''pokrajine notranjeavstrijskih dežel, ki so bile poseljene s slovanskim prebivalstvom''«,{{Sfn|Štih|2010|p=60}} kar je napačna interpretacija. Grdina je opomnil, da Trubar ni izpolnjeval nekega formularja, da bi ga vprašali nacionalnost ali narodnost.<ref name=":6" /> Trubar je opis »zgornjeslovenskih dežel« razdelil na štiri dele. Najprej je opisal 1) preprosto prebivalstvo pokrajin, tj. t. i. »prehodno območje«. Sem je uvrstil Slovensko marko, Belo krajino (Metliko) ter okolico Novega mesta in Krškega, kjer je med prebivalstvom živelo veliko hrvaških in srbskih beguncev. Kot ugotavlja, sta si bila avtohtono in alohtono prebivalstvo po značaju in običajih podobna.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} Nato je predstavil 2) zahodni rob etničnega prostora, kamor je štel Kras, grofijo Goriško in Istro. Tu alohtono prebivalstvo ni omenjeno, izpostavljeni pa so vplivi sosednjih etnično-jezikovnih jeder, hrvaškega{{Sfn|Kočevar|2019a|p=371}} in italijanskega, ki so se kazali v običajih in veri prebivalstva zahodnega roba »zgornjeslovenskih dežel«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} Sledi 3) opis preprostega prebivalstva ožjega slovenskega t. i. »etničnega jedra«, torej Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške. Po navadah in lastnostih je bilo podobno Nemcem in se je po nemško tudi oblačilo, ženske pa so na glavah nosile posebej dolge tančice – peče. Nazadnje je Trubar opisal še 4) višje sloje vseh »zgornjeslovenskih dežel«. Deželna gosposka, grofje, baroni, vitezi in plemiči so znali dobro nemško, mnogi tudi latinsko in italijansko, nemško pa so govorili tudi številni meščani, duhovniki in menihi. Po opisu višjih slojev in inteligence se Trubar vrne k preprostemu ljudstvu, za katerega pravi, da neizobražen človek govori le slovenski jezik. Ljudstvo označi kot pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago ter poudari njegov prijazen in spoštljiv odnos do tujcev. Hkrati mu očita praznovernost. Opiše še verske prakse rojakov ter nevarnost turških vpadov, ki so ogrožali prebivalstvo Kranjske in Krasa, pa tudi sosednje Hrvate in kajkavske Slavonce.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=372}} »Prehodno območje« ob meji z Ogrsko so zaznamovali vplivi hrvaško-slavonskega prostora. [[Istra|Istro]] je zaznamoval vpliv cerkvenoslovanskega jezika hrvaške redakcije s primesmi čakavščine, na zahodnem robu etničnega prostora pa so bili prisotni italijanski vplivi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} Kljub temu [[Andrija Jambrešić]] v slovarju ''Lexicon Latinum interpretatione Illyrica, Germanica, et Hungarica locuples'' iz leta 1742 Istro definira kot "''ſzlovenſzkoga naroda derſava''".<ref>{{Navedi knjigo|title=Lexicon Latinum, interpretatione illyrica, germanica et hungaroca locuples|last=Jambrešić|first=Andrija|year=1742|location=Zagreb|page=459|url=https://archive.org/details/bub_gb_qu5LAAAAcAAJ/page/458/mode/2up|publisher=Typis Academicis Societatis JESU}}</ref> Etnično jedro, ki ga sestavljajo Kranjska, Spodnja Štajerska in Koroška, je bilo podvrženo nemškim kulturnim in jezikovnim vplivom. Trubar je za kajkavske Slavonce je navajal skoraj madžarske in hrvaške običaje ter lastnosti in njihovo navezanost na hrvaške bogočastne navade, pri čemer je bilo bogoslužje latinsko. Dalmatince je opisoval kot prebivalstvo z močnimi italijanskimi kulturnimi in verskimi vplivi. Za prebivalce Kranjske, Spodnje Štajerske in Koroške je zapisal, da so se po navadah, značaju in oblačenju ravnali po nemško; posebej je omenil značilne dolge ženske naglavne rute (peča).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} [[Slika:Portrait_of_a_Slovene_Peasant_Woman.jpg|sličica|''Portret slovenske kmetice'' (''Vna Vilana windisch''), 1505]] Kot eno najstarejših možnih upodobitev peče Kočevar omenja perorisbo [[Albrecht Dürer|Albrechta Dürerja]] ''Vna Vilana Windisch'' iz leta 1505. [[Stanko Vurnik]] je domneval, da se je peča na slovenskem etničnem prostoru pojavila že pred 16. stoletjem, [[Gorazd Makarovič]] pa je menil, da je bila Dürerjeva portretiranka Rezijanka oziroma Slovanka, ki je govorila slovansko narečje. Vanja Kočevar jo razlaga kot Slovenko, njen jezik pa slovenščino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=373}} O posebnosti ženske noše na Slovenskem priča tudi Letopis Celovškega kolegija Družbe Jezusove za leto 1604, ki poroča o protestantski plemkinji, ki je skrivoma obiskovala jezuitske pridige in se je zaradi prikritja svoje identitete oblekla v oblačila, kakršna so nosile ''preproste Slovenke''. Po mnenju Vanje Kočevarja je mogoče latinsko besedno zvezo ''vulgari slavonicarum mulierum habitu'' v tem kontekstu upravičeno prevajati kot »v oblačilih preprostih Slovenk«. Čeprav avtor ni opisal posebnosti oblačenja, Kočevar sklepa, da je bil najprepoznavnejši znak prav dolgo naglavno pokrivalo – peča. Iz navedka je razvidno, da sta se noši slovenskih in nemških Korošic v tistem času jasno razlikovali.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} O posebni ženski naglavni ruti je konec 18. stoletja pisal [[Anton Tomaž Linhart]]. Pri opisu oblačilne noše Slovanov je navedel, da so Kranjice njegovega časa nosile belo platneno naglavno ruto, imenovano peča (''pęzha'').{{Efn|''Ker te besede, kakor kaže, ni moč razložiti s slovanščino, se mi zdi verjetno, da{{sfn|Kočevar|2019a|p=374}} je beseda nastala z zamenjavo soglasnikov in da se je prvotno pokrivalo Slovank imenovalo zhępa.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=375}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=374}} Procesi notranje diferenciacije slovenske etnične skupnosti, ki so se izraziteje uveljavili zlasti v 17. in 18. stoletju, so vidni tudi v spreminjanju njene etnične uniformnosti. Primerjava Trubarjevih opisov etnoloških posebnosti Slovencev iz leta 1562 z ugotovitvami Valentina Vodnika ob koncu 18. stoletja kaže na povečanje pokrajinskih razlik. Vodnik je leta 1795 zapisal v ''[[Velika pratika|Veliki pratiki]]:'' ''V‘ sadershanji, jesiki, shiveshi, oblazhili je kraj od kraja raslozhen inu ſkoraj vſaka vaſs ima druge ſhege inu ſe hozhe s‘ drugih norza dęlat.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}}'' Po Vodnikovem opisu je lokalni partikularizem ob koncu 18. stoletja svoj vrh dosegel prav ob koncu 18. stoletja vzporedno s pojavom zametkov narodnega gibanja. Njegovih ugotovitev sicer ni mogoče nekritično prenašati v starejša obdobja, čeprav so obstajale pokrajinske razlike že prej, vendar pokrajinske različice ljudske noše v 15. in 16. stoletju še niso izpričane. Prvi jasni opisi regionalnih razlik se pojavijo v drugi polovici 17. stoletja pri Valvasorju, ki omenja Gorenjce, Dolenjce, Vipavce, Kraševce, Kočevarje in vzhodne Istrane.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Na prelomu iz 18. v 19. stoletje, v času začetkov narodnega gibanja, so se na Slovenskem izoblikovali trije poglavitni tipi ljudske noše: 1) panonski tip v Beli krajini, vzhodni Spodnji Štajerski in Prekmurju, 2) alpski tip na Koroškem, v večjem delu Spodnje Štajerske, na Kranjskem in Primorskem ter 3) sredozemski tip v Istri, Brkinih in nekaterih vaseh v okolici Trsta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Od sredine 19. stoletja so ljudske noše zaradi spremenjenih družbenih razmer vse bolj prevzemala meščanska moda, čeprav so se posamezni značilni deli ohranili do konca stoletja. Hkrati se je med narodno zavednim meščanstvom uveljavila t. i. narodna noša, ki je večinoma temeljila na stilizirani različici gorenjske praznične ljudske noše.<ref name=":15" /> Postala je izraz pripadnosti slovenskemu kulturnemu izročilu in slovenstvu ter se je zlasti med ženskami uporabljala ob slovesnih priložnostih. Njen pomen je posebej narasel v prvi polovici 20. stoletja, zlasti v obdobju med obema svetovnima vojnama.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Podobno, vendar z drugačnega vidika, je razčlenil leta 1940 slovensko prebivalstvo [[Fran Erjavec (urednik)|Fran Erjavec]]. Glede na značaj je pri Slovencih razlikoval tri tipe: »resni in ponosni alpski tip«, »odporni kraški tip« in »veseli panonski tip«. Erjavec je povezoval slovensko narodno samobitnost tudi z ohranjanjem starih ljudskih običajev ter navezanostjo na petje, domačo zemljo in jezik. Po njegovem mnenju se je slovensko ljudstvo kljub neugodnim zunanjim okoliščinam ne le ohranilo, temveč je svojo narodno samobitnost razvilo »do najvišje mere«.{{Sfn|Erjavec|1940|p=25}} ==== Vpliv jezika ==== Med vedenjskimi etničnimi znamenji [[Pierre L. van den Berghe]] kot najpomembnejše izpostavlja jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=375}} Tudi Stane Južnič je skupni jezik opredelil kot pomembno referenčno točko pri oblikovanju etnične pripadnosti. Pomen jezika kot etničnega znamenja je razviden tudi iz več primerov pri slovanskih ljudstvih poznega srednjega in zgodnjega novega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} [[Michael Treichler]] na podlagi češke [[Dalimilova kronika|Dalimilove kronike]] iz leta 1314 ugotavlja, da je beseda ''jazyk'' služila tudi za označevanje ljudstva, saj stara češčina takrat še ni imela ustreznice za nemški izraz ''Volk''. Jezik je bil tako razumljen kot temeljna značilnost češke skupnosti in njena razločevalna značilnost v odnosu do Nemcev. Podobno je hrvaški glagoljaš Martinac z Grobnika v opisu [[Krbavska bitka|bitke na Krbavskem polju]] leta 1493 v II. Novljanskem brevijarju iz leta 1495 zapisal, da so Turki napadli »jazik hrvatski«.<ref name=":6" /> Janez Rotar je ta zapis razlagal kot razumevanje jezika kot prvega znaka etnične pripadnosti in samosvojosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Da je imela jezikovna pripadnost (na Slovenskem) določen pomen že v poznem srednjem veku, kaže tudi primer iz [[Radeče|Radeč]]. Leta 1461 je gospod von Werneck pri tamkajšnji [[Cerkev sv. Petra, Radeče|cerkvi sv. Petra]] ustanovil beneficij Blažene Device Marije in zanj daroval svojo hišo v [[Slap, Sevnica|Slapu]] ter pripadajočo vinogradno posest v [[Štajngrob|Štajngrobu]]. Beneficijat je moral po vsaki pridigi ali maši molitev ''Confiteor'' izgovoriti v slovenščini (''ſloveniſch zu ſprechen hatte''). Primer kaže na zgodnjo navzočnost slovenščine v bogoslužju in na to, da je bila njena raba pri verskih obredih že tedaj izrecno določena.{{Sfn|Orožen|1881|p=491}} Jezik kot temelj kolektivne in etnične pripadnosti je bil pomemben tudi pri slovenskih reformatorjih. Trubar je na jezikovnem načelu zasnoval koncept slovenske Cerkve; leta 1555 je svoj prevod Ta evangeli svetiga Matevža posvetil ''PRAVI CERQVI Boshy tiga Slouenskiga Ieſika'', njegove zamisli pa so dobile natančnejšo obliko v [[Cerkovna ordninga|Cerkovni ordningi]] iz leta 1564. Luka Vidmar v tem vidi enega od izrazov Trubarjevega razumevanja slovenskega jezika kot osnove cerkvene skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=376}} Pomen jezikovne pripadnosti je razviden tudi iz anonimne ocene Trubarjevega dela iz februarja 1560, v kateri je avtor zapisal (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»… a jezik ali govor, ki ga je avtor predstavil kot slovanskega, je omejen na posebnosti slovanskega jezika, ki ga uporabljajo v deželah Štajerski, Kranjski in Koroški, tako da bodo, če bodo ta prevod brali med tistimi Slovani, ki bivajo v zgornjih delih ogrskega kraljestva, v turčianski, moravski, liptovski in drugih sosednjih županijah, razumeli le malo ali skoraj nič. Enako je potrebno domnevati o Poljakih, Čehih, Moravcih, Rusih, Moskovitih, Ilirih in tistih, ki živijo v okolici Zagreba, da namreč tega prevoda ne bodo razumeli.«</blockquote>Trubar je na oceno odgovoril 8. marca istega leta (v prevodu):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=377}}<blockquote>»Dobri mož, ki je svojo sodbo o mojih knjigah izročil kraljevemu dostojanstvu, ni ne Kranjec ne Spodnještajerec, temveč Bezjak, morda utegne biti doktor [[Pavle Skalić|Skalić]]. Sem pa kraljevemu dostojanstvu javno v posvetilnem pismu in prav tako v svoji poslanici, nanj naslovljeni, pisal, da hočem imeti za presojevalce in sodnike svojih spisov samo Kranjce, Spodnještajerce, Korošce, Istrane in tiste iz Slovenske marke, ne pa Bezjakov, Hrvatov, Čehov ali Poljakov.«</blockquote>K slovenski etnično-jezikovni skupnosti se je prišteval tudi Trubar. Leta 1557 je v delu ''Ta pervi deil tiga noviga testamenta'' ob primerjavi slovenščine in hrvaščine zapisal: »''Vn[d] wir Creiner vn[d] Windiſche[n] verſteen ſie nach aller notturft / vil böſſer / dann die Behemiſche oder Polniſche / oder der Wenden / Dergleichen ſie die vnſere''.« Trubar je s tem sebe in svoje bralce izrecno umestil med pripadnike jezikovne skupnosti, ki jo je razlikoval od drugih slovanskih jezikovnih skupin. Ob etnični in jezikovni identiteti sta pri Trubarju opazni tudi deželna in lokalna identiteta. Pogosto se je označeval kot Kranjec{{Sfn|Štih|2010|p=60}} ali Raščičan, vendar to ni bilo v nasprotju z njegovo slovensko etnično in jezikovno pripadnostjo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}}<ref name=":6" /> Tako je leta 1562 pri opisu svojega tedanjega okolja najprej omenil »blage in pobožne gornje Nemce« (''obern / from[m]en / Gottſeligen Teutſchen''), nato pa svojo lego natančneje določil z navedbo Württemberške dežele in [[Bad Urach|Uracha]], kjer je bil tedaj župnik. Trubarjev primer dokazuje (so)obstoj različnih ravni identitet: slovenske etnično-jezikovne, kranjske deželne in lokalne. Deželna pripadnost Kranjca in širša slovenska etnično-jezikovna pripadnost se pri njem nista izključevali, temveč ju je mogoče razumeti kot različni ravni pripadnosti, podobno kot v izrazu »Kranjci inu Slovenci«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=378}} V 17. in 18. stoletju se je med družbenimi elitami v obdobju baroka pomen ljudskega jezika in etničnosti kot predmeta identifikacije zmanjšal. V slovenskem etničnem prostoru je hkrati postopoma napredovala germanizacija, ki je po družbeni lestvici prodirala navzdol. Materni jezik kljub temu ni izgubil čustvenega pomena. Koprski škof [[Pavel Naldini]] je leta 1700 v ''Cerkvenem krajepisu'' poudaril: »O, kako močna je vez človeka z maternim jezikom in kako močno vpliva na srce beseda, izrečena v njem!« [[Hipolit Novomeški]] se je leta 1715 že v naslovu svoje izdaje Bohoričeve slovnice iz leta 1584 označil za »ljubitelja slovenskega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} Procesi notranje etnične diferenciacije so se odrazili tudi v razvoju slovenskega jezika. Do druge polovice 18. stoletja so se na območju slovenskega etničnega jedra oblikovale tri pokrajinske različice knjižnega jezika, na vzhodnem prehodnem območju pa še dve različici lastnega knjižnega jezika. Valentin Vodnik je zapisal na predvečer narodnega gibanja v Veliki pratiiki (1795):{{Sfn|Kočevar|2019a|p=379}} ''Krajnſki jesik ſe na mnogo ſorto v‘ vuſtih tih prebivalzov ſkoraj v‘ vſaki vaſsi drvgazhi savija''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} ==== Verska gibanja ==== V tretjo skupino van den Berghejevih etničnih znamenj sodijo tudi verska gibanja, povezana z ezoteriko, med njimi štiftarji (''Stifter'') in skakači (''Springer und Werfer''). Štiftarstvo je temeljilo na »nepooblaščeni« gradnji cerkva in kapel, predvsem posvečenih Materi Božji in svetnikom, pogosto na odmaknjenih in izstopajočih krajih. Gradnjo so spodbujala verovanja o jezi svetnikov, ki naj bi povzročala naravne nesreče in epidemije, pri čemer so pomembno vlogo imeli tudi »jasnovidci« in »jasnovidke«. Pri tem so se prepletali poganski in katoliški verski običaji, nova svetišča pa so postala kraji čaščenja in darovanja. Štiftarstvu so nasprotovali predvsem protestanti; Trubar je njegove pobudnike označeval z izrazom »zludijeve babe«. Pojav se je v različnih oblikah ohranil tudi v času katoliške obnove, ko je Katoliška cerkev nekatere štiftarske cerkve in romarske poti sprejela. Nekatera takšna svetišča so se v 17. stoletju razvila v pomembna romarska središča slovenskega etničnega prostora, med njimi [[Nova Štifta, Gornji Grad|Nova Štifta pri Gornjem Gradu]], [[Sveta Gora, Nova Gorica|Sveta gora nad Solkanom]] in [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Nova Štifta|Nova Štifta pri Ribnici]].{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Drugo podobno versko gibanje so predstavljali skakači (''Springer''), imenovani tudi ''novi'' štiftarji. Tudi oni so gradili cerkve in kapele, njihovo bogoslužje pa je zaznamovalo samotrpinčenje, s katerim so se želeli očistiti grehov v pričakovanju skorajšnjega konca sveta. Protestanti so skakače ostro obsojali, proti gibanju pa je nastopila tudi uradna Katoliška cerkev,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=380}} čeprav so bili med njegovimi privrženci tudi nekateri duhovniki. Skakaštvo se je v dveh valovih razširilo po slovenskem etničnem prostoru: konec 16. stoletja predvsem na Kranjskem, v prvi tretjini 17. stoletja pa na vzhodu Spodnje Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}}{{Sfn|Cvirn|Grdina|Ivanič|Longyka|Prunk|Simoniti|Štih|2003|p=163}} Štiftarstvo in skakaštvo sta se v različnih obdobjih pojavila samo v notranjeavstrijskih deželah in med slovenskim etničnim prebivalstvom, zato ju Vanja Kočevar obravnava kot posebni verski znamenji, ki sta v zgodnjem novem veku do neke mere zaznamovali slovensko etnično skupnost. Nasprotno se je med kmečkim prebivalstvom na skrajnem jugovzhodu Svetega rimskega cesarstva v prvi polovici 16. stoletja v omejenem obsegu razširilo tudi nemško prekrščevalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} ===== Značajske lastnosti ===== Trubar je svojim rojakom pripisoval tudi določene značajske lastnosti. O njih je zapisal (v prevodu): »''To ljudstvo je pošteno, zvesto, resnicoljubno, poslušno, gostoljubno in blago, ki se do vsakogar, tudi do tujcev vede prijazno in spoštljivo''« Janez Rotar je njegove navedbe ocenil kot zgodovinsko ustrezne. Trubar pa svojim rojakom ni pripisoval le pozitivnih lastnosti, temveč jih je tudi kritično ocenjeval; dejal je, da: »''je pa preveč in močno praznoverno''«. V pismu Bohoriču iz leta 1565 je obžaloval »bedno rovtarstvo« in zapisal (v prevodu): »''Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=381}} === Od etnične kategorije prek mreže do etnije === Na podlagi [[Etnogeneza Slovencev#Etnično jedro in prehodno območje|modela razvoja etničnih skupnosti Dona Handelmana in Anthonyja D. Smitha]] je Vanja Kočevar poskusil določiti razvojne stopnje slovenske etnične skupnosti do pojava narodnega gibanja. Model kot ključni kriterij upošteva izgrajenost lastne identitete ter razlikuje med tremi stopnjami: 1) etnično kategorijo, 2) etnično mrežo in 3) etnično skupino oziroma etnijo. Pri tem slovenska etnogeneza ni potekala linearno, saj so nanjo v posameznih obdobjih delovale tudi močne sredobežne sile v obliki procesov etnične fisije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Slovenski jezik se je po ugotovitvah jezikoslovcev razvil iz praslovanščine, ki so jo med 8. in koncem 11. stoletja govorili t. i. [[Alpski Slovani]]. V tem obdobju se je postopoma ločeval od drugih praslovanskih narečij, iz katerih so se razvili drugi slovanski jeziki. Brižinski spomeniki, nastali med letoma 972 in 1039, so tako zapisani v zgodnji slovenščini, ki je do 16. stoletja razvila vse današnje narečne skupine, razen rovtarske, ki se je oblikovala v 17. stoletju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Razvoj slovenščine v samostojen jezik je bil tesno povezan z oblikovanjem slovenske etnične mreže, nanjo pa so vplivali tudi drugi dejavniki, med njimi utrditev meje med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom okoli leta 1200. Ob jeziku so se oblikovale tudi posebne prvine slovenske materialne, socialne in duhovne ljudske kulture. Že v srednjem veku so nastali tudi nekateri motivi poznejšega slovenskega mitomotorja, ki so se ohranili v ljudskem in pozneje umetnem slovstvu, med njimi motiv ljudske balade ''[[Pegam in Lambergar]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=382}} Čeprav je bila slovenska etnična skupnost na prehodu iz srednjega v zgodnji novi vek še razmeroma ohlapna, je Janez Höfler dokazal, da Trubarjevo naslavljanje rojakov z »Lubi Slovenci« leta 1550 ni pomenilo oblikovanja nove skupnosti, temveč sklicevanje na že obstoječo etnično entiteto. Podobno je ugotovil [[Radoslav Katičić]], ki je zapisal: »''Es kann daher nicht der geringste Zweifel bestehen, daß es zu Trubars Zeiten bereits so etwas wie ein seiner selbst bewußtes windisches [slowenisches] Volk gegeben hat''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Obdobje reformacije, zlasti čas med letoma 1550 in 1584, je – po Kočevarju – mogoče razumeti kot prehod iz etnične kategorije v etnično mrežo. Od izida Trubarjevega ''Katekizma'' in ''Abecednika'' leta 1550 do Dalmatinovega prevoda Biblije in Bohoričeve slovnice leta 1584 je prišlo do pomembnega kvalitativnega premika, saj je bila poleg protestantske knjižne norme oblikovana tudi ideja slovenske Cerkve in zametek mita o etnični izbranosti. Oboje je povezano predvsem s Trubarjevim delom. Slovenska etnična skupnost je dobila bolj določeno vsebino.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} Medtem ko so jo pred tem opredeljevale predvsem razlike do sosednjih skupnosti, zlasti poseben jezik in nekatere etnološke posebnosti, je reformacija prispevala k oblikovanju skupnega knjižnega jezika, cerkvene skupnosti in širših predstav o skupni etnični pripadnosti. Pri tem je imel rodoljubni (etno-nacionalnistični) vidik pomembno motivacijsko vlogo pri reformatorjih, vendar je imela v času reformacije konfesionalna pripadnost še vedno bistveno večji pomen za kolektivno identiteto kot etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=383}} === »Zastoj etnogeneze v baroku« === Razvoj slovenske etnične identitete ni potekal linearno. Po oblikovanju knjižnega jezika in koncepta slovenske Cerkve v drugi polovici 16. stoletja je mogoče govoriti o »zastoju etnogeneze«. Obdobje baroka pa ni pomenilo kulturnega nazadovanja. Po koncu neposredne osmanske nevarnosti, ki je oslabela po [[Velika turška vojna|veliki turški vojni]] (1683–1699), je slovenski etnični prostor doživel gospodarski in kulturni razcvet; kulturna krajina pa je dobila značilno baročno podobo. Baročna kultura je svoj navdih črpala iz bibličnih zgodb in antične mitologije, medtem ko je reformatorsko rodoljubje nadomestil baročni deželni patriotizem. Absolutizem, dinastični interesi in krepitev državnega aparata so spodbujali poudarjanje deželnih identitet ter med vodilnimi družbenimi sloji zaviranje etnične diferenciacije. Konsolidacija državnega aparata je hkrati utrjevala deželne identitete, ki so bile še nekaj stoletij prej značilne predvsem za ožji krog plemstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} Te družbenopolitične spremembe so prispevale k notranji diferenciaciji slovenske etnične mreže in k naslanjanju nekaterih obmejnih pokrajin na hrvaško-kajkavski etnični prostor oziroma h kroatizaciji. Kljub temu se na začetku obdobja katoliškega pismenstva še pojavljajo sklici na slovensko etnično-jezikovno skupnost. Tako je v predgovoru [[Janez Čandek|Čandkovega]] prevoda Kanizijevega ''Katekizma'' iz leta 1615 zapisano: »''lih kakòr popréj sa Némze, taku tudi ſedaj sa Krajnze inu vſeshlaht Slovénze''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=384}} V 17. stoletju je deželna identiteta vse bolj prednjačila pred etnično in jezikovno, vendar slednja ni izginila. Ob krepitvi pripadnosti političnim entitetam se je kranjski apelativ začel deloma uporabljati tudi kot etno- in lingvonim za Slovence zunaj Kranjske, kar je mogoče označiti kot ''[[karniolizacija Slovencev|karniolizacijo]]''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Značilen primer teh identitetnih razmer je kranjski polihistor Janez Ludvik Schönleben, ki je bil nemško-slovenskega rodu. Ker je odraščal v Ljubljani, očitno v pretežno slovensko govorečem okolju, je nemščino označil za jezik, ki mu ni »prirojeni« (''angeborner'') jezik. Hkrati je bil izrazit kranjski patriot. Njegovo začudenje nad tem, da: »''Ogri narodov ne razlikujejo po domovini in pokrajini, ampak po rodu''«, kaže na razliko med identitetnimi razmerami v Ogrskem kraljestvu in habsburških dednih deželah. V slednjih je bila v 17. stoletju za identifikacijo pomembnejša pripadnost deželi, kot pa širša slovenska ali nemška etnično-jezikovna pripadnost.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Schönleben se je po drugi strani v pridigi ''Oeſterreichiſche Veste vnnd Vormaur'' iz leta 1675 označil za Nemca: »''Wir Teutſchen pfl egen zuſprechen es iſt kein Veſtung ſo ſtarck verſperrt / daß nit ein Eſel mit Gold beladen hineindringen moͤ ge''.« Trenutno ni jasno, ali je s tem mislil na svojo ''politično'' pripadnost ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|Svetemu rimskemu cesarstvu]]'' ''[[Sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti|nemške narodnosti]]'' ali na svojo etnično ''nemškost''. Pri njem je mogoče zaznati tudi pripadnost nastajajoči habsburški monarhiji (Avstriji), ki se je oblikovala s povezovanjem dednih dežel pod avstrijsko vejo Habsburžanov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} V zvezi z »baročnim zastojem« zato ostaja odprto vprašanje, ali je slovenska etnična identiteta v 17. in 18. stoletju zdrsnila na raven etnične kategorije ali pa je mogoče še naprej govoriti o slovenski etnični mreži. Po drugi strani so se ključni dosežki reformacije na področju jezika nadaljevali tudi v katoliški dobi. Kozma Ahačič ugotavlja jasno kontinuiteto v zgodovini jezikovne rabe in razmišljanja o jeziku. Enotnost knjižne norme, oblikovane v času protestantizma, so ohranjale izdaje lekcionarja, ki je temeljil na jeziku Dalmatinovega prevoda Biblije iz leta 1584. Schönlebnovo navodilo iz leta 1672 to kontinuiteto dobro ponazarja: »''Zato pišemo po šegi rodu, govorimo pa po šegi pokrajine''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=385}} Kljub regionalnemu razhajanju v 18. stoletju je med Slovenci ostala določena kulturna povezanost. K temu je prispevala nadaljnja uporaba enotne knjižne norme, čeprav Bohoričeva slovnica pozneje ni bila več v rabi. Pomemben povezovalni dejavnik so bili tudi redovni pridigarji, ki so zaradi svojega delovanja v različnih delih slovenskega prostora uporabljali nadnarečno jezikovno obliko. Slovenska knjižna dejavnost se je kljub prekinitvi tiskanja med letoma 1612 in 1672 nadaljevala v rokopisih, zlasti na področju verske in nabožne literature. K občutku širše skupnosti so prispevale romarske poti, ki so povezovale slovenski etnični prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} === Slovenci kot etnična skupnost (etnija) in začetki narodnega gibanja === Zaradi procesov etnične fisije v obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« in vse močnejšega uveljavljanja nemščine se je položaj slovenščine do druge polovice 18. stoletja občutno poslabšal; nemščina je tedaj prevladala kot jezik državne uprave, znanosti in omike. Prvi izrazitejši znak preobrata je bila ''[[Kranjska gramatika|Kraynska Grammatika]]'', ki jo je napisal leta 1786 [[Marko Pohlin]]. V njenem predgovoru je svoje rojake spodbujal: »''Schämen wir uns nicht unſerer Muterſprach liebſte Landesleute! Sie iſt nicht ſo ſchlecht, als ihr es glaubet''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Ob koncu baroka se je pod vplivom evropskega racionalizma na Slovenskem povečalo zanimanje za naravoslovje, zgodovino, ljudske običaje in slovenski jezik. Etnična in jezikovna pripadnost sta v Evropi vzhodno od Rena vse bolj pridobivali pomen za kolektivno identiteto. Medtem ko so v baročnem obdobju prevladovale deželne zgodovine in topografska dela, so v razsvetljenstvu v ospredje vse bolj stopali ljudstvo, njegov jezik in kultura.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} [[Anton Tomaž Linhart]] je novo družbeno paradigmo nakazal v ''[[Laibacher Zeitung]]'' 17. avgusta 1786, ko je napovedal obravnavo zgodovine ljudstva, ki je živelo med Dravo in Jadranom in katerega zgodovina je bila: »''bisher nur stuͤ kweise, und zerstreut, in den Annalen der{{Sfn|Kočevar|2019a|p=386}} Laͤnder, die sie bewohnt, aber niemal im ganzen Zusammenhange ihrer Schiksale und Begebenheiten gezeigt''.« Njegovo delo ''Geschichte von Krain und den übrigen Ländern der südlichen Slaven Oesterreichs'', katerega prva dva dela sta izšla v letih 1788 in 1791, kaže na ponovno naraščanje pomena etničnosti po obdobju baročnega zastoja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Etnična in jezikovna pripadnost sta v tem obdobju postopoma pridobivali večji pomen ter začeli presegati pomen verske in deželne pripadnosti. Narodni prerod je hkrati zavrl procese etnične fisije in spodbudil etnično samoprenovo. Z oblikovanjem intelektualne elite, ki se je ukvarjala s slovenskim jezikom in interesi Slovencev kot skupnosti, je slovenska identiteta napredovala na raven etnične skupine oziroma etnije. Tretja stopnja Handelmanovega in Smithovega modela se tako na slovenskem primeru prekriva s fazo A Hrochovega modela razvoja nedominantnih narodov.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} === Integralni označevalci (horonimi) slovenskega etničnega prostora === Vprašanje razvoja slovenske etnične identitete je povezano tudi s tem, kako se je v različnih obdobjih poimenoval prostor, ki so ga poseljevali Slovenci. Ime '''Slovenija''', v današnjem smislu, se je po ugotovitvah J. Höflerja najverjetneje oblikovala v [[Zoisov krožek|Zoisovem krogu]] na začetku 19. stoletja. Höfler je opozoril, da gre za skovanko iz pridevnika »slovenski« po latinskem vzorcu.{{sfn|Höfler|2009|p=52–3, 69}} Horonim »Slovenija« je torej produkt slovenskega narodnega gibanja. Integralni označevalci za slovenski etnični prostor kot celoto pa so obstajali že prej. Höfler navaja več primerov latinskih označevalcev – ''Slauonia'', ''Sclavonia'' in ''Sclavenia'' – za ''slovenski'' etnični prostor v srednjem in zgodnjem novem veku. Gre za variante označevalca dežele, kjer živijo Slovani. Termin je poleg ozemlja današnje Slovenije v virih lahko označeval tudi sosednjo hrvaško Slavonijo, v italijanski različici ''Schiavonia'' pa tudi Dalmacijo.{{sfn|Höfler|2009|p=14–7}} Šlo je torej za širši geografsko-etnični pojem, ne za ime, rezervirano izključno za slovenski prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=387}} Nemške ustreznike latinskih poimenovanj so prisotni že v 16. stoletju. [[Boris Hajdinjak]] opozarja na dve omembi v povezavi s kmečkim uporom leta 1515: [[Sebastian Franck]] je pisal v kroniki ''Germaniae Chronicon'' (1538) o dogajanju »''im Windischen Land''«. [[Clemens Jäger]] je v ''Spiegel der Ehren'' (pred 1561) upor označil kot kmečki upor »''im Windischland''«. Podobno formulacijo je uporabil tudi Trubar, ki je leta 1555 v pismu [[Heinrich bullinger|Heinrichu Bullingerju]] zapisal, da je sedemnajst let pridigal v slovenski deželi (''in Windischland''),{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} čeprav je znano, da je deloval na ozemlju Kranjske, Trsta in Štajerske.{{Sfn|Sket|1893|p=42}} Isti termin se v virih, nastalih na slovenskem etničnem prostoru, včasih nanaša tudi na sosednjo deželo. Nemški razglas o novem vinskem davku z dne 17. julija 1570 tako omenja tuje vino, uvoženo na Kranjsko iz Ogrske, Hrvaške in Slavonije (''Windisch lanndt''). V nekoliko mlajšem ukazu, napisanem v slovenščini, je nemški izraz zamenjala sintagma ''iz Bezjakov'' (''ys Vogrov, Hervatov, Besyakov''). Oba označevalca se nanašata na ozemlje onstran Sotle, naseljeno s kajkavskimi Slavonci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} V zgodnjem novem veku sta latinska ''Slavonia'' in nemški ''Windischland'' torej lahko označevala tako politično-upravno entiteto Slavonijo s središčem v [[Zagreb|Zagrebu]]{{Efn|''Kajkavski Slavonici so svojo domovino po Antonu Vramcu še dolgo v zgodnji novi vek imenovali na Szlouenieh. Nato pa se je slavonsko ime tako na teritorialnem kot tudi etničnem in jezikovnem področju kot posledica kroatizacije začelo umikati hrvaškemu. Medtem pa se je slavonsko po koncu osmanske oblasti nad pretežnim delom Ogrske (1699) v 18. stoletju razširilo na vzhod na celotno medrečje med Savo in Dravo. Zato se je »nova« Slavonija nekaj časa imenovala tudi Spodnja Slavonija (Sclavonia inferior) za razliko od stare ali Gornje Slavonije (Sclavonia superior) ob meji Cesarstva, kjer je slavonsko ime tedaj še sobivalo s hrvaškim.''{{sfn|Kočevar|2019a|p=388}}}} kot tudi širši slovenski etnični prostor, ki ni imel političnih, temveč etnično-jezikovne atribute. Pomen označevalca je zato (v vsakem primeru) pogojen s kontekstom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Potrebo po kontekstualizaciji ilustrira pismo kranjskih deželnih odbornikov baronu [[Ivan Ungnad|Ivanu Ungnadu]] z 9. decembra 1563. V njem poročajo o pomanjkanju knjig in hkrati ugotavljajo, da sta Hrvaška (''Crabaten'') in ''Windischland'' skoraj popolnoma opustošena, uničena in osiromašena. ''Windischland'' se tu najverjetneje nanaša na ''Slavonijo''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} Za označevanje etničnega prostora so se uporabljale tudi slovenske in nemške sintagme »slovenske dežele« ter »windische Länder« oz. »Lande«. Trubar{{Sfn|Kočevar|2019a|p=388}} se je v predgovoru k ''Novemu testamentu'' iz leta 1557 obračal na kristjane, ''kir v tih slovenskih deželah prebivate''. V posvetilu kralju Maksimilijanu v prvem delu hrvaškega ''Novega testamenta'' (1562) je uporabil nemško različico, pri čemer je za razločitev od Slavonije dodal pridevnik ''gornje'' (»obern«).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Trubar je v predgovoru h ''Katekizmu z dvejma izlagama'' (1575) ostro nastopil proti dvema katoliškima tiskoma iz prejšnjega leta – katekizmu cistercijanca [[Lenart Pachernecker|Lenarta Pahernekerja]] iz [[Vetrinj|Vetrinja]] in anonimni jezuitski disputaciji. Za slednjo je zapisal, da je bila natisnjena »''zu Grätz in Steyr / nahe bey vnſerm Vatterland''«. S tem je jasno pokazal, da je svojo domovino razumel po etničnih, ne po deželnih mejah, čeprav so bile prve mestoma težko določljive. Če bi za domovino imel zgolj Kranjsko, bi težko trdil, da ji je štajerski [[Gradec]] tako blizu. Trubar oba katoliška meniha, s katerima polemizira, označi za svoja rojaka (''ſeind beide vnſere Landſleut''), čeprav je bil{{Sfn|Kočevar|2019a|p=389}} Pahernecker po deželni pripadnosti verjetno Korošec. Identiteta drugega avtorja, »ein Jeſuiter«, ni znana, a ga je Trubar očitno tudi štel za rojaka.{{Efn|[[Jože Rajhman]] je domneval, da gre za nemškega jezuita Heinricha Blyssena iz Kölna, vendar je ta navedba problematična, saj je malo verjetno, da bi Trubar za rojaka imel jezuita iz Porenja. Če bi bila Rajhmanova navedba točna, pa je netočen sklep o Trubarjevem pojmovanju domovine, ki se pokriva s slovenskim etničnim področjem. Trubar je za svojega rojaka smatral tudi koprskega škofa [[Peter Pavel Vergerij|Petra Pavla Vergerija]], ki ga je tudi označi kot »mein herr vnd landsman«. Koper je v tem času ležal na robu slovenskega etničnega ozemlja; mesto je imelo slovensko zaledje.{{sfn|Kočevar|2019a|p=389}}}}{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Höfler izpostavlja latinsko pesnitev [[Matija Trost|Matije Trosta]] (Matthias Trostius Illyrious Vipacensis<ref>{{SloBio|id=725453|avtor=Koruza, Jože|ime=Trost, Matija|vir=SBL}}</ref>) iz leta 1587. Vipavski učenjak jo je priložil svojemu prevodu Andreaejevega nagrobnega govora za Trubarja. Pesnitev primerja pomen [[Martin Luther|Luthra]] in reformacijskega [[Wittenberg|Wittenberga]] za Nemčijo (''Germania'') s pomenom Trubarja in Ljubljane za Slovenijo (''Slauonia''), kakor je [[Anton Sovre|Anton Sovrè]] prevedel Trostov označevalec. ''Slauonia'' tu ne označuje nobene politične ali upravne enote, temveč deluje kot integralni označevalec slovenskega etničnega prostora.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}}<ref name=":6" />'' {| !Sovrètov prevod v slovenščino{{Sfn|Höfler|2009|p=53, 69}} !Original v latinščini |- |<blockquote>Dókler bo Nemčija zvesta, cvelà bo Lutrova slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj; / dokler Slovenija bo zvesta, cvelà bo Trubarja slava, / hvala živela po njem, z naukom dobljena, bo vdilj.</blockquote> |<blockquote>Dumque fi delis erit Germania fama Lutheri / Et laus doctrinâ parta superstes erit. / Dumque fi delis erit Slauonia fama Truberi / Et laus doctrinâ superstit erit.</blockquote> |} V baročnem obdobju, ko je etnogeneza zastala, so bili takšni integralni označevalci manj aktualni. Ljudem je bila pomembnejša deželna kot etnična pripadnost. V 17. in 18. stoletju se je ime Kranjci sicer včasih raztegnilo na vse Slovence, a prvi znani predlog za politično »karniolizacijo« se pojavi šele leta 1906. Romunski mislec [[Aurel Popovici]] je v spisu ''Die Vereinigten Staaten von Großösterreich'' predlagal preoblikovanje Avstro-Ogrske v federacijo na narodni, ne zgodovinski podlagi.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} Popovici je sicer dosledno zavračal zgodovinsko-politični princip, ki je vztrajal pri nedotakljivosti »zgodovinskih individualnosti dežel«, in namesto tega zagovarjal delitev po etnografskem ključu. Pri Slovencih{{Sfn|Kočevar|2019a|p=390}} pa je kljub temu delno upošteval deželno izročilo: predlagano nacionalno enoto je poimenoval Kranjska (Krain), ne Slovenija. V njegovem seznamu novih državnih tvorb znotraj cesarstva stoji na devetem mestu (v prevodu): »Kranjska – ki bi zajela vsa slovenska naselja«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Ko sta etnična in jezikovna pripadnost ob prelomu 18. in 19. stoletja znova pridobivali težo, se je pojavil nov skupni označevalec za ves prostor, kjer je živelo slovensko ljudstvo. Najstarejša doslej znana omemba imena »Slovénia« izvira iz pisma [[Janez Nepomuk Primic|Janeza Nepomuka Primica]] [[Valentin Vodnik|Valentinu Vodniku]] z dne 13. novembra 1810.{{Efn|Moji Shtajarſki Slovénzi ſo na vakánzah sa Slovénio malo nabérali; eden na kateriga ſe narbolj sanèſem, ni ſhe priſhel, zhe je kaj múje vrednega nabrál{{sfn|Kočevar|2019a|p=391}}}} Ni izključeno, da se je izraz v Vodnikovem krogu pojavil že prej, a starejši zapis trenutno ni znan.{{Sfn|Höfler|2009|p=52–3}} Primic je ''Slovenijo'', ''Slovensko'' ali ''Slovensko deželo'' ({{jezik-de|Slovenien}}) opredelil leta 1814 v ''Novem némshko-slovénshkem bukvarju'' Slovenijo, kot prostor, ki zajema Kranjsko ter slovenske dele Koroške in Štajerske.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} Kljub temu, da se je okoli leta 1750 etnonim ''Slovenec'' na Ogrskem skoraj dokončno zamenjal z etnonim ''Hrvat'', so nekateri Slovenci tudi po tem obdobju Kajkavce prištevali Slovencem. [[Jernej Kopitar]] je menil, da so Kajkavci na Hrvaškem jezikovno del Slovencev. Poleg Ljubljane bi tako kulturno središče Slovencev postal tudi Zagreb, ki bi bil slovenski.<ref name=":13" /> V omenjenem delu se je dpraševal Primic, ali ne bi bilo treba z jezikovnega vidika k ''Slovenski deželi'' prišteti tudi zahodno Ogrsko, tj. tri županije Železno, Šomod in Zalo, ter provincialno Hrvaško, saj naj bi se tudi tam v bistvu govorilo slovensko oz. vindsko (''Slovenisch oder Windisch, slovenſki''). Pri tem je navedel, da se je provincialna Hrvaška še v času cesarja [[Ferdinand I. Habsburški|Ferdinanda I.]] imenovala Vindska dežela (''Windisches Land''), ki jo je enačil s ''Slovensko deželo''. Primic je med Slovence štel tudi hrvaške kajkavce, ki so svoj jezik pred kroatizacijo imenovali »slovenski«. Podobno tolmačenje je bilo v ''Avstrijski nacionalni enciklopediji'' iz leta 1835. Med ljudstvi monarhije so Slovenci (''Wenden'' ali ''Winden'', pravilneje ''Slowenen'') navedeni na šestem mestu. Živeli naj bi v Spodnji Štajerski, na Koroškem, Kranjskem, v Furlaniji, v severnem provincialnem delu Hrvaške in v manjšem delu zahodne Ogrske ob štajerski meji. Kranjske Vende so delili na Kranjce in Slovence, ki se v narečjih le malo razlikujejo. Med Vende so uvrstili tudi Ziljane (Geilthaler) na Koroškem.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=391}} [[Jakob Sket]] je bil mišljena, da so ''Kajkavci na Hrvatskem v varaždinski, kriški in zagrebški županiji, ki so dandanes zemljepisno in slovstveno združeni s Hrvati,'' […] ''po rodu Slovenci''.{{Sfn|Sket|1893|p=4}} Nova paradigma, v kateri sta etnična in jezikovna pripadnost postali osrednji steber kolektivne identitete, se je na simbolni ravni dokončno uveljavila z objavo pesmi [[Janez Vesel|Janeza Vesela]] - Koseskega ''Slovenja presvetlimu, premilostljivimu gospodu in cesarju Ferdinandu pervimu'' v ''Novicah'' 4. septembra 1844. Ime Slovenija kot skupni označevalec za ves slovenski etnični prostor ima torej približno dvestoletno tradicijo, a ni brez predhodnikov, ki segajo od srednjega veka do konca 16. stoletja. Vojvodina Kranjska, ki je Slovencem skoraj dve stoletji posojala svoje ime, je po oceni Borisa Golca naposled postala kulturni, ne pa politični piemont slovenstva.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}}<ref name=":15" /> V zgodnjem novem veku so slovenski etnični prostor zaznamovali trije osnovni procesi: etnična fuzija (vključno z asimilacijo, amalgamacijo in inkorporacijo), etnična fisija ter etnično preživetje. Vse tri dinamike so se med 16. in 18. stoletjem pojavile tudi tukaj, vendar ne enako intenzivno.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=392}} V etničnem jedru (Kranjska, Spodnja Štajerska, Koroška, deloma Goriška in Istra) so potekale drugače kot v prehodnem pasu proti hrvaško-kajkavskemu prostoru. ==== ''Kroatizacija'' ==== Vzhodne dele današnje Slovenije je zajela kroatizacija. Šlo je za amalgamacijo Hrvatov s kajkavskimi Slavonci in nato za vključitev slednjih v hrvaški okvir. Proces je podrobneje raziskal Boris Golec. Njegove ugotovitve kažejo, da so se stiki in mešanja s sosednjim hrvaško-kajkavskim jedrom odvijali v [[Kostel|Kostelu]], [[Bela krajina|Beli krajini]], na vzhodni Dolenjski med [[Gorjanci]] in Savo, v [[Prlekija|Prlekiji]] in Prekmurju. Ta območja so predstavljala le rob širšega premika hrvaškega imena proti severu. Poglavitni vzrok so bile velike selitve po osmanskem (turškem) prodoru na zahodni Balkan. Odločilni udarec je bil poraz hrvaške vojske na [[Krbavsko polje|Krbavskem polju]] 9. septembra 1493. Ikavsko hrvaško prebivalstvo se je umikalo proti severu in s seboj prineslo tudi hrvaško ime, ki se je prek Gvozda (Gozd) razširilo v kajkavski prostor tedanje Slavonije. Že na prelomu 15. in 16. stoletja se je uveljavilo med današnjim [[Karlovec|Karlovcem]], [[Sisek|Siskom]] in [[Jasenovac|Jasenovcem]]. Nosilec kroatizacije je bilo hrvaško plemstvo, ki je s premikom na sever ustvarilo pogoje za etnično amalgamacijo s Kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Drug pomemben dejavnik uveljavljanja hrvaškega imena je bil trajni osmanski pritisk, ki je silil slavonsko plemstvo k sodelovanju s hrvaškim. Leta 1533 sta oba sabora prvič zasedala skupaj; od 1558 dalje ločenih zasedanj ni bilo več. Politično središče se je sicer premaknilo v slavonski{{Sfn|Kočevar|2019a|p=393}} Zagreb, a pobudo je prevzelo številčno in politično močnejše hrvaško plemstvo. Hrvaško ime se je izkazalo za prodornejše od slovenskega, ki so ga takrat še nosili kajkavci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Večji del Slavonije je v 16. stoletju zavzelo [[Osmansko cesarstvo]]. Ameriški zgodovinar [[John V. A. Fine ml.]] je ugotovil, da v osmanski Slavoniji 16. stoletja evropski viri ne kažejo znakov hrvaške identitete. Tam se je še naprej pogosto uporabljala identifikacija »slavonski«/»slovanski«,{{Sfn|Fine|2006|p=457}} ki je soznačna z Vramčevimi oznakami ''Szlouenczi''{{Sfn|Vramec|1578|p=47/2, 59 (dlib 100, 123)}} in ''Szloueni''.{{Sfn|Vramec|1578|p=55, 58/2 (dlib 115, 122)}} Prebivalstvo na ozemlju današnje Hrvaške je v preteklosti za samooznačevanje najpogosteje uporabljalo široke pojme: v srednjem veku »slavonski«/»slovanski«, od 16. do 18. stoletja pa »slavonski«/»slovanski« in/ali »ilirski«. Termin »Hrvat« je bil sicer znan in se je uporabljal, a ni bil prevladujoč.{{Sfn|Fine|2006|p=557}} V »ostankih ostankov« nekdanjega hrvaškega kraljestva – kot so združeno tvorbo po ozemeljskih izgubah v virih od šestdesetih let 16. stoletja občasno imenovali – sta se do konca 17. stoletja kljub odporu kajkavcev dokončno uveljavila hrvaška identiteta in ime. Amalgamacija dveh etničnih elementov se je tako končala z vključitvijo kajkavcev v hrvaški okvir.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Proces kroatizacije se ni ustavil na ozemlju stare Slavonije. Po tem, ko sta sosednji kraljevini leta 1526 in 1527 prešli pod avstrijsko dinastijo, se je razširil tudi prek meje Svetega rimskega cesarstva v prehodno območje slovenskega etničnega prostora. Skupni dinastični okvir je zrahljal nekdanjo mejo med cesarstvom in kraljestvom. Poleg hrvaškega plemstva, ki se je uveljavilo zlasti v Beli krajini, je pomembno vlogo odigralo tudi alohtono prebivalstvo, ki je pred osmanskim nasiljem pribežalo s področja zahodnega Balkana. Procesi fuzije so se najprej pokazali v Beli krajini in Kostelu. Obe pokrajini sta gravitirali k središčem južno od Kolpe, od preostale Kranjske in slovenskega jedra pa sta ju ločevali Gorjanci in Kočevska (slednja še kot nemški jezikovni otok). Prvi plemiški dijak z Metliškega se je v ljubljanskem jezuitskem kolegiju že leta 1637 deklariral kot ''Croata''. Hrvaško ime je začelo bledeti šele v drugi polovici 18. stoletja, potem ko je pokrajina leta 1751 prišla pod goriško nadškofijo in se je okrepil vpliv Novega mesta ter Ljubljane kot upravnih in izobraževalnih središč.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=394}} Kroatizacija je manj izrazito zajela tudi območje današnjega Prekmurja, kjer se je hrvaško ime od sredine 17. stoletja širilo predvsem prek duhovnikov iz Zagreba in uporabe kajkavskega liturgičnega jezika. Povezovanje s hrvaško-slavonskim etničnim prostorom je oslabil razvoj prekmurske protestantske književnosti po letu 1715, pozneje pa ustanovitev sombotelske škofije leta 1777{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} in razvoj prekmurskega katoliškega slovstva. Po tej interpretaciji se je nato oblikovala posebna prekmurska etnična mreža, ki se je po priključitvi območja Kraljevini SHS leta 1919 vključila v slovenski narod. Boris Golec kot dejavnika, ki sta omogočila povezovanje Prekmurcev s Slovenci in ne s hrvaškim narodom, izpostavlja skupni etnonim ter nadaljnje jezikovno oddaljevanje hrvaščine od prekmurskega knjižnega jezika zaradi štokavizacije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} Hrvaški etno- in lingvonim se je pojavljal tudi v Prlekiji. Na njegovo širjenje so vplivali hrvaški oz. na Hrvaškem izobraženi duhovniki, kajkavski knjižni jezik in bližina Varaždina, ki je bil do požara leta 1776 pomembno regionalno središče. Proces kroatizacije je tudi tod v zadnji četrtini 18. stoletja začel popuščati,{{Sfn|Granda|2022b|p=95}} hkrati pa so se pojavila prizadevanja za razvoj posebnega vzhodnoštajerskega slovenskega knjižnega jezika. Na spremembo etničnih povezav so vplivale tudi terezijansko-jožefinske reforme. Te so med sredino in koncem 18. stoletja območja, na katerih so bili prisotni hrvaško-kajkavski vplivi, postopoma odmaknile od tamkajšnjih cerkvenih in izobraževalnih središč ter jih povezale z Gorico, Novim mestom, Ljubljano, Gradcem in Sombotelom. S tem so se okrepile povezave s slovenskim etničnim jedrom, proces etnične fuzije pa je postopoma spremenil smer. Do konca 18. stoletja je hrvaška identifikacija v teh pokrajinah po navedeni razlagi večinoma izgubila pomen, kar je ustvarilo pogoje za njihovo poznejšo vključitev v slovenski narodni prostor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} (Medtem ko so bile posamezne pokrajine »prehodnega območja« v različnih obdobjih vključene v procese etnične fuzije s sosednjimi etničnimi skupnostmi, so na območju slovenskega etničnega jedra v drugi polovici 16. stoletja potekali izraziti procesi etnogeneze. V času reformacije se je slovenska etnična identiteta po tej interpretaciji razvila iz etnične kategorije v etnično mrežo, saj so se starejšim etničnim znamenjem pridružili slovenski knjižni jezik, koncept slovenske Cerkve in mit etnične izbranosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=395}} V katoliški dobi slovenskega pismenstva ali v času »baročnega zastoja etnogeneze« so v etničnem jedru prevladovali procesi etnične fisije ali diferenciacije.){{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Eden od dejavnikov zastoja etnogeneze Slovencev je bila konsolidacija države in krepitev upravnega aparata. Ta proces se je med drugim odrazil v oblikovanju štajerske, kranjske in koroške različice knjižne slovenščine. Pri tem kontinuiteta knjižnega jezika, oblikovanega med protestantizmom ni bila prekinjena. Po ugotovitvah Kozme Ahačiča so bile razlike predvsem posledica oddaljevanja tradicionalne knjižne norme od dejanskega govora. Normo je ohranjala zlasti tradicija Dalmatinovega prevoda Biblije (Bohoričeva slovnica je do leta 1715 veljala za izgubljena), medtem ko se je pri izgovarjavi uveljavilo Schönlebnovo načelo o pisanju po šegi rodu in izgovarjavi po šegi pokrajine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Krepitev državnega in upravnega aparata je tudi vplivala na širjenje deželnih identitet med širše prebivalstvo. Znotraj Kranjske so se ob kranjski razvile oziroma utrdile gorenjska, dolenjska in notranjska pokrajinska identiteta. Golec nastanek identitet Gorenjcev in Dolenjcev umešča verjetno v 17. stoletje in ga povezuje s poznosrednjeveško razdelitvijo Kranjske na deželne četrti. K njihovi utrditvi je prispevala tudi terezijanska upravna razdelitev dežele na tri okrožja oz. kresije, ki je veljala med letoma 1748 in 1849; v tem okviru se je pozneje oblikovala še notranjska identiteta.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} ''Konsolidacija države'' v zgodnjem novem veku je prispevala tudi k postopni germanizaciji, ki se je širila po družbeni lestvici navzdol. K uveljavljanju nemščine je prispevalo predvsem to, da je jezik največje etnične skupnosti v večjem delu Svetega rimskega cesarstva postal prevladujoči pisni jezik svetne uprave. V obdobju humanizma se je v uradovalnih besedilih uveljavila tudi italijanščina, zlasti v nekaterih obmejnih območjih cesarstva. Slovenščina se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik, vendar se ni uveljavila kot pisni jezik uprave. Kot je razvidno iz virov je bila govorjeni jezik na uradih, vendar je v uradovalnih besedilih do 19. stoletja njena vloga v primerjavi z nemščino neprimerno manjša.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=396}} Tovrstne razmere so omogočile postopno širjenje nemščine na račun slovenščine. To lahko najbolje ponazori primerjava treh izjav, iz različnih časovnih obdobij. Kranjski deželni stanovi so leta 1527 nasprotovali imenovanju tujca za deželnega upravitelja, ker (v prevodu): »ne zna slovenščine, kar je od nekdaj izročilo in običaj«.{{Efn|Dieweill er aber ain außlander unnd khain Khrainer ist, noch die windisch sprach nit khann, das auch von alten herkommen unnd der geprauch ist. Wie obenn steet, ain lanndtman zu ainem verweser furzunemen{{sfn|Kočevar|2019a|p=397}}}} Izjava kaže, da znanje slovenščine na najvišjih ravneh deželne uprave ni bilo le zaželeno, marveč je veljalo za del ustaljenega izročila in običaja ter s tem tudi za eno od značilnosti deželne pripadnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} Leta 1711 je Hipolit Novomeški opisal že drugačne razmere, ki poroča, da se kranjski izobraženci poleg materinščine naučijo še nemškega jezika: »… njega se najbolj in domala kot edinega, kot je navada v Avstriji, tudi po vsej vojvodini Kranjski naučijo v ljudskih šolah, na gimnazijah, v mestnih hišah, na sodiščih, pri obravnavah in pisanju. Če se tedaj zgodi, da govorijo v slovenskem jeziku, in če nimajo takoj pri roki ustrezne besede, le-to precej priberačijo iz nemščine, ki so se je naučili poleg maternega jezika, in mnogokrat delajo prav smešne, iz nemščine in slovenščine mešane stavke.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Slovenščina je bila v zgodnjem 18. stoletju v precej slabšem položaju kot v zgodnjem 16. stoletju. Razmere so se v 18. stoletju kot posledica konsolidacije države in jezikovnega izenačevanje še poslabšale, saj je bila slovenščina v drugi polovici 18. stoletja v določenih krogih očitno deležna prezira.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=398}} Na takšne razmere kaže tudi Pohlinov poziv iz leta 1768, naj se Slovenci ne sramujejo svojega maternega jezika. Poskusi jezikovne poenotenja v habsburški monarhiji v času [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožefa II.]] v okviru ''Gesamtstaatsidee'' so imeli celo nasprotne od pričakovanih učinkov in so prispevali tudi h krepitvi jezikovne zavesti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} ===== Etnično jedro in prehodno območje ===== Kljub procesom etnične diferenciacije je slovensko etnično jedro ohranilo določeno stopnjo kohezije. K temu so prispevali zlasti redovni pridigarji, ki so delovali po celotnem etničnem prostoru, ter lekcionarji, ki so temeljili na Dalmatinovem prevodu Svetega pisma.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=397}} O odnosu tujih opazovalcev do slovenskega etničnega prostora v času »zastoja etnogeneze« priča tudi odlok sombotelskega škofa [[János Szily|Jánosa Szilyja]] iz leta 1780 ob izdaji prvih katoliških knjig [[Mikloš Küzmič|Mikloša Küzmiča]]. Čeprav se je škof ukvarjal s Prekmurci, ki so se zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin oblikovali kot posebna etnična mreža z lastnim knjižnim jezikom, je njihov jezik primerjal z jezikom prebivalstva na drugi strani cesarske meje. Škof je namreč ugotavljal, da je jezik prebivalcev med Muro in Rabo precej oziroma skoraj isti kot jezik, ki ga govorijo prebivalci Štajerske, Koroške in Kranjske. S tem je Prekmurce kljub njihovi posebni pokrajinski in jezikovni različici povezal s slovenskim etničnim jedrom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} Ko Szily govori o jeziku, ki se je uporabljal v Slovenski krajini vandalske narodnosti (''Districtus Tothságiensis Nationis Vandalicae''), ugotavlja, da se je raztezal od Monoštra skoraj do Kranjske ter da si ga je kot domačega in skoraj skupnega prisvojilo tudi okoliško prebivalstvo Štajerske, Koroške in Kranjske: »Dasi je ta jezik razširjen in se razteza od opatijskega mesta Sv. Gottharda [Monošter] v naši škofiji skoraj do mejá Kranjske in si ga je prisvojilo kot domačega in skoraj skupnega sosednje štajersko, koroško in kranjsko ljudstvo na nemajhnem ozemlju …« Szilyjevo omenjanje Štajercev, Korošcev in Kranjcev jasno kaže, da je bilo slovensko etnično jedro kot jezikovno povezano območje zaznavno tudi zunaj njega. Hkrati njegov opis osvetljuje razmere na območju ob nekdanji meji med Svetim rimskim cesarstvom in Ogrskim kraljestvom, kjer so se v zgodnjem novem veku prepletali slovenski in hrvaško-kajkavski vplivi. V to »prehodno območje« sodijo Prekmurje, Prlekija, vzhodna Dolenjska med Gorjanci in Savo, Bela krajina ter Kostel,{{Sfn|Kočevar|2019a|p=399}} širše pa tudi etnično nejasno območje slovensko-hrvaške meje v Istri.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Proces etnične integracije s hrvaškim prostorom so v drugi polovici 18. stoletja zavrle terezijansko-jožefinske reforme. Prebivalstvo na cesarski strani meje se je po njih ponovno bolj navezovalo na škofijska, izobraževalna in politična središča zunaj hrvaškega etničnega prostora. S tem se je »prehodno območje« ponovno odprlo vplivom slovenskega etničnega jedra, ki je tako na predvečer »nacionalne« dobe dobilo možnost integracije etničnega obrobja in jezikovnega izenačevanja do politične meje z Ogrskim kraljestvom.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=400}} Kljub temu je nekdanje »prehodno območje« še dolgo v času slovenske narodne emancipacije ohranilo določene posebnosti. Zato verjetno ni naključje, da sta prav na tem območju po prvi svetovni vojni, kljub razglasitvi [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|Države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] 29. oktobra 1918, ki jo je v Ljubljani pospremila velika manifestacija, in njeni združitvi s Kraljevino Srbijo 1. decembra, naslednje leto nastali dve kratkotrajni in epizodni državni entiteti: Viniška republika (19.–26. april 1919) in Murska republika (29. maj–3. junij 1919).{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} === Vprašanje etničnega imena in karniolizacija === Pri Slovencih, podobno kot pri mnogih drugih demotskih in vertikalnih etničnih skupinah, ime v predmodernih obdobjih ni bilo popolnoma stabilno. To nazorno kaže Dalmatinov prevod Svetega pisma iz leta 1584: v slovenščini je naslovljen kot ''Biblia, tu je, vse Svetu pismu … slovenſki'', v nemškem podnaslovu pa kot ''Windisch''. Ljubljanski jezuiti so leta 1596 o njem zapisali, da gre za prevod v ''vernaculam Carniolorum linguam'', leto pozneje pa se v korespondenci med Rimom in graško nunciaturo pojavi še italijanska oznaka ''lingua schiava''. Vsi ti označevalci se nanašajo na isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} Poseben pojav je bila '''karniolizacija''', torej širjenje kranjskega imena na slovensko prebivalstvo in območja zunaj meja vojvodine Kranjske. Proces je mogoče zasledovati v različnih virih zgodnjega novega veka. Ahačič ga je prepoznal v delih piscev katoliške dobe slovenskega pismenstva, Golec pa je njegovo razširjenost raziskoval tudi na podlagi samoopredelitev izobražencev v evidencah dijakov in študentov ter pri posvetitvah{{Sfn|Kočevar|2019a|p=401}} klerikov v Gradcu, Celovcu, Vidmu in na Dunaju.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Karniolizacija se je razlikovala od kroatizacije, saj ni šlo za proces etnične fuzije, marveč je šlo le za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> K temu so pripomogle značilnosti same Kranjske: vojvodina je obsegala osrednji del slovenskega etničnega prostora, med notranjeavstrijskimi deželami je imela izrazito slovenski značaj, slovenščina oziroma »kranjščina« pa je tam med plemstvom vztrajala dlje kot drugod in bila vključena tudi v deželno identiteto. Poleg tega se je deželna identifikacija v zgodnjem novem veku postopoma širila s plemstva na širše prebivalstvo.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Kranjska je bila zato v zgodnjem novem veku pogosto dojeta kot osrednja dežela slovenskega prostora, njeno ime pa se je lahko uporabljalo tudi kot širša oznaka za prebivalstvo in jezik zunaj njenih deželnih meja. Karniolizacija je tako primer, ko se je spremenil oziroma razširil označevalec, ne da bi bilo zato mogoče sklepati na nastanek nove etnične skupnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Čeprav se oznaka ''Kranjci'' zunaj meja Kranjske pojavlja že prej, je bila karniolizacija najizrazitejša v 17. in 18. stoletju, predvsem na zahodu slovenskega etničnega prostora, kjer je bila deželna identiteta šibkejša. Kranjsko ime se je uporabljalo tudi na Štajerskem in Koroškem, vendar manj, verjetno zaradi močnejše deželne identitete prebivalstva v obeh starejših deželah. Zato je imelo med tamkajšnjimi Slovenci verjetno manjši ugled kot na Goriškem in v Trstu.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitev deželnih identitet v 17. in 18. stoletju je bila povezana z razvojem deželnoknežje in stanovske uprave. Po [[Otto Brunner|Ottu Brunnerju]] so bile dežele v srednjem veku predvsem personalne in sodne zveze plemstva, v zgodnjem novem veku pa so se razvile v bolj teritorialno opredeljene politične enote z atributi državnosti.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=402}} Krepitvi deželne pripadnosti so prispevali tudi turški vpadi. Hkrati je centralizacija habsburške uprave v Gradcu in na Dunaju spodbujala oblikovanje naddeželne avstrijske identitete.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Deželni partikularizem je bil del konsolidacije zgodnjenovoveške države. [[Charles Tilly]] razlikuje med segmentiranimi evropskimi državami, značilnimi za obdobje od konca 15. do sredine 18. stoletja, in konsolidiranimi državami, ki so se pojavile po letu 1750. Ob upoštevanju Tillyjevega koncepta poteka krepitev deželne identitete vzporedno s konsolidacijo dežel – od srednjeveških personalno-sodnih zvez plemstva prek zgodnjenovoveških teritorialnih enot z atributi državnosti do kronovin Avstrijskega cesarstva v 19. stoletju. Na slovenskem etničnem prostoru ta krepitev sproži karniolizacijo, ki se v posameznih pokrajinah uveljavlja z različno močjo, odvisno od politične teže posamezne dežele v odnosu do Kranjske. Posledica je, da prebivalcem notranjeavstrijskih dežel v 17. in 18. stoletju deželna pripadnost pomeni več kot etnična in jezikovna, čeprav slednja nikoli ne izgine.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oz. slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Slovenski reformatorji so za svoje ljudstvo poleg slovenskega imena pogosto uporabljali tudi zloženo poimenovanje ''Kranjci inu Slovenci''. V 17. stoletju se slovensko ime vse bolj umika kranjskemu, tako za ljudstvo (Kranjci) kot za jezik (kranjščina). Kljub temu niti slovensko ime niti kranjsko-slovenska sintagma ne izgineta povsem. Ohranjata se tudi pri avtorjih katoliške dobe. [[Janez Čandek]] govori o »Krajnzih inu vsehlaht Slovenzih«, [[Andrej Jankovič]] o »''Catholiskih Krainzih inu slouenzih''« ter »''Krainzih inu Slouenzih''«, [[Franc Mihael Paglovec]] pa o »''lubih mojih Crainzih ali Slovenzih''« in »''tim Slovenzam''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Ahačič ugotavlja, da prevladovanje kranjskega lingvonima postane še posebej izrazito od Schönlebnovega lekcionarja ''Evangelia inu lystuvi'' (1672) naprej, tako v slovenskih kot v latinskih besedilih. Da »kranjski jezik« ni bil omejen le na Kranjsko, temveč je veljal za celotno etnično skupnost, kaže Kastelčeva formulacija iz leta 1682: knjigo v kranjskem jeziku označuje kot nujno potrebno »našemu slovenskemu rodu« (''Sclavonicae genti nostrae'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} V letopisu ljubljanskega jezuitskega kolegija se omemba »jezika Kranjcev« pojavi že leta 1596, ko zapisujejo, da so protestanti Luthrovo Biblijo prevedli v »vernaculam Carniolorum linguam«. V prvi polovici 17. stoletja se označevalci za jezik še menjavajo (''lingua Slavonica'', ''Carniolice''), v zadnjih treh desetletjih stoletja pa jezuiti skoraj izključno govorijo o »kranjskih« pridigah, pridigarjih in jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Zgovoren je tudi primer iz leta 1685, ko je v Ljubljanskem{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} kolegiju umrl pater, ki je bil po rodu s Slovaškega. Med njegovimi sposobnostmi letopisec navaja tudi tekoče znanje »latinskega, italijanskega, nemškega, ogrskega, kranjskega in hrvaškega jezika«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Proces karniolizacije lingvo- in etnonima je bil najprej opazen na Kranjskem, kjer so Slovenci predstavljali etnično večino, »kranjščina« pa je med plemstvom veljala za »naš jezik«. Od zadnje tretjine 17. stoletja se ''kranjščina'' in ''Kranjci'' vse pogosteje pojavljata tudi v drugih delih slovenskega etničnega prostora, ki niso bili del Kranjske, po kateri sta dobili ime. J. Höfler je na podlagi analize jezuitskih anketnih knjig Preskusnega doma sv. Ane na Dunaju za obdobje med letoma 1648 in 1737 ugotovil, da so kandidati s Kranjskega slovenščino označevali kot ''lingua Carniolica'', medtem ko so jo kandidati s Koroškega, Štajerskega, Goriškega in iz Istre večinoma označevali kot ''lingua s[c]lavonica''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V štirih primerih pa je »kranjščina« izpričana pri osebah, ki niso prihajale s Kranjskega. ''Carniolicam'' so tako navedli: leta 1690 Stephanus Dinaricz z Reke, leta 1692 Štajerec Joannes Jacobous Fanton iz Maribora, leta 1726 Paulus Weiss iz [[Kitzbühel|Kitzbühla]] na Tirolskem ter leta 1731 Petrus Antonius Cobavio iz Tolmina. Slednji primer je zanimiv, saj je pri tolminskem plemiču poleg kranjskega lingvonima izpričan tudi kranjski etnonim – označen je kot ''nobilis Carniolus Thulminensis Theologus''. Poleg »kranjščine« je obvladal tudi furlanščino, nemščino, latinščino in italijanščino. Verjetno je bil Tolminec označen za Kranjca zaradi svoje etnične pripadnosti, saj je bila kot njegov prvi jezik navedena »kranjščina«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} Goriški »Kranjci«, kakršen je bil omenjeni tolminski plemič, so bili posledica procesa imenjske karniolizacije Slovencev in slovenščine na Goriškem. Ob dedni poklonitvi Goriške komisarjem nadvojvode [[Karel II. Avstrijski|Karla II.]] leta 1564 so kmetje prisegli »še« v slovenskem (''windisch'') jeziku.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} V opisu Gorice [[Martin Zeiller|Martina Zeillerja]] iz leta 1649 se pojavi{{Sfn|Kočevar|2019a|p=405}} sintagma ''Slavonisch- oder Windische Sprach''. S pridigarjem v »kranjskem jeziku« (''Carniolicae linguae concionator'') pa se pojavi prvič v letopisih goriškega jezuitskega kolegija leta 1687. Od osemdesetih let 17. stoletja se tako označevalcema ''sclavonica'' ali ''slavonica lingua'' pridruži tudi kranjsko poimenovanje slovenskega jezika. Lojzka Bratuž navaja primer goriškega plemiča Giovannija Giuseppeja de Grazia, ki je leta 1779 v pismu svojega dvanajstletnega nečaka Atanasia opozoril na pomen »kranjskega« jezika (''lingua Cragnolina'').{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Kranjsko ime se je za Slovence in slovenščino uveljavilo tudi v Trstu, kar potrjuje učbenik za učenje slovenščine ''Saggio grammaticale italiano-cragnolino'' iz leta 1811, namenjen italijansko govorečim. Učbenik je na podlagi Kopitarjeve slovnice iz leta 1809 in ob pomoči Valentina Vodnika sestavil tržaški pravnik [[Vincenc Franul pl. Weissenthurn]]. Kot didaktični pripomoček je delu dodal tudi Vodnikovo jezikovno priredbo prve slovenske komedije ''Veſéli Dan, ali Matizhik ſe sheni''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Franul je 20. julija 1810 iz Trsta Vodniku v Ljubljano sporočil, da je v učbenik vključil več stavkov, ki jih je zbral iz tedanjega »kranjskega deželnega jezika« v Trstu. V istem pismu je pojasnil tudi namen dodatka h komediji ''Ta véseli dan, ali Matizhek se sheni'': italijanske opombe in pojasnila je vključil kot vajo za svoje učence; poudaril je njihovo zanimanje za komedije in presenečenje nad tem, da so jih uprizarjali tudi Kranjci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Nekaj omemb kranjskega etno- in lingvonima je tudi na Spodnjem Štajerskem, južno od Drave. Med njimi sta nemška žolnirska pesem iz leta 1515, ki pri Celju omenja kranjske kmete, ter primer Mariborčana, ki je leta 1692 navedel, da govori »''carniolicam commode''«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} Leta{{Sfn|Kočevar|2019a|p=406}} 1734 je mestni magistrat v Slovenj Gradcu ob vizitaciji na vizitatorje naslovil tudi prošnjo glede slovenske pridige (''Carniolica''). Pri tem primeru je treba upoštevati, da je bil vizitator po vsej verjetnosti Kranjec in je v protokol zapisal lingvonim, ki mu je bil bližje. Hkrati primer kaže, da so označevalci ''Carniolica'', ''ſlauonicè'' in ''wündische'' označevali isti jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Karniolizacija je na Koroškem pustila najmanj sledi, saj sta dosedaj znana le dva primera uporabe kranjskega lingvonima. Prvi je predgovor k anonimnemu nemškemu prevodu Bohoričeve slovnice, ki je izšel v Celovcu (1758); v knjigi se omenja ''Erlehrnung der Windiſchen / und Craineriſchen Sprache''. Drugi primer je opis jezikovnih razmer v vasi [[Zagoriče]], ki ga je leta 1782 podal bleiberški pastor Matthäus Ferdinand Knopf, ki ni bil Korošec, temveč je prihajal iz Nürnberga na Bavarskem. O jeziku svojih slovenskih vernikov je zapisal, da je bil močno narečno zaznamovan, sam pa je pri verskih obredih uporabljal ''kranjski jezik'', medtem ko je pridigal v nemščini; ob koncu pridige je glavne misli in svetopisemske navedke podal v kranjščini.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Navedena primera ne dokazujeta, da bi koroški Slovenci zase in za svoj jezik uporabljali iz kranjskega imena izpeljane označevalce. Prej kažeta na zavedanje, da narečja, govorjena na Koroškem, pripadajo jeziku, ki se je poleg ''Windisch'' imenoval tudi ''Crainerisch''. Prav tako odsotnost kranjskih označevalcev in pojav koroške različice slovenskega knjižnega jezika v 18. stoletju ne pomenita, da so bili Slovenci na Koroškem v kulturno-jezikovnem pogledu popolnoma ločeni od Slovencev v drugih deželah. To potrjuje tudi dejstvo, da so vsi koroški tiski v slovenščini, nastali v drugi polovici 18. stoletja, temeljili na delih slovenske reformacije 16. stoletja.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=407}} Anonimni prevajalci slovnice so leta 1758 jezik označili kot ''die Windiſche Sprache (ſonderheitlichen in Caͤrnthen, und anderen angraͤntzenden, und benachbahrten Landſchafften''. Po doslej pregledanih virih se na Koroškem kot lingvonim vselej pojavlja ''windische Sprache''. Ni pa mogoče izključiti, da se »kranjščina« pojavlja tudi v gradivu, nastalem v kateri od koroških župnij, ki so bile do leta 1787 del ljubljanske škofije.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Raba kranjskega imena je lahko zajemala tudi Slovence zunaj kranjskih meja. To kažeta primera t. i. kranjskega romanja (''Krainer Wallfahrt'') in kranjske veljave oz. »valute« (''Krainer Währung''). Prvo se je pojavilo v času katoliške obnove v 17. stoletju. Kranjskega romanja na grob [[Ema Krška|Eme Krške]] v [[Krka (Gurk)|Krko]] (Gurk) so se vsako leto udeleževali romarji iz Kranjske, Spodnje Štajerske, Koroške, Istre in Furlanije, torej iz krajev, kjer so nekdaj ležala posestva njenega leta 1016 preminulega soproga [[Viljem Savinjski|Viljema II.]]. Ker je večina teh krajev ležala na Slovenskem, kranjsko ime pa se je v 17. stoletju uveljavljalo tudi zunaj Kranjske, se je romanja prijelo ime »kranjsko«.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Drugi primer je kranjska veljava (''krainer Währung''), v okviru katere je imel beneški novec libernik (''Libernigg'', lira ali laški funt) poseben menjalni tečaj. Ta veljava ni zajemala le Kranjske, temveč tudi Goriško z okoliškimi glavarstvi, obmorske kraje in Celjsko četrt Štajerske. Njena meja ni bila povsem jasna in je po Vilfanovi ugotovitvi podobno kot solna meja lahko segala približno do Drave. V drugih predelih notranjeavstrijskih dežel, kjer je za beneški novec veljal nižji tečaj, je veljala »nemška veljava« (''teutsche Währung''). Poimenovanji »kranjska« in »nemška veljava« sta po vsej verjetnosti izhajali iz etnične razdelitve notranjeavstrijskih dežel: prva je zajemala pretežni del območja s slovenskim prebivalstvom, druga pa območja, kjer so bili v večini Nemci.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Slovenski deli Notranje Avstrije so v zgodnjem novem veku na gospodarskem in finančnem področju tvorili precej posebno območje. K temu so pripomogli dolgotrajna prevlada beneških novcev v obtoku, močan gospodarski vpliv Benetk ter sočasna raba dveh računskih sistemov, bavarsko-avstrijskega in veronsko-beneškega, ki sta bila na tem območju prisotna že od srednjega veka.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=408}} Med njima so se zato razvila posebna razmerja, ki so okoli leta 1590 dobila tudi pravno veljavo s priznanjem »kranjske valute«. Lokalne posebnosti so se pokazale tudi v času ''Kipper- und Wipperzeit''. Velika inflacija, ki je po letu 1620 prizadela habsburške dedne dežele, je imela v Ljubljani precej blažje posledice in se je izraziteje pokazala šele pozneje.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Kranjski etnonim za celotno slovensko ljudstvo je uporabil tudi Janez Svetokriški: »… ali ſo Nemzi, krajnzi […], lahi, Shpanigary …«. Pisci so po kranjskem apelativu radi posegli zlasti pri obravnavi Slovencev v širšem slovanskem kontekstu, saj so se tako izognili terminološki zmedi, ki je nastajala ob hkratnem navajanju posameznih slovanskih skupin (''species''), med katerimi so bili Slovenci, Slavonci, Slovaki in Lužiški Srbi, ter širše skupnosti Slovanov (''genus''). Kranjsko poimenovanje slovenščine se pojavi pred začetkom karniolizacije, in sicer v Bohoričevi slovnici iz leta 1584, kjer je slovenska Gospodova molitev v zbirki šestih slovanskih očenašev označena kot ''Carniolana''.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} Slovenščina je v latinski zbirki Očenašev v štiridesetih jezikih [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] iz leta 1593 označena kot ''lirski ali kranjski jezik'' (''Illyrice seu Carniolanorum lingua''). Kot ''Crainerice'' je slovenski Očenaš naveden tudi v Reiterjevi (''Johannes Reuter'') zbirki ''Oratio Dominica XL. Lingvarum'' iz leta 1675. Leta 1689 se zbirka Gospodovih molitev v dvanajstih slovanskih jezikih in latinščini pojavi še v Valvasorjevi ''Slavi'', kjer je slovenščina{{Sfn|Kočevar|2019a|p=409}} označena kot ''Carniolicè'', medtem ko ''Sclavonicè'' označuje ''kajkavščino'', ki se je tedaj prav tako imenovala slovenski jezik.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Valvasor je kranjsko ime uporabil tudi za Slovence zunaj Kranjske.{{Sfn|Kočevar|2020|p=52}}{{Sfn|Höfler|2009|p=42}} Kot ''Carnice'' je slovenščina poimenovana tudi v zbirki ''Oratio Dominica in diversas omnino fere gentium linguas versa'' iz leta 1715. Kranjsko ime je segalo tudi severno in vzhodno od deželnih meja Kranjske, vendar je bilo tam manj razširjeno kot na Kranjskem in v zahodnem delu slovenskega etničnega prostora. Pomemben je stavek [[Janez Žiga Valentin Popovič|Janeza Žige]] [[Janez Žiga Valentin Popovič|Valentina Popoviča]] iz leta 1750, ko je pri naštevanju slovanskih ljudstev zapisal, da se njegovi rojaki iz Celjske četrti, ''Viertelzillerischen Winden'', sami imenujejo ''SLOWENZI'', svoj materni jezik pa ''TO SLOWENSKO''; dodal je: »''Ich verlange diese Begrife niemanden aufzudringen''.«{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Zadnjo stopnjo karniolizacija doseže na prehodu iz 18. v 19. stoletje. Navedbe Jerneja Kopitarja kažejo, da je bilo kranjsko ime tedaj omejeno na Kranjsko in zahodni del slovenskega etničnega prostora. V predgovoru svoje slovnice je uporabljal za Slovence označevalec ''Winden'', v opombi pa je pojasnil njegovo razmerje do etnonimov ''Slovénzi'' in ''Krainer:'' »''Dieſe zum Citiren ſo bequeme Benennung iſt nicht ganz richtig. Nur die Steyriſchen und Kaͤrntniſchen Slaven werden zum{{Sfn|Kočevar|2019a|p=410}} Unterſchiede von ihren deutſchen Mitbuͤrgern Winden, d. i. Slaven genannt; (denn Wende, Winde iſt das deutſche Synonymon fuͤr Slave, ſo wie Unger fuͤr Madjar, u. m. a.) eben deßwegen nennen ſie ſich auch ſelbſt Slovénzi, d. i. leute vom Slaviſchen Volksſtamme, nicht vom Deutſchen: der Geſammtnahme der Nation ward ein Species=Nahme. – In Krain hingegen, wo das ganze Land von Slaven bebaut wird, fi el dieſer Anlaß weg, und der Special=Nahme Krainer, (Krajnzi) gilt ausſchließend ſeit Mannsgedenken. – Sprache, Kleidung, lebensart iſt die naͤhmliche bey den Winden, wie bey den Krainern, aber nie wird der Krainer Slovénz im ſpecialen Sinne, und umgekehrt der Slovénz nie Krajnz genannt''.«''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' O karniolizaciji je mogoče skleniti, da je na prehodu iz 18. v 19. stoletje, vzporedno z nastajanjem zametkov narodnega gibanja, imenska dihotomija ''Krajnz–Slovénz'' dosegla vrhunec. Hkrati je bilo to obdobje največjega razmaha deželnih identitet. V času narodnega gibanja, zlasti po letu 1848, se je kranjsko ime vse bolj umikalo slovenskemu, obenem pa je dobivalo tudi nemško deželno konotacijo. Po letu 1918 je v novem državnem okviru postalo celo nezaželeno. Do danes se je ohranilo le v posameznih reliktih, denimo ponekod ob nekdanji kranjski deželni meji v Posavju.''{{Sfn|Kočevar|2019a|p=411}}'' Kranjska za razliko od nekaterih drugih dežel (npr. [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]], [[Holandija]]) nikoli ni bila vodilna dežela, katere ime bi bilo povezovalno.<ref name=":15" /> Imela tudi ni takšnega vpliva, npr. kot ga je v imenu troedinega [[Kraljevina Hrvaška (1527–1868)|kraljestva Hrvaške, Dalmacije in Slavonije]] imela Hrvaška. Kranjska prav tako ni bila podobna glavni vlogi [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]] pri združitviji [[Moravska|Moravske]] in dela [[Šlezija|Šlezije]].<ref name=":15" /> Kranjska je sicer imela za Slovence povezovalno vlogo, vendar je za nadomestitev ''slovenskega'' imena s ''kranjskim'' manjkala bistvena sestavina – tj. politična.<ref name=":15" /> Kranjska je odigarala druge pomembne vloge pri oblikovanju jezikovnega naroda.{{Efn|B. Golec navaja, da je bilo slabih 200 letih središče Slovencev v Gradcu in ne v Ljubljani.}} V slovenskem prostoru je Kranjska kot dežela z največjim deležom Slovencev predstavljala tudi deželo z osrednjo slovensko lego. V Ljubljani, takratnji prestolnici [[Vojvodina Kranjska|vojvodine Kranjske]] je bil stal edini škofijski sedež sredi slovenskega ozemlja. Kranjska je predstavljala jezikovno posebnost, zato je pojem ''kranjski'' začel (tod) zamenjevati in izpodrivati manj določeni<ref name=":03" /> in ne politično-administrativni pojem ''slovenski''.<ref name=":15" /> Vsaj od [[Protestantizem na Slovenskem|protestantizma na Slovenskem]] je bila ''Kranjska'' torej občutena kot matične dežela Slovencev. Odtlej je bila prisotna sintagma jezika med besedama: ''kranjski'' in ''slovenski'' – vsaj od prve polovice 18. stoletja. Prisotno je bilo tudi nagovarjanje bralcem slovenskih knjižnih del kot ''Slovenci'' in ''Kranjci'' oz. ''Slovenci'' ali ''Kranjci'' ter obratno in tudi imenovanju jezika kot ''slovenski'' in kranjski oz. ''kranjski'' ali ''slovenski.'' Po mnenju Goleca so take oznake bile ''generično povezovalne'' in gotovo ne ločevalne.''<ref name=":15" />'' Politična moč Kranjske, ki se je v 16. stoletju profilirala s stanovsko ureditvijo, se je odrazila tudi v večjem poudarjanju deželne pripadnosti. Tako je ''kranjsko'' ime čedalje bolj nadomeščalo ''slovensko'' ime. Kranjci so na Kranjskem vedno bolj postajali profilirani dobesedno kot ''Kranjci'', ne da bi bilo to ime takoj ob boku ''Slovencem'', širšim naddeželnim, nepolitičnim okvirom. Podobno se je dogajalo tudi v drugih deželah.<ref name=":15" /> Dežele so namreč po stabilizaciji in administrativni okrepitvi postajale močnejši kohezivni dejavnik ter so to v političnem smislu za večino Slovencev veljale in ostale vse do [[Razpad Avstro-Ogrske|razpada Avstro-Ogrske]], leta 1918. V [[Avstrija|Avstriji]] pa še danes.<ref name=":15" /> [[Slika:A_new_song_of_the_Carniolan_peasants_1515.jpg|sličica|Pesem »kranjskih« kmetov, 1515]] Golec je izpostavil, da je v slovenskem zgodovinopisju še dokaj neraziskana razširjenost lingvonima in etnonima ''Kranjec'' zunaj vojvodine Kranjske (kot pravi karniolizacije ne-kranjskih Slovencev). Tej definirani oznaki lahko sledimo od druge polovice 17. do začetka 19. stol. Pojav ''Kranjec'' je bil tudi zunaj Kranjske dokaj splošen, zlasti v evidencah izobražencev. V virih kot ''Kranjce'' in ljudi, ki govorijo ''kranjsko'' najdemo ljudi mdr. iz okolice [[Gorica|Gorice]], [[Tolmin|Tolmina]], [[Idrija|Idrije]], [[Trst|Trsta]], [[Maribor|Maribora]] in [[Celje|Celja]].<ref name=":15" /> Kranjski lingvonim in etnonim sta torej prestopila meje dežele Kranjske, kar je povzročilo, da je ''Kranjec'' postal tudi etnična oznaka in ne samo geografska ali politična. Biti prebivalec Kranjske torej ni bilo identično s kranjskim etničnim redom oznočavenja (''Kranjec'').{{Efn|O tem poroča tudi [[Janez Vajkard Valvasor]].}}<ref name=":15" /> Prve sledi rabe kranjskega imena za Slovence zunaj same Kranjske se pojavijo že v nemški žolnirski pesmi ''Ain newes lied von den kraynneriſchen bauern'' iz leta 1515, ki govori o »kranjskih kmetih«, čeprav opisuje boj s{{Sfn|Kočevar|2019a|p=403}} puntarji pri Celju. Isti [[Slovenski kmečki upor|kmečki upor]], ki zajame večji del slovenskega etničnega ozemlja, v drugih virih nastopa kot »windischer« oziroma slovenski kmečki upor.{{Sfn|Kočevar|2019a|p=404}} Proces zamenjeve imena in ljudstva na Kranjskem in zunaj nje je Golec označil s terminom ''[[karniolizacija]].'' Ta je za razliko od ''[[kroatizacija]]'', ki je v zgodnjem [[Novi vek|novem veku]], soočasno s karniolizacijo zaznamovala vzhodno slovensko pokrajino (vzhodno od [[Sotla|Sotle]] in južno od [[Kolpa|Kolpe]]) s pohrvatenjem in etnično fuzijo prebivalcev, je pri karniolizacije šlo za spremembo označevalca za istega označenca.<ref name=":15" /> Po mnenju Goleca se naj bi kranjska identiteta razširila na tista območja (vzhod in jugovzhod RS), ki so samo po sebi imela šibke označevalce pripadnosti. Pri tem je šlo za naravni proces, ki je imel oporo v knjižno-jezikovnih in kulturno-zgodovinskih elementih. Karniolizacija je na Kranjskem pustila posledice prevladovanja politično-administrativne oznake ''Kranjec'' in ''kranjski'' nad ''Slovenec'' in ''slovenski''. Pri obeh procesih je šlo za izbiro imena, ki je bilo v osnovi partikularno in politično močnejše od ''slovenskega''. Vendar pri Slovencih, zahodno od Sotle nadaljni razvoj ni šel v isti smeri, obratno – ''kranjsko'' ime za razliko od ''hrvaškega'' ni bilo dovolj kohezivno, da bi nazadnje postalo splošno in sprejeto ime za narod, ki se danes imenuje [[Slovenci|slovenski]].<ref name=":15" /> Da pa si je današnji slovenski narod na kranjske nadel ta pojem, so Kranjci v začetku 19. stoletju vrnili k izvornima imenoma ''Slovenci'' in ''slovenski'', ki sta bili edini domači razširijeni in znani v celi ''Slovenski deželi'',<ref name=":10" /><ref name=":15" /> in s tem tudi edini sprejemljivi za ime ''modernega'' naroda. Zaradi tega je bil tudi leta 1849 uradno priznan slovenski narod in slovenski jezik, kot ločen in samostojen od drugih. S tem je kranjsko ime stopilo na enako pot kot nemški pojem ''Windisch'', katerega raba je iz povsem neutralne postala slabšalna.<ref name=":15" /><ref name=":16" /> [[Slika:Flag_of_the_Slovene_Nation.svg|sličica|250x250_pik|Slovenska narodna zastava]] Karniolizacija ob koncu ni bila stranpot, marveč je to bil proces, ki se je na koncu stekel v skupno slovensko pot – od ''etnije'' do ''naroda''.<ref name=":15" /> Kranjska torej ni (p)ostala političnini piemnot, temveč kulturni piemont slovenstva. Tako je osrednja kranjska govorica Slovencem dala osnove [[Protestantizem na Slovenskem|knjižnega jezika]] (v 16. stoletju); Ljubljana je postala narodna in administrativna prestolnica, najvišji vrh na Kranjskem je postal narodni simbol ([[Triglav]]),{{Efn|Najvišji vrh v Slovenskih deželah je v bistvu bil Veliki Klek (Großglockner), na Koroškem in ne Triglav.}} za narodno nošo pa so Slovenci prevzeli gorenjsko varianto.<ref name=":15" /><ref name=":0" /> Na koncu pa še eden pomembnejših elementov – zastavo. Le-to pa so v začetku 19. stoletja predstavljale t. i. kranjske deželne barve: belo-modro-rdeča. Bela oz. srebrna je včasih (1463) nadomeščala rumena oz. zlata.<ref name=":9" /> Zastava iz 1836 je tako postala slovenska narodna zastava.<ref name=":15" /><ref name=":11" /> === Pomen etnične pripadnosti === Hipoteza o spreminjanju pomena etničnosti skozi zgodovino izhaja iz predpostavke, da etnična pripadnost predstavlja eno od pomembnih sestavin posameznikove identitete. Teža posameznih identitetnih kategorij ni ves čas enaka, temveč se spreminja skupaj s širšimi družbenimi spremembami. S tem se spreminja tudi pomen skupnosti, s katerimi se posameznik identificira in v katere se povezuje z drugimi na podlagi skupnih značilnosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' V. Kočevar je to ponazoril z razvojem kolektivnih identitet na območju vojvodine''{{Sfn|Kočevar|2020|p=39}}'' Štajerske. Ob njeni pravni (dokončni) izločitvi iz Bavarske leta 1180 je bilo njeno prebivalstvo že etnično raznoliko, saj sta na njenem ozemlju živeli slovenska in nemška etnična skupnost; [[Hartmann Schedel]] je leta 1493 zapisal: »Prebivalci mest so običajno Nemci, kmetje tostran Drave pa Slovenci.« Kljub etnično-jezikovni razliki skozi nadalen potek zgodovine slednja ni predstavljala osrednjega vira političnih sporov. Šele v 19. stoletju je etnična pripadnost postopoma postala politično odločilna in po prvi svetovni vojni prispevala k razdelitvi Štajerske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' S tem je povezano vprašanje, kako je lahko razmeroma stabilno sožitje obeh skupnosti, ki ga je [[Fran Wiesthaler]] leta 1864 še označil kot »tisočletno sožitje« Nemcev in Slovencev na Štajerskem, v nekaj desetletjih izgubilo svojo dotedanjo podobo. Odgovor je iskati v širši spremembi družbenega reda, ki ni zajela le Štajerske, temveč velik del srednje Evrope. Etnične in jezikovne značilnosti so v novem obdobju pridobile bistveno večji pomen pri opredeljevanju kolektivnih identitet, posledično pa so postale tudi pomembno merilo političnega organiziranja.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Do občasnih napetosti je prihajalo že v prednacionalni dobi. To kaže spor glede jezika pridig, ki je leta 1697 izbruhnil v [[Slovenj Gradec|Slovenj Gradcu]]. Njeni meščani so se na škofijski sedež v Ljubljani{{Efn|Slovenj Gradec je spadal pod ljubljansko škofijo{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}}} pritožili zoper podvikarja [[Blaž Jožef Kiler|Blaža Jožefa Kilerja]]. V svojih pritožbi so navedli, da je imel v mestni [[Cerkev sv. Elizabete, Slovenj Gradec|cerkvi sv. Elizabete]] več slovenskih kakor nemških pridig, s čimer naj bi kmete iz okolice odvračal od bogoslužja v Starem trgu. Ob tem so poudarili, da so prejšnji vikarji v Starem trgu pridigali le slovensko, v slovenjgraški mestni cerkvi pa le nemško.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Škofija je nato pozvala Kilerja k opravičilu. V odgovoru je zanikal, da bi imel več slovenskih pridig kakor nemških, in poudaril, da ljudem ne more preprečiti, če njegove pridige raje poslušajo kakor druge. Pojasnil je tudi, da mu je vseeno, ali pridiga slovensko ali nemško, saj mu gre predvsem za korist njegovih pridig. Dodal je tudi retorično vprašanje: »Če pa naj se nikoli ne bi pridigalo slovensko, zakaj se mesto imenuje Slovenj Gradec.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' Leta 1657 je prišlo do napetosti med redovnicami dominikanskega samostana v Studenicah na Spodnjem Štajerskem. Matija Ogrin je opozoril še na približno stoletje mlajši primer. Avguštinski pridigar Albert Kavčič (Kautschiz), rojen v Radgoni, je leta 1773 v [[Velikovec|Velikovcu]] na Koroškem kritiziral svoje nemške sobrate, da red prednostno obravnava nemške člane in zapostavlja tiste s Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorja. Nezadovoljstvo nad stanjem v skupnosti in nad nemško prevlado ga je naposled privedlo do izstopa iz reda.{{Sfn|Kočevar|2020|p=53}} Slovenci in Nemci so torej na Štajerskem živeli že dolgo pred nastankom narodnih gibanj. Etnični''{{Sfn|Kočevar|2020|p=40}}'' znaki, predvsem jezik, so med njimi včasih povzročali spore, vendar ti niso vplivali na deželno politiko. V obdobju »baročnega zastoja etnogeneze« je bila za pripadnike obeh skupin deželna pripadnost načeloma pomembnejša od etnične; prihajalo je tudi do etničnega mešanja in asimilacije.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Dolgotrajna prednost nemščine v svetni upravi je imela trajne posledice. Od 14. stoletja naprej je v večjem delu Svetega rimskega cesarstva zamenjala latinščino kot glavni jezik uradovanja, medtem ko je pustila na tem področju slovenščina skromne sledi. Čeprav se je v drugi polovici 16. stoletja razvila v knjižni jezik in s tem okrepila slovensko identiteto, je prevlada pisarniške nemščine sprožila proces jezikovnega nalaganja, kot ga imenuje Ferdinand de Saussure. Na Spodnjem Štajerskem je bil pritisk še močnejši, saj je šlo le za južni, slovenski del pretežno nemške dežele, za razliko od večinsko slovenske Kranjske.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Položaj slovenščine se je poslabšal z ukrepi [[Razsvetljeni absolutizem|razsvetljenega absolutizma]], ki so težili k jezikovni poenotenosti monarhije in so vse bolj privilegirali nemščino kot državni jezik in kulturo. Institucionalne spremembe prejšnjega jezikovnega stanja na eni strani ter hkratna širitev tiskanih medijev in naraščajoče zanimanje izobražencev za ljudsko kulturo na drugi so pripravljali tla za nastanek narodnih gibanj.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' Da etnična pripadnost na Spodnjem Štajerskem še na predvečer nacionalne dobe med navadnimi ljudmi ni imela odločilnega pomena, kaže pričevanje [[Josip Vošnjak|Josipa Vošnjaka]] o šolskih letih v Šoštanju:''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' {{Navedek|Učni jezik je bil nemški, a s kmetskimi otroki, ki so govorili le slovensko, je učitelj tudi slovensko govoril. Mi iz trga smo večinoma že od doma znali nemško. V naši hiši smo med seboj navadno nemško govorili, toda znali smo tudi slovensko. Čutili pa se nismo ne za Nemce, ne za Slovence, ker se za narodnost sploh nikdo ni menil do l. 1848. in nam je jezik le bil sredstvo, da se sporazumemo med seboj in z drugimi.}} V desetletjih po pomladi narodov je narodnost postopoma pridobivala vse večji pomen, dokler nacionalni interesi niso začeli usmerjati dejavnosti na skoraj vseh področjih družbenega življenja. [[Janez Cvirn]], ki je raziskoval nemško politiko na Spodnjem Štajerskem, ugotavlja, da so prve razpoke v dolgotrajnem sožitju med štajerskimi Nemci in Slovenci nastale''{{Sfn|Kočevar|2020|p=41}}'' po letu 1867. Po kratkem premoru se je z francosko-nemško vojno leta 1871 okrepil nemški nacionalizem. Politično življenje je v deželi obvladoval zlasti od osemdesetih let 19. stoletja. Po prvi svetovni vojni je večinsko slovenska Spodnja Štajerska postala del nove jugoslovanske države, medtem ko je večinsko nemški del dežele ostal v Avstriji.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' [[Zgodovina Štajerske]] od konca 18. in zlasti od sredine 19. stoletja je tipičen srednje- in vzhodnoevropski primer razpada državne entitete, osnovane na fevdalnih mejah, ko so te postale pretesne za nacionalizirane etnične skupnosti. [[Joseph Rothschild]] ta proces opisuje kot nenamerno posledico modernizacije imperija: izpopolnjevanje komunikacij, prometa in uprave uniči prejšnjo relativno izoliranost etničnih populacij, kar lahko ogrozi njihovo kulturo in sproži odcepitveni etnonacionalizem.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Ko so se iz etničnih mrež in skupin od druge polovice 18. do konca 19. stoletja razvili moderni politični narodi, je nove razmere z anekdoto o skupnem življenju v pretesni večdružinski hiši posrečeno orisal romunski politični mislec [[Aurel Popovici]]. V svojem programu za preureditev Avstro-Ogrske ''Die Vereinigten Staaten von Groß-Österreich'' (1906) je monarhijo primerjal z veliko, masivno hišo iz fevdalnega časa. V njej ni sodobnih ločenih družinskih stanovanj, temveč le več prevelikih dvoran. Nacionalne družine so tako primorane živeti po dve, tri ali več v teh neprimernih prostorih in se zato nenehno prepirajo.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=54}}'' Kot rešitev težav, ki so nastale s politizacijo etničnosti, je Popovici predlagal razmejitev po etnografskih mejah. Po prevodu Kočevarja je napisal: »''V dobi, v kateri princip nacionalnosti dviga toliko prahu in toliko ljudstev terja svojo nacionalno združitev, se absolutno motečih zgodovinskih meja, ki izvirajo iz srednjega veka, ne da več ohranjati. Te meje, ki nacionalnosti v eni in isti državi režejo in razčlenjujejo, je treba brez prizanašanja odpraviti in zadevajoča ljudstva razdeliti na kompaktne nacionalnopolitične enote. Združiti je treba, kar se združiti hoče in je lahko združeno. Namesto »zgodovinsko političnih« je potrebno ustvariti »nacionalno-politične« dežele in vsako nacionalnost enkrat za vselej ter res plastično ozavestiti o mejah njene pravne sfere. To je neizpodbitni pogoj rešitve vseh nacionalnih vprašanj v celotni državi''.«''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}'' Popovici nato naslovi problem odnosa med zgodovinsko dominantnimi in nedominantnimi narodi – razlikovanje, ki ga je leto pozneje (1907) v knjigi ''[[Die Nationalitätenfrage und die Sozialdemokratie]]'' podrobneje razvil [[Otto Bauer]] z izrazoma »zgodovinski« (''historische Nationen'') in »nezgodovinski« narodi (''geschichtslose Nationen''). Konflikt ponazori z nadgradnjo prispodobe o večdružinski hiši. V njej si številne družine delijo skupne prostore, a ključe imajo le nekatere, in sicer tiste, ki simbolizirajo zgodovinsko dominantne narode. Največji bes je zato usmerjen proti družinam, ki imajo ključe »historičnih« dvoran in lahko druge kaznujejo. Po Popovicu bi lahko vse družine še naprej živele v istem poslopju, če bi ga le primerno adaptirali: iz velikih skupnih dvoran bi z ločilnimi stenami ustvarili ustrezno število ločenih stanovanj. Ker je stavba dovolj velika, bi jo bilo mogoče preurediti v primerno bivališče za vse. Bauer je »nezgodovinske« narode razumel kot tiste, ki na začetku 19. stoletja niso imeli razvitega plemstva, meščanstva in ustavno zagotovljenih pravic ter zato niso nastopali kot politični subjekti.{{Efn|''V Avstriji so bili po njegovem mnenju »zgodovinski« naslednji narodi: Nemci, Italijani in Poljaki. »Nezgodovinski« pa: Čehi, Ruteni, Slovenci in Srbi. Na Ogrskem je k »zgodovinskim« narodom prišteval: Madžare in Hrvate zaradi plemstva ter Nemce zaradi meščanstva. Za »nezgodovinske« narode Ogrske pa je imel: Slovake, Srbe, Romune in Rutene.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}}} V procesu narodnega preporoda so se po njegovem mnenju povzpeli na raven »zgodovinskih« narodov.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=55}}{{Sfn|Kočevar|2020|p=56}}'' Modernistično zgodovinopisje kaže, kako se je nacionalistična ideologija vzporedno z modernizacijo širila iz ozkih krogov učenjakov prek politične agitacije in nacionalnih programov v množično gibanje. Kot predpogoje za nastanek nacionalizma izpostavlja [[Kapitalizem|kapitalistični]] družbenoekonomski red, množične tiskane medije in šolski sistem. Narodna identiteta pa hkrati sloni tudi na prednacionalnih etničnih predhodnicah. Nacionalizem 19. in 20. stoletja kakovostno ni povsem nov pojav, čeprav moderna doba predstavlja njegovo klasično obdobje.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' Edvard Kocbek je leta 1940 izpostavil dva ključna dejavnika oblikovanja narodnih skupnosti v osrednji Evropi: kulturni duh nemške romantike, ki je po [[Johann Gottfried Herder|Herderju]] narod opredeljeval kot samoniklo ljudstvo v mejah njegovega jezika, ter stremljenje po državni suverenosti po zgledu francoske revolucije. Do podobnih sklepov prihaja tudi [[Joep Leerssen]], ki nacionalni diskurz razume kot spoj Herderjevega ''Volka'' in [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseaujeve]] zamisli o ljudski suverenosti.''{{Sfn|Kočevar|2020|p=42}}'' '''Amplitude pomena etničnosti''' Z besedno zvezo »amplitude pomena etničnosti« se označuje družbenopolitični pojav nihajočega pomena etnične kategorije v individualni in kolektivni identiteti skozi dolgotrajno zgodovino. Na nihanje pomena etničnosti je posredno opozoril [[Roberto Michels]],{{sfn|Kočevar|2020|p=43}} ki je primerjal srednjeveško meščansko zavest, vazalsko zvestobo in versko pripadnost z zgodnjenovoveškim deželnim patriotizmom, stanovsko pripadnostjo in nacionalnim principom svojega časa. Njegova ''Historična analiza patriotizma'' je bila slovenskemu bralstvu predstavljena leta 1914 v reviji ''Napredna misel''.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}{{Efn|Z označevalcem »patriotizem« po V. Kočevarju dejansko označuje doktrino, ki bi jo danes imenovali (etno)nacionalizem{{sfn|Kočevar|2020|p=44}}}} Pojav je prepoznal tudi [[John A. Armstrong]] v knjigi ''Nations before Nationalism'' (1982). Opozoril je na pomen »cikla etnične zavesti« za razvoj nacionalizma: ker je obdobje absolutizma od elit zahtevalo močno zavračanje etnične diferenciranosti, se nacionalizem pogosto dojema kot popolnoma nov pojav. Daljši zgodovinski pogled pa kaže, da se široko razširjena etnična identifikacija, čeprav v drugačnih oblikah, pojavlja vedno znova.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} Jedro koncepta predstavlja Armstrongova ugotovitev o ciklu etnične zavesti. Temu so dodana še spoznanja o naravnih procesih, ki vplivajo na nastanek, razvoj in medsebojne odnose etničnih skupnosti (etnična fuzija, fisija in preživetje), koncept etničnega jedra in periferije ter tristopenjski model razlikovanja etničnih vezi glede na stopnjo izgrajenosti lastne identitete. V obdobjih, ko je etničnost pomemben gradnik kolektivne identitete, na skupnost torej delujejo sredotežne sile, ki jo povezujejo. V obdobjih, ko je etnična pripadnost manj pomembna, pa so etnije podvržene sredobežnim silam, ki jih razkrajajo.{{sfn|Kočevar|2020|p=44}} V zborniku ''Študije o etnonacionalizmu'' se pojavijo tudi drugi avtorji, ki bežno omenjajo podoben proces. [[Pierre L. van den Berghe]] ugotavlja, da so etnična čustva skozi čas naraščala in pojemala glede na okoliščine. J. Rothschild poudarja, da se politično poudarjanje etnične kulture spreminja tako skozi zgodovino kot glede na tip države. [[Rudi Rizman]] dodaja, da se v obdobjih, ko stare identitete izgubijo privlačnost, hitro lahko uveljavi nacionalizem kot dolgo prisotna, a pozabljena ali zatirana identiteta, na kateri temeljijo politične zahteve.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} Podoben pojem kot Armstrongov cikel etnične zavesti so »valovi etnonacionalizma«, o katerih govori Anthony D. Smith. Od konca 18. stoletja loči tri glavne valove: klasično dobo etnične samoodločbe v Evropi 19. stoletja, etnonacionalizme v evropskih kolonijah v prvi polovici 20. stoletja ter porast separatističnih gibanj na zahodu od šestdesetih let 20. stoletja naprej.{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} [[Hagen Schulze]] je leta 1994 v predgovoru k svoji knjigi o državi in naciji zavrnil [[Francis Fukuyama|Fukuyamove]] teze o koncu zgodovine. Očital mu je, da je spregledal nacionalizem, ki je po zlomu komunizma znova izbruhnil v nekdanjih državah [[Varšavski pakt|Varšavskega pakta]] in naslednicah Jugoslavije – na Balkanu, [[Sedmograška|Sedmograškem]], nekdanjem Češkoslovaškem in v nekdanji Sovjetski zvezi, deloma pa tudi v Zahodni Evropi. Izbruh nacionalnih čustev po zatonu socializma je številne opazovalce presenetil, saj so nacionalizem dolgo imeli za preživet pojav. Zdelo se je,{{sfn|Kočevar|2020|p=45}} da je zbledelo tudi navdušenje za politično združitev Evrope, medtem ko so nacionalne države in njihovi partikularni interesi znova zasedli osrednje mesto. Razmere so spominjale na tiste pred prvo svetovno vojno.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} S. Vilfan je leta 1995 opozoril, da so zgodnjesrednjeveške državne tvorbe nastajale na plemenski (etnični) osnovi, moderne pa na nacionalni. Vmesno obdobje so zaznamovale državne entitete, utemeljene na skupni osebni podrejenosti. Državne kontinuitete od zgodnjega srednjega veka so zato prekinjene. Kljub temu pa etnične kontinuitete niso bile povsem pretrgane, četudi je pomen etnij za oblikovanje političnih entitet v času fevdalizma upadel.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} Podoben pojav nihanja pomena etničnosti je prepoznal tudi Miroslav Hroch. Leta 2011 je govoril o »novem valu narodnih gibanj« v postkomunističnih državah srednje in vzhodne Evrope v devetdesetih letih 20. stoletja in ga primerjal s klasičnim narodnim oblikovanjem v 19. stoletju. Oba valova sta bila po njegovem mnenju reakcija na razpad obstoječega reda in s tem povezano negotovost ter izraz hrepenenja po trdni opori in jasneje opredeljenem sistemu vrednot.{{sfn|Kočevar|2020|p=46}} V. Kočevar h konceptu ''amplitud pomena etničnosti'' dodaja še tri dejavnike, ki so tako v predmoderni kot v moderni dobi pogosto sprožali etnonacionalistična občutja: zunanjo ogroženost, mejne ali ozemeljske spore ter splošne kulturne trende.{{sfn|Kočevar|2020|p=47}} == Oblikovanje in razvoj slovenskega naroda == [[Slika:Ethnographische_Karte_der_österreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg|levo|sličica|400x400_pik|Etnografska karta Carla Czoerniga iz leta 1868. <small>Na karti je nakazan naselitveni prostor Slovenskega naroda</small><small>in med opombami nevedena tudi ocena njihovega števila (1.260.000)</small>]] Prvi zapisi v predhodnici [[Slovenščina|slovenščine]] so [[Brižinski spomeniki|Brižinski spomeniki (972–1039),]] ki so tudi najstarejši ohranjeni [[Latinica|latinični]] zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]]. Brižinski spomeniki so najverjetneje nastali nekje v dolini reke [[Möll]] ([[Slovenščina|slovensko]] ''Bela'' ali ''Mela''), na današnjem avstrijskem [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Izraz ''Slovenec'' se je uporabljal že v srednjem veku. Krajevna imena, ki so imela dvojnike na večinsko germanskem območju so za razločevanje uporabljala etnično oznako.<ref name=":33">Golec, B. idr. (2025), str. 35</ref> Tako je ob Bavarskem oz. Nemškem Gradcu na zgornjem Štajerskem obstajal tudi slovenski Gradec (Slovenj Gradec); v nemščini je slednje vsebovalo etnično oznako ''windisch'', ki se ni nanašal na vse Slovane; Čehov, Poljakov in Rusov gotovo ni zajemal.<ref name=":33" /> Iz srednjega veka izhaja tudi samooznačevanje Slovencev; tako je leta 1486 v Dekanih pri Kopru izpričana ženska z imenom "Marina Slovenka" (''marina slouencha de vuilla canum'').<ref name=":33" /> Primož Trubar, ki je izraz ''Slovenci'' prvi fonetično zapisal v slovenščini, si tako poimenovanja ni sam izmislil, temveč ga je pri nagovoru svojih rojakov preprosto vzel iz ljudskega govora.<ref name=":33" /><ref>{{Navedi knjigo|title=Abecedarium|last=Trubar|first=Primož|publisher=Ulrich Morhart|year=1550|location=Tübingen|cobiss=185417728|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZE4UEJL0|page=1}}</ref> Slovenci so se kot jezikovna skupnost začeli uveljavljati v obdobju [[Reformacija|reformacije]], kot moderni [[narod]] pa po prepričanju nekaterih šele v 19. stoletju, zlasti po letu 1848.<ref name=":30">{{Navedi revijo|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM|title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda|last=Stergar|first=Rok|date=2016|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=|last2=Kosi|first2=Jernej|issue=3/4|pages=458-488}}</ref> Nekateri pa takšne zaključke (delno) kontrirajo.<ref name=":27">{{Navedi knjigo|title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov.|last=Grdina|first=Igor|publisher=Svetovni slovenski kongres = Slovenian World Congress|year=2012|location=Ljubljana|cobiss=263262208}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|last=Grdina|first=Igor|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014|location=Ljubljana|cobiss=272910336}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022|location=Ljubljana|cobiss=98508547}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenci : naši davni predniki|last=Korun|first=Borut|publisher=B. Korun|year=2024|location=Velenje|cobiss=206088451}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ojs.inz.si/kronika/article/view/4433/5056|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske kolektivne identitete|last=Kočevar|first=Vanja|page=435}}</ref> Tisti, ki kontrirajo trditve o poznem oblikovanju slovenskega naroda, so načeloma mnenja, da je neumesno pred [[Pomlad narodov|pomladjo narodov]] govoriti o drugih narodih (Nemcih, Srbih, Italjanih itd.) neenakovredno Slovencev, medtem, ko naj bi bili Slovenci še samo neki Slovani. Temu nasprotuje več dejstev, med drugim to, da je izraz "slovenski narod" pri zapisal prekmurski evangeličan [[Mihael Sever Vanečaj|Mihael Sever]] leta 1747 v delu ''[[Réd zvelicsánsztva|Red zveličanstva]]''.{{Efn|Že prej je v latinščini slovenski narod (in ljudstvo) zapisal Anton Vramec, a se Severja šteje za prvega, saj je to besedno zvezo zapisal v slovenščini in je živel v današji RS, medtem ko je Vramec živel v današnji Hrvaški, a je kljub temu v latinščini navedel domače in tuje narode, kar se nanaša na Slovence, Ogre in Hrvate kot narod}}<ref name=":43">Golec, B. idr. (2025), str. 37</ref> Poleg tega je [[Andrej Savinec]] konec 16. stoletja svoje rojake označil za ''folk'', kar je v sočasnem slovaropisju [[Hieronim Megiser|Hieronima Megiserja]] označeno v latinščini kot ''natio'', tj. ''narod''.<ref name=":43" /> Enotnost prebivalcev območja današnje Republike Slovenije pa je mogoče zaslediti še prej; tako nemška pesem o [[Slovenski kmečki upor|upornih kranjskih kmetih leta 1515]] govori o tem, da so se omenjeni uporniki borili v bitki pri Celju, vendar je [[Celje]] tedaj bilo del [[Vojvodina Štajerska|Štajerske]] in ne [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ter ni virov, ki bi pričali, da so uporni kmetje tedaj prodirali iz dežele v deželo.<ref name=":43" /> V preteklosti je oznaka "kranjski" pogosto nastopala kot istopomenka izrazu "slovenski", enako vlogo pa je imel izraz "karantanski" oz. "koroški", ki ni bil vedno omejen na deželno mejo.<ref name=":53">Golec, B. idr. (2025), str. 38</ref> Po poročilu [[Helmold|Helmoldove]] [[Kronika Slovanov|''Kronike Slovanov'']] iz 12. stoletja živijo ob [[Čehi|Čehih]] in [[Moravani|Moravanih]] "Karinthi", to so Korošci.<ref name=":53" /> Po podatkih nekoliko starejše ''[[Zgodovina minulih let|Pripovedi o minulih letih]]'' so ob njih še [[Hrvati]].<ref name=":53" /> ''[[Conversio Bagoariorum et Carantanorum|Spis o spreobrnenju Bavarcev in Karantancev]]'', ki je nastal okoli leta 870, pripoveduje o tem, kako so bili [[Karantanci]] del ljudstva, ki je poseljevalo tudi Spodnjo Panonijo.<ref name=":63">Golec, B. idr. (2025), str. 39</ref> Spis za prebivalce obeh ozemeljskih enot uporablja izraz "Sclavi", ki ne označuje vseh Slovanov, saj Slovanom pripadajoči Moravani v spisu nastopajo ločeno od Sclavov.<ref name=":63" /> Skupnost Karantancev in prebivalcev sosednjih predelov južno od Donave je dala ime tudi prostoru, ki ga je poseljevala.<ref name=":63" /> Spis namreč poroča, da so bili njej namenjeni pokrajinski škofje povedeni "v Sklavonijo" ("in Sclaviniam"); ta izraz je gotovo označeval [[Karantanija|Karantanijo]], ki je poleg [[Koroška|Koroške]] obsegala zelo verjetno še celjsko območje, in [[Spodnja Panonija (država)|Spodnjo Panonijo]], ki je segala približno od [[Ptuj|Ptuja]] do Donave.<ref name=":63" /> Ker je [[Pavel Diakon]] ob zgornji tok [[Sava|Save]] umeščeno [[Karniola|Karniolo]] v 8. stoletju označil za domovino ''Sclavov'', je mogoče domnevati, da je omenjena oznaka zajemala tudi njo; to razlago podpira tudi kasneje izpričana [[Slovenska marka]] ({{Langx|de|Windische Mark}}) - njeno ime razkriva, da je bila na meji področja, katerega ime je nosila.<ref name=":63" /> 26. junija 1495 je bila v [[Aachen|Aachnu]] izstavljena lista, s katero je stolni kapitelj "v nemškem Rimu" z njo na prošnjo "izvrstnih in modrih" mestnih očetov Ljubljane in Kranja ter drugih "Kristusovih vernikov slovenske nacije" ustanovil beneficij za slovenščine veščega duhovnika, ki je v tamkajšnji stolnici skrbel za duhovnost slovenskih romarjev, ki so od srede 14. stoletja vsakih sedem let romali v [[Porenje]], sprva v Aachen, pozneje pa v [[Köln]].<ref name=":72">Golec, B. idr. (2025), str. 174</ref>{{Sfn|Sket|1893|p=38}} V Aachnu, ki je bil priljubljeno romarsko središče, so si nekatera ljudstva postavila svoje oltarje, med drugimi na prelomu 14. in 15. stoletja tudi Slovenci; institucijo so sprva posvetili sv. Mariji in cerkvenim očetom, še pred letom pa [[Sveti Ciril in Metod|sv. Cirilu in Metodu]], medtem, ko sta npr. češka in ogrska kapela imeli svoje dinastične svetnike.<ref name=":72" /><ref name=":82">Golec, B. idr. (2025), str. 175</ref> Viri omenjajo slovenske pesmi, plese in kmečke poroke, svojo etnično pripadnost pa so romarji izpričevali tudi sami; nemškim gostiteljem je ''Starih Slovencev ali Ogrov redovna knjižica'' priporočala vprašanje "''Ste vi Slovénci?''" za prepoznavanje romarjev "''iz pokrajin, ki ležijo proti jutrovemu, kot so Kranjska, Koroška in Štajerska, katerih obrobna področja mejijo na Beneški zaliv ali na Beneško morje in na Turško mejo''".<ref name=":82" /> Ob sklicevanju na preambulo Ustave RS (... ''iz zgodovinskega dejstva, da smo Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost'' ...)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/assets/Datoteke/Ustava-Republike-Slovenije-2.pdf|title=USTAVA REPUBLIKE SLOVENIJE|accessdate=2025-09-27|website=us-rs.si}}{{Slepa povezava|date=oktober 2025|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> lahko razberemo, da Slovenci kot narod obstajajo že več stoletij (najmanj 300 let – nazaj pred letom 1991) ter, da se je izoblikoval. Pozno oblikovanje slovenskega naroda na glavo prav tako postavljata Antol Vramec in pri 'Siess Antoni.{{efn|Antol Vramec v knjigi ''Kronika'' omenja domače in tuje narode ali ljudstva (mišljeno na: slovenski, hrvaški in madžarski); ... ''qua apud omnes propemodum & domesticas et exteras nationes valetis plurimum'' ...}}<ref>{{Navedi knjigo|title=Kniga molitvena : v-steroj sze nahájajo rázlocsne ponizne molitvi, z-dvojim pridavekom, na haszek szlovenszkoga národa|publisher=pri 'Siess Antoni|year=1796|location=Ljubljana|cobiss=99110912|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBYVRO01}}</ref> Kar pa brez dvoma drži, pa je to, da se je pojem ''Slovenec'' po 19. stoletja jasno razločil od pojma Slovan/Sloven, saj je prej lahko označeval tudi Slovence ali (druge) Slovane ali Slovake.<ref name=":03" /> === Slovensko razsvetljenstvo === {{glavni|Slovenski narodni preporod}} [[Andrej Pleterski]] začetke slovenske narodne identitete vidi v 18. stoletju, natančenje pri slovenskem [[Razsvetljenstvo|razsvetljenstvu]], ter dodaja, da je to nekakšen projekt [[Žiga Zois|Žige Zoisa]].<ref>{{Cite book|last=Pleterski|first=Andrej|title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2020|cobiss=305002496|url=https://www.youtube.com/watch?v=6RlaRdFL5RA&t=2710s}}</ref> Pri tem projektu so mu pomagali njegovi sodelavci v [[Zoisov krožek|Zoisovem krožku]], ki jih je moralno in finančno podpiral, to so bili mdr. [[Blaž Kumerdej]], [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[Jurij Japelj]] in [[Jernej Kopitar]]. Časovno vzporedno s Zoisovim kroškim je deloval tudi Pohlinov krožek, kjer sta bila vidnejša predstavnika [[Marko Pohlin]] in [[Anton Feliks Dev]]. Slovensko razsvetljenstvo je pomenilo za Slovence prelomno obdobje, v katerem so prvič dobili trdne kulturne, jezikovne in narodnostne temelje. Osrednji cilj razsvetljencev je bil izobraziti narod in mu dati zavest, da ima lasten jezik in kulturo, vredno javne rabe. Začetnik tega procesa je bil Marko Pohlin, ki je s svojo slovnico opozoril, da slovenščina ni le govorica kmetov, temveč jezik, ki ga je mogoče opisati, poučevati in uporabljati v pisni obliki. S tem je Slovencem dal temeljno spoznanje, da narod brez jezika ne more obstajati. Okrog njega se je oblikoval krog izobražencev, ki so nadaljevali njegovo delo: Japelj je s prevodom Svetega pisma razširil rabo slovenščine v verskem življenju, Žiga Zois pa je s svojo podporo omogočil nastanek širšega kulturnega gibanja. Vrhunec slovenskega razsvetljenstva predstavlja Valentin Vodnik, ki je slovenščino dokončno pripeljal v javni prostor. Z izdajanjem [[Lublanske novice|Lublanskih novic]] je Slovence prvič nagovoril v lastnem jeziku v časopisni obliki, s pesništvom, učbeniki in praktičnimi priročniki pa dokazal, da je slovenščina uporabna za izobraževanje, znanost, umetnost in vsakdanje življenje. V času Ilirskih provinc je slovenščina dobila tudi večjo vlogo v šolstvu in upravi, kar je še okrepilo narodno samozavest. === Pomlad narodov === [[Slika:Zemljovid_Slovenske_dežele_in_pokrajin_1871.jpg|sličica|361x361_pik|[[Peter Kozler|Kozlerjev]] ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin'', končna različica iz leta 1871]] {{glavni|Zedinjena Slovenija}} V letu 1848 sta ''Pomlad narodov'' in ideja ''Zedinjene Slovenije'' poživili slovensko narodno zavest, saj so prvič jasno izoblikovali koncept enotnega slovenskega naroda in zapisali prvi slovenski narodnopolitični program. To se je zgodilo ravno v obdobju liberalnih zahtev po ustavnih pravicah in nacionalni enakopravnosti, ko so si Slovenci za svoje izhodišče vzeli zahtevo po združitvi. Načelo enotnosti je izrazil že članek programa: zahtevali so, „da se vsi Slovenci … zedinimo v jeden narod … v eno kraljestvo z imenom ‘Slovenija’“, s čimer je bilo politično artikulirano novo narodno načelo. Poseben poudarek so dali jeziku – časopisne pobude in peticije so zahtevale, da se “slovenski jezik uvede v šole in urade” in mu zagotovijo enakopravnost v javnosti. Jeziku je pripadla simbolna vloga glavnega veznega elementa naroda: njegov kulturni pomen je bil v tem času že blago izpostavljen, ko so intelektualci in narodnjaki poudarjali, da »zbudil se je narodni čut« in da „narodnost in jezik se ne moreta razviti, če Slovenci raztreseni ostanejo“. Čeprav leta 1848 zahteve niso bile takojšnje uspešne – monarhija ni uvedla Zedinjene Slovenije – je prav to neuspeh dobil močen simbolni pomen. Zahteve so postale merilo narodnega programa, na katerega so se sklicevale nadaljnje generacije, od taborovskega gibanja 60. let 19. stoletja do medvojnega prizadevanja za samostojno slovensko državo. Kot je opomnil kasnejši zgodovinar Vasilij Melik, je Zedinjena Slovenija temeljila na prizadevanju za pravno in upravno združitev etničnega ozemlja Slovencev, ideja pa je ostala središče slovenske etnogeneze. Na dolgi rok je zahteva po enotnem jeziku in ozemlju utrdila narod kot skupnost z lastno politično identiteto. Konec koncev so prav slovenska narodna zavest in želja po enotnosti omogočile kasnejše zgodovinske dosežke, od prve slovenske avtonomne skupščine leta 1918 do ustanovitve samostojne države. [[Stane Granda]] opozarja, da pri teoriji o nastanku slovenskega naroda v letu 1848 gre za napačno predpostavko – pravi, da je takrat slovenska nacionalnost prišla na dan, kar pa še ne pomeni,<ref name=":10" /> da Slovenci kot narod pred meščansko revolucijo niso obstajali.<ref name=":7">{{Navedi revijo|last=Kosi|first=Jernej|date=2010|title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete?|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK|magazine=Zgodovinski časopis|pages=154-175}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/intervju/174327737|title=Dr. Božidar Jezernik|date=29. 3. 2015|accessdate=2025-11-08|website=365.rtvslo.si|last=Jezernik|first=Božidar}}</ref> Podobno kot Granda razlaga tudi [[Boris Golec]], ki pravi, da sodobni slovenski narod kot se je ''popilil'' v 19. stoletju ne bi bil mogoč, brez poprej že dolgo obstoječe skupnosti. Dodaja, da se je ta skupnost že prej imenovala sama.<ref name=":15" /> Kljub temu je bilo obdoje pomladi narodov za Slovence odločilni trenutek. Slovenski izobraženci so oblikovali narodno in politično idejo, imenovano Zedinjena Slovenija. V programu so namesto razdrobljenosti na dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjsko]], [[Štajerska (vojvodina)|Štajersko]], [[Avstrijsko primorje|Primorje]] in [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] zahtevali skupno kraljevino Slovenijo, v okviru [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskega cesarstva]], enakopravnost [[Slovenščina|slovenskega jezika]] v javnosti ter jasno nasprotovali načrtovani vključitvi Avstrijskega cesarstva v [[Nemška zveza|združeno Nemčijo]] (Velikonemški program). Program je nastal v več središčih: prvi je zahteve že 17. marca 1848 oblikoval [[Matija Majar - Ziljski]]; objavljene so bile 29. marca v časniku ''[[Kmetijske in rokodelske novice|Novice]]''. Istega dne je nastala tudi adresa, ki so jo [[Dunaj|dunajski]] Slovenci naslovili na [[Kranjska|kranjske]] [[Deželni stanovi|deželne stanove]]. Pozneje so nastajali še drugi, bolj natančni in odločni programi, med drugim peticija [[Gradec|graških]] Slovencev (16. aprila, objava 22. aprila) in 20. aprila 1848 tudi program dunajskega ''[[Slovenija (društvo)|društva Slovenija]]'', ki mu je v tem času predsedoval sloviti jezikoslovec [[Fran Miklošič|Fran]] [[Fran Miklošič|pl. Miklošič]]. Geograf [[Peter Kozler]] je pripravil brošuro o mejah Slovenije in ''Zemljovid Slovenske dežele in pokrajin''. Zemljevidu so naknadno dodatno vrisali še etnične meje. Urednik ''Novic'' [[Janez Bleiweis]] je na Dunaju v začetku aprila slovenske zahteve predstavil [[Janez Habsburško-Lotarinški|nadvojvodi Janezu]], ki je svoj čas 15 let uradoval med Slovenci v [[Maribor|Mariboru]]. Tri ključne točke programa (ustanovitev Slovenije, priznanje slovenščine, ter nasprotovanje vključitvi v Nemčijo) so podpisovali v obliki [[Peticija|peticije]]; ohranjenih 51 podpisnih pol dokazuje, da je program dobil množično podporo. Podpisano peticijo so predložili avstrijskemu [[Parlament|parlamentu]], ki je obravnaval ustavne načrte o preureditvi monarhije. Po razpustitvi parlamenta in razglasitvi centralistične [[Oktroirana ustava (1849)|oktroirane ustave]] 4. marca 1849 so takšne zahteve postale brezpredmetne. === ''Vindišarji, Windisch, windische'' === [[Slika:Yugoslavia_Ethnic_1940.jpg|sličica|Nemška etnična karta Jugoslavija iz leta 1940, ki loči med Slovenci in Vindišarji]] {{glavni|Vindišarska teorija}} Vindišarska teorija, ki jo je leta 1927 oblikoval avstrijski zgodovinar [[Martin Wutte]], je izhajala iz prizadevanj [[Germanizacija|germanizatorjev]], ki so poskušali opravičiti razlikovanje med posameznimi skupinami Slovencev. Ti so na podlagi starega poimenovanja Vendi, Vindi ipd. – nemške oblike imena Veneti ali Venedi – trdili, da prebivalci slovenskega etničnega prostora niso enoten narod. Ko so se leta 1812 slovenski preporoditelji odločili, da bodo narod med [[Alpe|Alpami]], panonsko ravnico in Jadranom poimenovali Slovenci (med možnimi imeni je bilo tudi Karantanci), se je novo narodno ime najpočasneje uveljavilo prav med nemškim prebivalstvom, ki ga je dokončno sprejelo šele po prvi svetovni vojni. Avstrijski Nemci so Slovence s Koroške in Štajerske, kljub novemu imenu, še naprej imenovali Windisch, prebivalce Kranjske pa Krajnci, redkeje Slovenci.<ref name=":16" /> Nemški krog je opredelitev za Slovence obravnaval kot izraz separatizma, grožnjo avstrijski enotnosti in red. Da bi Slovence razdvojili ter oslabili njihove narodne zahteve, so trdili, da Vindiši niso Slovenci in da je vindiš jezik poseben, od slovenskega ločen idiom, domnevno mešanica slovanskega in nemškega jezika. Najmočnejši razvoj je vindišarska teorija dosegla na Koroškem, kjer je Wutte leta 1927 skušal svoji zamisli dati znanstveno veljavo. Pozneje je svoje stališče približal uradni nemški [[Nacionalsocializem|nacionalsocialistični]] ideologiji, po drugi svetovni vojni pa se je od nje distanciral in se vrnil k svojim prejšnjim nacionalističnim izhodiščem.<ref name=":16" /> Leta 1946 je Deželni šolski svet za Koroško prepovedal uporabo izraza ''windisch'', navodila za izpolnjevanje popisnih listov, objavljena leta 1951 v uradnem listu za šolstvo, pa so izrecno določila, da se pri slovenskih šolarjih kot materni jezik vpisuje ''slovenščina'' in ne ''windisch''.<ref name=":16" /> == Zunanje povezave == {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} == Opombe == <references group="lower-alpha" responsive="1"></references> == Sklici == {{Sklici|2}} == Viri in literatura == * {{cite book |last=Ahačič |first=Kozma |title=Zgodovina misli o jeziku in književnosti na Slovenskem: protestantizem |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2007 |author-link=Kozma Ahačič |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NTZ07V5F |cobiss=234826496}} * {{cite book|last=Ahačič|first=Kozma|title=Zgodovina misli o jeziku na Slovenskem: katoliška doba (1600–1758)|publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=262477056|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NGQKCUHT}} * {{cite book |last=Benedik |first=Metod |author-link=Metod Benedik |title=Dokumenti slovenstva |publisher=Cankarjeva založba |place=Ljubljana |year=1994 |cobiss=39058944 |language=sl}} * {{cite book |last=Berlec |first=Metod |author-link=Metod Berlec |url=https://www.nova-uni.si/wp-content/uploads/2025/03/00-A.SOGLASJE-ZA-ZGODOVINSKI-TRENUTEK-copy.pdf |title=Soglasje za zgodovinski trenutek |publisher=Katedrala svobode |year=2025 |editor-last=Jambrek |editor-first=Peter |place=Ljubljana |pages=295–310 |language=sl |chapter=Vpliv demografije in migracij na nacionalno državo |cobiss=236812803}} * {{cite book |last=Brown |first=Edward |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGIZ510I |title=A brief account of some travels in divers parts of Europe, viz. Hungaria, Servia, Bulgaria, Macedonia, Thessaly, Austria, Styria, Carinthia, Carniola, and Friuli |publisher=Benj. Tooke |year=1685 |place=London |pages=81, 83 |language=en}} * {{cite book|last1=Cvirn|first1=Janez|last2=Grdina|first2=Igor|last3=Ivanič|first3=Martin|last4=Longyka|first4=Igor|last5=Prunk|first5=Janko|last6=Simoniti|first6=Vasko|last7=Štih|first7=Peter|title=Ilustrirana zgodovina Slovencev|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2003|cobiss=124887808|language=|author-link=Janez Cvirn|author-link2=Igor Grdina|author-link3=Martin Ivanič|author-link4=Igor Longyka|author-link5=Janko Prunk|author-link6=Vasko Simoniti|author-link7=Peter Štih}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|authorlink=Florin Curta|title=The Making of the Slavs: History and Archaeology of the Lower Danube Region, c. 500–700|year=2001|publisher=Cembridge University|isbn=978-1-139-42888-0|url=https://books.google.com/books?id=rcFGhCVs0sYC}} * {{Navedi knjigo|last=Curta|first=Florin|title=Slavs in the Making: History, Linguistics, and Archaeology in Eastern Europe (ca. 500-ca. 700)|year=2020|location=London|publisher=Routledge|url=https://books.google.com/books?id=hyTfzQEACAAJ|doi=10.4324/9780203701256|isbn=978-0-203-70125-6}} * {{Navedi knjigo |title=Zgodovina Slovencev |publisher=Cankarjeva založba |year=1979 |location=Ljubljana |editor-last2=Grafenaur |editor-first2=Bogo |cobiss=11498497 |editor-last=Čepič |editor-first=Zdenko |editor-link=Zdenko Čepič |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF3AQ2VP}} * {{cite book |last=Devetak |first=Robert |title=Kolektivne identitete skozi prizmo zgodovine dolgega trajanja : slovenski pogledi |publisher=ZRC SAZU |location=Ljubljana |year=2022 |cobiss=106174467 |author-link=Robert Devetak |url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/2037/8360/1886 |last2=Snoj |first2=Marko |author-link2=Marko Snoj |last3=Kotar |first3=Jernej |author-link3=Jernej Kotar |last4=Golec |first4=Boris |author-link4=Boris Golec |last5=Kočevar |first5=Vanja |author-link5=Vanja Kočevar}} * {{cite book |last=Erjavec |first=Fran |title=Slovenija in Slovenci |year=1940 |publisher=Slovenska straža |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=89653 |author-link=Fran Erjavec (urednik) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG4OM1ZR}} * {{cite book |last=Fine |first=John V. A. |author-link=John Van Antwerp Fine (ml.) |url=https://www.jstor.org/stable/10.3998/mpub.17509?turn_away=true |title=When Ethnicity Did Not Matter in the Balkans : A Study of Identity in Pre-Nationalist Croatia, Dalmatia, and Slavonia in the Medieval and Early-Modern Periods |publisher=University of Michigan Press |year=2006 |isbn=978-0-472-11414-6 |place=Ann Arbor |language=en}} * {{cite book |last=Golec |first=Boris |title=Nedokončana kroatizacija delov vzhodne Slovenije med 16. in 19. stoletjem. Po sledeh hrvaškega lingvonima in etnonima v Beli krajini, Kostelu, Prekmurju in Prlekiji |publisher=Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU |year=2012 |series=Thesaurus memoriae |volume=Opuscula 3 |place=Ljubljana |language=sl |doi=10.3986/9789612543839}} * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=sEHDlb2hNpU |title=Karniolizacija – stranpot v slovenski etnogenezi? |date=2019-09-11 |accessdate=2025-11-06 |website=youtube.com |last=Golec |first=Boris |author-link=Boris Golec |cobiss=71026274}} * {{cite journal |last=Golec |first=Boris |year=2024 |title=Nedokončani proces karniolizacije |url=https://kronika.zzds.si/index.php/kronika/sl/article/view/4434 |journal=Kronika |language=sl |volume=72 |issue=3 |pages=463–474 |cobiss=216417283}} * {{cite book|last5=Granda|first5=Stane|last6=Grdina|first6=Igor|last7=Höfler|first7=Janez|title=Naši temelji in okviri: Slovenci in Slovenija v zgodovini|publisher=Družina|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=254372867|editor-last=Golec|editor-first=Boris}} * {{cite book |last=Grafenauer |first=Bogo |author-link=Bogo Grafenauer |url=https://sistory.si/publication/763 |title=Zgodovina slovenskega naroda. Od naselitve do uveljavljanja frankovskega fevdalnega reda |publisher=Kmečka knjiga |year=1954 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=29982209}} * {{SloBio|id=848361|avtor=Grafenauer, Bogo [1986]|ime=Wutte, Martin|vir=SBL}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |author-link=Stane Granda |url=https://www.sistory.si/publication/45031 |title=Prva odločitev Slovencev za Slovenijo : dokumenti z uvodno študijo in osnovnimi pojasnili |publisher=Korenine |year=1999 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Granda |first=Stane |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4IYN9BV3 |title=30 let slovenske države |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina |last3=Friš |first3=Darko |author-link3=Darko Friš |last4=Hazemali |first4=David |author-link4=David Hazemali |last5=Bajc |first5=Gorazd |author-link5=Gorazd Bajc |last6=Hren |first6=Karl |author-link6=Karl Hren |last7=Hozjan |first7=Andrej |author-link7=Andrej Hozjan |last8=Riman |first8=Barbara |author-link8=Barbara Riman |publisher=Založba Annales |year=2021 |editor-last=Darovec |editor-first=Darko |place=Koper |language=sl |editor-last2=Rupel |editor-first2=Dimitrij |cobiss=82132483}} * {{Navedi knjigo|title=Pot v samoslovenstvo : prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev|last=Granda|first=Stane|publisher=Družina|year=2022b|location=Ljubljana|cobiss=98508547}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |author-link=Igor Grdina |title=Slovenci med tradicijo in perspektivo : Politični mozaik 1860–1918 |publisher=Študentska založba |year=2003 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=127532032}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://books.google.si/books?id=aO8TCwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl&source=gbs_atb#v=onepage&q&f=false |title=Jeziki, identitete, pripadnosti med središči in obrobji |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2011 |editor-last=Ahačič |editor-first=Kozma |place=Ljubljana |pages=9–20 |language=sl |chapter=Pripadnosti in identitete med preteklostjo in vizijami prihodnosti |editor-last2=Testen |editor-first2=Petra |cobiss=33701933}} * {{Cite book |last=Grdina |first=Igor |last2=Höfler |first2=Janez |author-link2=Janez Höfler |last3=Granda |first3=Stane |author-link3=Stane Granda |last4=Müller |first4=Jakob |author-link4=Jakob Müller |last5=Snoj |first5=Marko |author-link5=Marko Snoj |last6=Torkar |first6=Silvo |author-link6=Silvo Torkar |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku: zbornik člankov |publisher=Svetovni slovenski kongres |location=Velenje |year=2012 |cobiss=263262208}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://www.jmv.si/mim/pdf/NeznanstvenitemeljiizgonaSlovencev.pdf |title=Slovenci v zgodnjem srednjem veku |publisher=Svetovni slovenski kongres |year=2012 |place=Ljubljana |pages=9–17 |language=sl |chapter=Neznanstveni temelji izgona Slovencev iz srednjega veka |cobiss=35127853}} * {{Navedi knjigo|title=Proti nezgodovini|publisher=Inštitut za civilizacijo in kulturo|year=2014a|location=Ljubljana|cobiss=272910336|editor-first=Igor|editor-last=Grdina}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/knjiga/zamisljena-nezgodovina|title=Zamišljena nezgodovina: Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod|date=2014b|accessdate=2026-06-29|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet|url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/praksa-subvencio-nisticne-skupnosti|title=Praksa subvencio- nistične skupnosti|date=2014c|accessdate=2026-07-03|website=www.pogledi.delo.si|last=Grdina|first=Igor}} * {{Navedi splet |url=https://pogledi.delo.si/pisma-bralcev/jerneju-kosiju-v-spominsko-knjigo |title=Jerneju Kosiju v spominsko knjigo |date=2014d |accessdate=2026-07-03 |website=www.pogledi.delo.si |last=Grdina |first=Igor}} * {{cite journal |last=Grdina |first=Igor |year=2018 |title=Uveljavitev monološke strukture v slovenskem zgodovinopisju |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-MD9USPF0/22d246eb-d3ab-42ea-be0c-e248e32e1bd7/PDF |journal=Dileme |language=sl |volume=2 |issue=1 |pages=17–65}} * {{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=AOrXC2Af0ic&t=1s|title=Geni, jeziki in politike zgodovine|date=2019-11-20|accessdate=2025-11-06|website=youtube.com|last=Grdina|first=Igor}} * {{cite book |last=Grdina |first=Igor |url=https://dirros.openscience.si/Dokument.php?id=49509 |title=Smiselna dezorientacija in nihilistični precep |publisher=Inštitut Nove revije |year=2026 |editor-last=Erzetič |editor-first=Manca |place=Ljubljana |pages=127–149 |language=sl |chapter=Zgodovina, historiografija, orientacija in nihilizem |cobiss=271031811}} * {{Navedi revijo |last=Gretzinger |first=Joscha |last2=Biermann |first2=Felix |last3=Mager |first3=Hellen |last4=King |first4=Benedict |last5=Zlámalová |first5=Denisa |last6=Traverso |first6=Luca |last7=Gnecchi Ruscone |first7=Guido A. |last8=Peltola |first8=Sanni |last9=Salmela |first9=Elina |date=2025 |title=Ancient DNA connects large-scale migration with the spread of Slavs |url=https://www.nature.com/articles/s41586-025-09437-6 |magazine=Nature |pages=384–393 |language=en |volume=646 |issue=8084 |doi=10.1038/s41586-025-09437-6 |issn=1476-4687}} * {{Cite book |last=Gruden |first=Josip |title=Zgodovina slovenskega naroda |publisher=Družba sv. Mohorja |location=Celovec |year=1912 |author-link=Josip Gruden |url=https://sistory.si/publication/20746 |volume=1}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1913|url=https://sistory.si/publication/20747|volume=2}} * {{Cite book|last=Gruden|first=Josip|title=Zgodovina slovenskega naroda|publisher=Družba sv. Mohorja|location=Celovec|year=1914|url=https://sistory.si/publication/20748|volume=3}} * {{Cite book |last=Habjan |first=Vlado |author-link=Vlado Habjan |title=Mejniki slovenske zgodovine |publisher=Društvo 2000 |location=Ljubljana |year=1997 |cobiss=71736064}} * {{Cite book |last=Höfler |first=Janez |title=Trubarjevi "Lubi Slovenci" ali Slovenija pred 650 leti v Strasbourgu |publisher= |location=Ljubljana |year=2009 |cobiss=245213440 |author-link=Janez Höfler |url=https://sistory.si/publication/38498}} * {{cite article |last=Ivešić |first=Tomaž |author-link=Tomaž Ivešić |title=Jernej Kosi: Kako je nastal slovenski narod, odziv |journal=Tretji dan |volume=44 |issue=1/2 |year=2015 |pages=135–140 |language=sl |cobiss=298468608 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0M9YA5K |date=}} * {{cite book |last=Jerše |first=Sašo |author-link=Sašo Jerše |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4WA2YU1 |title=Slovenski narod Plurale tantum – Diskurzi |publisher=FF UL |year=2026 |language=sl}} * {{cite book |last=Jesenšek |first=Marko |author-link=Marko Jesenšek |url=https://press.um.si/index.php/ump/sl/catalog/book/6ff24 |title=Poglavja o različicah slovenskega jezika |publisher=Univerzitetna založba |year=2024 |place=Maribor |language=sl |cobiss=214241283}} * {{cite journal |last=Jezernik |first=Božidar |author-link=Božidar Jezernik |last2=Pavlovčič |first2=Lidija |date=2015-03-07 |title=Ves čas smo vedeli, kaj nismo, nikoli pa nam ni bilo čisto jasno, kaj pravzaprav smo |url=https://www.delo.si/sobotna-priloga/ves-cas-smo-vedeli-kaj-nismo-nikoli-pa-nam-ni-bilo-cisto-jasno-kaj-pravzaprav-smo |journal=Delo |language=sl |volume=57 |issue=56 |cobiss=56978018}} * {{cite journal |last1=Knapič |first1=Vlasta |author-link=Vlasta Knapič |last2=Stanojević |first2=Jasmina |author-link2=Jasmina Stanojević |year=2019 |title=Analiza etnične sestave Slovencev s slovenskim poreklom |url=https://rodoslovje.si/wp-content/uploads/2026/06/Drevesa-2019-70.pdf |journal=Drevesa |language=sl |volume=24 |issue=70 |pages=4–11 |cobiss=53608451}} * {{cite journal |last=Kočevar |first=Vanja |author-link=Vanja Kočevar |year=2017 |title=Identiteta kranjskih deželnih stanov v zgodnjem novem veku |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26O027FK |journal=Kronika |language=sl |volume=65 |issue=2 |pages=135–158 |cobiss=41661229}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (1. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SAXBEU68|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=1/2|pages=88–116}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2019a|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (2. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1RB4A3CJ|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=73|issue=3/4|pages=366–411}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2020|title=Ali je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? (3. del)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BIVIC8DI|journal=Zgodovinski časopis|language=sl|volume=74|issue=1/2|pages=38–95}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2021|title=Vloga reformacije v slovenski etnogenezi|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BPAN9EY|journal=Stati inu obstati|language=sl|volume=33|issue=17|pages=13–46|cobiss=75210499}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2024|title=Teorije in praksa raziskovanja zgodovine slovenske identitete|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6CJXJKTK|journal=Kronika|language=sl|volume=72|issue=3|pages=428–461|cobiss=216015363}} * {{cite journal|last=Kočevar|first=Vanja|year=2026|title=Slovenci kot »zamišljena skupnost« v protestantskih spisih 16. stoletja|url=https://www.academia.edu/169785445/Slovenci_kot_zami%C5%A1ljena_skupnost_v_protestantskih_spisih_16_stoletja|journal=Razprave in Gradivo, Revija za narodnostna vprašanja|language=sl|pages=45–89|doi=10.2478/tdjes-2026-0002}} * {{cite journal |last=Korošec |first=Tomo |last2=Bezlaj |first2=France |year=1964 |title=Ime Slovenec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V143HLBR |journal=Jezik in slovstvo |language=sl}} * {{cite book |last=Kos |first=Franc |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JXMKEIW |title=Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku |publisher=Lenova družba |year=1902 |volume=I |place=Ljubljana |language=sl}} * Kos, Franc (1906). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/797/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_1906.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Druga knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * Kos, Franc (1911). ''[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/796/Gradivo_za_zgodovino_Slovencev_v_srednjem_veku_1911.pdf Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]''. Tretja knjiga. Ljubljana, Lenova družba. * {{Navedi splet |url=https://www.youtube.com/watch?v=wDNVwgBazbI |title=Valentin Vodnik med Ilirijo in Slovenijo |date=19. 12. 2019 |accessdate=2026-06-29 |website=youtube |last=Kos |first=Janko |author-link=Janko Kos (literarni zgodovinar)}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |author-link=Jernej Kosi |date=2010 |title=Je bil proces formiranja slovenskega naroda v 19. stoletju res zgolj končni nasledek tisočletne slovenske kontinuitete? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNTXZ2LK |magazine=Zgodovinski časopis |pages=154-175}} * {{cite book |last1=Kosi |first1=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |author-link2=Rok Stergar |title=Kako je nastal slovenski narod: začetki slovenskega nacionalnega gibanja v prvi polovici 19. stoletja |year=2013 |publisher=Sophia |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=268893696}} * {{cite journal |last=Kosi |first=Jernej |date=9. 7. 2014 |title=O zgodovinskih virih in njihovi interpretaciji |url=https://pogledi.delo.si/knjiga/o-zgodovinskih-virih-njihovi-interpretaciji |journal=Pogledi |language=sl |volume=5 |issue=13/14 |pages=7–8}} * {{Navedi revijo |last=Kosi |first=Jernej |last2=Stergar |first2=Rok |date=2016 |title=Kdaj so nastali "lubi Slovenci"? : o identitetah v prednacionalni dobi in njihovi domnevni vlogi pri nastanku slovenskega naroda |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FM6P6TM |accessdate= |journal=Zgodovinski časopis |pages=458-488 |volume=70 |issue=3/4}} *{{Cite book |author=Korun |title=Slovenci: naši davni predniki |publisher=B. Korun |location=Velenje |year=2024 |first=Borut |author-link=Borut Korun |cobiss=206088451 |last2=Grdina |first2=Igor |author-link2=Igor Grdina}} *{{cite book |last=Kurelac |first=Fran |title=Recimo koju |year=1860 |publisher=Slova Prettnerova |location=Karlovac |language=hr |author-link=Fran Kurelac |url=https://books.google.si/books/about/Recimo_koju.html?id=1qOrnQEACAAJ&redir_esc=y}} *{{Cite book |author=Krnel Umek |author2=Vianello |author-link2=Tullio Vianello |author3=Valentinčič |title=Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre |publisher=Znanstveni inštitut Filozofske fakultete |location=Ljubljana |year=1993 |cobiss=35253504 |first=Duša |author-link=Duša Krnel Umek |first3=Maša |author-link3=Maša Valentinčič |first2=Tullio}} *{{cite book |last=Marn |first=Josip |author-link=Josip Marn |url=http://www.dlib.si/?URN=urn:nbn:si:doc-ckyadfdr |title=Kopitarjeva spomenica |publisher=Matica slovenska |year=1880 |location=Ljubljana |language=sl}} *{{cite journal |last=Mihelič |first=Darja |author-link=Darja Mihelič |year=1977 |title=Karantanija v očeh zgodovinarjev od konca 15. do 18. stoletja |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0WGPYS9X |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=31 |issue=3 |pages=287–328}} * {{cite book |last=Orožen |first=Ignacij |author-link=Ignacij Orožen |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGF1PRZG |title=Das Bisthum und die Diözese Lavant |publisher=J. Rakusch |year=1881 |volume=4 |place=Celje |language=de, la |cobiss=30015233}} * {{cite article |last=Petru |first=Peter |author-link=Peter Petru |title=Arheološki oris poznoantične poselitve Slovenije |journal=Zgodovinski časopis |volume=36 |issue=4 |year=1982 |language=sl |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3F8SLAV7 |date= |pages=295-310}} * {{cite book |last=Pivko |first=Ljudevit |author-link=Ljudevit Pivko |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XHESOLRY |title=Zgodovina Slovencev |last2=Schreiner |first2=Henrik |author-link2=Henrik Schreiner |publisher=Slovenska Šolska Matica |year=1909 |volume=II |language=sl}} * {{cite journal |last=Pleterski |first=Andrej |author-link=Andrej Pleterski |year=1995 |title=Model etnogeneze Slovanov na osnovi nekaterih novejših raziskav |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-58BLH57O |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=49 |issue=4 |pages=537–556 |cobiss=4601165}} * {{Cite book |last=Pleterski |first=Andrej |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA4OZ6DY |title=Kdo smo : ilustrirana zgodovina slovenstva |publisher=Založba ZRC |year=2020 |location=Ljubljana |cobiss=305002496}} * [[Janko Prunk|Prunk, Janko]] (1992). ''Slovenski narodni vzpon : narodna politika (1768-1992)''. Ljubljana: DZS. {{COBISS|ID=33001728}} * {{cite book |last=Rajšp |first=Vincenc |author-link=Vincenc Rajšp |title=Novi pogledi na Adama Bohoriča |publisher=SAZU |year=2022 |editor-last=Jesenšek |editor-first=Marko |place=Ljubljana |pages=360–393 |language=sl |chapter=Slovenci (Windische), Slovani (Windische - Slavi), Nemci (Germani) v Bohoričevem predgovoru Articae horulae succisivae |chapter-url=https://omp.sazu.si/library/catalog/download/13/12/301?inline=1 |cobiss=145440771}} * {{cite article |last=Rotar |first=Janez |author-link=Janez Rotar |title=Viri Trubarjevega poimenovanja dežel in ljudstev in njegova dediščina |journal=Zgodovinski časopis |volume=42 |issue=3 |year=1989 |pages=315–361 |language=sl |cobiss=14696448 |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-69LBTX77 |date=}} * {{cite book |last=Salmon |first=Thomas |url=https://books.google.si/books?id=wLI-AAAAcAAJ&hl=sl&pg=PP8#v=onepage&q&f=false |title=Modern History: Or, the Present State of All Nations |year=1745 |edition=3 |volume=II |language=en}} * {{Cite journal|date=3. januar 1849|year=1849|title=Slovenci – slovenski jezik|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIV942ZI|journal=Kmetijske in rokodelske novice|publisher=Jožef Blaznik|volume=7|issue=1|access-date=27. oktober 2025|cobiss=29753089}} * {{cite journal |last=Snoj |first=Marko |author-link=Marko Snoj |last2=Greenberg |first2=Marc L. |author-link2=Marc Leland Greenberg |year=2012 |title=O jeziku slovanskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev) |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XV3I6US2 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=66 |issue=3/4 |pages=276–305}} * Steinacher, Roland (2002). ''[https://web.archive.org/web/20070119061857/http://homepage.uibk.ac.at/~c61705/DISSERTATION-Volltext.pdf Studien zur vandalischen Geschichte : Die Gleichsetzung der Ethnonyme Wenden, Slawen und Vandalen vom Mittelalter bis ins 18. Jahrhundert]'' (doktorska disertacija). Dunaj: [R. Steinacher]. * {{Cite book |title=Slovenska slovstvena čitanka za učiteljišča |year=1893 |publisher=C. kr. zaloga šolskih knjig |location=Dunaj |author-link=Jakob Sket |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FEE0PR8 |cobiss=5088440 |last=Sket |first=Jakob}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |author-link=Josip Šuman |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |author-link2=Ivan Žuža |last3=Majciger |first3=Janez |author-link3=Janez Majciger |last4=Geršak |first4=Ivan |author-link4=Ivan Geršak |publisher=Slovenska matica |year=1868 |volume=I |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Šuman |first=Josip |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ZXUDPYO |title=Slovenski Štajer |last2=Žuža |first2=Ivan |last3=Majciger |first3=Janez |last4=Geršak |first4=Ivan |publisher=Slovenska matica |year=1870 |volume=II |location=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book|last=Šuman|first=Josip|title=Die Slovenen|year=1881|publisher=K. Prochaska|location=Wien; Teschen|language=de|cobiss=1157|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C0X31RCM}} * {{cite book |last=Šiško |first=Andrej |title=Sloven(c)i in Slovenije. Del 1, Viri in slovstvo (579–1848) |publisher=Zavod za javno predstavljanje slovenske kulture Lipa |place=Maribor |year=2021 |cobiss=72648195 |language=slovenščina |author-link=Andrej Šiško |url=https://www.scribd.com/document/689699777/Knjiga-Slovenci-in-Slovenije-1-del-Viri-in-slovstvo}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |author-link=Peter Štih |year=1996 |title=O avtohtonističnih in podobnih teorijah pri Slovencih in na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DLDVDB5 |journal=Zgodovina za vse : vse za zgodovino |volume=3 |issue=2 |pages=66–80 |issn=1318-2498 |cobiss=3161698}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2007 |title=Karantanci – zgodnjesrednjeveško ljudstvo med Vzhodom in Zahodom |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHQ1PX8S |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=1/2 |pages=47–58}} * {{Cite book |last=Štih |first=Peter |last2=Simoniti |first2=Vasko |author-link2=Vasko Simoniti |last3=Vodopivec |first3=Peter |author-link3=Peter Vodopivec |title=Slovenska zgodovina: družba – politika – kultura |publisher=Modrijan |location=Ljubljana |year=2008 |cobiss=2573684 |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INOR6GFF}} * {{cite book |last=Štih |first=Peter |url=https://www.sistory.si/publication/38540 |title=Migracije in slovenski prostor od antike do danes |publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije |year=2010 |place=Ljubljana |pages=59–77 |language=sl |chapter=Migracije in oblikovanje kompleksnega kulturnega prostora med vzhodnimi Alpami in severnim Jadranom v srednjem veku |cobiss=43700834}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2011 |title=Slovansko, alpskoslovansko ali slovensko? |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHLL9WUE |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=65 |issue=1/2 |pages=8–51}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite journal |last=Štih |first=Peter |year=2026 |title=S pokristjanjevanjem povezane družbene spremembe pri Karantancih |url=https://zgodovinskicasopis.si/index.php/zc/sl/article/view/5407 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=80 |issue=1/2 |pages=44–72 |cobiss=285909507}} * {{Cite web |last=Štrekelj |first=Karel |author-link=Karel Štrekelj |title=Zgodovina slovenskega slovstva |date=2012–2014 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |location=Ljubljana |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHHZ7WDC |cobiss=265906176 |accessdate=}} * {{cite book |last=Vidmar |first=Luka |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KSDD4MKV |title=Zoisova literarna republika |publisher=Založba ZRC, ZRC SAZU |year=2010 |place=Ljubljana |language=sl}} * {{cite book |last=Vilfan |first=Sergij |title=Pravna zgodovina Slovencev: od naselitve do zloma stare Jugoslavije |year=1996 |publisher=Slovenska matica |location=Ljubljana |language=sl |cobiss=63725824 |author-link=Sergij Vilfan |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FMHUB6T4}} * {{cite book|last=Vilfan|first=Sergij|title=Zgodovinska pravotvornost in Slovenci|year=1996|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=57537536|url=https://sistory.si/publication/35191}} * {{cite journal |last=Vodnik |first=Valentin |author-link=Valentin Vodnik |date=1848 |year=1848 |title=Povedanje od slovenskiga jezika |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-63FS0WKL |journal=Kmetijske in rokodelske novice |language=sl |volume=6 |issue=42-50 |pages=177, 181, 184, 188, 193, 197, 205, 213}} * {{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec |first=Antol |publisher=Janez Mandelc |year=1578 |location=Ljubljana |cobiss=71869952 |author-link=Anton Vramec |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}} * {{cite book |last=Wolfram |first=Herwig |author-link=Herwig Wolfram |title=Die Geburt Mitteleuropas: Geschichte Österreichs vor seiner Entstehung 378–907 |year=1987 |publisher=Kremayr & Scheriau |location=Dunaj |language=de |cobiss=23880961}} * {{cite journal |last=Wutte |first=Martin |author-link=Martin Wutte |year=1906 |title=Die sprachlichen Verhältnisse in Kärnten auf Grundlage der Volkszählung von 1900 und ihre Veränderungen im 19. Jahrhundert |url=https://books.google.si/books?id=ltQUAAAAYAAJ&printsec=frontcover&source=gbs_ge_summary_r&cad=0#v=onepage&q&f=false |journal=Carinthia I. |language=de |volume=96 |issue=1 |pages=153–178}} * {{cite book |last=Zajc |first=Marko |author-link=Marko Zajc |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EIPXXE4I |title=Kje se slovensko neha in hrvaško začne |publisher=Modrijan |year=2006 |language=sl}} * {{Cite book |last=Zupan |first=Andrej |title=Genetska struktura Slovencev, kot jo razkrivajo polimorfizmi kromosoma Y in mitohondrijske DNA |publisher=[A. Zupan] |location=Ljubljana |type=doktorska disertacija |year=2014 |cobiss=797815 |author-link=Andrej Zupan |url=http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/podiplomski_studij/dd_zupan_andrej.pdf}} * {{cite book |last=Zwitter |first=Fran |author-link=Fran Zwitter |url=https://sistory.si/publication/9168 |title=Koroško vprašanje |publisher=Akademska založba |year=1937 |place=Ljubljana |language=sl |cobiss=34585089}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1938 |title=Nemci na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0Z0ECS9O |journal=Sodobnost |language=sl |volume=6 |issue=11/12|pages=483-497}} * {{cite journal |last=Zwitter |first=Fran |year=1957 |title=Anton Tomaž Linhart in njegovo zgodovinsko delo |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D61UFSCT |journal=Naša sodobnost |language=sl |volume=5 |issue=1}} * {{cite book|last=Zwitter|first=Fran|title=O slovenskem narodnem vprašanju|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|year=1990|cobiss=21199360|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGKJ2BYO}} * {{cite journal |last=Žužek |first=Aleš |author-link=Aleš Žužek |year=2007 |title=Naselitev Slovanov v vzhodnoalpski prostor |url=http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4MD5OR02 |journal=Zgodovinski časopis |language=sl |volume=61 |issue=3/4 |pages=261–287}} * {{cite web |last=Žužek |first=Aleš |year=2026 |title=Avstrijci trdijo: Slovencev ni |url=https://siol.net/novice/slovenija/avstrijci-trdijo-slovencev-ni-680530 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026a |title=Strah Avstrijcev pred Slovenci |url=https://siol.net/novice/slovenija/strah-avstrijcev-pred-slovenci-679680 |access-date=2026-09-20 |website=siol.net |language=sl}} * {{Navedi splet |last=Žužek |first=Aleš |date=2026b |title=Velika zamenjava prebivalstva na Slovenskem |url=https://siol.net/novice/slovenija/velika-zamenjava-prebivalstva-na-slovenskem-701120 |access-date=2026-09-16 |website=siol.net |language=sl}} 4fcr7xcecp9b61qkwubx7i3jhprg7me 0 598338 6758526 6720086 2026-09-30T03:21:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758526 wikitext text/x-wiki [[File:TamatekapuaMeetingHouse.jpg|thumb|A ''[[wharenui]]'' (hiša za srečanja) v vasi Ōhinemutu, [[Rotorua]], s {{Lang|mi|[[tekoteko]]}} na vrhu |upright=1.2]] '''Maorska kultura''' ({{langx|mi|'''Māoritanga'''}}) so običaji, kulturne prakse in prepričanja [[Maori|Maorov]] na [[Nova Zelandija|Novi Zelandiji]]. Maorska kultura, ki je del vzhodnopolinezijske kulture, tvori značilen del novozelandske kulture in jo zaradi velike diaspore ter vključitve maorskih motivov v popularno kulturo najdemo po vsem svetu.<ref>{{navedi novice|url= https://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10792281|title= Maori culture increasing in importance to NZers|date= 15 March 2012|work= The New Zealand Herald|access-date= 11 January 2019|issn= 1170-0777|archive-date= 2020-04-06|archive-url= https://web.archive.org/web/20200406153531/https://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10792281|url-status= dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url= https://thespinoff.co.nz/food/beverage/01-10-2018/hey-uk-brewers-cultural-appropriation-is-not-cool/|title= Hey UK brewers, cultural appropriation is not cool|last= Garl|first= Denise|date= 1 October 2018|website=The Spinoff |access-date= 11 January 2019}}</ref> Znotraj Maorjev in v manjši meri po vsej Novi Zelandiji se beseda {{Lang|mi|Māoritanga}} pogosto uporablja kot približna sinonim za maorsko kulturo. Beseda ''Māoritanga'' se prevaja tudi kot »način življenja Maorov«.<ref>{{navedi splet|url= https://maoridictionary.co.nz/search?keywords=M%C4%81oritanga|title= Māoritanga – Māori Dictionary|website= maoridictionary.co.nz|access-date= 16 April 2019}}</ref> Izraz {{lang|mi|kaupapa}}, ki pomeni vodilna prepričanja in načela, ki delujejo kot osnova ali temelj za vedenje, se pogosto uporablja tudi za označevanje maorskih kulturnih vrednot.<ref>Barnes, Helen Moewaka. "Kaupapa maori: explaining the ordinary." Pacific Health Dialog 7, no. 1 (2000): 13–16.</ref> Štiri različna, a prekrivajoča se kulturna obdobja so zgodovinsko prispevala k maorski kulturi: *Arhaično obdobje - preden so se Maori ločili od drugih polinezijskih kultur *Klasično obdobje - pred stikom z Evropejci *19. stoletje - zgodnja interakcija z Evropejci *Po letu 1900 - do danes ''Maoritango'' v moderni dobi so oblikovali naraščajoča urbanizacija, tesnejši stiki s ''[[Pākehā]]'' (Novozelandci evropskega rodu) in oživitev tradicionalnih praks. Tradicionalna maorska umetnost igra veliko vlogo v novozelandski umetnosti. Mednje spadajo {{Lang|mi|[[whakairo]]}} (rezbarjenje), {{Lang|mi|[[raranga]]}} (tkanje), {{Lang|mi|[[kapa haka]]}} (skupinski nastop), {{Lang|mi|[[whaikōrero]]}} (govorništvo) in {{Lang|mi|[[tā moko]]}} (tetoviranje). Predstavljeni vzorci in liki beležijo prepričanja in rodoslovje ({{lang|mi|[[whakapapa]]}}) Maorov. Izvajalci pogosto sledijo tehnikam svojih prednikov, vendar v 21. stoletju ''maoritanga'' vključuje tudi sodobne umetnosti, kot so film, televizija, poezija in gledališče. [[Maorščina|Maorski jezik]] je znan kot {{lang|mi|te reo Māori}}, skrajšano {{lang|mi|te reo}} (dobesedno 'jezik'). Na začetku 20. stoletja se je zdelo, da bo ''te reo Māori'' – kot tudi drugi vidiki maorskega življenja – izginil. V 1980-ih pa so vladne šole (''Kura Kaupapa Māori'') začele poučevati v jeziku ''te reo'', v katerih so izobraževali tako tiste z evropskim kot tudi tiste z maorskim poreklom.<ref>{{navedi splet| url= https://nzhistory.govt.nz/culture/maori-language-week/history-of-the-maori-language|title= History of the Māori language – Te Wiki o Te Reo Māori – Māori Language Week {{!}} NZHistory, New Zealand history online|work= nzhistory.govt.nz|access-date= 13 January 2019}}</ref> ''Tikanga Māori'' je skupek kulturnih vrednot, običajev in praks. To vključuje koncepte, kot so kaj je sveto, skrb za skupnost, pravice do zemlje z zasedbo in drugi odnosi med ljudmi in njihovim okoljem.<ref name="otago.ac.nz">{{navedi splet |title=Societal lore (tikanga) in Māori culture |url=https://www.otago.ac.nz/maori/world/tikanga/lore/ |website=otago.ac.nz |date=23 November 2017 |access-date=24 July 2021}}</ref> ''Tikanga'' se razlikuje od zahodnih etičnih ali sodnih sistemov, ker je ne upravlja osrednja oblast ali avtoritativen sklop dokumentov. Je bolj fluiden in dinamičen sklop praks, odgovornost skupnosti pa je »najučinkovitejši mehanizem za uveljavljanje tikange«.<ref>{{navedi splet |last1=Gallagher |first1=Timoti |title=Tikanga Māori Pre-1840 |url=http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-Bid001Kahu-t1-g1-t1.html |website=Te Kāhui Kura Māori |volume=0 |issue=1 |publisher=University of Wellington |access-date=24 July 2021}}</ref> == Zgodovina == {{glavni|Zgodovina Maorov}} Kulturna zgodovina Maorov se neločljivo prepleta s kulturo Polinezije kot celote. Novozelandski arhipelag tvori jugozahodni vogal Polinezijskega trikotnika, večjega dela Tihega oceana s tremi otoškimi skupinami na svojih vogalih: Havajskimi otoki, Rapa Nui ([[Velikonočni otok]]) in Novo Zelandijo (Aotearoa in te reo Māori).<ref>{{navedi splet|url= https://www.maori.com/aotearoa|title= Aotearoa – The Maori Name for New Zealand|publisher= Maori Tourism Limited|work= maori.com|access-date= 27 July 2017}}</ref> Številne otoške kulture znotraj Polinezijskega trikotnika imajo podobne jezike, ki izvirajo iz protopolinezijskega jezika, ki sam izvira iz protomalajsko-polinezijskega jezika, ki se je uporabljal v jugovzhodni Aziji pred 5000 leti. Polinezijci imajo tudi skupne kulturne tradicije, kot so religija, družbena organizacija, miti in materialna kultura.<ref>{{Cite encyclopedia|url= https://www.britannica.com/place/Polynesia|title= Polynesian culture {{!}} cultural region, Pacific Ocean|encyclopedia= Encyclopedia Britannica|access-date= 27 July 2017}}</ref> Antropologi verjamejo, da vsi Polinezijci izvirajo iz južnopacifiške protokulture, ki jo je razvilo avstronezijsko (malajsko-polinezijsko) ljudstvo, ki se je preselilo iz jugovzhodne Azije. Druge pomembne polinezijske kulture vključujejo kulture Rapa Nuija (danes znanega kot Velikonočni otok), Havajev, Markeških otokov, Samoe, Tahitija, Tonge in Cookovih otokov. V zadnjih petih tisočletjih so proto-Polinezijci in njihovi potomci opravili vrsto zapletenih in izjemnih čezoceanskih potovanj, kar je bil doslej neviden dosežek navigacije in radovednosti. Zadnje oceansko potovanje je vključevalo dolge razdalje do Havajev, Rapa Nuija in Aotearoe.<ref>{{navedi knjigo|last= Somerville|first= Alice Te Punga|title= Once Were Pacific: Maori Connections to Oceania|year= 2009|publisher= University of Minnesota Press|location= Minneapolis|page= 17}}</ref> === Arhaično obdobje ok. 1300–1500 === {{glavni|Arheologija Nove Zelandije}} [[File:Early Maori objects from Wairau Bar, Canterbury Museum, 2016-01-27.jpg|thumb|upright=1.15|left|Zgodnji maorski predmeti, podobni polinezijskim oblikam ([[Wairau Bar]], Marlborough), bodite pozorni na vulkansko steklo s Severnega otoka (zgoraj levo)]] [[File:Maori man wearing kahu kuri, c. 1860–1880 (1).jpg|thumb|upright=0.8|Tradicionalna formalna oblačila klasičnega/kontaktnega obdobja, vključno s plaščem iz pasje kože (''kahu kurī'') in mere ali ''patu'' (kratkoreznim orožjem).]] Raziskovalci pogosto označujejo čas od približno 1280 do približno 1450 kot arhaično obdobje ali ''obdobje lovcev na moe'' – po [[moe]], veliki neleteči ptici, ki je predstavljala velik del prehrane zgodnjih polinezijskih naseljencev.<ref name=":2">{{Cite journal| last=Barber|first=Ian| url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_104_1995/Volume_104,_No._4/Constructions_of_change:_A_history_of_early_Maori_culture_sequences,_by_Ian_Barber,_p_357-396/p1| access-date=13 December 2018|year=1995|title=Constructions of Change: A History of Early Maori Culture Sequences|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=104|issue=4|pages=357–396|archive-date=8 February 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180208115928/http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_104_1995/Volume_104,_No._4/Constructions_of_change:_A_history_of_early_Maori_culture_sequences,_by_Ian_Barber,_p_357-396/p1|url-status=dead}}</ref> Priseljenci so s svojih domačih otokov v osrednjem Pacifiku prinesli številne užitne rastline, od katerih je [[kūmara]] (sladki krompir) postala najpomembnejša, saj je hladnejše podnebje pomenilo, da so tropski osnovni pridelki potrebovali skrbno gojenje za preživetje, nekateri pa niso uspevali lokalno. Kūmara je bil v več polinezijskih in maorskih mitoloških izročilih povezan<ref>For some of the "numerous" different kūmara myths, compare:{{navedi knjigo |last1 = Reed |first1 = Alexander Wyclif |author-link1= |editor-last1 = Calman |editor-first1 = Ross |editor-link1 = |year = 2008 |orig-date = 2004 |chapter = kūmara |title = Earth, Ocean, Sky: Te Ao Tūroa |series = Traditional Maori Stories, volume 2 |location = North Shore (Auckland) |publisher = Penguin |pages = 41–51 |isbn= 9780143010036}}</ref> z Rongomātānejem (''Rongo-mā-Tāne'' ali ''Rongo''), visoko rangiranim ''atua'' (bogom) v več polinezijskih panteonih kot zavetnikom kmetijstva/vrtnarstva – in ki je bil še posebej povezan s sladkim krompirjem.<ref>{{navedi knjigo |last1 = Wilkinson |first1 = Philip |author-link1 = |last2 = Philip |first2 = Neil |year = 2007 |title = Mythology |url = https://books.google.com/books?id=nrjQMY690gsC |series = Eyewitness Companions |location = London |publisher = Dorling Kindersley Limited |page = 311 |isbn = 9781405318204 |access-date = 9 February 2023 |quote = [...] Rongo is the Polynesian god of agriculture and cultivated foods, particularly associated with kumara (sweet potatoes). Rongo is his Maori name; in Hawaii he is known as Lono, in the Marquesas as Ono [...].}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1 = Jordan |first1 = Michael |date = 14 May 2014 |title = Dictionary of Gods and Goddesses |url = https://books.google.com/books?id=aqDC5bwx4_wC |series= Library of Religion and Mythology |publisher = Infobase Publishing |page = 267 |isbn = 9781438109855 |access-date = 9 February 2023 |quote = Rongomatane God of agriculture. Polynesian (including Maori). He is the father of cultivated food and the special gardener of the kumara or sweet potato which is a vital crop in Polynesia.}} </ref><ref>{{navedi knjigo |last1 = Weiner |first1 = James |editor-last1 = Willis |editor-first1= Roy |year = 1996 |orig-date = 1993 |chapter = Oceania: Myths of the Maori |title = World Mythology: The Illustrated Guide |url= https://books.google.com/books?id=9IgbAQAAMAAJ |location = Landon |publisher = Duncan Baird Publishers |pages = 294–295 |isbn = 9781900131056 |access-date = 2 February 2023 |quote = Rongo, the god of cultivated foods [...] God of cultivated plants [...]}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url= http://www.teara.govt.nz/en/kumara/page-4|title= Kūmara – Religious aspects|last= Adds|first= Peter|encyclopedia= Te Ara Encyclopedia of New Zealand|access-date= 1 November 2013 | quote = Much of the activity to produce kūmara became ritualised – it was even associated with Rongomātāne (Rongo), a high-ranking atua (god).}}</ref> Ti zgodnji kolonisti so raziskovali Novo Zelandijo, da bi našli primerne kamne za izdelavo orodij. Glavna območja, kjer so našli kamne, so bila otok Mayor, [[Taupō]] in [[Kerikeri]] za [[obsidian]] (vulkansko steklo); iskalci so kmalu na Južnem otoku, na območjih današnjih Reefton in Nelson, našli vire [[pounamu]]ja (zelenega kamna ali nefrit) in [[pakohe]]ja (argilit).<ref name="DNZB Duff" /> Kasneje so našli tudi [[bazalt]], za katerega se domneva, da bi se lahko uporabljal v gradbeništvu.<ref>{{navedi splet|url= http://www.landcareresearch.co.nz/publications/factsheets/rare-ecosystems/subterranean-or-semi-subterranean/subterranean-basalt-fields|title= Subterranean basalt fields|website= Manaaki Whenua – Landcare Research|access-date= 26 March 2020|archive-date= 6 April 2020|archive-url= https://web.archive.org/web/20200406153555/http://www.landcareresearch.co.nz/publications/factsheets/rare-ecosystems/subterranean-or-semi-subterranean/subterranean-basalt-fields|url-status= dead}}</ref> Kamen je služil v vseh vidikih polinezijskega življenja: od sekanja do rezanja lesa in rezanja hrane, kot sidra za [[Waka (kanu)|waka]] (kanuje) in za ribiške mreže, za ohranjanje toplote v ''hāngiju'', kot svedri z uporabo roženca in za kamnite palice. Te prakse, dobro ohranjene na arheološkem najdišču [[Wairau Bar]], so bile hkrati značilne za vzhodnopolinezijsko kulturo.<ref name="DNZB Duff">{{DNZB|last= Davidson|first= Janet|id=5d27|title= Roger Shepherd Duff|access-date= 23 April 2017}}</ref> Dva polinezijska artefakta povezujeta zgodnje naseljence s Polinezijo. Eden, kupolasta lupina, ki jo najdemo le na južnopacifiških otokih, predvsem na [[Družbeni otoki|Družbenih otokih]], je bil predelan v majhno dleto, najdeno v Wairau Baru in datirano v približno leto 1300.<ref>{{cite journal|last1= Davidson|first1= Janet|last2= Findlater|first2= Amy|last3= Fyfe|first3= Roger|last4= MacDonald|first4= Judith|last5= Marshall|first5= Bruce|title= Connections with Hawaiki: the Evidence of a Shell Tool from Wairau Bar, Marlborough, New Zealand|journal= Journal of Pacific Archaeology|year= 2011|volume= 2|issue= 2|pages= 93–102|doi= 10.70460/jpa.v2i2.54|doi-access= free}}</ref> Drugi je 6 cm dolga polinezijska vaba za lov na bisere, najdena v Tairui leta 1962. Ta vaba je bila zanesljivo datirana v začetek do sredine 14. stoletja. Najdena je bila na tipičnem majhnem obalnem najdišču lovcev na moe, ki je bilo interpretirano kot potujoči lovski tabor ({{lang|mi|whakaruruhau}}).<ref>CFG Heritage Ltd. Louise Furey. 2009. Report to Historical Places Trust.2009.</ref> Odkritje obsidiana z otoka Mayor na Kermadeških otokih, na pol poti med Novo Zelandijo in [[Tonga|Tongo]], močno nakazuje, da so se ljudje vračali.{{sfn|King|2003|page=48}} Nova dežela je ponudila tudi nove priložnosti: Maori so se naučili uporabljati lokalne vire, kot so pounamu, domači les, {{lang|mi|[[Phormium tenax|harakeke]]}} in bogato ptičje življenje, ter iz njih izdelovali uporabno orodje ali hrano, pa tudi čudovite okraske in oblačila. Ta prilagoditev priložnostim in izzivom novega okolja je privedla do razvoja klasične maorske kulture. === Klasično obdobje okoli leta 1500 n. št. === [[File:Hinepare.jpg|thumb|upright=0.8|Tradicionalna formalna obleka klasičnega/kontaktnega obdobja. {{lang|mi|[[hei-tiki]]}} okoli vratu, uhan {{lang|mi|[[pounamu]]}} in uhan iz zob morskega psa ter dve peresi {{lang|mi|[[huia]]}} v laseh.]] Maorski artefakti so se okoli 15. stoletja začeli spreminjati iz vzhodnopolinezijskega sloga v bolj prepoznavno 'klasični' maorski,{{sfn|King|2003|page= 71, 79}} slog, ki se je ohranil še dolgo v kontaktnem obdobju v 18. in 19. stoletju. Hkrati so maorske skupine postale manj nomadske, bolj naseljene na določenih ozemljih in bolj odvisne od vrtnarjenja kot vira hrane. Zaradi odvisnosti od shranjene hrane, kot so gomolji kūmare, je bilo treba zaloge zaščititi pred roparskimi sosedi. Iz tega časa izvira razširjena gradnja velikih utrdb, imenovanih {{lang|mi| [[pā]]}}, na izrazitih hribih in vzpetinah, kar dokazuje razvoj bolj bojevite, plemenske kulture. Vsi vidiki te kulture niso bili univerzalni, zlasti na Južnem otoku, kjer kūmare ni bilo mogoče zlahka gojiti.<ref name=":1">{{Cite journal|last1= Bunce|first1= Michael|last2= Beavan|first2= Nancy R.|last3= Oskam|first3= Charlotte L.|last4= Jacomb|first4= Christopher|last5= Allentoft|first5= Morten E.|last6= Holdaway|first6= Richard N.|date= 7 November 2014|title= An extremely low-density human population exterminated New Zealand moa |journal= Nature Communications|volume= 5|article-number= 5436|bibcode= 2014NatCo...5.5436H|doi= 10.1038/ncomms6436|issn= 2041-1723|pmid= 25378020|doi-access= free}}</ref> === Evropski stiki od okoli leta 1800 n. št. === Maori so se srečali z evropskimi raziskovalci z ladij, ki so jih leta 1642 vodili [[Abel Tasman]], trikrat [[James Cook]] med letoma 1769 in 1777, leta 1769 [[Jean-François de Surville]] in leta 1772 [[Marian du Fresne]], kar je vključevalo nasilna srečanja, pa tudi trgovino in izmenjavo.<ref name=":6">{{navedi knjigo |first1=Vincent |last1=O'Malley |title=The Treaty of Waitangi Companion : Maori and Pakeha from Tasman to Today. |last2=Stirling |first2=Bruce |last3=Penetito |first3=Wally |date=2014 |publisher=Auckland University Press |isbn=978-1-86940-681-3 |oclc=973833840}}</ref> Maori so se med temi srečanji seznanili s strelnim orožjem; domneva se, da so prvo strelno orožje pridobili Maori iz zaliva Bay of Islands okoli leta 1806.<ref name=":7">{{navedi knjigo |last=Mikaere |first=Buddy |title=Huia histories of Māori : ngā tāhuhu kōrero |date=2012 |publisher=Huia |others=Danny Keenan |isbn=978-1-77550-009-4 |location=Wellington, N.Z. |chapter=Musket Wars, Migrations, New Tribal Alignments |oclc=779490407}}</ref> Po evropskih raziskovalcih so se na prelomu stoletja v Aotearoi srečali s kitolovskimi ladjami iz Amerike, Francije, Norveške, Španije in britanske korporacije Vzhodnoindijska družba, ki so mesto redno obiskovale in s tem postavile pogoje za obdobje trgovine.<ref>{{navedi knjigo |last1=Walker |first1=Ranginui |title=Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date=1990 |publisher=Penguin |isbn=0143019457 |edition=2004 revised |pages=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/78 78]–100}}</ref> Maori so od poznih 1790-ih potovali v tujino, njihovi poglavarji pa so odhajali v [[Sydney]] »v iskanju priložnosti za menjavo«, nekateri pa so delali na različnih vrstah ladij, ki so potovale v Veliko Britanijo, Avstralijo in Ameriko. Majhno število evropskih kitolovcev, lovcev na tjulnje, trgovcev, pobeglih obsojencev iz Avstralije in pobeglih mornarjev se je naselilo zlasti v Severni Angliji in zelo južno od Nove Zelandije, s prvim naseljem Pākehā v Doubtful Sound Patea leta 1792.<ref>{{navedi knjigo |last=Rewi |first=Poia |title=Huia histories of Māori : ngā tāhuhu kōrero |date=2012 |publisher=Huia |others=Danny Keenan |isbn=978-1-77550-009-4 |location=Wellington, N.Z. |chapter=An Active and Functioning Language |oclc=779490407}}</ref> Prve krščanske misije so se združile v zalivu Bay of Islands: Samuel Marsden, višji kaplan Anglikanske cerkve v Novem Južnem Walesu, je v letih 1814–15 spodbudil ustanovitev prve misijonske postaje v Aotearoi. Marsdenova skupina je uvedla konje in govedo.<ref name=":8">{{navedi novice |last=Kingi |first=Tanira |date=24 November 2008 |title=Changes to Māori agriculture |language=en-NZ |url=https://teara.govt.nz/en/ahuwhenua-maori-land-and-agriculture/page-1 |access-date=9 February 2023}}</ref> S trgovino in potovanji so se Maori preusmerili k intenzivnemu vrtnarstvu in pašnemu kmetijstvu, že leta 1803 pa so Maori trgovali z blagom, kot so krompir, prašiči in koruza. Maori so za prevoz blaga investirali v pluge, mline, vozove in ladje.<ref name=":8" /> Prvi maorski mlin na vodni pogon je bil zgrajen v Aotei v pristanišču Raglan leta 1846,<ref> {{navedi knjigo |last1=Walker |first1=Ranginui |url=https://books.google.com/books?id=mvZyAAAAMAAJ |title=Ka Whawhai Tonu Matou: Struggle Without End |publisher=Penguin |year=1990 |isbn=9780140132403 |publication-date=1990 |page=101 |quote=The first Maori water-powered mill was built at Aotea in 1846. |author-link1= |access-date=26 February 2022}}</ref><ref>{{navedi splet |title=NZ History of Wheat Milling {{!}} NZFMA |url=https://flourinfo.co.nz/learn/nz-history-wheat-milling |access-date=9 February 2023 |website=flourinfo.co.nz}}</ref> do leta 1860 pa jih je bilo zgrajenih še veliko več.<ref>{{navedi splet |title=Journal of the Polynesian Society: Maori Flour Mills Of The Auckland Province, 1846–1860, By R. P. Hargreaves, P 227–232 |url=https://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_70_1961/Volume_70,_No._2/Maori_flour_mills_of_the_Auckland_Province,_1846-1860,_by_R._P._Hargreaves,_p_227-232 |access-date=9 February 2023 |website=www.jps.auckland.ac.nz }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Walker |first1=Ranginui |title=Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date=1990 |publisher=Penguin |isbn=0143019457 |edition=2004 revised |pages=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/98 99]–101}}</ref> Zgodnjo industrijo Maorov je deloma gnala želja po menjavi strelnega orožja. Vojne z [[mušketa]]mi (1807–1837) so bistveno spremenile medplemenske konflikte in prišlo je do dramatičnega povečanja žrtev, saj je bilo ubitih več tisoč Maorov, po nekaterih ocenah več kot 60.000.<ref>{{navedi knjigo |last1=Walker |first1=Ranginui |title=Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date=1990 |publisher=Penguin |isbn=0143019457 |edition=2004 revised |pages=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/80 81]}}</ref><ref>{{navedi novice |last=Taonga |first=New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu |title=Musket wars |language=en |url=https://teara.govt.nz/en/musket-wars |access-date=9 February 2023}}</ref> Prebivalstvo Maorov v primerjavi z Evropejci se je v 19. stoletju močno spremenilo. Henry Williams je leta 1839 ocenil, da je na Severnem otoku živelo le 1100 Evropejcev, od tega 200 misijonarjev, v Zalivu otokov pa skupno približno 500–600 Evropejcev.{{sfn|O'Malley|2012|page=101}} Prebivalstvo severnih Maorov je bilo takrat ocenjeno na 30.000 do 40.000, kar je manj kot približno 100.000 petdeset let prej. Ta upad prebivalstva je bil predvsem posledica vnosa evropskih bolezni (ošpic in gripe) in vojn z mušketami.<ref>{{navedi splet | url= https://teara.govt.nz/en/171949 | title= 2. – Taupori Māori – Māori population change – Te Ara Encyclopedia of New Zealand | publisher= New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Taonga | website= Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand | access-date= 11 January 2019 }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=November 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prebivalstvo Pākehā se je v 1850-ih podvojilo in do konca 1860-ih preseglo prebivalstvo Maorov, leta 1896 pa je bilo prebivalstvo Maorov približno 40.000, Pākehā pa 700.000.<ref>{{navedi knjigo |last1=Walker |first1=Ranginui |title=Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date=1990 |publisher=Penguin |isbn=0143019457 |edition=2004 revised |pages=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/98 98]}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Māori and European population numbers, 1838–1901 |url=https://nzhistory.govt.nz/media/photo/maori-and-european-population-numbers-1838%E2%80%931901 |website=NZ History}}</ref> Alkohol v maorski kulturi pred stikom z Evropo ni bil prisoten. Mnogi Maori so podpirali Henryja Williamsa, ki je nasprotoval »dejavnostim prodajalcev groga, preprodajalcev orožja in drugih nereligioznih Evropejcev v Zalivu otokov«. Misijon v »Paihiji, neposredno nasproti znano brezpravnega naselja Kororāreka (kasneje Russell), [je bil ustanovljen], da bi krščanstvo postavil v nasprotje z dekadentnimi oblikami evropskega življenja«.<ref>{{navedi splet |last1=Lineham |first1=Peter J. |title=Missions and missionaries – First years of the CMS mission |website=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand |url=http://www.TeAra.govt.nz/en/missions-and-missionaries/page-3 |access-date=24 July 2021}}</ref> Evropski naseljenci so na Novo Zelandijo prinesli svojo kulturo o spolnosti in spolnem nasilju. Seks znotraj maorske kulture je bil odprta razprava, ljudje so si sami izbirali spolne partnerje in »sprejeli, da se je spolni odnos zgodil pred poroko«.<ref name=":5">{{navedi novice |last=Else |first=Anne |date=20 June 2018 |title=Gender inequalities – Sexuality' |language=en-NZ |url=https://teara.govt.nz/en/gender-inequalities/page-2 |access-date=6 February 2023}}</ref> V maorski družbi je bil napad na žensko resen prekršek, drugače kot v angleški zakonodaji. Pred letom 1896 je bila po angleški zakonodaji starost privolitve 12 let, incest pa ni veljal za kaznivo dejanje. Evropski naseljenci so imeli dvojna merila, saj so bili za moške bolj sprejemljivi spolni odnosi zunaj zakona, ženske so bile obtožene prostitucije, posilstvo pa je bilo redko preganjano. Viktorijanski etos, ki je prišel s kolonizacijo, je spodkopal vlogo žensk v maorski družbi.<ref>{{navedi knjigo |last=Yates-Smith |first=Aroha |url= |title=Mana wahine reader. Volume II, A collection of writings 1999–2019 |date=2019 |others=Leonie Pihama, Linda Tuhiwai Smith, Naomi Simmonds, Joeliee Seed-Pihama, Kirsten Gabel | publisher = Te Kotahi Research Institute |isbn=978-0-9951290-0-9 |location=Hamilton, Aotearoa/New Zealand |chapter=Reclaiming the Ancient Feminine in Māori Society |oclc=1305027496}}</ref> Mnogi Maori so začeli sprejemati krščansko vero od 1830-ih naprej in sčasoma ustvarili edinstveno maorsko krščanstvo. Pogrebne prakse so se spremenile, da bi vključile vidike krščanstva. Trupla so običajno pokopali v zemljo do sredine 1840-ih, čeprav so včasih uporabljali krste, okrašene z maorskimi motivi, obešene na drevesa ali na drogove, kot jih je narisal J. Polack. Ti so bili zelo {{lang|mi|tapu}}.{{sfn|Moon|2014|page=147}}{{sfn|Moon|2014|page=195}} Sužnji ({{lang|mi|taurekareka}} ali {{lang|mi|mōkai}}) so bili člani rivalskih plemen, ki so bili ujeti med vojno in so bili prisiljeni delati na dejavnostih, ki niso bile tapu.{{sfn|O'Malley|2012|page= 127}} Izraz {{lang|mi|taurekareka}} se je uporabljal tudi za označevanje nečesa gnusnega in pomeni popolno izgubo {lang|mi|mana}} sužnjev.<ref>{{navedi splet|url= https://teara.govt.nz/en/turanga-i-te-hapori-status-in-maori-society/page-1|title=1. – Tūranga i te hapori – status in Māori society – Te Ara Encyclopedia of New Zealand |publisher= New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Taonga|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=13 January 2019}}</ref><ref>{{navedi splet|website=maoridictionary.co.nz |url=https://maoridictionary.co.nz/search?idiom=&phrase=&proverb=&loan=&histLoanWords=&keywords=taurekareka |title=taurekareka – Māori Dictionary|access-date=13 January 2019}}</ref> V obdobju mušketnih vojn se je število ujetih sužnjev močno povečalo in postalo pomemben del družbene strukture nekaterih plemen. Maori hapū s severa in Britanije so leta 1835 razglasili suvereno neodvisnost Nove Zelandije s podpisom ''He Whakaputanga'' ([[Deklaracija o neodvisnosti Nove Zelandije]]). Sledila je [[pogodba iz Waitangija]], ki je bila prvič podpisana leta 1840, deloma zato, da bi angleška kraljica lahko nadzorovala svoje 'brezpravne podložnike'.<ref>{{navedi knjigo |last=Mutu |first=Margaret |title=Huia histories of Māori : ngā tāhuhu kōrero |date=2012 |publisher=Huia |others=Danny Keenan |isbn=978-1-77550-009-4 |location=Wellington, N.Z. |pages=98 |chapter=Custom Law and the Advent of New Pākehā Settlers |oclc=779490407}}</ref> Nova Zelandija je bila leta 1841 razglašena za britansko kolonijo, novozelandski parlament pa je bil ustanovljen leta 1852. Maori v zgodnjih letih (1854–1868) novozelandskega parlamenta niso imeli zastopstva. Glasovanje za člane parlamenta je zahtevalo individualno lastništvo zemlje, zato Maori niso mogli glasovati, saj so bili lastniki zemlje kolektivno. Ranginui Walker navaja, da je bila ta »institucionalizacija rasizma na začetku demokracije na Novi Zelandiji temeljni vzrok za konflikt med Maori in Pākehā na Severnem otoku in kolonialno plenjenje, ki je sledilo«.<ref>{{navedi knjigo |last1= Walker |first1= Ranginui |title= Ka Whawhai Tonu Matou Struggle Without End |url= https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk |date= 1990 |publisher= Penguin |isbn= 0143019457 |pages= [https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/84 85] and 111 |edition= 2004 revised}}</ref> Maorski običaji, pravila in vrednote, znani kot ''tikanga'', v parlamentu niso bili priznani in veljala je predpostavka, da so evropske vrednote in tradicije superiorne. »Sodstvo je preprosto zanikalo obstoj ''tikange'', zakonodaja je zatrla vidike ''tikange'' in skupaj so spremenili družbene strukture Maorov, v katerih je ''tikanga'' obstajala, skupni učinek pa je bil družbena, ekonomska, duhovna in politična degradacija maorske družbe. Maorska družba si še danes ni opomogla od tega zatiranja tikange.«<ref>{{navedi splet |last1= Gallagher |first1= Timoti |title= Tikanga Māori Pre-1840 |url= http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-Bid001Kahu-t1-g1-t1.html |website= Te Kāhui Kura Māori |volume=0 |issue=1 |publisher=University of Wellington |access-date=24 July 2021}}</ref> Vprašanja lastništva zemljišč so postala eden najbolj transformativnih vplivov 19. stoletja. V maorski kulturi je bila kolektivna lastnina norma: Maori gojijo globoko spoštovanje do zemlje, so z njo duhovno povezani in odgovorni kot ''tangata whenua'' (ljudje zemlje).<ref name="otago.ac.nz" /> Ko je vlada iskala zemljo za novo prispele priseljence, so zakoni, kot je Zakon o domorodnih zemljiščih iz leta 1865, spremenili odnos Maorov do zemlje. Leta 1870 je minister za pravosodje Henry Sewell (na položaju 1870–1871) opisal cilje sodišča za domorodne dežele kot »spraviti veliko večino zemljišč na Severnem otoku [...] v doseg kolonizacije« in »detribalizacijo Maorov – uničiti, če bi bilo mogoče, načelo komunizma, na katerem temelji njihov družbeni sistem in ki stoji kot ovira vsem poskusom združitve maorske rase v naš družbeni in politični sistem«.<ref>{{navedi splet |last1=Taonui |first1=Rāwiri |title=Te ture – Māori and legislation – The Native Land Court |url= http://www.TeAra.govt.nz/en/te-ture-maori-and-legislation/page-3 |website=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand |access-date= 26 February 2021 | quote = Zakoni o domorodnih zemljiščih iz let 1862 in 1865 so ustanovili sodišče za domorodna zemljišča. To je sprostilo več zemlje za nakup naseljencev, saj je individualiziralo lastništvo zemlje Maorom. Minister za pravosodje Henry Sewell je cilje sodišča opisal kot »spremeniti večino zemljišč na Severnem otoku ... v doseg kolonizacije« in »detribalizacijo Maorov – uničiti, če je mogoče, načelo komunizma, na katerem temelji njihov družbeni sistem in ki stoji kot ovira vsem poskusom združitve maorske rase v naš družbeni in politični sistem«.'}}</ref> Do konca 19. stoletja so bili ti cilji v veliki meri doseženi – v škodo maorske kulture. === Marginalizacija in renesansa od ok. 1900 n. št. do danes === [[File:Haka party, waiting to perform for Duke of York in Rotorua, 1901 - cropped.jpg|thumb|Zabava {{lang|mi|[[haka]]}}, ki čakajo na nastop za vojvodo Yorškega v Rotorui, 1901]] [[File:Waitangi Day.jpg|thumb|Tradicionalno praznovanje dneva Waitangi za Maore v Waitangiju]] [[File:Māori protest at Waitangi (February 6, 2006).jpg|thumb|Maorski protestniki v bližini Waitangija na dan Waitangi, državni praznik Nove Zelandije]] Maori so v naslednjem stoletju še naprej doživljali znatne kulturne spremembe. Leta 1900 je v evropskih urbanih naseljih živelo le malo Maorov, leta 1926 je bilo v urbanih središčih 16 % maorske populacije, med drugo svetovno vojno je prišlo do premika in leta 1945 se je spremenil na 26 %, v 1950-ih in 1960-ih pa se je povečal, tako da je do leta 1966 znašal 62 %.<ref>{{navedi knjigo |last=Taonui |first=Rawiri |title=Huia histories of Māori : ngā tāhuhu kōrero |date=2012 |publisher=Huia |isbn=978-1-77550-009-4 |editor-last=Keenan |editor-first=Danny |location=Wellington, N.Z. |pages=232–233 |chapter=Māori Urban Protest Movements |oclc=779490407}}</ref> V 1930-ih in 1940-ih je poslanec Āpirana Ngata sprejel zemljiško zakonodajo, da bi Maorom pomagal bolje izkoristiti preostalo plemensko zemljo. Maori so bili ovirani pri uporabi in razvoju zemlje za sodobno kmetijstvo, saj je bil velik del maorske zemlje strm, oddaljen, nagnjen k eroziji z veliko padavinami.{{sfn|King|2001|pages=101–107}} Evropski kmetje, ki so imeli v lasti svojo zemljo, so se mehanizirali, da bi dosegli večjo produktivnost, z bančnimi posojili za novo opremo. Maori niso mogli dobiti posojil, saj je bila njihova zemlja večinoma plemenska in je ni bilo mogoče uporabiti za zavarovanje individualnih posojil. Oddajanje zemlje evropskim kmetom je Maorom zagotavljalo stalen dohodek, vendar se je ta razširil med veliko ljudi. Maorsko kmetijstvo je pogosto temeljilo na drugačnem sistemu vrednot in ga niso vodili evropski cilji učinkovitosti in visoke produktivnosti.{{sfn|King|2001|page=103}} Poleg delovnih mest so bile še ena privlačnost mestnih migracij denarne, rekreacijske in življenjske privlačnosti mesta. Mnogi Maori so menili, da je uspeh v mestu in ne na podeželju. King to opisuje kot »fantazijsko okužbo - resničnost ni ustrezala mitu, vendar to ni ustavilo fantazije ali migracije«.{{sfn|King|2001|page=104}} Druge spremembe so bile naraščajoča rodnost. Leta 1955 je bila stopnja rodnosti pri Maorih skoraj dvakrat višja od evropske, in sicer 43,6 v primerjavi s 26 na 1000. Hkrati so imeli Maori manj kvalifikacij. Leta 1956 je 6,5 % Maorov opravljalo poklicne, vodstvene ali administrativne službe v primerjavi s 26,7 % nemaorov. Posledično je le 3,36 % Maorov zaslužilo 700 funtov ali več na leto v primerjavi z 18,6 % nemaorov.<ref>{{navedi splet |url=https://thespinoff.co.nz/atea/17-10-2017/mocking-the-haka-the-haka-party-incident-and-casual-racism-in-new-zealand/|title=Mocking the haka: The Haka Party Incident and 'casual' racism in New Zealand|date=17 October 2017|website=The Spinoff |access-date=11 January 2019}}</ref> Na Maore so močno vplivale spreminjajoče se gospodarske okoliščine, kot je padec cen volne. Zaradi tega so bili Maori bolj ranljivi za ekonomsko in socialno prikrajšanost. King pravi, da nižja izobrazba Maorov vodi do nižje dohodkovnih delovnih mest, kar je vodilo do nižjih dohodkov, slabih stanovanj in slabega zdravja, kar je posledično vodilo do višjih stopenj kriminala.{{sfn|King|2001|page=105}} Te sestavine so bile potencialni vzroki za rasne napetosti. Širša skupnost jih je videla kot 'probleme Maorov'. V 1970-ih in 1980-ih je dovolj urbaniziranih Maorov doseglo vplivne položaje, da so lahko postopoma, a radikalno spremenili razmišljanje vlad. Njihovo zagovorništvo je podkrepila vse večja pripravljenost za uporabo odločnih protestov za uveljavljanje gibanja Mana Maori. Mladi urbani radikalci so pretepli skupino univerzitetnih študentov, ki so komično gledali na maorski ples.<ref>{{navedi splet |url=https://thespinoff.co.nz/atea/17-10-2017/mocking-the-haka-the-haka-party-incident-and-casual-racism-in-new-zealand/|title=Mocking the haka: The Haka Party Incident and 'casual' racism in New Zealand|date=17 October 2017|website=The Spinoff |access-date=11 January 2019}}</ref> Protestniki so zasedli Bastion Point, ki so ga razglasili za maorsko zemljo, in se upirali policijski aretaciji. V Raglanu so lokalni maorski protestniki zahtevali povračilo lastništva zemljišča, ki se uporablja kot letališče in igrišče za golf.<ref>{{navedi splet|url=https://teara.govt.nz/en/nga-ropu-tautohetohe-maori-protest-movements/page-3|title=3. – Ngā rōpū tautohetohe – Māori protest movements – Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Tonga|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=11 January 2019}}</ref> Od zgodnjih 1970-ih se je pojavila nova generacija radikalcev, ki so zahtevali večji vpliv Maorov. Med zahtevami je bila tudi povečana ''tino rangatiratanga''. Izraz, abstrakcija besede za aristokracijo, je skoval Henry Williams v pogodbi iz Waitangija, da bi prenesel idejo o 'poglavarstvu'. Vendar so Maori ta izraz pogosto uporabljali za izražanje ideje o političnih pravicah vseh Maorov, ne le razreda ''rangatira'' ali ideje o maorski suverenosti ali maorski neodvisnosti. Izobraženi mestni Maori so zagovarjali poučevanje maorskega jezika in vključitev maorskega stališča v vse vidike izobraževanja. Maori so začeli izražati svoje ideje v novih političnih gibanjih, pri čemer so maorski volivci prešli s podpore laburistični stranki na alternative, kot je bila stranka Nova Zelandija pod vodstvom Maorov leta 1992. Uvedba volitev MMP (mešani proporcionalni sistem članov) leta 1996 je imela učinek, da so manjšinske skupine vseh barv dobile večji vpliv. Na volitvah leta 1996 je bilo izbranih 14 maorskih poslancev, od tega 3 v kabinetu. Maorski poslanec Winston Peters je bil podpredsednik vlade.<ref>{{navedi novice|work=Newshub |date=24 October 2017 |url=https://www.newshub.co.nz/home/politics/2017/10/winston-peters-to-become-deputy-prime-minister.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20171024052028/http://www.newshub.co.nz/home/politics/2017/10/winston-peters-to-become-deputy-prime-minister.html |url-status=dead |archive-date=24 October 2017 |title=Winston Peters to become Deputy Prime Minister|access-date=11 January 2019}}</ref> Ta položaj je postavil visoka pričakovanja glede pozitivnih rezultatov Tribunala za pogodbo Waitangi, ki je bil ustanovljen za preiskovanje pritožb Maorov proti zgodovinskim novozelandskim vladam v zvezi s pogodbo. Od začetka 1990-ih je vrsta ugodnih izidov pogodbenega tribunala povzročila velik pretok kapitala v obliki zemlje, primarnih virov in denarja od vlade do različnih maorskih iwi (plemen ali narod) in ''hapū'' (podplemen ali klan).{{sfn|King|2001|pages=115–118}} Ključni koncept je bila nadaljnja zasedba območja zemlje (''Ahi kā'').<ref>{{cite report|url=http://www.waitangi-tribunal.govt.nz/reports/viewchapter.asp?reportID=D5D84302-EB22-4A52-BE78-16AF39F71D91&chapter=188 |title=Ngai Tahu Land Report|publisher=Waitangi Tribunal|year=1991|archive-url=https://web.archive.org/web/20131109084520/http://www.waitangi-tribunal.govt.nz/reports/viewchapter.asp?reportID=D5D84302-EB22-4A52-BE78-16AF39F71D91&chapter=188 |archive-date=9 November 2013}}, 1991, waitangi-tribunal.govt.nz</ref> Največji plemenski posli so se približali milijardo dolarjev, čeprav so bili mnogi veliko manjši. To je organizacijam iwi in hapū dalo vir finančne varnosti, ki ga prej niso imele. Do leta 2013 je skupni znesek, ki ga je plačala vlada, presegel 4 milijarde dolarjev. To je privedlo do bolj povezane plemenske organizacije, saj je vsa sredstva šla plemenskim ali hapū organizacijam. Leta 2012 je bilo ocenjeno, da je skupna vrednost premoženja pod nadzorom Maorov znašala približno 400 milijard dolarjev. Do junija 2018 je 70 poravnav doseglo fazo sprejetja v zakonodajo, nadaljnjih 45 poravnav pa je v različnih fazah pogajanj.<ref>{{navedi splet|title= Annual Progress Report – Office of Treaty Settlements|date= 30 June 2018|url= https://www.govt.nz/assets/Documents/OTS/12-month-progress-report-1-July-2017-to-30-June-2018.pdf|access-date= 30 December 2018|archive-date= 30 December 2018|archive-url= https://web.archive.org/web/20181230233301/https://www.govt.nz/assets/Documents/OTS/12-month-progress-report-1-July-2017-to-30-June-2018.pdf|url-status= dead}}</ref> == Kulturni koncepti == [[File:Tohunga under Tapu.jpg|thumb|upright=0.8|Tohunga pod tapujem ni mogel dlje časa jesti z rokami.<ref>{{Cite journal|last=Shirres|first=M. P.|title=Tapu|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=91|issue=1|pages=29–52|year=1982|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_91_1982/Volume_91,_No._1/Tapu,_by_M._P._Shirres,_p_29-52/p1|access-date=11 January 2019|archive-date=2019-01-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20190125091828/http://www.jps.auckland.ac.nz/document//Volume_91_1982/Volume_91%2C_No._1/Tapu%2C_by_M._P._Shirres%2C_p_29-52/p1|url-status=dead}}</ref>]] [[File:A hongi for Dame Patsy Reddy from Kuia Dr Hiria Hape.jpg|thumb|Hongi (pozdrav) za Dame Patsy Reddy od Kuia Dr Hiria Hape]] Nekateri temeljni kulturni koncepti Maoritange so prisotni po vsej Polineziji, vendar so bili vsi spremenjeni zaradi edinstvene zgodovine in okolja Nove Zelandije. === ''Te Ao Māori'' (svetovni nazor) === ''Te Ao Māori'' je izraz, ki se pogosto uporablja za označevanje maorskega svetovnega nazora, kot se izraža skozi številne kulture in tradicije. Od ''Maoritange'' se razlikuje tako po miselnosti kot po nečem bolj konkretnem: medtem ko se ''Māoritanga'' uporablja za označevanje vidikov maorske kulture, ''Te Ao Māori'' zajema koncept poglobljenega življenja v mejah maorske duhovne in kulturne tradicije ter gledanja na svet s tega vidika. === ''Mana'' (moč in prestiž) === ''Mana'' je kulturni koncept Maorov, ki pomeni sveto moč ali avtoriteto. ''Mana'' je sveta moč, ki jo bogovi podeljujejo rodovni liniji poglavarjev ali ''tohunga''. Čeprav je ''mana'' sama po sebi nadnaravni dar, jo lahko poglavar zapravlja ali povečuje.{{sfn|Mol|1981|page=15}} Zgodovinarka Judith Binney pravi, da je ohranjanje in povečevanje {{lang|mi|mana}} {{lang|mi|whānau}} in {{lang|mi|hapū}} ter zvestobe znotraj skupine nedvomno v središču maorskih kulturnih konceptov. Pravi, da je maorska kulturna zgodovina za nepoučene zmedena, saj je sestavljena iz pripovednih mitov, ki segajo daleč nazaj v čas. Zmedeno je tudi to, da je kronološki čas nepomemben ali popačen<ref>Stories Without End. J. Binney, p. 182.</ref> za maorsko kulturno zgodbo, zato lahko oseba, ki živi v sedanjosti, pripoveduje zgodbo o svoji družini ali hapūju, ki se je zgodil pred stoletji; kljub temu se pripovedovalec v mitu pojavi kot sodobna osebnost. Ključni element kulturnega vodenja je povezava pripovedovalca z znano zgodovinsko osebnostjo z ''mano'' (prestiž/avtoriteto).<ref>Stories Without End, J Binney, pp. 78–85.</ref> === ''Whakapapa'' (genealogija) === ''Whakapapa'' je izvor in pot porekla osebe, predmeta ali geografskega območja.<ref>{{navedi splet|url=https://teara.govt.nz/en/whakapapa-genealogy|title=Whakapapa – genealogy – Te Ara Encyclopedia of New Zealand |last=Taonga|first=New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=12 January 2019}}</ref> Whakapapa osebe ugotavlja njeno ''mano'' in plemenske povezave. Lahko se recitira kot uvod ({{lang|mi|mihimihi}}).<ref>{{navedi splet|url=https://www.otago.ac.nz/maori/world/te-reo-maori/mihi-introductions/index.html|title=Mihi – introductions|work=Māori ki Te Whare Wānanga o Ōtākou|publisher=University of Otago|access-date=12 January 2019}}</ref> Druga oblika uvodnega recitiranja je {{lang|mi|[[pepeha]]}}, osebni uvod, ki navaja povezavo osebe z iwi in naravnimi znamenitostmi, kot so reke in gore. === ''Utu'' (ravnovesje in harmonija) === ''Utu'' se pogosto povezuje z besedo »maščevanje«. Vendar pa je v širšem smislu ''utu'' mišljen kot ohranjanje ravnovesja in harmonije znotraj civilizacije. V konceptu ''utu'' je treba napako vedno popraviti in prijaznost povrniti.{{sfn|King|2003|page=81}} Vendar se sredstva, s katerimi se to doseže, lahko zelo razlikujejo od primera do primera. V kontekstu izmenjave daril ''utu'' ustvarja in ohranja družbene povezave in zaveze. ''Utu'' ponovno vzpostavi ravnovesje v primeru prekinitve družbenih odnosov. ''Muru'', oblika ''utuja'', je proces obnovitvene pravičnosti, običajno med skupinama hapū in whānau, kjer se oškodovani stranki dajo dejanja odškodnine za prekršek, običajno fizični predmeti ali viri, kot način za vzpostavitev družbenega ravnovesja.<ref name="NZHistory">{{navedi splet|url=https://nzhistory.govt.nz/culture/frontier-of-chaos/maori-values |title=Māori values and practices |first=Steve |last=Watters |publisher=Ministry for Culture and Heritage |date=20 December 2012 |access-date=20 July 2022}}</ref><ref name="Hinatore">{{navedi knjigo |title=He Hīnātore ki te Ao Māori: A Glimpse into the Māori World |date=March 2001 |publisher=Ministry of Justice |location=Wellington, New Zealand |url=https://www.justice.govt.nz/assets/Documents/Publications/he-hinatora-ki-te-ao-maori.pdf |access-date=20 July 2022 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610051020/http://www.justice.govt.nz/publications/publications-archived/2001/he-hinatore-ki-te-ao-maori-a-glimpse-into-the-maori-world/part-1-traditional-maori-concepts/maori-social-structures |url-status=dead }}</ref> ''Muru'' se razlikuje od ''utuja'', saj ko je ''whakawā'' (slovesni sodni postopek) končan in je odškodnina izplačana, niso potrebna nobena nadaljnja dejanja ali zahteve, ravnovesje med obema stranema pa je ponovno vzpostavljeno. Izmenjavo daril so urejala tri osnovna načela. Prvič, dajanje je moralo imeti videz svobodnega in spontanega, brez določila o vračanju daril. Drugič, veljal je strog sistem obveznosti, po katerem je bil prejemnik dolžan ne le vračati, temveč tudi povečati vrednost vzajemnega darila. Tretjič, sistem je zahteval, da je bila zdaj vzpostavljena nadaljnja družbena obveznost za nadaljevanje izmenjave. Neodziv je pomenil izgubo mane ali vpliva. Kjer so stranke prepotovale dolgo pot, da bi dale darilo, se je pričakovalo, da bo vračljivo darilo takojšnje, vendar je bilo zaradi sezonskih zalog hrane pogosto sprejeto, da bo vračljivo darilo dano pozneje, ko bodo zaloge to dopuščale.<ref>{{navedi knjigo|last=Firth|first=R.|title=Primitive Economics of the New Zealand Maori|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18968|year=1929}}</ref> Medtem ko je darilo pomenilo obveznost vračanja usluge, je enako veljalo za žalitev. Odgovor je lahko bil vojaški. Zgodovinarka Angela Ballara opisuje vojskovanje kot »učen, kulturno določen [odziv] na prekrške zoper pravila maorske družbe«.{{sfn|King|2003|page=82}} === ''Kaitiakitanga'' (skrbništvo) === {{lang|mi|[[Kaitiaki]]tanga}} (iz ''kaitiaki'' »skrbnik«) pomeni skrbništvo ali zaščito in se v sodobni rabi nanaša predvsem na zaščito naravnega okolja.<ref>{{navedi splet |url=https://teara.govt.nz/en/kaitiakitanga-guardianship-and-conservation|title=Kaitiakitanga – guardianship and conservation – Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage Te Manatu Taonga|website=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |access-date=13 January 2019}}</ref> === ''Tapu'' (prepovedano in sveto) === ''Tapu'' je podoben ''mana'' – oba maorska koncepta imata vzporednice v širši polinezijski kulturi.<ref>{{navedi knjigo |last1 = Oliver |first1= Douglas L. |year = 2002 |chapter= The Maori |title = Polynesia in Early Historic Times |url = https://books.google.com/books?id=n0tLPC3JJIEC |publication-place = Honolulu |publisher = Bess Press |page = 229 |isbn = 9781573061254 |access-date = 9 June 2024 |quote = [...] those important, but polysemous, Polynesia-wide morphemes: ''mana'', ''tapu'' and ''noa''.}}</ref> Skupaj ''tapu'' in ''mana'' veljata za ohranjanje harmonije stvari. ''Tapu'' vzdržuje strukturo in družbeni red. Lahko ga razumemo kot pravni ali verski koncept, ki je osredotočen na idejo o tem, da je nekaj 'prepovedano' in 'sveto'. Ko se oseba, kraj ali stvar šteje za ''tapu'', se pogosto odlikuje kot nekaj visoke vrednosti in pomena, kar so bogovi postavili na stran. Družbeni običaji in božanski izvor, povezani s tapujem, so Elsdona Besta pripeljali do odkritja razvoja »nekoliko teokratske oblike vladanja« med Maori pred stikom.<ref>{{navedi knjigo |last1 = Best |first1 = Elsdon |author-link1 = |year = 1952 |orig-date = 1934 |chapter = Social Usages of the Maori |title = The Maori as He was: A Brief Account of Maori Life as it was in Pre-European Days |url = https://books.google.com/books?id=bWIbAAAAIAAJ |series = Manual (New Zealand. Board of Science and Art) – Issue 4 |edition = 2 |publication-place = Wellington |publisher = R.E. Owen, Government Printer |page = 94 |access-date = 9 June 2024 |quote= Inasmuch as the powers of this ''tapu'' came from the gods, they alone rendering it effective, it follows that the Maori had evolved a somewhat theocratic form of government.}}</ref> === ''Kaumātua'' (plemenski starešine) === ''Kaumātua'' (ali včasih ''Kuia'' za ženske) so spoštovani plemenski starešine obeh spolov v maorski skupnosti, ki so že vrsto let vključeni v svoj ''whānau''. Imenujejo jih njihovi ljudje, ki verjamejo, da imajo izbrani starešine sposobnost poučevanja in vodenja tako sedanjih kot prihodnjih generacij. Proti pravilom mane je, da se kdorkoli samorazglaša za starešino, namesto tega ljudje priznavajo status starešine ''kaumātua''.<ref name="Tikanga definitions of kaumātua">{{navedi splet|url=http://www.maori.org.nz|title=Tikanga definitions of kaumātua|work=maori.org.nz|access-date=17 August 2004}}</ref> V preteklosti so verjeli, da so ''kaumātua'' »reinkarnacija osebe, ki je po smrti pridobila nadnaravni ali božanski status in postala zaščitnica družine«.<ref name="Tikanga Whakaaro">{{navedi knjigo|title=Tikanga Whakaaro: Key Concepts in Māori Culture|last=Barlow|publisher=Oxford University Press|year=1994|location=Auckland}}</ref> [[File:Pleiades large.jpg|thumb|{{lang|mi|Matariki}}(Plejade), katerih vzpon označuje maorsko novo leto.]] === ''Kōhā'' (darila) === ''Kōhā'' so darila gostiteljem, pogosto hrana ali tradicionalni predmeti, čeprav se danes najpogosteje uporablja denar. Tradicionalno je bistvo ''kōhā'' prostovoljno in prihaja iz srca, zato je določanje zneska v nasprotju z njegovim duhom. Vse pogosteje je ''kōhā'' fiksni znesek na osebo, ki se gostom sporoči zasebno, da ni zadrege. Prejemniki se zanašajo na darovalčevo ''aroho'' (empatijo), ''manaakitango'' (negovanje) in ''wairua'' (duh), da zagotovijo, da je dovolj. Zahvale za ''kōhā'' so temu primerno tople. === ''Matariki'' (novo leto) === ''Matariki'', »maorsko novo leto«, praznuje prvi vzhod Plejad konec maja ali v začetku junija. Tradicionalno se dejanski čas praznovanja ''Matariki'' razlikuje, nekateri iwi ga praznujejo takoj, drugi pa čakajo do vzhoda naslednje polne lune.<ref>{{navedi splet|url=http://www.maoriparty.org/index.php?pag=nw&id=1116&p=hon-tariana-turia-weekly-beehive-chat-stars-are-set-for-a-happy-maori-new-year.html|title=Stars are set for a happy Māori New Year |archive-url=https://web.archive.org/web/20110716084848/http://www.maoriparty.org/index.php?pag=nw&id=1116&p=hon-tariana-turia-weekly-beehive-chat-stars-are-set-for-a-happy-maori-new-year.html |archive-date=16 July 2011 |first=Tariana |last=Turia |website=maoriparty.org|author-link=}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.teara.govt.nz/en/ranginui-the-sky/4/4 |title=Winter stars – Ranginui – the sky |encyclopedia=Te Ara Encyclopedia of New Zealand |publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage |date=14 November 2012 |access-date=2 March 2014 |archive-date=2012-10-21 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121021093408/http://www.teara.govt.nz/en/ranginui-the-sky/4/4 |url-status=dead }}</ref> To je dan, ko izkažejo spoštovanje ljudem, ki so jih izgubili, a jih tudi pridobili v preteklem letu. Praznujejo dan in noč z molitvami, gostijami, petjem in glasbo. Po mnogih letih premora se zdaj praznuje vse bolj pogosto na različne načine in v obdobju tedna ali meseca, kjer koli od začetka junija do konca julija. == Umetnost, zabava in mediji == Nacionalne letne nagrade za ''toi Māori'', maorsko umetnost, nagrade ''Te Waka Toi'' opredeljujejo dve področji umetnosti, umetnost marae (tradicionalne umetniške oblike, ki temeljijo na marae, na primer rezbarjenje in tkanje) in sodobne umetniške oblike (na primer gledališče, literatura, film, fotografija, kiparstvo in vizualne umetnosti).<ref>{{navedi splet |last=Guy |first=Alice |date=30 May 2023 |title=Te Waka Toi Awards celebrate and recognise excellence in Maori Art |url=https://www.nzherald.co.nz/rotorua-daily-post/news/te-waka-toi-awards-celebrate-and-recognise-excellence-in-maori-art/KMKHOC5IXZEWDRXQE6JNKKNC6Q/ |access-date=30 May 2023 |website=The New Zealand Herald |language=en-NZ}}</ref> Nagrada Kiingi Tuheitia za portretiranje je nagrada in razstava sodobne umetnosti, ki spodbuja vzhajajoče maorske umetnike k ustvarjanju portretov svojih prednikov. Sprejema vse oblike vizualne umetnosti, leta 2023 pa bo zmagal umetnik uku (gline).<ref>{{navedi splet |date=25 May 2023 |title=Kiingi Tuheitia Portraiture Award 2023 |url=https://www.nzportraitgallery.org.nz/exhibitions/2023/5/25/2023-kiingi-tuheitia-portraiture-award |access-date=27 July 2023 |website=New Zealand Portrait Gallery |language=en-NZ}}</ref> === Rezbarjenje (''te toi whakairo'') === [[File:Tamatekapua.jpg|thumb|upright=0.8|Tama-te-kapua, prednik Te Arawe, upodobljen na rezbariji v hiši za srečanja Tamatekapua v Ohinemutuju, [[Rotorua]], okoli leta 1880]] {{glavni|Whakairo|Pounamu}} ''Toi whakairo'' ali samo ''[[whakairo]]'' je maorska tradicionalna umetnost rezbarjenja<ref>{{cite encyclopedia|last=Royal|first=Te Ahukaramū Charles|title=Tangaroa – the sea – Ruatepupuke and the origin of carving|encyclopedia=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand |url=http://www.TeAra.govt.nz/en/tangaroa-the-sea/page-4|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage / Te Manatū Taonga|date=12 June 2006|access-date=17 August 2010}}</ref> v les, kamen ali kost. Nekateri ohranjeni ''whakairo'' ali rezbarije so stare več kot 500 let. Lesene rezbarije so bile uporabljene za okraševanje hiš, ograjnih drogov, posod, ''taiaha'', ročajev za orodje in drugih predmetov. Včasih so bile ustvarjene obsežne rezbarije s kamnitimi obrazi. Najbolj priljubljena vrsta kamna, ki se je uporabljala pri rezbarjenju, je bil [[pounamu]] (zeleni kamen), oblika žada, uporabljale pa so se tudi druge vrste, zlasti na Severnem otoku, kjer pounamu ni bil široko dostopen. Kost se je uporabljala za občutljive predmete, kot so ribiški trnki in igle. Tako kamen kot kost sta bila uporabljena za izdelavo nakita, kot je ''hei-tiki''. Uvedba kovinskega orodja s strani Evropejcev je omogočila večjo zapletenost in prefinjenost. Rezbarjenje je umetnost tapu.<ref name="jmcallister">{{navedi novice |date=15 October 2010 |title=Janet McAllister: Sacred practice of creating art |work=The New Zealand Herald |url=http://www.nzherald.co.nz/entertainment/news/article.cfm?c_id=1501119&objectid=10759246 |access-date=16 October 2011}}</ref> Inštitut za umetnost in obrt Maorov v Whakarewarewi v Rotorui je trdnjava tradicionalnih rezbarskih veščin.<ref>{{navedi novice |url=http://www.stuff.co.nz/waikato-times/archived-sections/vote-08/ent/dvd-reviews-14336/45885 |title=The carver speaks of his work |date=3 August 2007 |work=Waikato Times |access-date=3 December 2011}}</ref> Inštitut je ustanovil politični voditelj Āpirana Ngata, ki je želel pomladiti maorsko kulturo in umetnost videl kot ključni del le-te. Ngata je v tem procesu nekatere vzorce označil za "maorsko umetnost", kar je nekatere vzorce izključilo.<ref>{{navedi knjigo |title=Toi tū, toi ora : contemporary Māori art |date=2022 |editor-first=Nigel | editor-last = Borell | others = Moana Jackson, Taarati Taiaroa | publisher = Penguin Random House New Zealand in association with Auckland Art Gallery Toi o Tāmaki |isbn=978-0-14-377673-4 |location=Auckland, New Zealand |oclc=1296712119}}</ref> Hōne Taiapa je bil nekaj časa vodja te šole. Od maorske renesanse se je zanimanje za ''whakairo'', skupaj z drugimi tradicionalnimi maorskimi praksami, ponovno povečalo, z veliko večjo integracijo z osrednjo sodobno umetnostjo. Tržnica maorske umetnosti (ki jo financira državni Toi Māori Aotearoa) je pomembno prizorišče za promocijo in prodajo ''whakairo''. Te Papa in Umetnostna galerija Auckland imata obsežno zalogo ''whakairo'', zlasti Te Papa ima veliko digitaliziranih na svoji spletni strani Zbirke.<ref>{{navedi splet |url=http://collections.tepapa.govt.nz/term.aspx?irn=314707 |title=woodcarving – Collections Online – Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa |work=collections.tepapa.govt.nz |year=2011 |access-date=16 October 2011 |archive-date=18 January 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120118164612/http://collections.tepapa.govt.nz/term.aspx?irn=314707 |url-status=dead }}</ref> === Tetoviranje (''tā moko'') === [[File:Woman with moko.jpg|alt=|thumb|Ženska s {{lang|mi|tā moko kauae}}]] {{glavni|Tā moko}} ''Tā moko'' je tradicionalna maorska umetnost [[Tetoviranje|tetoviranja]] kože; ''moko'' je primer te umetnosti. Pred kolonizacijo je večina visoko rangiranih oseb prejemala ''moko'' kot pomemben mejnik med otroštvom in odraslostjo, tisti, ki so ga prejemali brez njega, pa so veljali za osebe z nižjim družbenim statusom. Umetnost je bila sveta dejavnost, ki so jo spremljali številni obredi in rituali. Moški so ''moko'' običajno prejemali na obrazu, zadnjici in stegnih; ženske nosijo ''moko kauae'' na ustnicah in bradi. Oblika obraza daje podrobnosti o rodovniku, statusu in izvoru nosilca.{{sfn|Moon|2012|page=24}} V preteklosti je moko združeval tetoviranje s skarifikacijo, tako da je bila koža izrezljana z ''uhi''<ref>{{navedi splet |url=http://www.nzetc.org/tm/scholarly/RobMoko-fig-RobMoko048a.html |title=Fig. 46.—Uhi, or chisels in the British Museum (actual size). Presented by Sir George Grey, K. C. B., &c |publisher=Victoria University of Wellington |work=New Zealand Electronic Text Collection Te Pūhikotuhi o Aotearoa |access-date=28 August 2015 }}</ref> (dleti), ne preluknjana. Zaradi tega je bila koža z žlebovi in ​​ne gladke površine. ''Uhi'' so bili narejeni iz albatrosove kosti in so imeli ročaj. Pigmenti so bili narejeni iz ''āwheto'' za barvo telesa in ''ngārehu'' (žganega lesa) za bolj črno barvo obraza. Saje iz žgane kauri gume so mešali tudi z maščobo, da so dobili pigment.<ref>{{cite encyclopedia |url=http://www.teara.govt.nz/1966/K/KauriGum/MaoriUses/en |title=Kauri gum |encyclopedia=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage / Te Manatū Taonga |access-date=28 August 2015 |archive-date=2009-04-13 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090413151842/http://www.teara.govt.nz/1966/K/KauriGum/MaoriUses/en |url-status=dead }}</ref> V poznem 19. stoletju so ''uhi'' postopoma nadomestile igle, moko pa so namesto teksturiranih brazgotin postale gladke tetovaže. Od leta 1990 se je praksa ''tā moko'' ponovno pojavila tako pri moških kot pri ženskah, kot znak kulturne identitete in odraz splošnega preporoda maorskega jezika in kulture. Večina ''tā moko'', ki se danes nanaša, se izvaja s pomočjo strojčka za tetoviranje, vendar se je ponovno pojavila tudi uporaba ''uhi''.<ref>{{navedi novice |url=http://www.nzherald.co.nz/nz/news/article.cfm?c_id=1&objectid=10484537 |title=Revival of Moko |date=29 December 2007 |work=The New Zealand Herald}}</ref> === Slikanje === {{glavni|Novozelandska umetnost}} Ogljene risbe lahko najdemo na apnenčastih skalnih zavetiščih v središču Južnega otoka, z več kot 500 najdišči,<ref>{{navedi splet|url=http://www.nhc.net.nz/index/museum-new-zealand/maori-cave-art/maori-cave-art.htm|title=Very Old Maori Rock Drawings|publisher=Natural Heritage Collection|access-date=15 February 2009|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20090224214113/http://nhc.net.nz/index/museum-new-zealand/maori-cave-art/maori-cave-art.htm|archive-date=24 February 2009}}</ref> ki se raztezajo od Kaikōure do Severnega Otaga. Risbe so stare med 500 in 800 let in prikazujejo živali, ljudi in legendarna bitja, morda stilizirane plazilce. Nekatere ptice na slikah so izumrle, tudi [[moa]] in [[Haastov orel]]. Risali so jih zgodnji Maori, vendar do prihoda Evropejcev lokalni prebivalci niso poznali izvora risb.<ref>{{navedi knjigo|title=The Big Picture: A history of New Zealand art from 1642 |url=https://archive.org/details/bigpicturehistor0000keit | last=Keith | first=Hamish|isbn=978-1-86962-132-2|year=2007|pages=[https://archive.org/details/bigpicturehistor0000keit/page/10 11]–16 | publisher=Godwit }}</ref> Čeprav so najstarejše oblike maorske umetnosti arhaične [[Skalna umetnost|skalne poslikave]], slikarstvo v klasičnem obdobju ni bilo pomembna umetniška oblika. Uporabljalo se je predvsem za izdelavo okrasnih plošč v ''wharenui'' (hišah za srečanja), v stiliziranih oblikah, znanih kot ''kōwhaiwhai''. Evropejci so Maore seznanili z njihovim bolj figurativnim umetniškim slogom, v 19. stoletju pa so se na stenah ''wharenui'' namesto tradicionalnih rezbarij in tkanih plošč začele pojavljati manj stilizirane upodobitve ljudi in rastlin. Uvedba evropskih barv je omogočila tudi razcvet tradicionalnega slikarstva, saj je bilo mogoče ustvariti svetlejše in bolj izrazite barve. Z oživitvijo maorske kulture v javni sferi od 1970-ih naprej se je poleg bolj tradicionalnih maorskih vizualnih umetniških oblik pojavil nov poudarek na slikarstvu kot sredstvu za uveljavljanje maorske identitete in prepričanj. Med sodobne in novejše maorske slikarje spadajo Ralph Hotere (1931–2013), Shane Cotton (rojen leta 1964), Marilynn Webb (1937–2021) in Mary Wirepa (1904–1971). === Motiv ''koru'' === [[File:Maori-rafter28.svg|alt=|thumb|upright=1.15|Poslikan vzorec špirovcev]] {{glavni|Koru}} ''Koru'' je spiralna oblika, ki spominja na novo razvijajočo se srebrno vejo praproti. Je sestavni simbol, ki se uporablja v ''whakairo'', ''tā moko'' in slikarstvu, kjer simbolizira novo življenje, rast, moč in mir. Njegova oblika »prenaša idejo nenehnega gibanja«, medtem ko notranji tuljava »nakazuje vrnitev k izvoru«.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.teara.govt.nz/en/maori-creation-traditions/1/1|title=Māori creation traditions|author=Royal|first=Te Ahukaramū Charles|date=4 March 2009|encyclopedia=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage / Te Manatū Taonga|access-date=14 March 2010|archive-date=2012-10-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20121018123056/http://www.teara.govt.nz/en/maori-creation-traditions/1/1|url-status=dead}}</ref> ''Koru'' je sestavni motiv simboličnih in na videz abstraktnih vzorcev ''kōwhaiwhai'', ki se tradicionalno uporabljajo za okraševanje ''wharenui''. Obstajajo številni polformalni vzorci, ki predstavljajo različne značilnosti naravnega sveta. Logotip Air New Zealand vključuje vzorec ''koru'' – ki temelji na vzorcu ''kōwhaiwhai Ngaru'' (Ngāti Kahungunu) – kot simbol flore Nove Zelandije. Logotip je bil uveden leta 1973, da bi sovpadal s prihodom prvega širokotrupnega letala McDonnell Douglas DC-10 letalske družbe.<ref>{{navedi splet|last=Wilson|first=Kemera|url=http://www.maori.org.nz/whakairo/default.php?pid=sp55&parent=52|title=Whakairo: Maori Carving – Reading Kowhaiwhai|website=maori.org.nz|access-date=7 February 2018|archive-date=6 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150206085355/http://www.maori.org.nz/whakairo/default.php?pid=sp55&parent=52|url-status=dead}}</ref> === Tkanje (''raranga'') in tradicionalna oblačila === [[File:Māori paki (rain cape).jpg|upright=0.8|thumb|Dežni plašč (''pākē'') iz novozelandskega lanenega vlakna ''harakeke'' (''muka''), z zunanjimi plastmi razrezanega ''tī kōuka'', sesirjenega ''harakeke pokinikini'', zvitih hlačk in ''muka''.]] Maori so pred evropsko kolonizacijo nosili tkana oblačila za zaščito pred vremenskimi vplivi in ​​za označevanje družbenega statusa. Obstajali sta dve glavni vrsti oblačil: kilt ali krilo iz trave do kolen, ki se je nosilo okoli pasu in je bilo pritrjeno s pasom, ter pravokotni plašč ali ogrinjalo, ki se je nosilo čez ramena. Zlasti {{lang|mi|Korowai}} (plašč) so bili simboli visokega ranga.<ref>{{navedi splet| url=https://collections.tepapa.govt.nz/topic/3634|title=Korowai style of cloak|work=Collections Online|publisher=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa|access-date=23 January 2020}}</ref> Tekstil je bil izdelan iz številnih rastlin, vključno s {{lang|mi|[[Phormium tenax|harakeke]]}} (novozelandski lan), {{lang|mi|[[Phormium colensoi|wharariki]]}}, {{lang|mi|[[Cordyline australis|tī kōuka]]}}, {{lang|mi|[[Cordyline indivisa|tōī]]}}, {{lang|mi|[[Ficinia spiralis|pīngao]]}}, {{lang|mi|[[kiekie (plant)|kiekie]]}} in {{lang|mi|[[toetoe]]}}. Papirnato murvo so iz tropskega Pacifika prinesli Maori, ki so jo poznali kot {{lang|mi|aute}},<ref>{{cite journal|last=Hīroa|first=Te Rangi (Sir Peter Buck)|url=http://www.jps.auckland.ac.nz/document/Volume_33_1924/Volume_33,_No._129/Evolution_of_Maori_clothing,_by_Te_Rangi_Hiroa,_p_25-47/p1?action=null|title=Evolution of Maori Clothing|journal=Journal of the Polynesian Society|volume=33|issue=129|pages=25–47|year=1924|access-date=3 December 2013|archive-date=29 March 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20120329152550/http://www.jps.auckland.ac.nz/document/Volume_33_1924/Volume_33,_No._129/Evolution_of_Maori_clothing,_by_Te_Rangi_Hiroa,_p_25-47/p1?action=null|url-status=dead}}</ref> vendar v hladnejšem podnebju Nove Zelandije ni uspevala, ''tapa'' (blago iz lubja) pa je bila redka. {{lang|mi|Kahu kurī}} (plašči, stkani iz trakov pasje kože namesto iz rastlinskih vlaken) so bili redki in zelo cenjeni.<ref>{{navedi splet|url=https://collections.tepapa.govt.nz/object/64874|title=Kahu kurī (dog skin cloak)|work=Collections Online|publisher=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa|access-date=23 January 2020}}</ref> Surove lanene liste so cepili in tkali v podloge, vrvi in ​​mreže, osnova večine oblačil pa je bila muka (pripravljena lanena vlakna). Ta so z uporabo školjčne lupine odstranili iz listov, jih zmehčali z namakanjem in tolčenjem s ''patu muka'' (kamnitimi pestiči) in jih spreli z valjanjem niti ob nogo. Barve za barvanje ''muke'' so dobivali iz domačih materialov. Postopek {{lang|mi|whatu}} (tkanje) za oblačila ni bil izveden s statvami in čolničkom, temveč z ročno sukanimi osnovnimi nitmi navzdol iz močne niti, napete med dvema ali štirimi pokončnimi ''turuturu'' (tkalnimi palicami). Za fina oblačila so uporabljali različne tehnike. Tehnika, znana kot ''tāniko'', je maorska inovacija, ki ustvarja zapletene geometrijske vzorce v številnih barvah za pasove in obrobe plaščev.<ref>{{navedi splet| url=https://collections.tepapa.govt.nz/topic/3630|title=Whatu|work=Collections Online|publisher=Museum of New Zealand Te Papa Tongarewa|access-date=23 January 2020}}</ref> Zaradi skromnosti je bilo treba skriti le malo človeškega telesa. V neformalnih okoljih so moški hodili goli, razen pasu z vrvico, ki je držala kožico zaprto čez glavico penisa.{{sfn|Buck|1950|page=176}}{{sfn|Salmond|1991|pages=275–276}} Ženske so v prisotnosti moških pokrivale sramno področje z majhnimi predpasniki ali šopki dišečega rastlinskega materiala – čeprav so bili ti deli lahko razgaljeni v {{lang|mi|whakapohane}} (gesti prezira).{{sfn|Mead|1969|page=85}}<ref name="Salmond2017">{{navedi knjigo|last=Salmond|first=Anne|author-link=|title=Tears of Rangi: Experiments Across Worlds|url=https://books.google.com/books?id=SXUsDwAAQBAJ&pg=PT526|year=2017|publisher=Auckland University Press|isbn=978-1-77558-923-5|page=526}}</ref> Predpubertetni otroci sploh niso nosili oblačil. Ženske prsi niso čutile sramu ali skromnosti, zato ni bilo oblačil, namenjenih njihovemu skrivanju; {{lang|mi|pari}} ({{lang|mi|tāniko}} stezniki), ki se zdaj nosijo v nastopih ''kapa haka'', so postali standardni kostumi šele v 1950-ih.{{sfn|Mead|1969|page=143}} Evropski kolonisti so goloto imeli za obsceno in jo navajali kot znak rasne manjvrednosti Maorov (imenovali so jih 'goli divjaki').<ref name="education">{{navedi knjigo|last1=Ritchie|first1=Jenny|last2=Skerrett|first2=Mere|title=Early Childhood Education in Aotearoa New Zealand: History, Pedagogy, and Liberation|year=2014|publisher=Palgrave Macmillan|isbn=978-1-349-48394-5}}</ref> V primerjavi z evropskimi oblačili so tradicionalna oblačila trajala dolgo in niso nudila veliko zaščite ali toplote. Že od zgodnjih dni lovljenja tjulnjev so Maori, ki so delali v taboriščih za tjulnje na Južnem otoku, prevzeli evropska oblačila, ki so kmalu postala široko dostopna pri potujočih krošnjarjih. Odeje so bile zelo iskane in so jih pogosto nosili kot kilte, plašče ali šale. Od konca 19. stoletja se tradicionalna oblačila uporabljajo le ob slovesnih priložnostih.{{sfn|King|2001|pages=46–47}} [[File:Poi-manutuke.jpg|thumb|Izvedba ''po''i skupine ''kapa haka'' (2003)]] === Glasba (te pūoro) in ples (kapa haka) === {{glavni|Maorska glasba|Kapa haka}} {{lang|mi|[[Kapa haka]]}} ({{lang|mi|[[haka]]}}skupine) se pogosto združujejo, da bi vadile in izvajale kulturne predmete, kot so ''waiata'' ali pesmi, zlasti akcijske pesmi, in ''[[haka]]'' za zabavo. Plesi ''poi'' so lahko tudi del repertoarja. Skupino včasih spremljajo tradicionalni instrumenti, čeprav se pogosto uporablja tudi kitara. Številne novozelandske šole imajo zdaj ''kapa haka'' kot del učnega načrta za študij maorskih jezikov. Danes potekajo nacionalna tekmovanja ''kapa haka'', kjer se skupine ocenjujejo, da bi našli najboljše izvajalce; ta tekmovanja privabljajo velike množice. Splošni izraz »skupina kapa haka« je, strogo gledano, [[tavtologija]]. ''Haka'' – akcijski napev, pogosto opisan kot 'vojni ples', bolj pa napev z ročnimi kretnjami in topotanjem z nogami, ki so ga prvotno izvajali bojevniki pred bitko, s čimer so razglašali svojo moč in hrabrost z zlorabo nasprotnika. Zdaj ta postopek redno izvajajo novozelandski predstavniki ragbi in ragbi lige pred začetkom tekme.<ref>{{navedi splet|url=https://media.newzealand.com/en/story-ideas/history-of-the-all-black-haka/|title=History of the All Black haka|website=TNZ Media|access-date=13 January 2019|archive-date=2019-04-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20190401185818/https://media.newzealand.com/en/story-ideas/history-of-the-all-black-haka/|url-status=dead}}</ref> Obstaja veliko različnih ''haka''; čeprav velja ena, ''Ka mate'' [[Te Rauparaha]], za najbolj znano. === Maorska književnost === {{glavni|Novozelandska književnost}} Romani Witi Ihimaere in kratke zgodbe Patricie Grace ponujajo vpogled v kulturo. Roman ''Ljudstvo kosti'', roman Keri Hulme, je leta 1985 prejel ''Bookerjevo nagrado za leposlovje''. Jacqueline Sturm je bila prva Maorka, ki je zaključila dodiplomski univerzitetni študij na Victoria University College, nato pa še magisterij iz filozofije.<ref name="auto">{{navedi splet |last=Alves |first=Thalita |date=2 February 2017 |title=An Introduction to Maori Literature in 7 Books |url=https://theculturetrip.com/pacific/new-zealand/articles/an-introduction-to-maori-literature-in-7-books/ |website=theculturetrip.com |accessdate=2026-02-19 |archive-date=2025-01-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250123022626/https://theculturetrip.com/pacific/new-zealand/articles/an-introduction-to-maori-literature-in-7-books |url-status=dead }}</ref> Sidney Moko Mead je napisal knjigo ''Tikanga Maori: Življenje po maorskih vrednotah'', ki ponuja temeljit uvod v maorski način delovanja, tako v preteklosti kot sedanjosti. === Marae (kraj srečanj skupnosti) === {{glavni|Marae}} [[File:00 1563 Rotorua, NZ - Maori Versammlungshaus Rotowhio-Marae.jpg|thumb|Rotowhio-Marae, Rotorua]] [[File:Carved Meeting House.jpg|thumb|Izrezljani {{lang|mi|wharenui}} v Waitangi {{lang|mi|marae}}]] [[File:Maori Greeting 3 (31137744084).jpg|thumb|Maorski pozdrav (''pōwhiri'') na ''marae'']] ''Marae'' je skupni prostor za srečanja, ki je prostor za veliko maorsko skupnostno in kulturno življenje.<ref>{{navedi splet |title=Maori Culture |url=http://www.tourism.net.nz/new-zealand/about-new-zealand/maori-culture.html |access-date=27 July 2017 |website=New Zealand Tourism Guide}}</ref> Gre tudi za koncept, ki je večji od stavb, kot ga opisuje Peter Tapsell, in vključuje ljudi in vrednote. V ''marae'' se srečanja in slovesnosti odvijajo v skladu s tradicionalnimi protokoli. ''Marae'' običajno sestavlja odprto očiščeno območje pred veliko izrezljano hišo za srečanja, pogosto imenovano ''wharenui'', skupaj z jedilnico in drugimi prostori. Funkcije in dogodki, ki se odvijajo na ''marae'', vključujejo srečanja, praznovanja, poroke, krste, srečanja in ''tangihanga'' (pogrebe).<ref>{{navedi splet |title=What is a Marae? |url=https://www.awataha.co.nz/About+Us/What+is+a+Marae.html |access-date=13 February 2023 |website=Awataha }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Sestanek na ''marae'' se pogosto začne s ''pōwhirijem'' (pozdravno slovesnostjo). ''Pōwhiri'' je strukturiran in se začne s čakanjem obiskovalcev pri vratih ali vhodu in oblikovanjem skupine. Vključuje govore, ki sledijo tradicionalnemu formatu, njihovo zaporedje narekuje ''kawa'' (protokol) tega kraja, sledijo pa jim ''waiata'', pesmi.<ref>{{navedi splet |title=Pōwhiri Process |url=https://rehuamarae.co.nz/our-marae/powhiri-process/ |access-date=13 February 2023 |website=Rehua Marae |language=en-US |archive-url=https://web.archive.org/web/20240918180521/http://rehuamarae.co.nz/our-marae/powhiri-process/ |archive-date=2024-09-18 |url-status=dead}}</ref> Cenjeno je, če gostje povedo nekaj besed v maorščini in zapojejo pesem, ki jo poznajo kot skupina. Podrobnosti protokolov ''marae'', imenovanih ''tikanga'' ali ''kawa'', se razlikujejo glede na iwi (pleme), vendar morajo domačini in obiskovalci v vseh primerih spoštovati določena pravila, zlasti med obredi srečanja. Ko skupina ljudi pride na bivanje v ''marae'', veljajo za ''manuhiri'' (gostje), medtem ko so gostitelji ''marae'' znani kot ''tangata whenua'' ('ljudje dežele').<ref>{{navedi splet |last1=Keane |first1=Basil |title=Marae protocol – te kawa o te marae |url=https://teara.govt.nz/en/marae-protocol-te-kawa-o-te-marae |publisher=Te Ara: The Encyclopedia of New Zealand |date=5 September 2020 |access-date=25 March 2020 |archive-date=1 September 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200901182035/https://teara.govt.nz/en/marae-protocol-te-kawa-o-te-marae |url-status=dead }}</ref> Deljenje hrane je pomemben del ''pōwhirija''. Tradicionalni ''hāngī'' se pogosto kuha za velike skupine v ''marae'', skupno pa ga pripravi skupina gostiteljev.<ref>{{navedi splet |last=Ōtākou |first=Māori ki Te Whare Wānanga o |title=Pōwhiri |url=https://www.otago.ac.nz/maori/world/tikanga/powhiri/ |access-date=13 February 2023 |website=www.otago.ac.nz |date=30 January 2019 |language=en-nz}}</ref><ref>{{navedi splet |last=Neville |first=Alice |date=17 December 2018 |title=Common ground: Behind the scenes of the hāngī |url=https://thespinoff.co.nz/kai/17-12-2018/common-ground-behind-the-scenes-of-the-hangi |access-date=13 February 2023 |website=The Spinoff |language=en}}</ref> Pomemben dogodek v ''marae'' je ''tangihanga'' (pogreb). ''Tangihanga'' ali ''tangi'' sta v maorski družbi način slovesa od mrtvih in podpore preživelim družinskim članom. Kot navajata Ka'ai in Higgins, se »pomen tangihange in njeno osrednje mesto v običaju marae odraža v dejstvu, da ima prednost pred katerim koli drugim srečanjem na marae«.<ref>{{navedi knjigo|title=Ki te whaiao: An introduction to Māori culture and society|last1=Ka'ai|first1=T. M.|last2=Higgins|first2=R.|chapter=Te ao Māori – Māori world-view|editor1-last=Ka'ai|editor1-first=T. M.|editor2-last=Moorfield|editor2-first=J. C.|editor3-last=Reilly|editor3-first=M. P. J.|editor4-last=Mosely|editor4-first=S.|year=2004|publisher=Pearson Education|location=Auckland, New Zealand|pages=13–25}}</ref> Skoraj vedno se odvija na domačem ''marae'' pokojnika. Za Maore je običajno, da prepotujejo zelo dolge razdalje, da se udeležijo ''tangi''. ''Whanau'' pokojnika sedijo ob krsti na verandi ali na verandi ''wharenui''. Tangi lahko traja več dni, zlasti za osebo z veliko ''mano''.<ref>{{navedi novice |last=Higgins |first=Rawinia |date=5 May 2011 |title=Tangihanga – death customs |language=en-NZ |work=Te Ara – the Encyclopedia of New Zealand |url=https://teara.govt.nz/en/tangihanga-death-customs |access-date=13 February 2023}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.stuff.co.nz/national/8630203/Understanding-a-tangi|title=Understanding a Tangi|work=Stuff.co.nz|date=May 2013}}</ref> ==== Ustno izročilo Marae ==== Zgodovina posameznih plemenskih skupin se ohranja s pripovedmi, pesmimi in napevi, zato so pomembni glasba, zgodbe in poezija. Govorništvo, torej govorništvo, je še posebej pomembno v ritualih srečanja in za govorca velja, da mora vključiti aluzije na tradicionalno pripoved in kompleksen sistem pregovornih izrekov, imenovan ''whakataukī''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.korero.maori.nz/forlearners/proverbs.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20220304234624/http://www.korero.maori.nz/forlearners/proverbs.html |archive-date=4 March 2022 |title=Whakataukī – Proverbs|work=korero.maori.nz website}}</ref> Ustna izročila vključujejo pesmi, klice, napeve, ''haka'' in formalizirane govorne vzorce, ki spominjajo na zgodovino ljudstva. === Druge tradicionalne stavbe === [[File:Pataka.jpg|thumb|{{lang|mi|Pātaka}} s {{lang|mi|[[tekoteko]]}}]] [[File:Maori Village.jpg|thumb|Maorska vas, ok. konec 19. stoletja]] Standardna stavba v klasičnem maorskem naselju je bila preprosta spalna hiša (''whare'') velikosti približno 2 metra x 3 metre z nizko streho, zemeljskimi tlemi, brez oken in enimi nizkimi vrati. Ogrevanje je bilo pozimi zagotovljeno z majhnim odprtim ognjem. Dimnika ni bilo. Material, uporabljen pri gradnji, se je med območji razlikoval, vendar so bili za streho pogosti trstje raupō, lan in skodle iz lubja tōtara.<ref>Te Papa Museum of NZ. Wharepuni.</ref> Podobne majhne ''whare'', vendar z notranjimi odtoki, so se uporabljale za shranjevanje [[kūmare]] na poševnih stojalih. V klasičnem obdobju je bil večji delež ''whare'' v ''pā'' (citadela) kot po stiku z Evropejci. Poglavarjev ''whare'' je bil podoben, vendar večji – pogosto s polnim prostorom za glavo na sredini, majhnim oknom in delno zaprto sprednjo verando. V času konfliktov je poglavar živel v ''whare'' na ''tihiju'' ali vrhu hriba ''pā''. V hladnejših območjih, kot je osrednja planota Severnega otoka, je bilo običajno, da so bili ''whare'' delno vkopani v zemljo zaradi boljše izolacije. Hrana se ni kuhala v spalnem ''whareu'', temveč na prostem ali pod ''kāuto'' (pritličjem). Sadike brez vejevja in listja so bile uporabljene za shranjevanje in sušenje predmetov, kot so ribiške mreže ali plašči. Dragocene predmete so shranjevali v zavetiščih, pritrjenih na drogove, imenovanih ''pātaka''.<ref>{{navedi knjigo|last=White|first=John|author-link=|title=The Ancient History of the Maori, His Mythology and Traditions|volume=V1|year=1888|publisher=Pataka. Online at [[NZETC]]}}</ref> Druge konstrukcije so bile velike police za sušenje razrezanih rib. Med gradnjo pomembnih stavb so včasih kot žrtvovanje uporabljali sužnje. Ta praksa je bila izvedena, da bi izrazili pomen stavb in zagotovili zaščito bogov. Pri manjših stavbah so žrtvovali majhne živali, da bi jih ločili od drugih stavb in pokazali njihovo edinstvenost. Tradicionalni maorski ''whare'' se je še naprej uporabljal na podeželju, zlasti še dolgo v obdobju po stiku z ljudmi. Običajno so bili zelo majhni z umazanimi tlemi in polni škodljivcev, zlasti bolh. Pozimi so kurili osrednji ogenj, ki je prostor napolnil z dimom, ki se je počasi filtriral skozi streho. Še leta 1849 je George Cooper, pomočnik zasebnega sekretarja Georgea Greya, opisal vas v relativno bogatem spodnjem vzhodnem delu reke Waihou kot »beden kraj, v katerem je bilo približno ducat bednih koč raupo, ki so se vse podirale na koščke«.{{sfn|Moon|2014|page=211}} V 19. stoletju so bila naselja zasnovana na ''hapūjih'', standardiziranih pa je bilo 5 stavb: spalni ''whare'', ''kāuta'' ali skupna kuhinja/zavetje, ''whata'' ali skladišče za drva, ''pātaka'' ali skladišče in vse bolj od 1870-ih naprej ''wharepuni'' ali skupnostna hiša za srečanja. V vse bolj dovršene hiše za srečanja, ki so postale vir ponosa in prestiža ''hapūjev'' ali iwijev, je bilo vloženih veliko finančnih sredstev in denarja. Hiša za srečanja je imela verjetno zunanje rezbarije, z uporabo evropskega orodja pa vse pogosteje tudi zapletene notranje rezbarije in tkane plošče, ki so prikazovale plemensko zgodovino. [[Rotorua]] je postala središče odličnosti rezbarjenja pod spodbudo maorskih poslancev v stranki Mladi Maori. Potujoči specializirani rezbarji so veliko potovali in svoje znanje uporabljali na številnih lokacijah. Hiše za srečanja so postale prizorišča plemenskih praznovanj ali političnih srečanj, zlasti po kopenskih vojnah v 1860-ih. Bila so prostor za razkazovanje radodarnosti in izboljšanje bogastva z razkošnimi pojedini in zabavo. Do 20. stoletja so bili ''wharepuni'' pogosti in so v povprečju merili od 18 do 24 m v dolžino in 8 m v širino. V predevropskih časih ni bilo maorskih stavb te velikosti. Ko so se Maori seznanili z evropsko gradnjo in oblikovanjem stavb, so vključili elemente, kot so dimniki in kamini, ter uporabljali večja vrata in okna ter žagan les, vendar so bili stranišča tudi na prelomu 19. stoletja pogosto primitivna, kljub pozivom maorskih poslancev Māuija Pōmareja in Āpirane Ngate, ki sta si v mnogih letih mandata močno prizadevala za izboljšanje standarda maorskih bivališč.{{sfn|King|2001|page=47}}<ref>Maori MPs. NZ History online.</ref> == Mitologija in religija == {{glavni|Maorska mitologija|Maorska religija|Taniwha}} [[Slika:KupeWheke.jpg|thumb|200px|left|Rezbarija iz poznega 20. stoletja, ki prikazuje mitološkega navigatorja Kupeja, ki se bori z dvema morskima bitjema]] Tradicionalna maorska religija se je na otoku Havaji Nui le malo oddaljila od svojih tropskih vzhodnopolinezijskih korenin. V skladu s tem so vse stvari imele za življenjsko silo ali ''mauri''.<ref>{{navedi splet|url=https://maoridictionary.co.nz/search?&keywords=mauri |title=mauri – Māori Dictionary|website=maoridictionary.co.nz|access-date=14 January 2019}}</ref> Bog Tangaroa je bil poosebitev oceana in prednik ali izvor vseh rib; Tāne je bil poosebitev gozda in izvor vseh ptic; Rongo pa je bil poosebitev miroljubnih dejavnosti in kmetijstva ter prednik gojenih rastlin. (Po mnenju nekaterih je bila vrhovna poosebitev Maorov Io; vendar je ta ideja sporna.)<ref name=":02">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=K0qPBAAAQBAJ |title=The Invention of God in Indigenous Societies|last=Cox|first=James|date=2014|publisher=Routledge|isbn=9781317546030|pages=35–66}}</ref> [[Krščanstvo]] igra pomembno vlogo v maorski religiji danes. V začetku 19. stoletja so mnogi Maori sprejeli krščanstvo in njegove koncepte. Veliko število spreobrnjencev se je pridružilo Anglikanski cerkvi in ​​Rimskokatoliški cerkvi, ki imata obe še vedno velik vpliv v maorski družbi. === Zdravje in tradicionalna prepričanja === Klasični Maori so bolezen obravnavali kot kazen za kršenje plemenskega ''tapuja'', toda ''tohunga'' je priznavala, da so nekatere družine nagnjene k določeni bolezni. Standardna praksa ''tohunge'' je bila izolacija žrtve v majhnem zavetišču. Najpogostejša resna bolezen je bila [[tuberkuloza]] (''kohi''), ki je bila prisotna pri kolonizirajočih Polinezijcih. Klasični Maori niso prepoznali simptomov kot posledica ene same bolezni. ''Kohi'' je veljal za delo demonov in ga je povzročal ''mākutu'' (čarovništvo).<ref>{{navedi knjigo|last=Hīroa|first=Te Rangi (Sir Peter Buck)|author-link=|title=Medicine Amongst the Maoris, in Ancient and Modern Times|year=1910|section=Tuberculosis|section-url= http://nzetc.victoria.ac.nz/tm/scholarly/tei-BucMedi-t1-body-d1-d13-d4.html|pages=72–73|access-date=3 September 2019}}</ref> ''Toketoke'' je bilo ime hudiča, ki je povzročal tuberkulozno bolezen kosti. Tuberkuloza vratnih bezgavk se je imenovala ''hura'' ali ''hone''. To je bilo zelo pogosto. Tuberkulozne razjede so se imenovale ''pokapoka''. Zgodnji evropski raziskovalec in slikar Earle je leta 1827 opazil, da so te bolezni pogoste celo v izoliranih celinskih okrožjih, kot je [[Taupō]]. Njegovi maorski svetovalci so dejali, da so bolezni zelo stare. Earle je priznal, da ''tohunga'' uporablja vrsto rastlin za zdravljenje manjših kožnih bolezni. Veliko kasneje so evropski zdravniki zagovarjali raziskovanje zdravilnih lastnosti rastlin, ki se pogosto uporabljajo v maorski medicini. === Misijonarji === [[File:Whare Karakia o Onuku.jpg|thumb|upright=0.8|Cerkev blizu Ōnuku marae, polotok Banks. Odprta leta 1878 kot prva nedenominacijska cerkev na Novi Zelandiji]] Misijonarji Cerkvenega misijonarskega društva (CMS) so vztrajali, da Maori opustijo [[kanibalizem]] in detomor otrok, preden bi jih lahko krstili. Poskušali so odvračati od [[poligamija|poligamije]]. Nekateri zgodnji misijonarji so imeli sočutje do zapuščenih žena, toda Henry Williams je bil neomajno prepričan, da poligamija Maore izključuje iz krsta. Misijonarji CMS so prepovedali tudi nadaljnjo uporabo ''moko'', sodelovanje v opolzkih plesih in izvajanje običajnih pogrebnih obredov.{{sfn|O'Malley|2012|page=175}} Katoliški misijonarji, ki so prispeli 20 let po misijonarjih Anglikanske cerkve CMS, so bili manj zaskrbljeni zaradi ukinitve teh običajnih praks pred spreobrnjenjem v krščanstvo. Menili so, da lahko po krstu učinkoviteje vplivajo na Maore in so bili posledično uspešni pri privabljanju številnih spreobrnjencev v zahodnem okrožju Hokianga, stran od prevladujočega vpliva CMS. Misijonarji so v Waikato prispeli šele okoli leta 1834–5. Misijonske postaje CMS so bile ustanovljene v Manakau, Maraetai, Waikato Heads, Kaitotehe nasproti Tuapirija, Te Awamutu, Kopua in Kāwhia. Misijonarji so leta 1840 pomagali razložiti pogodbo iz Waitangija Tainuiju. === Prva maorska interpretacija krščanstva === V 1830-ih je Te Atua Wera v nasprotju z misijonarji začel vero Papahurihia. Mešala je krščanske, judovske in maorske običajne vplive. Ob sobotah so imeli bogoslužje in se imenovali ''Hūrai'' ali Judje. Te Atua Wera se je do konca 1830-ih vrnil k bolj običajni vlogi ''tohunga''. Te Atua Wera je učil, da so nebesa kraj, kjer je sreča, ni mraza ali lakote, kjer je obilo moke, sladkorja, mušket, ladij, umorov in razkošja.{{sfn|O'Malley|2012|page=175}} == Maorsko kraljevanje == [[File:E 003261 E Maoris in North Africa July 1941.jpg|thumb|200px|Maorski bataljon v Severni Afriki (1941), najbolj znan primer dosledne vpletenosti Maorov v novozelandsko vojsko]] Maori so od prihoda na Novo Zelandijo živeli v plemenih, ki so delovala neodvisno pod vodstvom svojih poglavarjev. Vendar so se Maori do petdesetih let 19. stoletja soočali z naraščajočim številom britanskih naseljencev, politično marginalizacijo in naraščajočim povpraševanjem krone po nakupu njihovih zemljišč. Približno od leta 1853 so Maori začeli obujati starodavne plemenske ''runange'' oziroma predvsem vojne svete, kjer so se odločala o zemljiških vprašanjih, maja 1854 pa je bil v Manawapouju v južnem Taranakiju organiziran velik sestanek, ki je privabil kar 2000 maorskih voditeljev, kjer so govorniki pozvali k enotnemu nasprotovanju prodaji zemlje.{{sfn|Dalton|1967|pages=62–63}} Te Rauparahov sin, Tāmihana Te Rauparaha, ga je navdihnilo potovanje v Anglijo, med katerim je srečal kraljico Viktorijo, in uporabil ''runango'' za promocijo ideje o ustanovitvi maorske kraljevine z enim kraljem, ki bi vladal vsem plemenom.[229] Gibanje kotahitanga ali enotnosti je bilo namenjeno temu, da bi Maorom prineslo enotnost, ki je bila očitna moč med Evropejci.{{sfn|Dalton|1967|pages=62–63}} Verjeli so, da bodo Maori z monarhom, ki bi si lahko prislužil status, podoben tistemu, ki ga ima kraljica Viktorija, lahko enakopravno ravnali s [[Pākehā]] (Evropejci). Namenjeno je bilo tudi vzpostavitvi sistema zakona in reda v maorskih skupnostih, za katere vlada Aucklanda doslej ni pokazala veliko zanimanja.<ref>{{navedi knjigo|last=Walker|first=Ranginui|title=Ka Whawhai Tonu Matou: Struggle Without End|url=https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk|publisher=Penguin|year=1990|isbn=978-0-14-013240-3|location=Auckland|page=[https://archive.org/details/kawhawhaitonumat0000walk/page/112 112]|author-link=}}</ref><ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.teara.govt.nz/en/kingitanga-the-maori-king-movement/page-1|title=Kīngitanga – the Māori King movement – Origins of the Kīngitanga|last1=Papa|last2=Meredith|first1=Rahui|first2=Paul|encyclopedia=Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage|access-date=31 October 2013}}</ref> Več kandidatov s Severnega otoka, ki so bili pozvani, naj se prijavijo, je zavrnilo kraljevski naslov. Februarja 1857 je Wiremu Tamihana, poglavar ljudstva Ngāti Hauā iwi v vzhodnem Waikatu, za idealnega monarha predlagal starejšega in visoko rangiranega poglavarja Waikata Te Wherowhera. Sprva ni bil voljan, a je bil junija 1858 kronan v Ngāruawāhii in kasneje sprejel ime Pōtatau Te Wherowhero ali preprosto Pōtatau.<ref name="potatau">{{navedi splet |url= https://nzhistory.govt.nz/politics/the-maori-king-movement/potatau-te-wherowhero |title=Potatau agrees to be king|date=20 December 2012|work=New Zealand History Online|publisher=History Group of the New Zealand Ministry for Culture and Heritage|access-date=25 September 2013}}</ref>{{sfn|Dalton|1967|pages=68–72, 83}} Čeprav so prizadevanja gibanja za ustanovitev "zemljiške lige" za upočasnitev prodaje zemljišč uživala široko spoštovanje, so vlogo Pōtataua močno sprejeli le Maori iz Waikata, medtem ko so ga prebivalci severnega Aucklanda in juga Waikata le redko prepoznali. Sčasoma je kraljevo gibanje dobilo zastavo, državni svet, zakonik, "kraljevega rezidenčnega sodnika", policijo, banko, geodeta in časopis Te Hokioi, kar je gibanju dalo videz alternativne vlade.<ref name="stuart">{{cite journal|last=Park|first=Stuart|date=October 1992|title=Te Peeke o Aotearoa – The Bank of King Tawhiao|url=http://www.nzjh.auckland.ac.nz/docs/1992/NZJH_26_2_04.pdf|journal=New Zealand Journal of History|volume=26|pages=161–183|access-date=16 October 2013|archive-date=21 October 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20131021181929/http://www.nzjh.auckland.ac.nz/docs/1992/NZJH_26_2_04.pdf|url-status=dead}}</ref> Pōtataua je po njegovi smrti leta 1860 nasledil Matutaera Tāwhiao, čigar 34-letna vladavina je sovpadala z vojaško invazijo na Waikato, ki je bila deloma namenjena zatiranju gibanja Kingitanga, saj je vlada to videla kot izziv nadvladi britanske monarhije. Pozneje je prestol zasedlo šest maorskih monarhov, vključno s sedanjo kraljico Nga wai hono i te po. Zgodovinske tradicije, kot so ''poukai'' (letni obiski monarha v ''marae'') in ''koronaihana'' (kronanje), se nadaljujejo.<ref>{{cite encyclopedia|url=http://www.teara.govt.nz/en/kingitanga-the-maori-king-movement/page-7|title='Kīngitanga – the Māori King movement – Te Ātairangikaahu, 1966–2006, and Tūheitia, 2006–|last1=Papa|last2=Meredith|first1=Rahui |first2=Paul|encyclopedia=Te Ara Encyclopedia of New Zealand|publisher=New Zealand Ministry for Culture and Heritage|access-date=31 October 2013}}</ref> Danes je maorski monarh neustavna vloga brez pravne moči z vidika novozelandske vlade. Vladajoči monarhi ohranjajo položaj vrhovnega poglavarja več pomembnih plemen in imajo nad njimi nekaj moči, zlasti znotraj plemena Tainui.<ref name="mch">{{navedi splet |url= https://nzhistory.govt.nz/politics/the-maori-king-movement/te-kingitanga/introduction |title=NZ History – The Māori King Movement|date=3 July 2008|publisher=Ministry of Culture and Heritage}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== *{{navedi knjigo|last=Belgrave|first=Michael|title=Historical Frictions: Maori Claims and Reinvented Histories|year=2013|publisher=Auckland University Press |url=https://books.google.com/books?id=nd1aAwAAQBAJ&q=Historical+Frictions%3A+Maori+Claims+and+Reinvented+Histories|isbn=978-1-86940-595-3}} *{{navedi knjigo|last=Buck |first=Sir Peter (Te Rangi Hīroa) |author-link=|title=The Coming of the Maori|year=1950|edition=2nd|publisher=Māori Purposes Fund Board|location=Wellington}} *{{navedi knjigo|last=Dalton|first=B. J.|title=War and Politics in New Zealand 1855–1870|url=https://archive.org/details/warpoliticsinnew0000dalt|publisher=Sydney University Press|year=1967|location=Sydney}} *{{navedi knjigo|last=King|first=Michael|author-link=|title=Nga Iwi O Te Motu: 1000 Years of Maori History|year=2001|publisher=Reed Publishing|location=Auckland}} *{{navedi knjigo|last=King|first=Michael|author-link=|title=The Penguin History of New Zealand|url=https://archive.org/details/penguinhistoryof0000king|year=2003|publisher=Penguin Books|location=New Zealand|isbn=0-14-301867-1}} *{{navedi knjigo|last=Mead|first=S. M.|author-link=|title=Traditional Maori Clothing|year=1969|publisher=Reed Publishing|location=Wellington}} *{{navedi knjigo|last=Mol|first=Hans|title=The Fixed and the Fickle: Religion and Identity in New Zealand|url=https://archive.org/details/fixedficklerelig0000molh|year=1981|publisher=Wilfrid Laurier University Press|location=Waterloo}} *{{navedi knjigo|last=Moon|first=Paul|author-link=|title= A Savage Country: The Untold Story of New Zealand in the 1820s|publisher=Penguin Books|year=2012|location=New Zealand|url=https://books.google.com/books?id=Y_KcDwAAQBAJ|isbn=978-0-14356-738-7}} *{{navedi knjigo|last=Moon|first=Paul|author-link=|title=The Voyagers: Remarkable European Explorations of New Zealand|url=https://books.google.com/books?id=v_KcDwAAQBAJ|publisher=Penguin Random House New Zealand |year=2014|location=New Zealand|isbn=978-1-74253-940-9}} *{{navedi knjigo|last=O'Malley|first=Vincent|title=The Meeting Place: Māori and Pākehā Encounters: 1642–1840|publisher=Auckland University Press|year=2012|location=Auckland, New Zealand|isbn=978-1-86940-594-6}} *{{navedi knjigo|last=Salmond|first=Anne|author-link=A|title= Two worlds: first meetings between Maori and Europeans, 1642–1772|year=1991|publisher=Viking|location=Auckland}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Maori culture}} [[Kategorija:Maorska kultura]] [[Kategorija:Polinezijska kultura]] hxwd27knme2upl3cgulypoa0a237uln 0 599097 6758555 6749641 2026-09-30T05:26:27Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758555 wikitext text/x-wiki {{Infobox Historic building |image= Туркестан.jpg |caption= Pogled na mavzolej hodže Ahmeda Jasavija v Turkistanu v Kazahstanu |name= Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija | coordinates = {{coord|43|17|52|N|68|16|15|E|display=inline,title}} |location_town=[[Turkistan]] |location_country=[[Kazahstan]] |architect |client= |engineer= |construction_start_date= |completion_date= 14. stoletje |date_demolished= |cost= |structural_system= opeka |style=[[Timuridska arhitektura]] |size= | floor_area = | url = | map_type = Kazahstan | map_caption = | embedded = {{designation list | embed=yes | designation1 = WHS | designation1_offname = Mausoleum of Khawaja Ahmed Yasawi | designation1_date = 2003 <small>(27. zasedanje)</small> | designation1_type = kulturno | designation1_criteria = i, iii, iv | designation1_number = [https://whc.unesco.org/en/list/1103 1103] | designation1_free1name = Regija | designation1_free1value = Azija-Pacifik]] }} | references = }} '''Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija''' ({{langx|kk|Қожа Ахмет Яссауи кесенесі|Qoja Ahmet İassaui kesenesı}}) je [[mavzolej]] v mestu [[Turkistan]] v južnem [[Kazahstan]]u. Strukturo je leta 1389 naročil [[Timur Lenk]], ki je vladal območju kot del obsežnega [[Timuridsko cesarstvo|Timuridskega cesarstva]],<ref name=timurid /> da bi nadomestil manjši mavzolej iz 12. stoletja znanega turškega pesnika in sufijskega mistika,<ref name=roi>{{navedi knjigo | last = Ro'i | first = Yaacov | title = Islam in the Soviet Union: From the Second World War to Perestroika | publisher = Columbia University Press | year = 2000 | location = New York | page = 373 | url = https://books.google.com/books?id=iEJg6Ivwt2wC&q=yasawi%2Bturkic&pg=PA373 | isbn = 0-231-11954-2}}</ref> hodže Ahmeda Jasavija (1093–1166). Vendar pa je bila gradnja ustavljena s Timurjevo smrtjo leta 1405.<ref name=whs /> Kljub nedokončanemu stanju je mavzolej ohranjen kot ena najbolje ohranjenih timuridskih stavb. Njegova ustanovitev je zaznamovala začetek timuridskega arhitekturnega sloga.<ref name=brittanica2 /> Eksperimentalne prostorske ureditve, inovativne arhitekturne rešitve za konstrukcije [[obok]]ov in [[kupola|kupol]] ter ornamentika z glaziranimi ploščicami so strukturo naredili za prototip te edinstvene umetnosti, ki se je razširila po cesarstvu in drugod.<ref name=whs /> Verska struktura še naprej privablja romarje iz vse [[Srednja Azija|Srednje Azije]] in je postala poosebljenje kazahstanske nacionalne identitete.<ref name=whs /><ref name=hazrat /><ref name=geopolitical /> Zaščitena je kot nacionalni spomenik, UNESCO pa jo je leta 2003 prepoznal kot prvo območje dediščine v državi in ​​jo razglasil za območje svetovne dediščine.<ref name=inscribe /> [[File:Yasavi ark.svg|thumb|250px|Lokacija mavzoleja znotraj mestnega obzidja]] == Lega == Mavzolej stoji v severovzhodnem delu sodobnega mesta Turkistan (prej znanega kot Hazrat-e Turkestan),<ref name=whs>{{navedi splet | title = ICOMOS Evaluation of Mausoleum of Khawaja Ahmed Yasawi World Heritage Nomination |publisher = World Heritage Centre | url = https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1103.pdf |access-date=2009-09-14}}</ref><ref name=hazrat>{{navedi splet | title = Turkestan Kazakhstan city | url = http://aboutkazakhstan.com/turkestan-kazakhstan-city.shtml|access-date=2009-09-16}}</ref> starodavnega središča karavanske trgovine, prej znanega kot Khazret in kasneje kot Jasi,<ref name=brittanica>{{navedi knjigo | title = The New Encyclopædia Britannica Micropædia Volume 12 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | year =1995 | location =USA | page =56 | isbn = 0-85229-605-3 }}</ref> v južnem delu Kazahstana. Stavba je v bližini zgodovinske citadele,<ref>{{navedi splet | title = Archaeological monuments of Turkistan | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e08_arch_monuments.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2010-10-24 | archive-url = https://web.archive.org/web/20101024035147/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e08_arch_monuments.htm | url-status = dead }}</ref> ki je danes [[arheološko najdišče]].<ref name=whs /> Ostanki srednjeveških struktur, kot so drugi mavzoleji, mošeje in kopališča, so značilni za arheološko območje. Severno od mavzoleja hodže Ahmeda Jasavija rekonstruiran del obzidja citadele iz 1970-ih ločuje zgodovinsko območje od razvoja sodobnega mesta.<ref name=whs /> == Zgodovina == [[File:Mausoleum of Khoja Ahmed Yasawi in Hazrat-e Turkestan, Kazakhstan.jpg|thumb|Pogled na mavzolej od zadaj, kjer je najbolje opaziti tehniko ''banna'i'' - vzorce glazirane opeke]] === Hodža Ahmed Jasavi === {{glavni|Ahmed Jasavi}} Hodža Ahmed Jasavi (Khawaja ali Khwaja ({{langx|fa|خواجه,}} izgovarja se ''khâje'') ustreza 'mojster', od koder {{langx|ar|خواجة| khawājah}}), zapisano tudi kot ''Khawajah Akhmet Jasavi'', je bil v 12. stoletju vodja regionalne šole [[sufizem|sufizma]], mističnega gibanja v [[islam]]u, ki se je začelo v 9. stoletju.<ref name=whs /> Rodil se je leta 1093 v Ispidjabu (sodobni Sajram) in večino svojega življenja preživel v Jasiju, kjer je umrl leta 1166.<ref name=roi /> V Srednji Aziji in turško govorečem svetu je zelo cenjen zaradi popularizacije sufizma,<ref>{{navedi splet|url=http://www.britannica.com/eb/topic-10235/Ahmed-Yesevi |title=Encyclopædia Britannica (2007): Related Articles to "Ahmed Yesevi, or Ahmad Yasawi, or Ahmed Yasavi (Turkish author)", accessed March 18, 2007 |publisher=Britannica.com |access-date=2012-04-22}}</ref> ki je ohranil širjenje islama na tem območju kljub takratnemu napadu mongolske invazije. Teološka šola, ki jo je ustvaril, je Jasi spremenila v najpomembnejše središče učenja v regiji.<ref name=khoja /> Bil je tudi izjemen [[pesnik]], [[filozof]] in državnik.<ref name=khoja /> Jasavi je bil pokopan v majhnem mavzoleju, ki je postal romarsko mesto za muslimane.<ref name=timurid /><ref name=khoja>{{navedi splet | title = Khodja Akhmed Yasawi: Life and Philosophical heritage | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e11_khodja.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2023-01-09 | archive-url = https://web.archive.org/web/20230109141825/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e11_khodja.htm | url-status = dead }}</ref> === Nov mavzolej === [[image:View of the Mosque of Hazrat in the town of Turkestan.JPG|thumb|Pogled na mavzolej, okoli leta 1879]] Mesto Jasi je bilo med mongolsko invazijo na [[Horezm]] v 13. stoletju večinoma prizaneseno.<ref name=yasi /> Sčasoma so se potomci Mongolov naselili na tem območju in spreobrnili v islam.<ref name=timurid /> Mesto je nato v 1360-ih prišlo pod nadzor [[Timuridi|Timuridov]].<ref name=whs /> Timur Lenk, ustanovitelj rodbine, je razširil ozemlje cesarstva na [[Mezopotamija|Mezopotamijo]], [[Iran]] in vso [[Transoksanija|Transoksanijo]], s prestolnico v [[Samarkand]]u. Da bi si pridobil podporo lokalnih prebivalcev, je Timur sprejel politiko gradnje monumentalnih javnih in kultnih stavb.<ref name=yasi>{{navedi splet | title = History of the town of Yasy - Turkestan | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e06_yasy_city.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2022-12-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221216102408/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e06_yasy_city.htm | url-status = dead }}</ref> V Jasiju se je osredotočil na gradnjo večjega mavzoleja za posmrtne ostanke Jasavija,<ref>{{navedi splet|url=http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA1011 |title=Yasavi (Shrine of Ahmed Yasavi), ArchNet Dictionary of Islamic Architecture |publisher=Archnet.org |access-date=2012-04-22 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060526212020/http://archnet.org/library/dictionary/entry.tcl?entry_id=DIA1011 |archive-date=2006-05-26 }}</ref><ref name=complex>{{navedi splet | title = Architectural complex of Khodja Akhmed Yasawi | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e10_mausoleum.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2011-05-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110526143025/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e10_mausoleum.htm | url-status = dead }}</ref> z namenom poveličevanja islama, spodbujanja njegovega nadaljnjega širjenja in izboljšanja upravljanja bližnjih območij.<ref name=complex /> Gradnja novega mavzoleja se je začela leta 1389. Timur je uvozil gradbenike iz mest, ki jih je opustošil med svojimi pohodi, vključno z mojstri mozaika iz [[Širaz]]a ter kamnoseki in štukaterji iz [[Isfahan]]a.<ref name=timurid /> Gradbene mojstre je vodil Kvaja Hosein Širazi iz Irana.<ref>{{navedi knjigo| last = Bozorg-nia| first = Zohreh| title = Mimaran-i Iran| year = 2004| page = 140| isbn = 964-7483-39-2}}</ref> Izročilo pravi, da je Timur sam sodeloval pri načrtovanju strukture,<ref name=timurid>{{navedi splet | last = Dickens | first = Mark | title = Timurid architecture in samarkand | url = http://www.oxuscom.com/Timurid_Architecture.pdf | access-date = 2009-09-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20110607163218/http://www.oxuscom.com/Timurid_Architecture.pdf | archive-date = 2011-06-07 | url-status = dead }}</ref><ref name=complex /> kjer je uvedel eksperimentalne prostorske ureditve, vrste obokov in kupol. Te inovacije so bile kasneje uvedene v verskih stavbah drugih mest. Vendar pa mavzolej ostal nedokončan, ko je Timur leta 1405 umrl. === Upad in ohranitev === Ko je Timuridsko cesarstvo razpadlo, je nadzor nad neposrednim ozemljem prešel na [[Kazaški kanat]], ki je v 16. stoletju za svojo prestolnico postavil Jasi, nato preimenovan v [[Turkistan]].<ref name=geopolitical>{{navedi splet | title = Geopolitical importance of Turkestan in Historical Retrospect | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e02_geo_policy.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2022-12-16 | archive-url = https://web.archive.org/web/20221216102411/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e02_geo_policy.htm | url-status = dead }}</ref><ref name=capital>{{navedi splet | title = Turkestan - the capital of the Kazakh Khanship | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e07_turkest_cap.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2022-04-07 | archive-url = https://web.archive.org/web/20220407113346/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e07_turkest_cap.htm | url-status = dead }}</ref> Kani (turško za 'vladar') so si prizadevali okrepiti politični in verski pomen Turkistana, da bi združili nomadska plemena znotraj mlade države.<ref name=capital /> Zato so v Turkistanu, kot političnem središču kanata, sprejemali slovesnosti za pristop kanov na prestol in misije iz sosednjih držav.<ref name=geopolitical /> Kazaško plemstvo je v prestolnici organiziralo tudi svoja najpomembnejša srečanja za odločanje o državnih zadevah. [[image:Yasavi plan.svg|thumb|280px|left|Tloris mavzoleja]] Mesto, ki leži na meji med nomadsko in naseljeno kulturo,<ref name=geopolitical /> je cvetelo kot največje trgovsko in obrtno središče kanata.<ref name=capital /> Za zaščito te komercialne vloge so bile postavljene utrdbe, vključno z gradnjo obrambnih zidov v 19. stoletju okoli nedokončanega mavzoleja, ki je postal pomembna znamenitost in romarsko središče mesta. V naslednjih stoletjih sta se Turkistan in njegovi zgodovinski spomeniki povezali z idejo kazahstanskega državnega sistema.<ref name=capital /><ref>{{navedi splet | title = History of Turkistan in the medieval manuscripts and written sources | url = http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e09_mid_age_turk_city.htm | access-date = 2009-09-16 | archive-date = 2021-10-26 | archive-url = https://web.archive.org/web/20211026183544/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e09_mid_age_turk_city.htm | url-status = dead }}</ref> Politični boji in premik kopenske trgovine v korist pomorskih poti so kmalu privedli do propada mesta, preden je leta 1864 dokončno prešlo v last [[Ruski imperij|Ruskega imperija]]. [[File:General View of Sultan Akhmed Yassavi's Mausoleum from the Southern Side. Turkestan, Syr Darya Oblast..tif|right|thumb|Splošni pogled na mavzolej sultana Ahmeda Jasavija z južne strani (zgodovinska fotografija, nastala okoli 1865–1872)]] Mesto je bilo sčasoma zapuščeno; zahodno od območja je bilo zgrajeno novo mestno središče okoli nove železniške postaje. Ozemlje je do 20. stoletja prišlo pod sovjetsko oblast. Nova uprava je na kraju samem izvedla konservatorska in restavratorska dela, čeprav ga je bolj obravnavala kot arhitekturno kot pa kot duhovno strukturo. Zato je bil mavzolej zaprt za vernike, ki so prišli poklonit se Jasaviju.<ref name=timurid /> Kljub temu je lokalni hodža s sedežem v mavzoleju romarjem dovolil, da so ponoči na skrivaj vstopili v stavbo.<ref name=roi2>{{navedi knjigo | last = Ro'i | first = Yaacov | title = Islam in the Soviet Union: From the Second World War to Perestroika | publisher = Columbia University Press | year = 2000 | location = New York | url = https://books.google.com/books?id=iEJg6Ivwt2wC&q=yasawi%2Bturkic&pg=PA373 | isbn = 0-231-11954-2}}</ref> Od leta 1922 je več komisij sodelovalo pri tehnični preiskavi stavbe.<ref name=complex /> Redno vzdrževanje je bilo uvedeno leta 1938, vrsta restavratorskih akcij pa se je začela leta 1945, zadnja pa je bila izvedena med letoma 1993 in 2000. Med najnovejšimi konservatorskimi ukrepi so bili zamenjava glinenih temeljev stavbe z armiranim betonom, utrditev sten, hidroizolacija streh in polaganje novih ploščic na kupole, ki temeljijo na zgodovinskih načrtih in vzorcih.<ref name=whs /> Neprekinjena konservatorska dela so bila v teku, ko je Kazahstan pridobil neodvisnost. Stavba je zaščitena kot narodni spomenik in je uvrščena na seznam narodnih dobrin Kazahstana. Najdišče je pod upravo Državnega zgodovinskega in kulturnega rezervata Azret-Sultan, ki je odgovoren za varovanje, raziskovanje, ohranjanje, spremljanje in vzdrževanje mavzoleja. == Arhitektura == Nedokončano stanje mavzoleja hodže Ahmeda Jasavija, zlasti vhodni portal in deli notranjosti, omogoča boljši arhitekturni pregled zasnove in gradnje spomenika. Struktura ima pravokoten tloris, meri 45,8 × 62,7 m in je visoka 38,7 m. Orientirana je od jugovzhoda proti severozahodu. Primarni material, uporabljen za stavbo, je ''ganč'' – žgana opeka, pomešana z malto, mavcem in glino – ki je bila izdelana v tovarni v Sauranu. Za prvotne temelje so bile uporabljene plasti gline, ki segajo do globine 1,5 m, da bi preprečili prodiranje vode. Te so bile v sodobnih restavratorskih delih nadomeščene z armiranim betonom. Glavni vhod v mavzolej je z jugovzhoda, skozi katerega obiskovalci vstopijo v glavno dvorano velikosti 18,2 × 18,2 m, znano kot ''Kazandik'' ('bakrena soba').<ref name=whs /><ref name=complex /><ref name=daytrip>{{navedi splet | title = Daytrip to Turkestan | url = http://www.wild-natures.com/turkestan.html | access-date = 2009-09-16 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20090804213257/http://www.wild-natures.com/turkestan.html | archive-date = 2009-08-04 }}</ref> Del pokriva največja ohranjena opečna kupola v Srednji Aziji, ki prav tako meri 18,2 m v premeru.<ref name=daytrip /> V središču Kazandika je bronast kotel, ki se uporablja v verske namene. Grobnica Jasavija je na osrednji osi na koncu stavbe na severozahodu, [[sarkofag]] pa točno na sredini dela, ki ima dvojno kupolo z rebrasto streho – notranja kupola je visoka 17,0 m, zunanja kupola pa 28,0 m. Zunanjost kupole je prekrita s šesterokotnimi zelenimi glaziranimi ploščicami z zlatimi vzorci. Notranjost krasijo [[alabaster|alabastrni]] stalaktiti, znani kot [[muqarnas]].<ref name=whs /> Dodatni prostori v stavbi, ki jih je skupaj več kot 35,<ref name=daytrip /> vključujejo sejne sobe, refektorij, knjižnico in mošejo, kjer so na stenah ohranjeni fragmenti svetlo modrih geometrijskih in cvetličnih okraskov. Zunanje stene mavzoleja so prekrite z glaziranimi ploščicami, ki predstavljajo geometrijske vzorce s [[kufska pisava|kufskimi]] in sulskimi epigrafskimi okraski, izpeljanimi iz [[Koran]]a. Začetni načrti so predvidevali tudi dodatek dveh [[minaret]]ov, vendar to ni bilo uresničeno, ko je bila gradnja leta 1405 ustavljena. == Zapuščina == === Rojstvo timuridske arhitekture === Gradnja mavzoleja je prinesla pomemben napredek v gradbeni tehnologiji in prikazala neprekosljive rekorde vseh vrst v smislu obokanih konstrukcij in umetniških inovacij. Dosežki, ki so izhajali iz postavitve mavzoleja, skupaj s timuridskim pokroviteljstvom glasbe, [[kaligrafija|kaligrafije]], [[Perzijska miniatura|perzijskega miniaturnega slikarstva]], literature in različnih znanstvenih dejavnosti, so rodili poseben islamski umetniški slog, znan kot timuridski. Prostorna struktura je uporabljala radialno simetričen načrt za prostorsko razporeditev. Vizualno ravnovesje, ki ga je ustvarila natančna konstrukcija, je postalo značilna estetska značilnost timuridskih stavb – tista, ki jo je slavno prevzela [[mogulska arhitektura]] v Indiji, zlasti v vrtovih in strukturah [[Humajunova grobnica|Humajunove grobnice]] in [[Tadž Mahal]]a, ki so ju naročili potomci Timurja. [[File:Mausoleum of Khoja Ahmed Yasavi in Turkestan, Kazakhstan.jpg|thumb|Vhod v mavzolej. Tipična arhitektura timuridskega tipa]] Tehnika dvojne kupole, izvedena v mavzoleju, je omogočila ogromne kupole iz timuridskega obdobja.<ref name=holy>{{navedi splet | last = Saxena | first = Manjari | title = The holy shines through the glazed walls | publisher = Gulf News | date = 2009-08-20 | url = http://www.gulfnews.com/weekend/design/10341331.html | access-date = 2009-09-14 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20090828004931/http://www.gulfnews.com/weekend/design/10341331.html | archive-date = 2009-08-28 }}</ref> Kupola je ustvarjena z uporabo vogalnih nosilcev, ki omogočajo prehod iz kvadratne, osmerokotne ali 16-stranske osnove v vrh kupole. Glavna kupola mavzoleja ostaja največja obstoječa opečna kupola v Srednji Aziji. Vplivna je bila tudi uporaba glaziranih ploščic, [[mozaik]]ov, vzorčastega zidarstva in islamske kaligrafije. Napredek v lončarskih tehnikah je omogočil množično proizvodnjo glaziranih ploščic, ki se uporabljajo za različne dekorativne funkcije. Med tehnikami, razvitimi za dekoracijo ploščic, so:<ref name=religious>{{navedi splet | title = Religious Architecture of the Timurids | url = http://web.mit.edu/4.614/www/h15.html|access-date=2009-09-14}}</ref> *Tehnika Banna'i: gradbena tehnika, ki je sestavljena iz oblaganja glaziranih opek, vstavljenih v neglazirane, da se tvorijo geometrijski vzorci *Haftrangi: tehnika, ki omogoča ustvarjanje večbarvnih vzorcev na isti ploščici pred žganjem, ne da bi se barve mešale *[[Fajansa]]: vzorčasta razporeditev tesno prilegajočih se majhnih kosov ploščic, ki imajo površinsko glazuro različnih barv Uporaba ploščic in muqarnas je močno pod vplivom Irana, od koder so prihajali številni Timurjevi arhitekti. Pokrite površine ustvarjajo vizualne učinke, ki temeljijo na tem, kako bi opazovalec videl stavbo in 'bral' kaligrafska sporočila. {{cquote|Timuridske ploščice niso zgolj krasile stavbe kot 'uporabna' dekoracija. V rokah arhitekta so jih dojemali kot bistveni element njene zasnove, kot popoln predmet. Večina vzorcev ploščic je temeljila na kompleksnem sistemu proporcev in meritev ali ''girih''. Spretni obrtniki so sistem ''girih'' permutirali in ustvarili zelo sofisticirane in fraktalne ''kvazikristalne'' vzorce sten. Zgodovinarji pripovedujejo tudi o tem, kako so se stavbne kulise kombinirale z gledališkimi rekviziti, kot so svilene zavese, tende, navpični zasloni in svetilke, ki se odsevajo v velikanskih ogledalih, da bi ustvarile nepozabne prostore.|200px||Dr. Manu P. Sobti|School of Architecture and Urban Planning, University of Wisconsin–Milwaukee<ref name=holy />}} Ploščice so bile uporabljene tudi za zakrivanje strukturnih spojev stavbe. Uporaba turkizne in azurno modre barve kot prevladujoče barve za številne strukture je bila namenjena kontrastu s svetlo sončno svetlobo srednjeazijske puščave. [[File:Syr-Darya Oblast. City of Turkestan. Main Niche in the Mausoleum Leading to the Tomb of Saint Sultan Akhmed Iassavi WDL3586.png|thumb|180px|Notranjost mavzoleja Ahmeda Yasavija]] Gradnja mavzoleja v času, ko so mnoga druga srednjeazijska naselja doživljala gradbeni pohod pod Timurjevo politično ideologijo, je omogočila izmenjavo idej in tehnik po vsem cesarstvu. Mojstri gradbeniki in delavci iz osvojenih mest so se zbirali, da bi gradili projekte. Zaposlovanje perzijskih arhitektov pri vodenju večjih gradbenih dejavnosti je povzročilo vnos perzijskih elementov v timuridski slog. To in splošno pokroviteljstvo umetnosti s strani Timuridov sta jih naredila za največje pokrovitelje iranske kulture.<ref name=history>{{navedi splet | publisher=History.com Encyclopedia | title=Islamic art and architecture | url=http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=212940 | access-date=2009-09-14 | url-status=dead | archive-url=https://web.archive.org/web/20090501153156/http://www.history.com/encyclopedia.do?articleId=212940 | archive-date=2009-05-01 }}</ref> Prelomne arhitekturne in umetniške rešitve, uresničene pri postavitvi mavzoleja hodže Ahmeda jasavija, so bile takoj uporabljene pri drugih gradbenih projektih, kot so sodobna dela v Samarkandu, Heratu, Mešedu, Khargirdu, Tajabadu, [[Baku]]ju in [[Tabriz]]u.<ref name=brittanica2 /> Domneva se, da je vrhunec timuridske arhitekture mogoče najti v stavbah Samarkanda. Timur je svojo prestolnico napolnil s posvetnimi in verskimi spomeniki, pa tudi s številnimi vrtovi, ki so imeli kamnite zidove in tla z dovršenimi vzorci ter palače, okrašene z zlatom, svilo in preprogami.<ref name=timurid /><ref name=builders /> Med njimi so: * [[Mošeja Bibi Kanum]]: največja mošeja na svetu, ko je bila dokončana leta 1404;<ref name=bloody>{{navedi novice | last = Stratton | first = Mark | title = Uzbekistan: On the bloody trail of Tamerlane | date = 2006-07-09 | work = The Independent | url = https://www.independent.co.uk/travel/asia/uzbekistan-on-the-bloody-trail-of-tamerlane-407300.html | access-date = 2009-09-14 | archive-url = https://web.archive.org/web/20131220050634/http://www.independent.co.uk/travel/asia/uzbekistan-on-the-bloody-trail-of-tamerlane-407300.html | archive-date = 2013-12-20 | url-status = dead}}</ref> prikazuje Timurjevo skrb za monumentalni učinek in gledališko ureditev * [[Mavzolej Gur-e-Amir]]: Timurjev grob; vsebuje dvojno kupolo za doseganje vertikalnega učinka. * Kompleks [[Šah-i-Zinda]]: pogrebni kompleks, ki predstavlja vrhunec vseh tehnik ploščic, znanih Timuridom. * [[Trg Registan, Samarkand|Registan]]: velja za vrhunec timuridske arhitekture; širok trg, na čelu katerega so visoke zgradbe treh medres (islamskih šol), čeprav nobene od njih ni naročil sam Timur, temveč sta jih pozneje zgradila [[Ulug Beg]] in guverner Jalangtuš. Mavzolej tako velja za prototip, ki označuje začetek novega arhitekturnega sloga,<ref name=brittanica2>{{navedi knjigo | title = The New Encyclopædia Britannica Macropædia Volume 22 | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | year =1995 | location =USA | page =94 | isbn = 0-85229-605-3 }}</ref> ki je dosegel vrhunec v spomenikih Samarkanda, a se je tudi nenehno razvijal, kot v primeru indijske mogulske arhitekture. Izjemen dosežek Timuridov v arhitekturi je resnično zajet v arabskem pregovoru iz ene od Timurjevih stavb: »Če želite izvedeti več o nas, opazujte naše stavbe.«<ref name=timurid /><ref name=builders /> Prav zaradi tega je UNESCO leta 2003 mavzolej priznal kot območje svetovne dediščine,<ref name=inscribe>{{navedi splet | title = Mausoleum of Khawaja Ahmed Yasawi|publisher = World Heritage Center | url = https://whc.unesco.org/en/list/1103|access-date=2009-09-14}}</ref> po enakem mednarodnem priznanju za najdišča Samarkand, Humajunova grobnica in Tadž Mahal. === Verski in kulturni pomen === [[File:RR5012-0001R BU Мавзолей-мечеть Ахмеда Ясави в г. Туркестане (Республика Казахстан).png|thumb|180px|Mavzolej, upodobljen na ruskem kovancu za 5 rubljev iz leta 1992]] Večji mavzolej, ki ga je naročil Timur, je še povečal verski pomen svetišča. V času Kazaškega kanata so se pomembne osebnosti odločile, da bodo pokopane v neposredni bližini spomenika.<ref name=whs /><ref name=complex /> Med njimi so Abulkhair, Rabi'i Sultan-Begim, Žolbaris-kan, Esim-kan, Ondan-sultan (sin Šigaj-kana), Ablaj-kan, Kaz daujsti Kazbek-bi.<ref name=geopolitical /> Sveti sloves mavzoleja je dosegel tudi tuje dežele. V začetku 16. stoletja se je Ubajdulah Kan, naslednik Muhameda Šajbanija Kana iz sosednjega uzbekistanskega kanata, ustavil v mavzoleju pred bitko proti Baburju, ki je kasneje postal ustanovitelj Mogulskega cesarstva. Prisegel je, da bo v primeru zmage njegova vladavina v celoti sledila šeriatskemu pravu.<ref>{{navedi knjigo| last = Khalid| first = Adeeb| title = Islam After Communism: Religion and Politics in Central Asia| url = https://archive.org/details/islamaftercommun0000khal| publisher = University of California Press| year = 2007| page = [https://archive.org/details/islamaftercommun0000khal/page/28 29]| location = Los Angeles| isbn = 978-0-520-24927-1}}</ref> Kljub javnemu zaprtju spomenika v sovjetski dobi je mavzolej še naprej privabljal romarje tudi po preklicu ukaza. Mavzolej hodže Ahmeda Jasavija je do danes ostal romarski cilj za kazahstanske muslimane.<ref name="hazrat" /><ref name="builders">{{navedi splet | title = The timurids as builders | url = http://www.mansurovs.com/Umid/Main/Uzbekistan/History/Builders/builders.html | access-date = 2009-09-14 | url-status = dead | archive-url = https://web.archive.org/web/20091008131659/http://www.mansurovs.com/Umid/Main/Uzbekistan/History/Builders/builders.html | archive-date = 2009-10-08 }}</ref> Zato je mesto Turkistan postalo druga [[Meka]] za muslimane Srednje Azije.<ref name="hazrat" /><ref name="geopolitical" /> Pomen mavzoleja za mesto potrjuje že nekdanje ime Turkistana, ''Hazrat-e Turkestan'', kar dobesedno pomeni 'Sveti Turkestan', kar je neposredna omemba Jasavija. Kot prestolnica prejšnjega Kazaškega kanata, v katerem je nastala posebna kazahstanska narodnost,<ref name=geopolitical /><ref name=capital /> Turkistan ostaja kulturno srce sodobnega Kazahstana. Ker je bil tam pokopan sufijski teolog in kazahstansko plemstvo kanata, je mavzolej še povečal ugled mesta. Obstoj kazahstanskega naroda in srednjeazijske islamske vere v sodobnem času priča o zgodovinskem in kulturnem pomenu Turkistana, v središču katerega je mavzolej hodže Ahmeda Jasavija.<ref name=khoja/> Kot eden največjih mavzolejev islamskega sveta je preživel in ostaja pomemben spomenik tako vere kot arhitekturnih dosežkov v regiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Mausoleum of Khoja Ahmed Yasawi}} *[http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e10_mausoleum.htm Detailed information on the town and mausoleum] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110526143025/http://www.natcom.unesco.kz/turkestan/e10_mausoleum.htm |date=2011-05-26 }} *[http://www.kufic.info/architecture/yasawi/yasawi.htm Square Kufic decoration on the Yasawi mausoleum] *[https://web.archive.org/web/20071017201315/http://archnet.org/library/sites/one-site.jsp?site_id=9063 Photos of the site and brief architectural description] *[https://whc.unesco.org/archive/advisory_body_evaluation/1103.pdf Detailed 2003 UNESCO report] *[http://www.simaosavait.com/index.php?post/2010/10/21/Ville-sainte-de-l-Islam-%3A-Turkestan%2C-au-Kazakhstan-et-le-mausolee-de-Khoja-Ahmed-Yasavi Photo reportage (in French)] [[Kategorija:Turkistan]] [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Kazahstanu]] [[Kategorija:Mavzoleji v Kazahstanu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1405]] [[Kategorija:Iranska arhitektura]] esravrnj0btvqkiflj5ioxa6fmhqbig 0 605095 6758275 6730770 2026-09-29T12:02:33Z VidicK01 193275 odstopila kot sekretarka 6758275 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar |name=Tea Košir |office1=[[Državni zbor Republike Slovenije|Poslanka v Državnem zboru<br>Republike Slovenije]] |termstart1=10. april 2026 |termend1=9. junij 2026 |office=[[Državni sekretar Republike Slovenije|Državni sekretar]] [[Minister za zdravje Republike Slovenije|na Ministrstvu za zdravje Republike Slovenije]] |termstart=10. junij 2026 |termend= |party=[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati.]] |birth_date=<!-- WD --> }} '''Tea Košir''', [[Seznam slovenskih politikov|slovenska političarka]] in [[Podjetnik|podjetnica]]; * [[16. junij]] [[1978]], [[Radovljica]]. Obiskovala je [[Fakulteta za varnostne vede v Ljubljani|Fakulteto za varnostne vede v Ljubljani]] in leta 2004 diplomirala z nalogo ''Sodobni obveščevalni sistem Republike Slovenije in suverenost''.<ref>{{Navedi splet|url=https://plus-legacy.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/1006570|title=Sodobni obveščevalni sistem Republike Slovenije in suverenost : diplomska naloga|accessdate=2026-07-03|website=plus.cobiss.net}}{{Slepa povezava|date=avgust 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pred vstopom v politiko je dvajset let delovala na področju poslovnega vodenja ter razvoja proizvodnih in storitvenih dejavnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Tea Košir {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-zdravje/o-ministrstvu/tea-kosir/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-07-03|language=sl}}</ref> Bila je direktorica družinskega podjetja EcoSija, ki se ukvarja s proizvodnjo sveč.<ref>{{Navedi splet|title=Obrazi podjetništva: Tea Košir in EcoSija|url=https://reporter.si/clanek/magazin/obrazi-podjetnistva-tea-kosir-in-ecosija-1091988|website=Reporter|date=2023-11-08|accessdate=2026-07-03|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je na listi stranke [[Demokrati. Anžeta Logarja]] kandidirala za poslanko Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati Anžeta Logarja razkrili kandidatno listo za volitve|url=https://info360.si/politika/demokrati-anzeta-logarja-razkrili-kandidatno-listo-za-volitve/|website=info360.si|date=2026-02-15|accessdate=2026-07-03|language=sl-SI}}</ref> V volilnem okraju Radovljica 2 je dobila 1.020 glasov (8,83 odstotka) in osvojila poslanski mandat.<ref>{{Navedi splet|url=https://volitve.dvk-rs.si/dz2026/#/rezultati|title=Izidi glasovanja|date=2026-04-07|accessdate=2026-07-03|website=dvk-rs.si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Na prvi seji [[16. vlada Republike Slovenije|četrte vlade Janeza Janše]], v katero so Demokrati vstopili, je bila z 10. junijem 2026 imenovana na mesto državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje pod vodstvom ministra [[Tadej Ostrc|Tadeja Ostrca]].<ref>{{Navedi splet|title=Prva seja Janševe vlade: vračajo se Gorenak, Počivalšek, Kangler ...|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-seja-janseve-vlade-vracajo-se-gorenak-pocivalsek-kangler/784340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-07-03|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 29. septembra je odstopila s položaja.<ref>{{Navedi splet |last=Ferlič |first=Brigite |date=2026-09-29 |title=Demokrati v krizi: ministra Ostrca zapušča že druga sekretarka |url=https://info360.si/zdravstvo/minister-ostrc-ima-tezave-s-kadri-zapusca-ga-ze-druga-sekretarka/ |access-date=2026-09-29 |website=info360.si |language=sl-SI}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Košir, Tea}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski podjetniki]] [[Kategorija:Člani Demokratov. Anžeta Logarja]] [[Kategorija:Poslanci 10. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za varnostne vede v Ljubljani]] 9m0hnry56ifk2ki36pu1rn6fiqd7zb4 0 608188 6758521 6746627 2026-09-30T00:46:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758521 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Koper 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Koper (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:Coa_Koper.grb.svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Aleš Bržan]] | before_party = LAB | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Koper 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Koper|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Koper|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Koper|Mestni občini Koper]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 uradno razpisal redne lokalne volitve za 15. november 2026. Za dan razpisa oziroma začetek volilnih opravil je določil 7. september. Če v prvem krogu noben kandidat za župana ne bo prejel večine veljavnih glasov, bo drugi krog potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |last=Da |first=La |title=Predsednik DZ-ja razpisal redne lokalne volitve v 212 slovenskih občinah |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/predsednik-dz-ja-razpisal-redne-lokalne-volitve-v-212-slovenskih-obcinah/787510 |access-date=2026-09-01 |website=rtvslo.si |language=sl}}</ref> === Napovedi kandidatur === Aktualni župan [[Aleš Bržan]], ki Mestno občino Koper vodi od leta 2018, je v prvi polovici drugega mandata še dopuščal možnost, da se za nov mandat ne bo potegoval, v letu 2026 pa se je začel pripravljati na vnovično kandidaturo. Avgusta so [[Primorske novice]] poročale, da je odločitev o kandidaturi sprejel in da bo septembra predstavil program in ekipo.<ref name=":0">{{Navedi splet |last=Sabadin |first=Denis |date=2026-08-12 |title=Bržana bo letos izzvalo več protikandidatov kot pred štirimi leti |url=https://primorske.si/primorska/istra/brzana-bo-letos-izzvalo-vec-protikandidatov-kot-pred-stirimi-leti/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Bržan je bil za župana prvič izvoljen leta 2018, ko je v drugem krogu premagal dolgoletnega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]], leta 2022 pa je bil ponovno izvoljen že v prvem krogu s 53,6 odstotka glasov.<ref>{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Mestne občine Koper z dne 20. novembra 2022 |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-3706/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-mestne-obcine-koper-z-dne-20--novembra-2022 |access-date=2026-09-01 |website=Uradni list Republike Slovenije |language=sl}}</ref> Prvo javno potrjeno kandidaturo je 19. maja 2026 napovedal predsednik [[Slovenska nacionalna stranka|Slovenske nacionalne stranke]] [[Zmago Jelinčič Plemeniti]]. Pred volitvami je v Kopru prijavil stalno prebivališče, v Ljubljani pa začasno. Med svojimi prioritami izpostavlja urejenost mesta, promet, varnost in komunalna vprašanja.<ref name=":1">{{Navedi splet |date=2026-05-19 |title=Zmago Jelinčič bo kandidiral za župana Kopra |url=https://siol.net/novice/slovenija/zmago-jelincic-bo-kandidiral-za-zupana-kopra-691906 |access-date=2026-09-01 |website=Siol.net |language=sl}}</ref> V začetku poletja so se kot možni kandidati začeli omenjati tudi aktualna podžupanja in občinska svetnica [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] Mateja Hrvatin Kozlovič, mestni svetnik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] Jure Colja, mestni svetnik [[Levica (Slovenija)|Levice]] Alan Medveš ter nekdanja podžupanja Jasna Softić.<ref name=":2">{{Navedi splet |date=2026-06-25 |title=Bitka za župana Kopra: Več novih imen, znova Bržan proti Popoviču |url=https://www.regionalobala.si/novica/bitka-za-zupana-kopra-vec-novih-imen-znova-brzan-proti-popovicu |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl |archive-url=https://web.archive.org/web/20260901210705/https://www.regionalobala.si/novica/bitka-za-zupana-kopra-vec-novih-imen-znova-brzan-proti-popovicu |archive-date=2026-09-01 |url-status=dead}}</ref> Kot možna dodatna podpornica njene kandidature se omenjala tudi Lista Zavedno Koper [[Patrik Greblo|Patrika Grebla]].<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-06 |title=Presenečenja, povratniki, novi obrazi: boj za županski stolček |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/presenecenja-povratniki-novi-obrazi-boj-za-zupanski-stolcek.html |access-date=2026-09-01 |website=24ur.com |language=sl}}</ref> === Strankarsko dogajanje === Jasna Softić, ena od ustanovnih članic Liste Aleša Bržana in podžupanja med februarjem 2019 in septembrom 2025, je septembra 2025 odstopila s podžupanske funkcije in izstopila iz LAB. Oktobra je prestopila v [[Socialni demokrati|Socialne demokrate]], maja 2026 pa izstopila tudi iz te stranke. Po izstopu je napovedala nadaljevanje politične poti kot samostojna svetnica in ni izključila županske kandidature s širšo nestrankarsko podporo.<ref name=":3">{{Navedi splet |date=2026-05-28 |title=Prestopi: Jasna Softić najprej zapustila Bržana, zdaj še Hana |url=https://www.regionalobala.si/novica/prestopi-jasna-softic-naprej-zapustila-brzana-zdaj-se-hana |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl |archive-url=https://web.archive.org/web/20260901215523/https://www.regionalobala.si/novica/prestopi-jasna-softic-naprej-zapustila-brzana-zdaj-se-hana |archive-date=2026-09-01 |url-status=dead}}</ref> Socialni demokrati so po njenem odhodu napovedali svojega kandidata oziroma kandidatko, vendar do začetka septembra imena še niso predstavili.<ref>{{Navedi splet |date=2026-05-30 |title=Koprska SD po izstopu Jasne Softić: "Pričakovanja, pogledi in vrednote niso več skupni" |url=https://www.regionalobala.si/novica/koprska-sd-po-izstopu-jasne-softic-pricakovanja-pogledi-in-vrednote-niso-vec-skupni |access-date=2026-09-01 |website=Regional Obala |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Stranka [[Koper je naš]] je konec avgusta kot kandidata za koprskega župana predstavila Nika Popoviča, nekdanjega nogometaša, gostinca in občinskega svetnika v mandatu 2018–2022 ter sina nekdanjega župana [[Boris Popovič|Borisa Popoviča]].<ref name=":4">{{Navedi splet |date=2026-08-27 |title=Boris Popovič bo kandidiral za župana Izole, njegov sin Nik pa za župana Kopra |url=https://siol.net/novice/slovenija/boris-popovic-bo-kandidiral-za-zupana-izole-njegov-sin-nik-pa-za-zupana-kopra-699931 |access-date=2026-09-01 |website=Siol.net |language=sl}}</ref> Slednji je tokrat napovedal kandidaturo za župana Izole.<ref name=":4" /> Med programskimi izhodišči je Nik Popovič izpostavil gradnjo stanovanj za mlade družine, razvoj športa in športne infrastrukture, širitev zelenih površin in parkov, razvoj gospodarstva in podeželja ter oživitev širšega mestnega središča.<ref name=":5">{{Navedi splet |title=Napolitanska picerija ob morju, očetov zgled in nova pot Nika Popoviča |url=https://obalaplus.si/napolitanska-picerija-ob-morju-ocetov-zgled-in-nova-pot-nika-popovica/ |access-date=2026-09-01 |website=OBALAplus |language=sl}}</ref> Pri SDS se kot najverjetnejši kandidat omenja Jure Colja, edini svetnik stranke v občinskem svetu. Na državnozborskih volitvah aprila 2026 je kandidiral v enem okraju Koper 2, po volitvah pa se je njegovo ime začelo pojavljati tudi v povezavi z župansko kandidaturo. Colja je poleti napovedal, da bo SDS seznam kandidatov dokončno potrdila v začetku septembra.<ref>{{Navedi splet |title=Popovič v Izolo, kjer ga čaka Žbogar, v Kopru spet Bržan |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/popovic-v-izolo-kjer-ga-caka-zbogar-v-kopru-spet-brzan |access-date=2026-09-01 |website=Delo |language=sl}}</ref> Kot najverjetnejši kandidat Levice se omenja njen mestni svetnik Alan Medveš, ki je za župana kandidiral že leta 2022 in takrat prejel 1,61 odstotka glasov.<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet |title=Poročilo o izidu rednih volitev župana in članov Občinskega sveta Mestne občine Koper z dne 20. novembra 2022 |url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2022-01-3706/porocilo-o-izidu-rednih-volitev-zupana-in-clanov-obcinskega-sveta-mestne-obcine-koper-z-dne-20--novembra-2022 |access-date=2026-09-01 |website=Uradni list Republike Slovenije |language=sl}}</ref> == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="12%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Regijski_obisk_vlade_v_obalno-kraški_regiji_-_55042309941_(Aleš_Bržan_cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Aleš Bržan]]'''</center> | style="background:#00AEEF; " | |15. februar 1976 [[Koper]] | * župan Mestne občine Koper (2018–''danes'') |[[Lista Aleša Bržana]] (LAB) |2026 |TBA |<ref name=":0" /> |- |<center>[[Slika:Zmago_Jelinčič_2011_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Zmago Jelinčič Plemeniti]]'''</center> | style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; " | |7. januar 1948 [[Maribor]] | * poslanec Državnega zbora Republike Slovenije (1992–2011, 2018–2022) * predsednik Slovenske nacionalne stranke (1991–''danes'') |[[Slovenska nacionalna stranka]] (SNS) |19. maj 2026 |TBA |<ref name=":1" /> |- |<center>[[Slika:No_image_(male).svg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''Nik Popovič'''</center> | style="background:#E31E24; " | |ok. 2000 [[Koper]] | * nogometaš * občinski svetnik Mestne občine Koper (2018–2022) * gostinec |[[Koper je naš]] (KJN) |avgust 2026 |TBA |<ref name=":4" /><ref name=":5" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(female).svg|{{center|'''Mateja Hrvatin Kozlovič'''<br>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]<br/>Podžupanja Mestne občine Koper<br/>(2022–''danes'')<ref>{{Navedi splet |date=2026-08-06 |title=Presenečenja, povratniki, novi obrazi: boj za županski stolček |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/presenecenja-povratniki-novi-obrazi-boj-za-zupanski-stolcek.html |access-date=2026-09-01 |website=24ur.com |language=sl}}</ref>}} |File:No_image_(female).svg|{{center|'''Jasna Softić'''<br>''neodvisna''<br/>Podžupanja Mestne občine Koper<br/>(2019–2025)<ref name=":3" />}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Jure Colja'''<br>[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br/>Občinski svetnik Mestne občine Koper<br/>(2022–''danes'')<ref name=":2" />}} |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Alan Medveš'''<br>[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br/>Občinski svetnik Mestne občine Koper<br/>(2018–''danes'')<ref name=":2" />}} |title=Medijska ugibanja|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Javnomnenjske raziskave == === Prvi krog === Februarja 2026 je agencija Ninamedia za ''Primorske novice'' izvedla javnomnenjsko raziskavo med 500 volilnimi upravičenci v Mestni občini Koper. Raziskava je bila izvedena med 2. in 5. februarjem s kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja. V raziskavo so bili vključeni tudi posamezniki, ki pozneje niso napovedali kandidature oziroma so se odločili kandidirati v drugih občinah.<ref name=":6">{{Navedi splet |date=2026-02-17 |title=Koga bi v Kopru najraje videli kot župana |url=https://primorske.si/primorska/istra/koga-bi-v-kopru-najraje-videli-kot-zupana/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=70|'''[[Boris Popovič|{{nowrap|B. Popovič}}]]''' | width=70|'''Hrvatin Kozlovič''' | width=70|'''Piščanc''' | width=70|'''[[Patrik Greblo|Greblo]]''' | width=70|'''[[Zmago Jelinčič Plemeniti|Jelinčič]]''' | width=70|'''Softić''' | width=70|'''Colja''' | width=70|'''Medveš''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Dr|Drugi kandidati}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | ! style="background:#999999; width:50px" | ! style="background:#FDC600; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:50px" | ! style="background:#999999; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''43,2''' |22,4 |4,6 |3,5 |2,9 |2,5 |2,3 |2,1 |0,8 |5,5 |10,2 | style="background:#00AEEF" |20,8 |<ref name=":6" /> |- |} {{small|Opomba: Boris Popovič se je pozneje odločil kandidirati za župana Izole, Nik Popovič pa je postal kandidat stranke Koper je naš v Kopru.}} === Drugi krog === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=70|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=70|'''[[Boris Popovič|B. Popovič]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''59,1''' |27,2 |5,8 |7,9 | style="background:#00AEEF" |31,9 |<ref name=":6" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=90|'''[[Aleš Bržan|Bržan]]''' | width=90|'''Hrvatin Kozlovič''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#00AEEF; height:1.5px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2dff2" |'''58,9''' |14,9 |9,2 |17,0 | style="background:#00AEEF" |44,0 |<ref name=":6" /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=90|'''[[Boris Popovič|B. Popovič]]''' | width=90|'''Hrvatin Kozlovič''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|NV|Ne bi volil}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#E31E24; height:1.5px" | ! style="background:#005DA3; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#f2b3b3" |'''33,6''' |33,4 |5,6 |27,4 | style="background:#E31E24" |0,2 |<ref name=":6" /> |- |} === Volitve v občinski svet === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:96%;line-height:18px" |- | rowspan=2 colspan=3|'''Izvajanje ankete in vzorec''' | width=55|'''[[Gibanje Svoboda|GS]]''' | width=55|'''LAB''' | width=55|'''[[Koper je naš|KJN]]''' | width=55|'''[[Socialni demokrati|SD]]''' | width=55|'''[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]''' | width=55|'''[[Levica (Slovenija)|Levica]]''' | width=55|'''[[Demokrati. Anžeta Logarja|Dem.]]''' | width=55|'''[[Nova Slovenija|NSi]]''' | width=55|'''Oljka''' | width=55|'''[[Piratska stranka Slovenije|Pirati]]''' | width=55|'''[[Resni.ca]]''' | width=55|'''[[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]''' | width=55|'''[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]''' | rowspan=2 style="width:30px;" |{{abbr|Neop|Neopredeljeni}} | rowspan=2 |Vodstvo | rowspan=2 style="width:30px;" |Vir |- ! style="background:#005DA3; height:1.5px" | ! style="background:#00AEEF; width:50px" | ! style="background:#E31E24; width:50px" | ! style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; width:50px" | ! style="background:#1F3C88; width:50px" | ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; width:50px" | ! style="background:#7AA342; width:50px" | ! style="background:#000000; width:50px" | ! style="background:{{party color|Resni.ca}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska nacionalna stranka}}; width:50px" | ! style="background:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}; width:50px" | |- |{{nowrap|2.–5. februar}} |Ninamedia |'''500''' | style="background:#b2cfe3" |'''16,8''' |15,4 |12,4 |10,8 |7,9 |5,4 |5,0 |4,6 |3,3 |1,5 |1,2 |0,8 |0,4 |12,4 | style="background:#005DA3" |1,4 |<ref>{{Navedi splet |date=2026-02-16 |title=Med prvo in četrto stranko zgolj pet odstotnih točk razlike |url=https://primorske.si/primorska/istra/med-prvo-in-cetrto-stranko-zgolj-pet-odstotnih-tock-razlike/ |access-date=2026-09-01 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> |- |} == Stranke in liste v občinskem svetu == {| class="wikitable" ! colspan="3" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja skupine ! colspan="2" |Izid 2022 ! rowspan="2" |Trenutno |- ! Glasov (%) ! Sedežev |- | bgcolor="#E31E24" | | align="center" |'''KJN''' | [[Koper je naš]] | [[Boris Popovič]] | align="center" |32,6 % | {{Composition bar|11|33|#E31E24}} | {{Composition bar|11|33|#E31E24}} |- | bgcolor="#00AEEF" | | align="center" |'''LAB''' | Lista Aleša Bržana | Mirjam Lemut | align="center" |27,8 % | {{Composition bar|9|33|#00AEEF}} | {{Composition bar|8|33|#00AEEF}} |- | bgcolor="#005DA3" | | align="center" |'''GS''' | [[Gibanje Svoboda]] | Matjaž Čok | align="center" |16,8 % | {{Composition bar|6|33|#005DA3}} | {{Composition bar|5|33|#005DA3}} |- | bgcolor="{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" | | align="center" |'''SDS''' | [[Slovenska demokratska stranka]] | Jure Colja | align="center" |4,4 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}}} |- | bgcolor="{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}" | | align="center" |'''SD''' | [[Socialni demokrati]] | [[Jadranka Šturm Kocjan]] | align="center" |3,6 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#7AA342" | | align="center" |'''Oljka''' | Oljka | Patrik Peroša | align="center" |3,4 % | {{Composition bar|1|33|#7AA342}} | {{Composition bar|1|33|#7AA342}} |- | bgcolor="{{party color|Levica (Slovenija)}}" | | align="center" |'''L''' | [[Levica (Slovenija)|Levica]] | Alan Medveš | align="center" |3,0 % | {{Composition bar|1|33|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} | {{Composition bar|1|33|{{party color|Levica (Slovenija)}}}} |- | bgcolor="#999999" | | align="center" |'''NEP''' | Samostojni svetnici{{efn|Jasna Softić je bila leta 2022 izvoljena na Listi Aleša Bržana, Mojca Kačinari pa na listi Gibanja Svoboda.}} | / | align="center" |/ | {{Composition bar|0|33|#999999}} | {{Composition bar|2|33|#999999}} |- | bgcolor="#008C95" | | align="center" |'''INS''' | Predstavniki [[Italijanska narodna skupnost v Sloveniji|italijanske narodne skupnosti]] | / | align="center" |/ | {{Composition bar|3|33|#008C95}} | {{Composition bar|3|33|#008C95}} |- |} V mandatu sta iz svojih svetniških skupin izstopili Jasna Softić, ki je zapustila Listo Aleša Bržana, in Mojca Kačinari, ki je bila izvoljena na listi Gibanja Svoboda. Obe mandat nadaljujeta kot samostojni svetnici.<ref>{{Navedi splet |title=Občinski svet |url=https://www.koper.si/obcina/obcinski-svet/ |access-date=2026-09-01 |website=Mestna občina Koper |language=sl}}</ref> == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Koper]] * [[Občinski svet Mestne občine Koper]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026|Koper]] [[Kategorija:Mestna občina Koper]] mfmd6n1segjcstt9ktmk26ogkgr8l1g 0 608233 6758308 6753525 2026-09-29T12:45:20Z Mirnaa 12 265210 Dodajanje spletnih strani 6758308 wikitext text/x-wiki == <ref>{{Navedi splet |last=Brane |first=Korez |title=MSUM |url=http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109}}</ref>KOREZ, BRANKO,BRANE == * razstave [23] * ISKANJE PO: * naslov razstave * datum odprtja * datum zaključka * 22. NOVOMEŠKI LIKOVNI DNEVI , DOLENJSKI MUZEJ - JAKČEV DOM, NOVO MESTO, SLOVENIJA, 05.06.2026 • 05.09.2026 * MAJSKI SALON ZDSLU 2026. Integrali - Konstruirati svet [zbirnik] , GALERIJA VELENJE, VELENJE, SLOVENIJA, 27.05.2026 • 22.08.2026 * MAJSKI SALON ZDSLU 2025. Mehka moč / Soft Power , PTUJ, SLOVENIJA, 15.05.2025 • 06.07.2025 [ katalog ] * KAJ ŽELIŠ POVEDATI? , ANINA GALERIJA, ROGAŠKA SLATINA, SLOVENIJA, 09.04.2025 • 18.05.2025 [ katalog ] * VZPOREDNI SVETOVI. Obnovoletni pregled članov in članov DLUM 2024 , GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 10.12.2024 • 08.02.2025 * BRANE KOREZ in INGRID LADINEK KOREZ. Barve besed , GALERIJA RRRUDOLF, MARIBOR, SLOVENIJA, 06.02.2024 • 20.02.2024 * "(aus)verkauf, sale, saldi..." , KUENSTLERHAUS, GRADEC /GRAZ, AVSTRIJA /AVSTRIJA, 08.01.2008 • 27.01.2008 * SOOČENJA. RAZSTAVA DEL IZ STALNE ZBIRKE UGM , UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 03.02.2005 • 08.05.2005 * BRANE KOREZ. SLIKARSKA RAZSTAVA , UNIVERZITETNA KNJIŽNICA, MARIBOR, SLOVENIJA, 19.01.2005 * BRANKO KOREZ.MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM , RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, ROTOVŠKI TRG, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.10.2001 • 06.11.2001 [ katalog ] * BRANKO KOREZ.MED MIMETIČNIM IN SUBLIMNIM , GALERIJA HEST, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.10.2001 • 06.11.2001 * 1. MEDNARODNI EX TEMPORE AVSENIK. PODOBE AVSENIKOVE GLASBE , GALERIJA AVSENIK, BEGUNJE NA GORENJSKEM, SLOVENIJA, 07.08.2001 • 30.09.2001 [ letak ] * VABLJENI 2001. RAZSTAVA VABLJENIH NEČLANOV DLUM , GALERIJA DLUM, MARIBOR, SLOVENIJA, 16.05.2001 • 05.06.2001 [ katalog ] * DESET SLIKARSKIH SREČANJ V SEMIČU , GANGLOVO RAZSTAVIŠČE, METLIKA, SLOVENIJA, 16.05.1997 • 08.06.1997 * 31. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE PIRAN '96 , MESTNA GALERIJA PIRAN, PIRAN, SLOVENIJA, 09.07.1996 • 07.10.1996 * SLIKARSKA SREČANJA V SEMIČU , RAZST. PAVILJON ZDRAVILIŠČA, ROGAŠKA SLATINA, SLOVENIJA, 09.02.1996 • 09.03.1996 [ letak ] * 1.SLIKARSKI BIENALE MLADIH LIKOVNIH USTVARJALCEV , HOČE, SLOVENIJA, 03.02.1996 • 11.02.1996 * SALON GRANDS ET JEUNES D'AUJOURD'HUI , PARIZ /PARIZ, FRANCIJA /FRANCIJA, 09.11.1995 • 19.11.1995 * PRIMA VISTA. BRANE KOREZ:SENCE 1995 , UMETNOSTNA GALERIJA, MARIBOR, SLOVENIJA, 26.04.1995 • 25.05.1995 [ katalog ] * BRANKO KOREZ , GALERIJA KC IVAN NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 03.06.1994 • 23.06.1994 [ letak ] * BRANKO KOREZ , GALERIJA ARS SACRA, MARIBOR, SLOVENIJA, 14.09.1993 • 04.10.1993 * 4.SLIKARSKA KOLONIJA DIPLOMATOV ALU V LJUBLJANI , GALERIJA KC IVAN NAPOTNIK, VELENJE, SLOVENIJA, 06.08.1993 • 08.09.1993 [ letak ] * ŠTUDENTI AKADEMIJE ZA LIKOVNO UMETNOST 1990/1991 , MESTNA GALERIJA LJUBLJANA, LJUBLJANA, SLOVENIJA, 11.11.1991 • 24.11.1991 {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} [http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109][http://razume-dev.mg-lj.si/umetnik.php?lang=en&id=2109]<ref>{{Navedi splet |last=Brane |first=Korez |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/295923?pUnitId=2&pDashed=brez-naslova |url-status=live}}</ref>[[Slika:Črna, bela, brez naslova.jpg]]<ref>{{Navedi splet |title=MUSEUMS. EU |url=https://museums.eu/collection/object/296912/brez-naslova}}</ref>[[Slika:Rumena, modra, brez naslova.jpg]]'''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] pq6bx4dsdjlwdlp418wa562cm1mep5c 6758315 6758308 2026-09-29T13:09:53Z Yerpo 8417 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/Mirnaa 12|Mirnaa 12]] ([[User talk:Mirnaa 12|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:A09|A09]] 6753525 wikitext text/x-wiki {{KOI}} {{Infopolje Oseba}} '''Brane Korez''', [[Slovenci|slovenski]] akademski [[slikar]] in [[restavrator]], * [[1965]], [[Maribor]].<ref>{{Navedi splet |title=Branko Korez |url=https://galerija-zula.si/umetniki/branko-korez/ |access-date=2026-09-02 |website=Galerija Žula |language=sl-SI}}</ref> Od leta 1989 do 1993 je študiral slikarstvo in restavratorstvo na [[Akademija za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani|UL ALU]] v Ljubljani.<ref name="UGM">{{Navedi splet |publisher=Umetnostna galerija Maribor |title=Branko Korez, Med mimetičnim in sublimnim |url=https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |access-date=2026-09-02 |website=www.ugm.si |archive-date=2026-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260903130232/https://www.ugm.si/razstave/branko-korez-med-mimeticnim-in-sublimnim-2118/ |url-status=dead }}</ref> Kot pedagog je vrsto let vodil pripravljalne tečaje za sprejemne izpite na likovne akademije. Strokovno se je posvečal restavratorstvu v okviru Škofijske restavratorske delavnice, lokalno pa je bil tudi vodja galerije Media Nox v Mariboru.<ref name="v">{{navedi novice |last=Kirbiš |first=Anita |title=V Galeriji Rrrudolf prva skupna razstava zakoncev Korez, ki sta sicer tudi v umetniški navezi že vrsto let |website=Večer |date=2024-02-21 |url=https://vecer.com/stajerc/v-galeriji-rrrudolf-prva-skupna-razstava-zakoncev-korez-ki-sta-sicer-tudi-v-umetniski-navezi-ze-vrsto-let-10350682 |language=sl |access-date=2026-09-02}}</ref> Svoja dela je predstavil na več razstavah doma in v tujini, med drugim na samostojni razstavi v Velenju (1994), na predstavitvi Prima Vista v Umetnostni galeriji Maribor ter na prestižnem salonu Grands et jeunes d Aujourd hui v Parizu (1995). Leta 2001 se je predstavil s pregledno razstavo »Med mimetičnim in sublimnim« v Razstavnem salonu Rotovž in Galeriji Hest. Njegov dela hranijo v UGM, Zbirki Žula in drugih zasebnih zbirkah. Živi in ustvarja v Mariboru.<ref name="UGM"/> Njegova žena Ingrid Ladinek Korez je slikarka in profesorica likovne umetnosti.<ref name="v"/> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Korez, Brane}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski slikarji]] [[Kategorija:Slovenski restavratorji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani]] j24muxl6varv2s1ifm7ev6gxwm1yh8x 0 608296 6758522 6751665 2026-09-30T00:49:15Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758522 wikitext text/x-wiki {{Infobox election | election_name = Lokalne volitve v MO Nova Gorica 2026 | type = presidential | previous_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2022) | previous_year = 2022 | next_election = Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica (2030) | next_year = 2030 | country = Slovenija | election_date = [[Slika:COA-Nova_Gorica.svg|40px]]<br>{{nobr|15. in 29. november 2026}} | turnout = | candidate1 = | image1 = | popular_vote1 = | percentage1 = | party1 = | color1 = | candidate2 = | image2 = | popular_vote2 = | percentage2 = | party2 = | color2 = | title = župan | before_election = [[Samo Turel]] | before_party = [[Gibanje Svoboda|GS]] | after_election = | after_party = }} '''Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica 2026''' bodo redne volitve [[Župan Mestne občine Nova Gorica|župana]] ter članov [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica|mestnega sveta]], ki bodo potekale 15. in 29. novembra 2026 v [[Mestna občina Nova Gorica|Mestni občini Nova Gorica]] v okviru [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026|lokalnih volitev 2026]]. == Zgodovina == === Razpis volitev === [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednik Državnega zbora]] [[Zoran Stevanović]] je 8. julija 2026 razpisal redne volitve v občinske svete in redne volitve županov za 15. november 2026. Za dan razpisa, s katerim začnejo teči roki za volilna opravila, je bil določen 7. september. Morebitni drugi krog bo potekal 29. novembra.<ref>{{Navedi splet |title=15. novembra gremo na lokalne volitve {{!}} 24ur.com |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/15-novembra-gremo-na-lokalne-volitve.html |access-date=2026-09-04 |website=www.24ur.com |language=sl}}</ref> Poleti 2026 je v Novi Gorici prišlo do lokalnega političnega spora zaradi preoblikovanja Kulturnega doma Nova Gorica. Mestni svet je 23. junija sprejel odlok o ustanovitvi novega javnega zavoda, čemur je nasprotovala civilna iniciativa Vsi smo kulturni dom. Ta je vložila pobudo za naknadni referendum, podprto z 251 podpisi. Zbiranje podpisov za razpis referenduma je steklo 1. septembra in bo trajalo do 5. oktobra.<ref>{{Navedi splet |title=Razpis naknadnega referenduma v Mestni občini Nova Gorica |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/razpis-naknadnega-referenduma-v-mestni-obcini-nova-gorica/ |date=2026-08-31 |access-date=2026-09-04 |website=Mestna občina Nova Gorica |language=sl |archive-date=2026-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20260831132138/https://www.nova-gorica.si/sl/novice/razpis-naknadnega-referenduma-v-mestni-obcini-nova-gorica/ |url-status=dead }}</ref> === Napovedi kandidatur === V prvi polovici leta 2026 aktualni župan [[Samo Turel]] iz [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] ni razkrival, ali se bo potegoval za drugi mandat. Še sredi avgusta je pojasnjeval, da kandidaturo napove stranka in da svoje odločitve zato ne želi komentirati. V Svobodi so takrat potrdili, da poteka evidentiranje kandidatov za župana in mestni svet ter da naj bi bila imena znana v začetku septembra.<ref name=":pnavg">{{Navedi splet |last=Tratnik |first=Alenka |title=Samo Turel ne komentira, Levica z Markom Rusjanom, ostali še izbirajo |url=https://primorske.si/primorska/goriska/turel-ne-komentira-levica-z-markom-rusjanom-ostali-se-izbirajo/ |date=2026-08-17 |access-date=2026-09-04 |website=Primorske novice |language=sl}}</ref> Kot prvi je kandidaturo 26. avgusta napovedal nekdanji državni sekretar na Ministrstvu za kulturo [[Marko Rusjan]]. Kandidiral bo s stranko [[Levica (Slovenija)|Levica]], njegovo kandidaturo pa podpira tudi lokalno gibanje [[Goriška.si]].<ref name=":rusjan">{{Navedi splet |title=Marko Rusjan (Levica) prvi kandidat za župana v Novi Gorici |url=https://www.primorski.eu/goriska/marko-rusjan-levica-prvi-kandidat-za-zupana-v-novi-gorici-GX2257787 |date=2026-08-27 |access-date=2026-09-04 |website=Primorski dnevnik |language=sl}}</ref><ref name=":rusjan2">{{Navedi splet |title=V tekmo za župana: Marko Rusjan stavi na stanovanja, povezovanje z Gorico in kulturo |url=https://www.ads.regionalobala.si/novica/v-tekmo-za-zupana-marko-rusjan-stavi-na-stanovanja-povezovanje-z-gorico-in-kulturo |date=2026-08-26 |access-date=2026-09-04 |website=Regional Goriška |language=sl}} {{Slepa povezava|date=september 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob predstavitvi kandidature je kot pomembne teme izpostavil dostopna stanovanja, nova delovna mesta, nadaljnje povezovanje Nove Gorice z Gorico ter razvoj kulture in kulturnega turizma po zaključku EPK. Po njegovi oceni bi morala občina izkoristiti kulturno dediščino projekta GO! 2025 kot razvojni potencial, obenem pa zagotoviti pogoje, da lahko v občini živijo različne družbene skupine.<ref name=":rusjan2" /> Turel je kandidaturo za drugi mandat uradno napovedal 3. septembra. Odločitev je utemeljil z izvedenimi investicijami in projekti v mandatu 2022–2026 ter željo po nadaljevanju začrtanega razvoja mesta.<ref name=":turel">{{Navedi splet |title=Turel napovedal kandidaturo za nov županski mandat v Novi Gorici |url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/09/turel-napovedal-kandidaturo-za-nov-zupanski-mandat-v-novi-gorici-63b7f5d0-532d-4f4d-85f7-4dc9534e86e1.html |date=2026-09-03 |access-date=2026-09-04 |website=Rai News |language=sl}}</ref> V predstavitvi je napovedal tesnejše povezovanje gospodarstva in izobraževalnih ustanov, ustvarjanje pogojev za razvoj podjetništva mladih ter prizadevanja za vrnitev sedeža [[Univerza v Novi Gorici|Univerze v Novi Gorici]] v mesto. V ta namen občina razvija novo mestno četrt na Majskih poljanah ob meji z Italijo, v mestnem središču pa želi urediti podjetniški inkubator, kamor bi se lahko preselil tudi Primorski tehnološki park.<ref name=":turel" /> Njegovo kandidaturo je ob predstavitvi podprl poslanec Gibanja Svoboda in nekdanji novogoriški župan [[Matej Arčon]].<ref name=":turel" /> === Strankarsko dogajanje === [[Socialni demokrati]] so pred začetkom uradnih volilnih opravil kot možnega kandidata pripravljali predsednika novogoriškega občinskega odbora stranke Matevža Vidmarja.<ref>{{Navedi splet |title=SD – kandidatna lista za volitve v državni zbor 2026 |url=https://cdn.kme.si/public/files/2026/02/09/6989f8534c0cb.pdf |date=2026-02-04 |access-date=2026-09-04 |language=sl}}</ref> V začetku septembra so mediji poročali, da si želi županskega mandata in da naj bi nastopil s podporo SD, vendar njegova kandidatura doslej še ni bila javno predstavljena.<ref name=":turel" /> Odprta ostaja odločitev [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]], ki je bila na volitvah v mestni svet leta 2022 s petimi mandati druga najmočnejša stranka. Takrat je njihova županska kandidatka Damjana Pavlica s 14,86 odstotka glasov zasedla tretje mesto. Trenutno njihova svetniška skupina šteje tri svetnike.<ref name=":sestava">{{Navedi splet |title=Sestava mestnega sveta |url=https://www.nova-gorica.si/sl/mestna-obcina/mestni-svet/sestava/ |access-date=2026-09-04 |website=Mestna občina Nova Gorica |language=sl}}</ref> V lokalnem političnem prostoru je pred volitvami prišlo tudi do preoblikovanja dela opozicije. Elena Zavadlav Ušaj in Stjepan Pavusa, ki sta bila leta 2022 izvoljena na listi SDS, sta mandat nadaljevala kot svetnika [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokratov. Anžeta Logarja]]. Andrej Pelicon, ki je bil leta 2022 izvoljen na listi Levice in je bil tedaj tudi njen kandidat za župana, pa je mandat nadaljeval kot predstavnik stranke [[Mi, socialisti!]].<ref name=":sestava" /> Lokalno gibanje Goriška.si, ki je leta 2022 nastopilo skupaj z listo [[Klemen Miklavič|Klemna Miklaviča]] in osvojilo štiri mandate v mestnem svetu, je leta 2026 podprlo kandidaturo Marka Rusjana, a imeli pa bodo svojo listo za mestni svet.<ref name=":rusjan" /> == Kandidati == === Napovedani === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;font-size:97%;line-height:16px" ! colspan=2 width="10%"|Kandidat ! width="10%"|Rojen ! class="unsortable" width="20%"|Poklic ! class="unsortable" width="14%"|Stranka<br>Lokalna lista ! width="10%"|Datum napovedi kandidature ! class="unsortable" width="10%"|Kampanja ! class="unsortable" width="5%"|Sklici |- |<center>[[Slika:Mag. Marko Rusjan, državni sekretar (52184437290) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Marko Rusjan]]'''</center> | style="background:{{party color|Levica (Slovenija)}}; " | |23. februar 1974 [[Šempeter pri Gorici]] | * mestni svetnik Mestne občine Nova Gorica (2018–2022) * državni sekretar na Ministrstvu za kulturo (2022–2026) * pravnik |[[Levica (Slovenija)|Levica]]<br><small>podpora: [[Goriška.si]]</small> |26. avgust 2026 |TBA |<ref name=":rusjan" /><ref name=":rusjan2" /> |- |<center>[[Slika:Samo_Turel_2025_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]]'''[[Samo Turel]]'''</center> | style="background:#005DA3; " | |25. maj 1975 [[Nova Gorica]] | * župan Mestne občine Nova Gorica (2022–''danes'') * predsednik Združenja mestnih občin Slovenije (2025–''danes'') * pravnik |[[Gibanje Svoboda]] (GS) |3. september 2026 |TBA |<ref name=":turel" /> |- |} === Potencialni === {{Gallery |File:No_image_(male).svg|{{center|'''Matevž Vidmar'''<br>[[Socialni demokrati]]<br/>predsednik SD Nova Gorica<br/>kmetovalec<ref name=":turel" />}} |title=Potencialni kandidat|name=|align=center|footer=|style=|state=|mode=nolines|height=160|width=160|captionstyle=}} == Glej tudi == * [[Župan Mestne občine Nova Gorica]] * [[Mestni svet Mestne občine Nova Gorica]] * [[Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Lokalne volitve v Sloveniji 2026]] [[Kategorija:Lokalne volitve v Mestni občini Nova Gorica|2026]] s2ozxjbba5gh61d7n9wx5owtu48gs7q 100 608763 6758487 6751255 2026-09-29T20:22:09Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 posodobitev 6758487 wikitext text/x-wiki [[Slika:CEV EuroVolley M 2026 logo.png|180px|right|Logotip Evropskega rvenstva v odbojki za moške 2026]] *Končalo se je '''[[Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026]]''' <small>(na sliki logotip)</small>, zmagala je [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]], v finalu je premagala [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]] s 3-1 v nizih. *Zrušitev dela [[ledenik]]a na severu [[Nepal]]a je povzročila niz '''[[Poplave na kitajsko-nepalski meji (2026)|močnih hudourniških poplav]]''', ki so zahtevale več sto žrtev. *'''[[Potres na Floresu (2026)|Potres z magnitudo 7,7 M<small>w</small>]]''' z epicentrom pred obalo [[Indonezija|indonezijskega]] otoka [[Flores (otok)|Flores]] je zahteval vsaj 83 žrtev. *'''[[Sončev mrk 12. avgusta 2026|Popolni Sončev mrk]]''' je bil viden na [[Grenlandija|Grenlandiji]], [[Islandija|Islandiji]] in severu [[Španija|Španije]], delni pa tudi po večini [[Evropa|Evrope]]. *Zahod [[Kolumbija|Kolumbije]] je prizadel '''[[Potres v Kolumbiji (2026)|rušilni potres]]''' z magnitudo 7,4 [[Momentna magnitudna lestvica|M<small>w</small>]]. *[[Pakistan]], [[Turčija]] in [[Saudova Arabija]] so podpisali '''[[sporazum iz Meke|sporazum o vzajemni obrambi]]'''. <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Gloria Steinem]] ({{abbr|92|umrla 2. septembra}}), ameriška novinarka in feministka; [[Harald V. Norveški|Harald V.]] ({{abbr|89|umrl 28. avgusta}}), norveški kralj; [[Ratko Mladić]] ({{abbr|84|umrl 27. avgusta}}), srbski general; [[Dolly Parton]] ({{abbr|80|umrla 25. avgusta}}), ameriška pevka; [[Milena Zupančič]] ({{abbr|79|umrla 15. avgusta}}), slovenska gledališka in filmska igralka; [[Slavko Pregl]] ({{abbr|80|umrl 10. avgusta}}), slovenski pisatelj in založnik h75xkzjlloa4s389g8do0brv9w4ow75 0 608791 6758325 6756276 2026-09-29T13:32:22Z Gledalec 242658 /* */ pp dodano 6758325 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = BATMAN 1989.png | caption = Logotip filma. | director = [[Tim Burton]] | producer = [[Sam Hamm]] | writer = [[Sam Hamm]] | starring = [[Michael Keaton]]<br />[[Jack Nicholson]]<br />[[Kim Basinger]]<br />[[Robert Wuhl]]<br />[[Pat Hingle]]<br />[[Billy Dee Williams]]<br />[[Michael Gough]]<br />[[Jack Palance]] | music = [[Danny Efmann]]<br />[[Prince]] | cinematography = [[Roger Pratt]] | editing = [[Ray Lovejoy]] | studio = [[Warner Bros.]]<br />[[Guber-Peters Company]]<br />[[PolyGram Pictures]] | distributor = [[Warner Bros. Pictures]] | released = 11. avgust 1989 (ZDA) | runtime = 126 minut | country = {{zastava države|ZDA}} | language = [[angleščina]] | budget = 48 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 411.6 million [[ameriški dolar|USD]] }}'''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 1989, ki ga je režiral [[Tim Burton]], po scenariju, ki sta ga napisala [[Sam Hamm]] in [[Warren Skaaren]]. Temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov [[DC Comics]] in je prvi del začetne filmske serije o Batmanu založbe [[Warner Bros.|Warner Bros]]. V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Jack Nicholson]], [[Kim Basinger]], [[Robert Wuhl]], [[Pat Hingle]], [[Billy Dee Williams]], [[Michael Gough]] in [[Jack Palance]]. Glasbo za film sta napisala [[Danny Elfman]] in [[Prince (glasbenik)|Prince]]. Film govori o začetku boja proti kriminalu, ki ga izvaja Batman in prikazuje njegov konflikt z njegovim najhujšim sovražnikom [[Joker (lik)|Jokerjem]]. Potem, ko je bil Burton leta 1986 najet za režiserja, sta [[Steve Englehart]] in [[Julie Hickson]] napisala filmske scenarije, preden je Hamm napisal prvi scenarij. Batman ni dobil zelene luč vse do uspeha Burtonovega filma [[Beetlejuice (1988)|Beetlejuice]] (1988). Na ton in teme filma sta delno vplivala filma The Killing Joke Alana Moora in Briana Bollanda ter The Dark Knight Returns Franka Millerja. Film se najprej prilagodi in nato oddalji od zgodbe o izvoru Jokerja, kjer Batman nenamerno povzroči, da gangster Jack Napier pade v kislino v tovarni Axis Chemical, kar sproži njegovo preobrazbo v psihopatskega Jokerja. Poleg tega je soustvarjalec Batmana [[Bob Kane]] delal kot svetovalec za film. Številni glavni igralci so se pogajali za vlogo Batmana, preden je bil Keaton izbran. Keatonova izbira je bila kontroverzna, saj je do leta 1988 postal tipičen komični igralec in mnogi opazovalci so dvomili, da bi lahko odigral resno vlogo. Nicholson je vlogo Jokerja sprejel pod strogimi pogoji, ki so narekovali najvišjo plačo, del zaslužka filma (vključno s pripadajočim trgovskim blagom) in lasten snemalni urnik. Snemanje je potekalo v studiu Pinewood od oktobra 1988 do januarja 1989. Proračun se je povečal s 30 milijonov dolarjev na 48 milijonov dolarjev, medtem ko je stavka v združenju scenaristov Amerike leta 1988 prisilila Hamma, da je odstopil. Skaaren je prepisal scenarij, dodatne osnutke brez navedbe v odjavni špici pa sta naredila [[Charles McKeown]] in [[Jonathan Gems]]. Film Batman je bil kritično in finančno uspešen, saj je v blagajnah zaslužil več kot 400 milijonov dolarjev in prejel pozitivne ocene kritikov. Kritiki in občinstvo so še posebej pohvalili Nicholsonovo in Keatonovo igralsko predstavo, Burtonovo režijo, scenografijo in glasbo skladatelja Dannyja Elfmana. Ob izidu je bil šesti najuspešnejši film v zgodovini. Film je prejel več nominacij za nagrado Saturn in nominacijo za [[zlati globus]] za Nicholsonovo igro ter osvojil [[Oskar (filmska nagrada)|oskarja]] za najboljšo umetniško režijo. Nadaljevanje, [[Batmanova vrnitev]], je izšlo leta 1992. == Vsebina == Časopisni novinar Alexander Knox in fotoreporterka Vicki Vale preiskujeta opažanja "Batmana", zamaskiranega superjunaka, ki lovi kriminalce v Gotham Cityju. Oba se udeležita zbiranja sredstev, ki ga prireja milijarder Bruce Wayne, ki je na skrivaj Batman, saj se je za to pot odločil, potem ko je bil kot otrok priča roparju, ki je umoril njegove starše. Med dogodkom se Wayne zaljubi v Vale. Medtem pa mafijski šef Carl Grissom pošlje svojega sociopatskega drugega poveljnika Jacka Napierja, da vdre v tovarno Axis Chemicals in pridobi obremenilne dokaze. Vendar pa se na koncu izkaže, da gre na skrivaj za zaroto, s katero želijo Napierja umoriti zaradi afere z Grissomovo ljubico Alicio Hunt. Pokvarjeni poročnik policije Gotham Cityja Max Eckhardt organizira napad na Napierja z nepooblaščenim napadom na Axis Chemicals. Vendar komisar James Gordon izve za napad in prevzame poveljstvo ter policistom ukaže, naj Napierja ujamejo živega. Pojavi se tudi Batman, medtem ko Napier ustreli in ubije Eckhardta kot maščevanje za prevaro. Med pretepom z Batmanom Napier pade z balkona v kad s kemikalijami. Čeprav naj bi bil mrtev, Napier preživi ter pri tem utrpi različne poškodbe, vključno s kredno belo kožo ter smaragdno zelenimi lasmi in nohti. Preživi operacijo, da bi popravil škodo, a je operacija neuspešna saj na koncu ostane z trajnim nasmehom na obrazu. Napier, ki se zdaj imenuje "Joker", ga ob pamet spravi njegov gnusni videz, zaradi česar ubije Grissoma in njegove sodelavce ter prevzame njegovo delovanje. Joker začne terorizirati Gotham tako, da v različne higienske izdelke doda "Smylex" – smrtonosno kemikalijo, zaradi katere žrtve umrejo od smeha. Joker kmalu postane obseden z Vicki in jo zvabi v muzej Flugelheim, ki ga njegovi privrženci vandalizirajo. Batman reši Vicki, jo odpelje v Batcave in ji posreduje vse svoje raziskave o Smylexu, kar bo prebivalcem Gothama omogočilo, da se izognejo toksinu. Wayne, ki je v konfliktu s svojo ljubeznijo do nje, obišče njo na njenem domu z namenom, da razkrije svojo skrivno identiteto, a Joker prekine srečanje. Joker vpraša Wayna: "Si že kdaj plesal s hudičem v bledi mesečini?", kar Wayne prepozna kot frazo, ki jo je uporabil ropar, ki je umoril njegova starša. Ustreli Wayna, ki pa preživi tako, da pod majico skrije servirni pladenj. Waynov butler Alfred Pennyworth, ki je skušal vzpostaviti odnos med parom, odpelje Vicki v Batjamo. Ko Vicki izve njegovo skrivnost, se Wayne odloči, da se bo zaradi mesta borila proti Jokerju zaradi njunega odnosa. Nato se odpravi uničit tovarno Osi, ki je bila uporabljena za izdelavo Smylexa. Medtem Joker zvabi prebivalce Gothama na parado v počastitev dvestoletnice Gothama z obljubo brezplačnega denarja. Izkaže se, da je to past, namenjena temu, da jih zaužijejo s plinom Smylex, ki je shranjen v ogromnih paradnih balonih. Batman prekriža njegov načrt tako, da s svojim Batwingom odstrani balone, toda Joker ga sestreli. Batwing strmoglavi pred katedralo, ki jo Joker uporabi, da ugrabi Vicki za talko. Batman zasleduje Jokerja in v končnem spopadu prepozna Napierja, ki je ubil njegove starše in tako posredno ustvaril Batmana. Joker sčasoma potegne Batmana in Vicki čez streho katedrale in ju pusti viseti, medtem ko pokliče helikopter, ki ga pilotirajo njegovi nasilneži, ki mu vržejo lestev, po kateri se lahko povzpne. Batman s kavljem pritrdi Jokerja za nogo na razpadajoči kip, ki sčasoma pade s strehe. Ker Joker ne more prenesti ogromne teže kipa, ta izgubi ravnotežje in pade na pločnik pred katedralo, zaradi česar umre, medtem ko se Batman in Vicki rešita. Nekoliko pozneje Gordon oznani, da je policija aretirala vse Jokerjeve može, s čimer je dejansko razstavila ostanke Grissomovih organizacij, in razkrije Bat-signal. Batman pusti policiji sporočilo, v katerem obljubi, da bo varoval Gotham, če se bo kriminal ponovil, in jih prosi, naj uporabijo Bat-signal, da ga pokličejo, ko bodo v stiski. Alfred odpelje Vicki v dvorec Wayne in pojasni, da bo Wayne malo zamudil. Odgovori, da ni presenečena, medtem ko Batman s strehe opazuje projekcijo signala in stoji nad mestom. == Vloge == * [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Jack Nicholson]] – [[Joker (lik)|Jack Napier/Joker]] * [[Kim Basinger]] – Vicki Vale * [[Robert Wuhl]] – Alexander Knox * [[Pat Hingle]] – Komisionar James Gordon * [[Billy Dee Williams]] – [[Two-Face|Harvey Dent]] * [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth * [[Jack Palance]] – Carl Grissom * [[Jerry Hall]] – Alicia Hunt * [[Tracey Walter]] – Bob the Goon * [[Lee Wallace]] – Major Borg * [[William Hootkins]] – Lt. Max Eckhardt == Glej tudi == * [[Batmanova vrnitev]] == Zunanje povezave == {{Wikiquote|Batman (1989 film)}} * {{FilmLinks}} * {{Official website|https://www.dccomics.com/movies/batman-1989}} ''Batman'' (1989) Official website at [[DC Comics]] * {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman/}} ''Batman'' (1989) Official website at [[Warner Bros. Pictures|Warner Bros.]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1989]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Britanski filmi]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Gotski filmi]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] [[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]] [[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]] [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] 44gudzdf5go6n3xt0di6vksc9jwclis 0 608794 6758326 6756278 2026-09-29T13:34:09Z Gledalec 242658 /* */ pp dodano 6758326 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batmanova vrnitev | image = Batman returns Logo (2).png | caption = Logotip filma. | director = [[Tim Burton]] | producer = [[Dennise Di Novi]]<br />[[Sam Hamm]] | writer = [[Daniel Waters]] | starring = [[Michael Keaton]]<br />[[Danny DeVito]]<br />[[Michelle Pfeiffer]]<br />[[Christopher Walken]]<br />[[Michael Gough]]<br />[[Pat Hingle]]<br />[[Michael Murphy]] | music = [[Danny Efmann]] | cinematography = [[Stefan Czapsky]] | editing = [[Chris Lebenzon]] | studio = [[Warner Bros.]]<br />[[PolyGram Pictures]] | distributor = [[Warner Bros. Pictures]] | released = 19. junij 1992 (ZDA) | runtime = 126 minut | country = {{zastava države|ZDA}} | language = [[angleščina]] | budget = 50–80 millijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 266.8 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }}'''Batmanova vrnitev''' je ameriški superjunaški film iz leta 1992, ki ga je režiral [[Tim Burton]] in napisal [[Daniel Waters]]. Temelji na liku Batmana iz stripov DC Comics in je nadaljevanje filma [[Batman (film, 1989)|Batman (1989)]], ki ga je prav tako režiral Burton, ter drugi del filmske serije o Batmanu (1989–1997). V filmu igrajo [[Michael Keaton]], [[Danny DeVito]], [[Michelle Pfeiffer]], [[Christopher Walken]], [[Michael Gough]], [[Pat Hingle]] in [[Michael Murphy]]. Film, ki se dogaja med božičem v Gotham Cityju, spremlja Batmana, ki se sooča s pokvarjenim poslovnežem Maxom Shreckonom in deformiranim kriminalnim šefom Oswaldom Cobblepotom/Pingvinom, čigar prizadevanje za oblast ogroža mesto. Njune načrte še dodatno zaplete Shreckova nekdanja tajnica Selina Kyle, ki se mu želi maščevati kot [[Catwoman (lik)|Catwoman]]. Burton sprva ni bil zainteresiran nadaljevanja Batmana, saj se je čutil ustvarjalno omejenega zaradi pričakovanj studija [[Warner Bros.|Warner Bros]]. Z vrnitvijo se je strinjal šele, ko je dobil večji ustvarjalni nadzor, kar je vključevalo zamenjavo prvotnega scenarista [[Sam Hamm|Sama Hamma]] z Danielom Watersom in ponovno združitev s številnimi njegovimi prejšnjimi sodelavci. Watersov scenarij je poudarjal karakterizacijo pred zapletom, Wesleyja Stricka pa so kasneje najeli za neimenovano predelavo, ki je med drugim dodala glavni načrt za Pingvina. Snemanje je potekalo od septembra 1991 do februarja 1992 s proračunom od 50 do 80 milijonov dolarjev, predvsem na scenografijah in zvočnih odrih v studiih Warner Bros. in Universal Studios Lot v [[Kalifornija|Kaliforniji]]. Posebni učinki filma so se zanašali predvsem na praktične tehnike in ličenje, dopolnjene z animatroniko, omejeno računalniško ustvarjenimi slikami (CGI) in številnimi živimi pingvini. Trženjska kampanja filma je bila obsežna in je vključevala povezave z blagovnimi znamkami in izdelke, namenjene posnemanju finančnega uspeha Batmana. Film Batmanova vrnitev, ki je izšel 19. junija 1992, je podrl več rekordov na blagajnah in po vsem svetu zaslužil 266,8 milijona dolarjev, s čimer je postal šesti najuspešnejši film leta 1992, vendar pa je zaostal za njegovim predhodnikom po splošnem uspehu in dolgoživosti. Temnejši ton, skupaj z nasilno in spolno vsebino, je bil označen kot odtujitev družinskega občinstva in je sprožil odpor marketinških partnerjev zaradi promocije filma otrokom. Film je prejel mešane ocene kritikov, čeprav je večina kritikov pohvalila glavno igralsko zasedbo. Po mešanih ocenah filma je bil Burton zamenjan kot režiser za njegovo nadaljevanje, [[Batman za vedno]] (1995), ki je bilo zasnovano v bolj družinam prijaznem tonu. Tudi Keaton se je zavrnil vrnitev. V letih po izidu je bil Batmanova vrnitev ponovno ocenjen kot eden najmočnejših filmov o Batmanu in ključni zgodnji primer avtorsko usmerjenega superjunaškega filma, ki je pomagal oblikovati temnejšo in bolj ambiciozno smer žanra. Film je zaradi zimskega okolja, prazničnih podob ter tem osamljenosti in izolacije prepoznan tudi kot alternativna božična klasika. Njegova zgodba je bila ponovno obravnavana v stripovski seriji Batman '89 (2021), Keaton pa je kasneje svojo različico Batmana ponovil v filmu [[Flash (film, 2023)|Flash]] (2023). == Vsebina == V Gotham Cityju dva bogata člana družabnih krogov, zgrožena nad rojstvom njunega deformiranega in divjega sina Oswalda, ga pustita v kanalizaciji, kjer ga sprejme kolonija pingvinov. Triintrideset let pozneje, med božičem, bogatega industrialca Maxa Shrecka ugrabi tolpa Rdeči trikotnik – nekdanji cirkuški umetniki, vpleteni v izginotja otrok po vsej državi – in ga odpeljejo v njuno skrivališče v zapuščeni arktični razstavi v živalskem vrtu Gotham. Njihov vodja Oswald, zdaj znan kot Pingvin, izsiljuje Maxa z dokazi o njegovi korupciji in umorih ter ga prisili, da Oswaldu pomaga ponovno vstopiti v visoko družbo Gothama. Max inscenira ugrabitev županovega dojenčka, kar Oswaldu omogoči, da otroka "reši" in postane javni junak. V zameno Oswald zahteva dostop do mestnih rojstnih evidenc, češ da želi odkriti svojo pravo identiteto s preiskavo prvorojenih sinov Gothama. Max poskuša ubiti svojo plašno tajnico Selino Kyle tako, da jo porine skozi okno, potem ko ona odkrije njegov načrt za gradnjo elektrarne, ki bi na skrivaj črpala in shranjevala elektriko Gothama. Selina preživi, se vrne domov, izdela kostum in prevzame identiteto Catwoman. Na Maxovo presenečenje se z novo odkrito samozavestjo in odločnostjo ponovno pojavi v službi ter takoj pritegne pozornost milijarderja Brucea Wayna, ki ga obiskuje. Bruce kot superheroj Batman začne preiskovati Oswalda in sumi, da ima povezave z tolpo Rdeči trikotnik. Max želi odstraniti nasprotovanje svoji elektrarni in prepriča Oswalda, naj kandidira za župana in diskreditira aktualnega župana tako, da tolpo pošlje v Gotham. Batmanova prizadevanja za zatiranje nasilja ga pripeljejo v konflikt z Mačjo žensko, medtem ko v civilnem življenju Selina in Bruce začneta romanco. Medtem se Mačja ženska poveže z Oswaldom, da bi omadeževala Batmanov ugled. Med prižigom božične jelke v Gothamu Oswald in Catwoman ugrabita gothamsko lepotno kraljico, Ledeno princeso, in zvabita Batmana na streho nad slovesnostjo. Oswald Ledeno princeso potisne v smrt z rojem netopirjev in Batmana uokviri. Ko Catwoman ugovarja umoru in zavrne Oswaldove spolne nadlegovanja, jo napade in jo požene skozi stekleno hišo. Batman pobegne v Batmobilu, ne da bi se zavedal, da ga je sabotirala tolpa Rdeči trikotnik, kar Oswaldu omogoči, da se z njim poda na daljinsko voden pohod. Preden ponovno prevzame nadzor, Batman posname Oswaldovo žaljivo tirado o Gothamovih meščanih in jo kasneje predvaja med Oswaldovim županskim shodom, s čimer uniči njegovo javno podobo in ga prisili, da se umakne v živalski vrt Gotham. Tam se Oswald odpove svoji človečnosti, popolnoma sprejme svojo identiteto Pingvina in sproži svoj načrt, da ugrabi in ubije Gothamove prvorojence kot maščevanje za lastno zapuščenost. Selina poskuša ubiti Maxa na njegovem dobrodelnem plesu, vendar Bruce posreduje in oba nenamerno odkrijeta skrivni identiteti drug drugega. Pingvin se vmeša na dogodek z namenom ugrabiti Maxovega sina Chipa, vendar se Max namesto tega ponudi sam. Batman prekine delovanje tolpe Rdeči trikotnik in ustavi ugrabitve, zaradi česar Pingvin sprosti svojo vojsko pingvinov, opremljeno z raketami, da uniči Gotham. Batmanov zaveznik, Alfred Pennyworth, preglasi kontrolni signal in pingvine preusmeri nazaj v živalski vrt Gotham. Ko rakete uničijo živalski vrt, Batman sprosti roj netopirjev, zaradi česar Pingvin pade v strupene vode arktične razstave. Catwoman se sooči z Maxom in zavrne Batmanovo prošnjo, naj opusti maščevanje in odide z njim. Max ustreli Batmana in ga onesposobi, nato pa večkrat ustreli Catwoman, vendar ta preživi, čeprav trdi, da ima še dve od devetih življenj. Catwoman Maxa udari z električnim tokom pod napetostjo, kar povzroči sunek napetosti, ki ju očitno ubije oba; vendar Batman najde le Maxove zoglenele ostanke. Pingvin se še zadnjič pojavi, a podleže poškodbam, pingvini pa njegovo telo odnesejo v vodo. Nekoliko kasneje, med potjo domov, Bruce opazi Selinino senco, a najde le navadno mačko, ki pa jo vzame s seboj. Netopirjev signal sije nad mestom, ko ga Catwoman opazuje. == Vloge == * [[Michael Keaton]] – [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Danny DeVito]] – [[Pingvin (lik)|Oswald Cobblepot/Pingvin]] * [[Michelle Pfeiffer]] – [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]] * [[Christopher Walken]] – Max Shreck * [[Michael Gough]] – Alfred Pennyworth * [[Pat Hingle]] – James Gordon * [[Michael Murphy]] – Aktualni župan mesta == Glej tudi == * [[Batman (film, 1989)|Batman 1989]] == Zunanje povezave == * {{Official website|https://www.warnerbros.com/movies/batman-returns/}} (Warner Bros.) * {{Official website|http://www.dccomics.com/movies/batman-returns-1992}} (DC Comics) * {{FilmLinks}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 1992]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] [[Kategorija:Ameriški znanstvenofantastični filmi]] [[Kategorija:Filmi v režiji Tima Burtona]] [[Kategorija:Božični filmi]] [[Kategorija:Filmi o volitvah]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Gotski filmi]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v živalski vrt]] [[Kategorija:Filmi PolyGram Filmed Entertainment]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] pr54wjwyusap1domkox2ftvsbjl90b9 0 608803 6758329 6756282 2026-09-29T13:36:42Z Gledalec 242658 /* */ pp dodano 6758329 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Joker | image = Joker (2019) logotype.png | caption = Logotip filma. | director = [[Todd Phillips]] | producer = [[Todd Phillips]]<br />[[Bradley Cooper]]<br />[[Emma Tillinger Koskoff]] | writer = [[Todd Phillips]] | starring = [[Joaquin Phoenix]]<br />[[Robert De Niro]]<br />[[Zazie Beetz]]<br />[[Frances Conroy]] <br />[[Brett Cullen]] | music = [[Hildur Guðnadóttir]] | cinematography = [[Lawrence Sher]] | editing = [[Jeff Groth]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Films]]<br />[[Village Roadshow Pictures]]<br />[[Bron Creative]]<br />[[Joint Effort]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. oktober 2019 (ZDA) | runtime = 122 minut | country = {{zastava države|ZDA}} | language = [[angleščina]] | budget = 55–70 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 1.079 miljarde [[ameriški dolar|USD]] }}'''Joker''' je ameriški psihološki triler iz leta 2019, ki ga je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], z [[Joaquin Phoenix|Joaquinom Phoenixom]] v glavni vlogi in ponuja alternativno zgodbo o izvoru [[Joker (lik)|Jokerja]]. Film spremlja Arthurja Flecka, duševno bolnega klovna na zabavah in ambicioznega stand-up komika, čigar spust v moralni nihilizem navdihne nasilno kontrakulturno revolucijo proti bogatim v propadajočem Gotham Cityju. V stranskih vlogah igrajo [[Robert De Niro]], [[Zazie Beetz]] in [[Frances Conroy]]. Phillips je Jokerja zasnoval leta 2016 in scenarij s Silverjem pisal skozi vse leto 2017. Navdihnili so ju študije likov iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja in filmi Martina Scorseseja, zlasti [[Taksist]] (1976) in [[Kralj komedije]] (1982); Scorsese se je sprva projektu pridružil kot producent. Film ohlapno prireja elemente zgodbe iz filmov Batman: Morilska šala (1988) in Temni vitez se vrača (1986), vendar Phillips in Silver sicer nista iskala navdiha v določenih stripih niti nista želela, da bi bil film povezan s katero koli prejšnjo kontinuiteto filmov o [[Batman|Batmanu]]. Phoenix se je pridružil februarja 2018 in je bil izbran julija istega leta, večina igralske zasedbe pa je podpisala pogodbo do avgusta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Jersey City|Jersey Cityju]] in [[Newark|Newarku]] od septembra do decembra 2018. Joker je prvi igrani film o Batmanu v kinodvoranah, ki je prejel oceno R od Združenja filmskih igralcev (Motion Picture Association). Joker je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 31. avgusta 2019, kjer je osvojil zlatega leva, v Združenih državah Amerike pa je bil v kinodvoranah predvajan 4. oktobra. Film je prejel mešane ocene kritikov. Čeprav so bili Phoenixova igra, filmska glasba in kinematografija pohvaljeni, so temačen ton, upodobitev duševnih bolezni in ravnanje z nasiljem razdelili mnenja in sprožili zaskrbljenost zaradi spodbujanja nasilja v resničnem svetu; kinodvorana, kjer je leta 2012 v Aurori v [[Kolorado|Koloradu]] potekalo predvajanje filma [[Vzpon viteza teme]], ga ni hotela predvajati. Kljub temu je Joker postal velika uspešnica na blagajnah, saj je postavil rekorde za oktobrsko premiero in po vsem svetu zaslužil več kot milijardo dolarjev, s čimer je postal prvi film z oceno R, ki mu je to uspelo. Držal je rekord za najuspešnejši film z oznako R, dokler ga ni leta 2024 prehitel [[Deadpool in Wolverine]]. Film je bil na 92. podelitvi oskarjev nominiran za enajst nagrad, od tega je osvojil dve (za najboljšega igralca za Phoenix in najboljšo izvirno glasbo) in prejel številna druga priznanja. Nadaljevanje, [[Joker: Norost v dvoje]], je izšlo leta 2024. == Vsebina == Leta 1981 je Arthur Fleck klovn na zabavah in ambiciozni stand-up komik, ki živi z materjo Penny v kriminalnem Gotham Cityju. Trpi za nevrološko motnjo, zaradi katere ima naključne, neobvladljive napade smeha, za katere jemlje zdravila, ki jih dobi prek mestnega programa socialnega varstva. Potem ko Arthurja med delom napadejo ulični mladostniki, mu sodelavec Randall da revolver, da se lahko brani. Arthur začne razmerje s svojo sosedo, samohranilko Sophie Dumond, in jo povabi, da si ogleda njegov nastop v komedijskem klubu. Arthurju med nastopom v otroški bolnišnici po nesreči pade pištola in ga zaradi tega odpustijo. Medtem ko se s podzemno železnico vozi domov in je še vedno naličen kot klovn, se mu posmehujejo in ga napadejo trije pijani poslovneži iz podjetja Wayne Investments. V samoobrambi ustreli dva od njih, tretjega pa ubije, ko poskuša pobegniti. Njihov delodajalec, milijarderski kandidat za župana Thomas Wayne, obsodi umore, toda podporniki začnejo nositi klovnovske maske v Arthurjevi podobi. Zaradi krčenja proračuna je bil program socialnih storitev ukinjen, Arthur pa ostane brez zdravil. Sophie se udeleži Arthurjevega stand-up nastopa, ki pa zaradi njegove motnje in neuspešnih šal ne uspe. Arthur prestreže Pennyjino pismo Thomasu, v katerem navaja, da je Arthur Thomasov nezakonski sin, in ošteje njegovo mater, ker prikriva resnico o njegovem poreklu. Odide v dvorec Wayne, kjer spozna Thomasovega mladega sina Brucea, a po prepiru z družinskim butlerjem Alfredom Pennyworthom pobegne. Penny po zaslišanju dveh detektivov, ki preiskujeta Arthurjevo vpletenost v umore v podzemni železnici, doživi možgansko kap in je hospitalizirana. Arthurjev idol, priljubljeni voditelj večerne pogovorne oddaje Murray Franklin, predstavi posnetke Arthurjevega neuspešnega nastopa v svoji oddaji in ga posmehljivo imenuje "Joker", kar Arthurjevo veliko žalost in jezo samo še poveča. Arthur se pozneje sooči s Thomasom v kinu. Thomas zanika, da je njegov oče, in trdi, da Penny tudi ni njegova biološka mati. Arthur obišče državno bolnišnico Arkham in prebere Pennyjino kartoteko, v kateri piše, da je bila narcisoidna motnja, ki je posvojila Arthurja, medtem ko je delala kot gospodinja pri Wayneovih. S Thomasom je razvila namišljen intimen odnos, v katerem je bil Arthur njun biološki sin. Hkrati je Penny vzgajala Arthurja s fantom, ki ju je fizično in spolno zlorabljal, kar je privedlo do njegove nevrološke motnje. Pretreseni Arthur nenapovedano vstopi v Sophiejino stanovanje. Prestrašena ga prijazno prosi, naj odide, in razkrije, da je njun odnos plod Arthurjeve domišljije. Naslednji dan Arthur v bolnišnici zaduši Penny z blazino. Arthurja povabijo v Murrayjevo oddajo in se pripravi tako, da si ustvarijo klovnovsko osebnost. Obiščeta ga Randall in še en bivši kolega, Gary. Arthur Randalla pretepe in do smrti zabode, Garyju pa prizanese, ker je bil v preteklosti vedno do njega prijazen. Detektivi, ki preiskujejo Arthurja, ga zasledujejo na vlak, poln klovnovskih protestnikov. Arthur sproži pretep, med katerim eden od detektivov po nesreči ustreli in ubije protestnika. Drugi protestniki nato pretepejo detektive, medtem ko Arthur pobegne. V studiu Arthur prosi Murrayja, naj ga predstavi kot "Jokerja", kar se nanaša na njegovo prejšnje posmehovanje. Med prenosom oddaje v živo Arthur pripoveduje morbidne šale, prizna umore v podzemni železnici, se pritožuje nad družbeno zanemarjenostjo zatiranih in zmerja Murrayja, ker se mu je posmehoval. Po zadnji šali Arthur dvakrat ustreli Murrayja in ga pri tem tudi ubije. Arthurja aretirajo in po mestu izbruhnejo nemiri. Roparji v reševalnem vozilu trčijo v policijski avto, v katerem je bil Arthur, in ga osvobodijo. Medtem eden od izgrednikov v ulici ustavi družino Wayne in pred Bruceom umori Thomasa in njegovo ženo Martho. Arthur stoji na policijskem avtomobilu, pleše ob vzklikih množice in si kri na obrazu razmaže v nasmeh. Nekaj časa kasneje v Arkhamu se Arthur med seanso s svojo novo terapevtko smeji sam sebi zaradi šale. Noče ji jo povedati, češ da je ona ne bi razumela. Za seboj pusti sled krvavih odtisov čevljev, medtem ko ga bolničar preganja. == Vloge == * [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]] * [[Robert De Niro]] – Maurice "Murray" Franklin * [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond * [[Frances Conroy]] – Penny Fleck * [[Brett Cullen]] – Thomas Wayne * [[Carrie Louise Putrello]] – Martha Wayne * [[Douglas Hodge]] –Alfred Pennyworth * [[Dante Pereira-Olson]] – [[Batman|Bruce Wayne]] * [[Glenn Fleshler]] in [[Leigh Gill]] – Randall in Gary * [[Marc Maron]] – Gene Ufland * [[Sharon Washington]] – Debra Kane * [[Josh Pais]] – Hoyt Vaughn, Arthurjev agent * [[Brian Tyree Henry]] – Clark * [[Frank Wood]] – dr. Benjamin Stoner * [[Gary Gulman]] in [[Sam Morril]] – komika == Glej tudi == * [[Joker: Norost v dvoje]] == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * [https://deadline.com/wp-content/uploads/2019/12/joker-script-final.pdf Official screenplay] * [https://instagram.com/jokermovie Joker] at [[Instagram]] {{Zlati lev}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2019]] [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] [[Kategorija:Psihološki trilerji]] [[Kategorija:Filmi o maščevanju]] [[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]] [[Kategorija:Filmi Bron Studios]] [[Kategorija:Filmi o zlorabah otroka]] [[Kategorija:Filmi o klovnih]] [[Kategorija:Filmi o komikih]] [[Kategorija:Filmi o zločincih]] [[Kategorija:Filmi o matricidu]] [[Kategorija:Filmi o odnosu matere in sina]] [[Kategorija:Filmi o morilcih]] [[Kategorija:Filmi o revščini]] [[Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa]] [[Kategorija:Filmi o televizijskih osebnostih]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v psihiatrično bolnišnico]] [[Kategorija:Filmi z nezanesljivim pripovedovalcem]] [[Kategorija:Filmi Village Roadshow Pictures]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] [[Kategorija:Dela o nihilizmu]] jesdczsimompu7onj5l905749eqgo0p 0 608804 6758331 6756284 2026-09-29T13:38:00Z Gledalec 242658 /* */ pp dodano 6758331 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Joker: Norost v dvoje | image = Joker Folie à Deux Black Logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Todd Phillips]] | producer = [[Todd Phillips]]<br />[[Joseph Garner]]<br />[[Emma Tillinger Koskoff]] | writer = [[Scott Silver]]<br />[[Tood Phillips]] | starring = [[Joaquin Phoenix]]<br />[[Lady Gaga]]<br />[[Brendan Gleeson]]<br />[[Zazie Beetz]] | music = [[Hildur Guðnadóttir]] | cinematography = [[Lawrence Sher]] | editing = [[Jeff Groth]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Studios]]<br />[[Joint Effort]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. oktober 2024 (ZDA) | runtime = 138 minut | country = {{zastava države|ZDA}} | language = [[angleščina]] | budget = 190–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 208 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }}'''Joker: Norost v dvoje''' je ameriška pravna drama iz leta 2024, ki jo je režiral [[Todd Phillips]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Scott Silver|Scottom Silverjem]]. Film, ki temelji na likih iz stripov [[DC Comics]], je nadaljevanje filma [[Joker (film, 2019)|Joker (2019)]]. [[Joaquin Phoenix]] igra [[Joker (lik)|Arthurja Flecka/Jokerja]], ki ponovno prevzame svojo vlogo iz prvega filma, poleg [[Lady Gaga]] pa Harleen "Lee" Quinzel. V glavnih vlogah igrajo tudi [[Brendan Gleeson]], [[Catherine Keener]] in [[Zazie Beetz]], v stranskih vlogah pa [[Steve Coogan]], [[Harry Lawtey]], [[Leigh Gill]] in [[Connor Storrie]]. V filmu Arthur med čakanjem na sojenje za svoja kazniva dejanja v državni bolnišnici Arkham razvije romantično razmerje s sojetnico Lee. Ko se sojenje začne, se sprašuje o svoji poti, ko spozna, da ga Lee in drugi vidijo le kot Jokerja. Čeprav je bil film Joker mišljen kot samostojen film, je njegov uspeh na blagajnah sprožil zanimanje za nadaljevanje. [[Warner Bros.]] je sčasoma prepričal Phillipsa in Phoenixa, da se vrneta, z več ustvarjalne svobode in bistveno večjim proračunom. Film je bil napovedan junija 2022, Gaga in Beetz pa sta se pridružili pozneje istega leta. Glavno snemanje je potekalo v [[New York|New Yorku]], [[Los Angeles|Los Angelesu]] in [[Belleville|Bellevilleu]] v [[New Jersey|New Jerseyju]] od decembra 2022 do aprila 2023. Film Joker: Norost v dvoje je bil premierno predvajan v [[Benetke|Benetkah]] 4. septembra 2024, v Združenih državah Amerike pa je bil premierno predvajan 4. oktobra. Film je prejel negativne ocene kritikov, vendar pa je postal blagajniška bomba, saj je zaslužil 208 milijonov dolarjev pri proračunu od 190 do 200 milijonov dolarjev. Med sedmimi nominacijami za zlato malino je osvojil nagradi za najslabši remake, prevaro ali nadaljevanje ter najslabšo filmsko kombinacijo za Phoenix in Gago. == Vsebina == V animiranem kratkem filmu z naslovom "Jaz in moja senca" Jokerja pooseblja njegova senca, ki se obnaša nasilno in zavzame njegovo mesto, da bi izvedla glasbeno točko za televizijsko oddajo, nato pa se ponovno združi z Jokerjem, preden prispejo trije policisti in ga napadejo. Arthur Fleck je v priporu v državni bolnišnici Arkham in čaka na sojenje zaradi zločinov, ki jih je storil dve leti prej. Njegova odvetnica Maryanne Stewart namerava trditi, da Arthur trpi za disociativno motnjo identitete in da je za zločine odgovorna njegova Jokerjeva osebnost. Na seansi glasbene terapije Arthur spozna Harleen "Lee" Quinzel, ki trdi, da je odraščala v isti soseski kot on, da je imela nasilnega očeta, ki je umrl v prometni nesreči, in da je bila zaprta, potem ko je požgala stanovanjsko hišo njenih staršev. Lee prav tako izrazi svoje občudovanje nad Jokerjevimi zločini in osebnostjo. Ko se njun odnos razvija, si začneta življenje predstavljati kot gledališki muzikal, v katerem sta v središču pozornosti zaradi njune povezane norosti. Med filmsko projekcijo Lee zakuri ogenj. Z Arthurjem jo ujamejo pri poskusu pobega, Arthurja pa namestijo v samoto. Lee ga obišče in mu pove, da jo izpuščajo, da bi preprečili njen vpliv nanjo, vendar obljubi, da se bo udeležila sojenja. Preden odide, imata spolne odnose. Med intervjujem s televizijsko osebnostjo Arthur zapoje Lee skozi televizijski zaslon in s tem poglobi svojo ljubezen do njega. Na dan sojenja pomočnik okrožnega tožilca Harvey Dent pokliče priče, ki ovržejo Arthurjeve trditve o neprištevnosti, vključno z njegovo staro sosedo Sophie Dumond. Med odmorom Maryanne razkrije, da je bila Lee v resnici študent psihiatrije, ki je odraščala. na Upper West Sidu, in da je njen oče, zdravnik, živ. Poleg tega se je prostovoljno zapisala v Arkham, se pregledala in nikoli ni požgala stanovanjske stavbe. Ko se Arthur sooči z Lee, ta prizna, da so bile njene laži poskus, da bi se približala Arthurju, hkrati pa trdi, da je noseča po njuni skupni noči in se je preselila v njegovo staro stanovanjsko stavbo, da bi jima ustvarila dom. Kasneje si zamisli scenarij, v katerem pojeta na televiziji, preden ga ustreli. Na sojenju naslednji dan Arthur zavrne Maryanne in se zastopa sam. Potem ko pred zaslišanje pripelje Arthurjevega nekdanjega sodelavca Garyja Puddlesa, Harvey zaključi svojo zadevo. Arthur, ki ga Garyjevo pričevanje očitno prizadene, se ne brani. Med svojim govorom se posmehuje stražarjem Arkhama in nakaže, da ga zlorabljajo. Ko se vrne v Arkham, ga glavni stražar Jackie Sullivan in dva stražarja v maščevanje odpeljejo pod tuš, kjer ga pretepejo. Zapornik in Arthurjev prijatelj Ricky se ustno sooči s stražarji, zaradi česar ga Jackie ubije z davljenjem. Dogodek Arthurja vidno pretrese. Med svojim zaključnim govorom na sodišču naslednji dan se Arthur odpove svoji podobi Jokerja in prevzame polno odgovornost za svoja dejanja. Lee, besna zaradi tega, odide, porota pa Arthurja spozna za krivega umora. Medtem ko sodnik bere sodbo, pred sodiščem eksplodira bomba, ki ubije in rani številne udeležence ter poškoduje polovico Dentovega levega obraza. V kaosu Arthurju dva privrženca pomagata pobegniti, a ju zapusti, ko spozna, da ga vidijo le kot Jokerja. Arthur se sprehaja po Gotham Cityju in na stopnicah pred svojim starim stanovanjem sreča Lee, ki ga zavrne, ker se je odpovedal svoji podobi Jokerja. Ko odide, policija prijeme Arthurja in ga odpelje nazaj v Arkham. Naslednji dan stražar usmeri Arthurja po praznem hodniku, da bi se srečal z obiskovalcem. Mladi zapornik ustavi Arthurja in začne pripovedovati šalo, preden ga večkrat zabode v trebuh z nožem. Ko Arthur pade na tla in izkrvavi do smrti, se znova spomni scenarija, v katerem ga je Lee ustrelila, medtem ko si zapornik v histeričnem smehu nariše nasmeh na obraz z krvjo. == Vloge == * [[Joaquin Phoenix]] – [[Joker (lik)|Arthur Fleck/Joker]] * [[Lady Gaga]] – Harleen "Lee" Quinzel * [[Brendan Gleeson]] – Jackie Sullivan * [[Zazie Beetz]] – Sophie Dumond * [[Steve Coogan]] – Paddy Meyers * [[Harry Lawtey]] – [[Two-Face|Harvey Dent]] * [[Leigh Gill]] – Gary Puddles * [[Ken Leung]] – Dr. Victor Liu * [[Jacob Lofland]] – Ricky Meline * [[Bill Smitrovich]] – Judge Herman Rothwax * [[Sharon Washington]] – Debra Kane == Glej tudi == * [[Joker (film, 2019)|Joker 2019]] == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} [[Kategorija:Filmi leta 2024]] [[Kategorija:Ameriški filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] [[Kategorija:Psihološki trilerji]] [[Kategorija:Ameriški romantično dramski filmi]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na sodišče]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Igrano-animirani filmi]] [[Kategorija:Ameriški glasbeni filmi]] [[Kategorija:Filmi o zločincih]] [[Kategorija:Filmi o disociativni motnji identitete]] [[Kategorija:Filmi o skupinskem posilstvu]] [[Kategorija:Filmi o duševnih motnjah]] [[Kategorija:Filmi o morilcih]] [[Kategorija:Filmi v režiji Todda Phillipsa]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni v psihiatrično bolnišnico]] [[Kategorija:Filmi, postavljeni na otok]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] m88k1tfkdsym4szo8hzojlj09rrgyhe 0 608836 6758519 6752195 2026-09-30T00:26:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758519 wikitext text/x-wiki {{Infobox ethnic group | group = Ljudstvo Tujia | native_name = | image = Tujia women.jpg | caption = Tujia ženske v tradicionalnih oblačilih | population = 9.587.732 (2020 štetje) | total_ref = <ref>{{cite web|title=Geographic Distribution and Population of Ethnic Minorities|url=http://www.stats.gov.cn/tjsj/ndsj/2021/indexeh.htm|website=China Statistical Yearbook 2021|access-date=4 February 2023}}</ref><ref>{{Cite web|url=http://pop-stat.mashke.org/china-ethnic-2020.htm|title=Ethnic composition of China 2020|website=pop-stat.mashke.org|accessdate=8 July 2025}}</ref> | popplace = [[File:Tujia distribution density.png|300px]]<br/>{{flag|China}}<br/>([[Hunan]]{{·}}[[Hubej]]{{·}}[[Guidžov]]{{·}}[[Čongčing]]) | languages = [[mandarinščina]]<br/>Tujia (traditionalno) | religions = Pretežno ljudska religija Nuo }} '''Tujia''' ({{langx|tji|Bifjixkhar}} / {{lang|tji|Bifzixkar}}, [[International Phonetic Alphabet|IPA]]: {{IPA|/bi˧˥ dʑi˥ kʰa˨˩/ /pi˧˥ tsi˥ kʰa˨˩/}}, {{langx|tjs|Mongrzzir}}, {{IPA|/mõ˨˩ dzi˨˩/}}; {{lang-zh|c={{linktext|土家族}}|p=Tǔjiāzú}}) so etnična skupina in s skupno več kot 9 milijoni prebivalcev sedma največja uradno priznana etnična manjšina v [[LR Kitajska|Ljudski republiki Kitajski]]. Živijo v gorovju Vuling, ki se razteza čez skupne meje provinc [[Hunan]], [[Hubeij] in [[Guidžov]] ter občine [[Čongčing]]. Endonim ''Bizika'' pomeni »domači prebivalci«. V kitajščini ''Tujia'' dobesedno pomeni »lokalne družine«, v nasprotju s Haka ({{lang-zh|c={{linktext|客家}}|p=Kèjiā|labels=no}}), katerih ime dobesedno pomeni »gostujoče družine« in nakazuje na migracijo.<ref>{{cite web|url=http://www.hb.xinhuanet.com/cwh/2005-03/07/content_3829925.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20060903183847/http://www.hb.xinhuanet.com/cwh/2005-03/07/content_3829925.htm|url-status=dead|archive-date=3 September 2006|script-title=zh:土家族族源|trans-title=Origins of the Tujia|publisher=Xinhua}}</ref> == Zgodovina == === Izvor === Čeprav obstajajo različni zapisi o njihovem izvoru, lahko Tujia sledijo svoji zgodovini več kot dvanajst stoletij nazaj in morda še dlje do starodavnega ljudstva Ba, ki je pred približno 2500 leti naseljevalo območje okoli današnjega Čongčinga. Kraljestvo Ba je doseglo vrhunec svoje moči med 600 in 400 pr. n. št., vendar ga je [[Dinastija Čin|Čin]] priključil leta 316 pr. n. št. Potem ko so bili v starodavnih dokumentih omenjeni z dolgim ​​zaporedjem različnih imen, se Tujia v zgodovinskih zapisih pojavljajo od približno 14. stoletja naprej. === Dinastiji Ming in Qing === Poglavarji Tujia ''[[tusi]]'' so dosegli vrhunec svoje moči pod [[dinastija Ming|dinastijo Ming]] (1368–1644), ko jim je cesarski dvor podelil sorazmerno visok status. To so dosegli s svojim slovesom ponudnikov divjih, visoko discipliniranih bojevnikov, ki jih je cesar zaposloval za zatiranje uporov drugih manjšin. Ob številnih priložnostih so pomagali braniti Kitajsko pred zunanjimi napadalci, kot so bili ''vokou'' ("japonski" pirati), ki so v 16. stoletju pustošili po obali. [[Mandžurci]] so leta 1644 napadli in osvojili dinastijo Ming ter ustanovili Veliko cesarstvo Čing, na Kitajskem znano kot [[dinastija Čing]]. Cesarji Čing, ki so bili vedno sumničavi do lokalnih vladarjev, so vedno poskušali zamenjati hanske uradnike z mandžurskimi, kjer koli so lahko. V začetku 18. stoletja se je dvor Čing končno počutil dovolj varnega, da je vzpostavil neposreden nadzor tudi nad manjšinskimi območji. Ta proces, znan kot ''gaiguiuiliu'' (dobesedno »zamenjati lokalnega [vladarja], vrniti se k prevladujoči [centralni vladavini]«), se je po vsej jugozahodni Kitajski izvajal postopoma in na splošno mirno. Dvor je sprejel pristop korenčka in palice z bogatimi pokojninami za poslušne poglavarje, skupaj z veliko demonstracijo vojaške sile na mejah njihovih ozemelj. Večina območij Tujia se je v obdobju 1728–1735 vrnila pod centralni nadzor. Čeprav je bila vladavina dinastije Čing bolj urejena v primerjavi z vladavino poglavarjev, so mnogi kmetje v Tujia začeli ogorčeno govoriti o poskusih dvora Čing, da bi jim vsiljeval nacionalno kulturo in običaje. Z oslabitvijo centralne oblasti Čing so se pojavili številni obsežni upori, ki so dosegli vrhunec v nasilnem upori Taipingov. === Novejša zgodovina === [[File:1933年6月湖南湘西鳳凰縣廖家橋鎮, 凌純聲,芮逸夫,勇士衡.jpg|thumb|Antropologi Ling Chunsheng, Rui Yifu in Yong Shiheng so obiskali mesto Liaojia v okrožju Fenghuang v okviru terenskega dela o etnični pripadnosti Tujia na Kitajskem]] Po propadu dinastije Čing so se Tujia znašli ujeti med različnimi konkurenčnimi vojskovodji. Na vztrajanje bogatih posestnikov je bilo vedno več zemlje namenjene gojenju visoko donosnega [[opij]]a, razbojništvo pa je bilo razširjeno. Po ustanovitvi Ljudske republike Kitajske leta 1949 so območja Tujia prišla pod komunistični nadzor in razbojništvo je bilo hitro izkoreninjeno. [[Veliki skok naprej]] je privedel do množične lakote v skupnostih Tujia. Tujia so bili januarja 1957 uradno priznani kot ena od 55 etničnih manjšin, nato pa je bilo ustanovljenih več avtonomnih prefektur in okrožij.<ref name=":0">{{Cite book|last=McLaren|first=Anne E.|url=https://books.google.com/books?id=50z1YDkguhgC&pg=PA158|title=Performing Grief: Bridal Laments in Rural China|date=2008|publisher=University of Hawaii Press|isbn=978-0-8248-3232-2|pages=158|language=en|quote=The Tujia people have been given the status of 'minority' by the People's Republic.}}</ref> Državni svetnik Dai Bingguo, eden najvišjih kitajskih uradnikov za zunanjo politiko, je najvidnejši Tujia v kitajski vladi.<ref>{{Cite book|last=Lin|first=Li|url=https://books.google.com/books?id=0mRZDwAAQBAJ&pg=PA149|title=On Minority Rights|date=2012|publisher=Paths International Ltd|isbn=978-1-84464-214-4|pages=149|language=en|quote=Hui Liangyu (Hui) was elected Vice Premier of the State Council and Dai Bingguo (Tujia) State Councillor.}}</ref> == Kultura == === Posebnosti === [[File:唐崖土司夫人4.jpg|thumb|left|Tradicionalna opera Tujia, Nandžu, ki se igra v okrožju Šjianfeng, Enši Tujia in avtonomni prefekturi Mjao]] Danes lahko tradicionalne običaje Tujia najdemo le na najbolj oddaljenih območjih. Tujia so znani po svojih pevskih in skladateljskih sposobnostih ter po tradiciji plesa ''Baišou'' (ples mahanja), 500 let starega kolektivnega plesa, ki uporablja 70 ritualnih gest za predstavitev vojne, kmetovanja, lova, dvorjenja in drugih vidikov tradicionalnega življenja. Znani so tudi po svojem bogato vzorčastem [[brokat]]u, znanem kot ''šilankapu'', izdelku, ki je bil v preteklosti redno del njihovih poklonov kitajskemu dvoru. Za svoj spomladanski festival pripravljajo ročno izdelane lepljive riževe kolačke, imenovane ''ciba torta''. Zberejo se okoli ognja, da pojejo ljudske pesmi in jedo pečeno cibo.<ref>Archived at [https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211205/1-eObWLjzLs Ghostarchive]{{cbignore}} and the [https://web.archive.org/web/20200214192442/https://www.youtube.com/watch?v=1-eObWLjzLs&gl=US&hl=en Wayback Machine]{{cbignore}}: {{cite web| url = https://www.youtube.com/watch?v=1-eObWLjzLs| title = A special Spring Festival snack: The Tujia tradition of making 'ciba,' a glutinous rice cake | website=YouTube| date = 13 February 2018 }}{{cbignore}}</ref> Žrtvovanje z mahanjem rok ({{lang-zh|c=摆手祭}}) je obsežna žrtvena slovesnost, ki jo etnična skupina Tujia prenaša iz davnih časov in združuje vero, žrtvovanje, ples, dramo in druge kulturne oblike. Je tudi najsvetejši tradicionalni festival etnične skupine Tujia.<ref>{{cite journal| last1=Min| first1=T.| last2=Zhang|first2=T.|title=Cultural Resilience from Sacred to Secular: Ritual Spatial Construction and Changes to the Tujia Hand-Waving Sacrifice in the Wuling Corridor, China|journal=Religions|year=2025|volume=16|issue=7|id=811|doi=10.3390/rel16070811|issn=2077-1444|doi-access=free}}</ref> === Življenjski slog in običaji === [[File:Phoenix in Peony Flowers, Tujia people, China, cotton brocade - Sichuan Provincial Museum - Chengdu, China - DSC04733.jpg|thumb|Brokat Tujia]] Prebivalci Tujia tradicionalno kažejo izrazito različne načine življenja, odvisno od njihovega geografskega okolja. Nižinski Tujia večinoma naseljujejo hribovita območja rečnih dolin pod 500 metri nadmorske višine. Njihova glavna hrana je [[riž]], ki ga dopolnjujejo [[pšenica]] in druga žita. Najraje vzrejajo domačo perutnino in živino, dobro pa je razvit tudi ribolov. Med tremi podskupinami Tujia uživajo nižinski Tujia največje materialno bogastvo. Iz tradicije nižinskih Tujia izvirajo izvrstne tradicionalne obrti, kot je brokat Tujia (''Šilankapu''). Gorski Tujia živijo predvsem v alpskih soteskah med 500 in 2500 metri nadmorske višine. Njihova prehrana je sestavljena predvsem iz mešanih žit, vključno z nižinskimi poljščinami, kot je riž, in visokogorskimi poljščinami, kot so pšenica, [[ječmen]] in [[ajda]]. Prav tako gojijo živino in perutnino, včasih pa pasejo govedo in ovce. Življenjski slog združuje značilnosti nižinskega in visokogorske populacije Tujia, hkrati pa kaže tudi svoje značilne lastnosti – med gorskimi Tujia obstaja močna lovska tradicija. Pred sredino 20. stoletja je skoraj vsako gospodinjstvo imelo lovsko puško, fantje pa so že od malih nog spremljali svoje očete v gore na lov. Med temi tremi skupinami veljajo za najbolj pogumne in živahne. Ker so v preteklosti služili kot posredniki med visokogorjem in nižinami, sta bila med gorskimi Tujia nekoč razširjena karavanski prevoz in trgovina. Platojski Tujia večinoma naseljujejo planote nad 1000 metri nadmorske višine. Njihova glavna hrana so predvsem visokogorski pridelki, kot je ajda. Medtem ko pasejo ovce, nekateri redijo tudi manjše število piščancev, prašičev in drugih živali. Vendar pa je njihovo življenjsko okolje zaradi naravnih razmer, kot sta pomanjkanje vode in hud mraz, ostrejše kot v drugih dveh skupinah Tujia. Posledično je njihovo število prebivalcev v preteklosti ostalo majhno, življenje pa je bilo dolgo časa relativno težko. == Jezik == Jezik Tujia je kitajsko-tibetanski jezik in se običajno šteje za izoliranega znotraj te skupine. Ima nekaj slovničnih in fonoloških podobnosti z jezikom Nuosu, čeprav se njegov besednjak zelo razlikuje.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.brassett.org.uk/tujia/elng/elintro.html |title=Brief Introduction to the Tujia Language |access-date=2026-09-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20060830205342/http://www.brassett.org.uk/tujia/elng/elintro.html |archive-date=2006-08-30 |url-status=dead}}</ref> Danes je največ 70.000 maternih govorcev jezika Tujia, večina jih živi v severnih delih avtonomnih prefektur Šjangši Tujia in Mjao v severozahodni provinci Hunan. Velika večina Tujia uporablja različice kitajščine, predvsem jugozahodno mandarinščino; nekaj jih govori hmongske jezike. Ostal je le malo enojezičnih govorcev jezika Tujia; skoraj vsi so dvojezični v nekem narečju kitajščine. Otroci se zdaj učijo kitajščine že od otroštva in mnogi mladi Tujia raje uporabljajo kitajščino pri komunikaciji med seboj. Med tekočimi govorci jezika Tujia so pogostejše kitajske izposojenke in celo stavčne strukture. == Razširjenost == === Po provincah === [[File:Furong bridge 01.jpg|thumb|Furong, starodavno mesto z večino prebivalcev Tujia, je v okrožju Jongšun v Šjangši, Hunan]] Popis prebivalstva leta 2020 je zabeležil 9.587.732 prebivalcev Tujia na Kitajskem. Tri province [[Hunan]], [[Hubej]] in [[Guidžov]] ter občina [[Čongčing]] so dedne domovine ljudstva Tujia. V teh štirih regijah na ravni provinc živi 85,97 % prebivalstva Tujia, preostanek pa je razpršen po drugih območjih.<ref>{{Cite web |title=Ethnic composition of China 2020 |url=http://pop-stat.mashke.org/china-ethnic-2020.htm |access-date=8 July 2025 |website=pop-stat.mashke.org}}</ref> Provinca Hunan ima 2.713.005 prebivalcev Tujia, zaradi česar je provinca z največjim prebivalstvom Tujia. Tujia so tudi druga največja etnična skupina v Hunanu. Tujia v Hunanu so razporejeni po 18 upravnih enotah na ravni okrožij, vključno z: celotnim območjem 8 okrožij in mest na ravni okrožij avtonomne prefekture Šjangši Tujia in Mjao, vsemi 4 okrožji in okrožji [[Džangdžjadžje]], okrožjem Šimen in okrožjem Taojuan v Čangdeju ter okrožjem Juanling, avtonomnim okrožjem Džidžjang Dong, okrožjem Šupu in avtonomnim okrožjem Majyang Mjao v Huaihua. Trenutno se vsakodnevna uporaba jezika Tujia ohranja le na nekaterih območjih prefekture Šjiangši v Hunanu, kjer živijo Tujia. Provinca Hubej ima 2.285.834 Tujia, zaradi česar je to provinca z drugim največjim prebivalstvom Tujia; Tujia so tudi druga največja etnična skupina v Hubeiju. Tujia iz Hubeija so razporejeni po 16 upravnih enotah na ravni okrožij, vključno s: celotnim ozemljem 8 okrožij in mest na ravni okrožij v avtonomni prefekturi Enši Tujia in Mjao, avtonomnim okrožjem Vufeng Tujia, avtonomnim okrožjem Čangjang Tujia ter okrožjem Jidu v Jičangu, okrožjem Songzi v Džingdžovu in gozdarskim okrožjem Šennongdžja. Obstajajo tudi območja z mešano poselitev, vključno z okrožjem Šingšan, okrožjem Zigui in Džičeng. V provinci GuiDžov živi 1.696.664 Tujia, kar jo uvršča med province s tretjim največjim številom prebivalcev Tujia; Tujia so četrta največja etnična skupina v Guidžovu, takoj za [[Kitajci Han]], [[Mjaoji]] in Boujei. Tujia iz Guidžova so večinoma razporejeni po 11 okrožij v 3 prefekturah, vključno z: avtonomnim okrožjem Jindžjang Tujia in Mjao ter avtonomnim okrožjem Janhe Tujia – dvema avtonomnima okrožjema Tujia – skupaj z okrožjem Bidžjang, okrožjem Džjangkou, okrožjem Sinan in okrožjem Dedžjang, kar skupaj znaša šest okrožij v Tongrenu; avtonomnim okrožjem Daodžen Gelao in Mjao v Zunjiju; ter okrožjem Cengong in okrožjem Dženjuan v avtonomni prefekturi Čjandongnan Mjao in Dong. Občina Čongčing ima 1.546.988 Tujia, kar jo uvršča med regije na ravni province s četrtim največjim številom prebivalcev Tujia; Tujia so tudi druga največja etnična skupina v Čongčingu. Tujia v Čongčingu so večinoma razporejeni po 11 okrožjih in okrožjih, vključno s štirimi avtonomnimi okrožji Šidžu, Šiušan, Joujang in Pengšui, ter okrožjem Čjandžjang, ki ima avtonomni status. Obstajajo tudi območja z mešano naselji, vključno z okrožji Vušan, Fengdžje in okrožjem Vandžov. == Znani Tujia ljudla == {{multiple image|perrow = 2|total_width=250 | image1 = 秦良玉.jpg | caption1= Qin Liangyu | image2 = He Long.jpg | caption2= [[He Long]] | image3 = 向警予.jpg | caption3= Xiang Jingyu | image4 =Dai Bingguo 051208-D-9880W-068.jpg | caption4= Dai Bingguo |header=Famous Tujia people | }} V zgodovini so bili ljudje Tujia zelo sinicizirani in so ustvarili veliko izjemnih talentov. *[[Dai Bingguo]], diplomat administracije Wen Jiabao *[[Lan Xiya]], igralka *[[Leo Li]], igralka in pevka *[[Liao Guoxun]], nekdanji župan mesta Tianjin *[[Ren Zhenhe]], nekdanji guverner Gansu *[[Shang Chunsong]], umetniški telovadec in trasist, dobitnik olimpijske medalje *[[Shen Mengchen]], igralka *[[He Long]], maršal LRK<ref>Njegov rod po očetovi strani sega nazaj v vojaška gospodinjstva Han Kitacev, stacioniranih v regiji Hunan, njegova mati pa je etnične pripadnosti Tujia, vendar je izbral svojo narodnost kot Han Kitajec.</ref><ref>{{Cite web |title=He Longovi predniki so bili bojevniki in nadarjeni ljudje v preteklih dinastijah. Njegov praded je molil za ljudi in je imel velik vpliv na He Longa. |url=https://www.sohu.com/a/www.sohu.com/a/484524357_121118977 |access-date=2025-11-23 |website=www.sohu.com}}</ref> *[[Tian Tao]], olimpijski dvigalec uteži *[[Zhou Xianwang]], župan Vuhana *[[Zhang Ju (glasbenik)|Zhang Ju]], glasbenik *[[Huang Yongyu]], slikar *[[Ron Monroe]], kitajska igralka in pevka na Japonskem *[[Xiang Xuan]], general Ljudske osvobodilne vojske *[[Qin Haiyang]], atlet in dobitnik olimpijske medalje == Sklici == {{sklici}} === Viri === {{refbegin|30em}} *Brown, M.J. (2001). "Ethnic Classification and Culture: The Case of the Tujia in Hubei, China," ''Asian Ethnicity'' 2(1): 55–72. *Brown, M.J. (2004). "They Came with Their Hands Tied behind Their Backs" – Forced Migrations, Identity Changes, and State Classification in Hubei. ''Is Taiwan Chinese?'' (pp.&nbsp;166–210). Berkeley: University of California Press. *Brown, M.J. (2007). "Ethnic Identity, Cultural Variation, and Processes of Change – Rethinking the Insights of Standardization and Orthopraxy". ''Modern China''. 33(1): 91–124. Sage Publications. *---- 2002. "Local Government Agency: Manipulating Tujia Identity," ''Modern China''. *Ch'en, J. (1992). ''The Highlanders of Central China: A History 1895–1937''. New York: M.E. Sharpe. *Dong, L. (1999). ''Ba feng Tu yun—Tujia wenhua yuanliu jiexi (Ba Manners, Tu Charm—An Analysis of the Origins of Tujia Culture).'' Wuhan: Wuhan Daxue Chubanshe. *Dong, L., Brown, M.J., Wu, X. (2002). Tujia. ''Encyclopedia of World Cultures – Supplement''. C. Ember, M. Ember & I. Skoggard (eds.), NY: Macmillan Reference USA, pp.&nbsp;351–354. *Huang B. (1999). "Tujiazu Zuyuan Yanjiu Zonglun" ("A Review of Research on Tujia Ancestral Origins"). In ''Tujia zu lizhi wenhua lunji'' (A Colloquium on Tujia History and Culture), edited by Huang Baiquan and Tian Wanzheng. 25–42. Enshi, Hubei: Hubei Minzu Xueyuan. *Li, S. (1993). ''Chuandong Youshui Tujia'' (Tujia of the Youshui River in East Sichuan). Chengdu: Chengdu Chubanshe. *Peng, B., Peng, X. et al. (1981). Jishou University Journal, Humanities Edition #2: Special Issue on Tujia Ethnography [in Chinese]. Jishou: Jishou University. *Shih C. (2001). "Ethnicity as Policy Expedience: Clan Confucianism in Ethnic Tujia-Miao Yongshun," ''Asian Ethnicity'' 2(1): 73–88. *Sutton, D. (2000). "Myth Making on an Ethnic Frontier: The Cult of the Heavenly Kings of West Hunan, 1715–1996," ''Modern China'' 26(4): 448–500. *Sutton, D. (2003). "Violence and Ethnicity on a Qing Colonial Frontier: Customary and Statutory Law in the Eighteenth-Century Miao Pale". In: ''Modern Asian Studies'' 37(1): 41–80. Cambridge University Press. *Sutton, D. (2007). "Ritual, Cultural Standardization, and Orthopraxy in China: Reconsidering James L. Watson’s Ideas". In: ''Modern China'' 33(1): 3–21. Sage Publications. *Tien, D., He, T., Chen, K., Li, J., Xie, Z., Peng, X. (1986). ''Tujiayu Jianzhi'' (A Brief Chronicle of the Tujia Language). Beijing: Minzu Chubanshe. *Wu, X. (1996). "Changes of chieftains' external policy in the Three Gorges Area in the late Ming and early Qing dynasties [1630s–1660s]". In: ''Ethnic Forum'', (3): 88–92. (Hunan, China) *Wu, X. (1997). "Tujia's food-getting pattern in west Hubei in the Qing Dynasty". In: ''Journal of Hubei Institute for Nationalities'', (2): 33–35. (Hubei, China) *Wu, X. (1997). "On the Tage Dance". In: ''Journal of Chinese Classics and Culture'', (2): 22–29. (Beijing, China) *Wu, X. (2003). "Food, Ethnoecology and Identity in Enshi Prefecture, Hubei, China". (Doctoral Dissertation, University of Alberta, 388 pages). *Wu, X. (2003). "Turning Waste into Things of Value": Marketing Fern, Kudzu and Osmunda in Enshi Prefecture, China. In: ''Journal of Developing Societies'', 19(4): 433–457. *Wu, X. (2004). "Ethnic Foods" and Regional Identity: the Hezha Restaurants in Enshi. In: ''Food and Foodways'', 12(4): 225–246. *Wu, X. (2005). "The New Year's Eve Dinner and Wormwood Meal: Festival Foodways as Ethnic Markers in Enshi". In: ''Modern China'', 31(3): 353–380. *Wu, X. (2006). "Maize, Ecosystem Transition and Ethnicity in Enshi Prefecture, China". In: ''East Asian History'', 32/33: 129-150. *Wu, X. (2010). "Tujia National Minority". ''Berg Encyclopedia of World Dress and Fashion''. *Ye, D. (1995). ''Tujiayu yanjiu'' (Studies of the Tujia Language). Jishou, Hunan: Hunan Chu Wenhua Zhongxin, Jishou Daxue. {{refend}} == Zunanje povezave == * [http://www.tujiazu.org.cn Tujia Culture Web] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ljudstva]] [[Kategorija:Demografija Kitajske]] iswmjy8n82mn4uv3oc2uoolxf14oc50 0 608860 6758475 6758062 2026-09-29T19:48:22Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6758475 wikitext text/x-wiki {{Infopolje FIVB tournament | competition = Evropsko prvenstvo v odbojki za moške | year = 2026 | logo = CEV EuroVolley M 2026 logo.png | size = 220px | caption = Uradni logotip prvenstva | host = {{Zastava|Italija}}<br>{{Zastava|Bolgarija}}<br>{{Zastava|Finska}}<br>{{Zastava|Romunija}} | dates = 9.–26. september | teams = 24 | venues = [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]], [[Milano]], [[Sofija]], [[Tampere]], [[Cluj-Napoca]] | cities = 7 | matches = 56 | attendance = 169892 | stat_as_of = 18. september 2026 | gender = moški | website = https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ | champions = Poljska | title_number = 1 | last = Evropsko prvenstvo v odbojki 2023 | next = Evropsko prvenstvo v odbojki 2028 }} '''Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026''', znano tudi kot '''EuroVolley Men 2026''' (oziroma iz sponzorskih razlogov ''CEV Enel EuroVolley 2026''), je bila 34. izvedba tega tekmovanja, ki ga vsaki dve leti prireja [[Evropska odbojkarska zveza]] (CEV). Turnir je potekal od 9. do 26. septembra 2026 v [[Bolgarija|Bolgariji]], na [[Finska|Finskem]], v [[Italija|Italiji]] in [[Romunija|Romuniji]]. Italija je gostila finalno tekmo v [[Milano|Milanu]]. Tudi tokrat je sodelovalo 24 ekip. Kvalifikacije za preostalih 12 mest so potekale avgusta 2024 in 2025, medtem ko so se štiri države gostiteljice uvrstile neposredno. Na prvenstvo se po 33-letni odsotnosti vrača [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]. Zaradi sprememb v koledarju mednarodne zveze [[Mednarodna odbojkarska zveza|FIVB]], ki veljajo od leta 2025 dalje, je bilo to prvo evropsko prvenstvo po letu 1958, ki bo potekalo v letu s sodim številom.<ref>{{cite press release |title=Volleyball Calendar 2025–2028 Approved By The FIVB Board Of Administration |url=https://www.fivb.com/en/about/news/volleyball-calendar-2025-2028-approved-by-the-fivb?id=100917 |website=[[FIVB]] |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref><ref>{{cite news |title=Revolutionizing volleyball: FIVB unveils exciting changes in 2025-2028 calendar |url=https://worldofvolley.com/latest_news/fivb/317779/revolutionizing-volleyball-fivb-unveils-exciting-changes-in-2025-2028-calendar.html |work=WorldofVolley |date=22. junij 2023 |access-date=12. september 2026}}</ref> Zmagovalec si je zagotovil nastop na odbojkarskem turnirju na [[Odbojka na Poletnih olimpijskih igrah 2028|poletnih olimpijskih igrah leta 2028]] v [[Los Angeles]]u. Prve tri uvrščene ekipe pa se bodo uvrstile tudi na [[Svetovni pokal v odbojki za moške 2027]] na [[Poljska|Poljskem]]. Branilci naslova so bili [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljaki]], ki so v finalu v [[Rim]]u na prejšnjem svetovnem prvenstvu premagali [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italijo]] s 3-0, letos pa so Evropsko prvenstvo ponovno osvojili, ko so v finalju premagali [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francijo]] s 3-1. == Države gostiteljice == * {{flagicon|ROU}} '''[[Romunija]]''' – 5. decembra 2022 je bila Romunija razglašena za prvo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/romania-to-host-cev-eurovolley-2025-men-pool-phase/|title=Romania to host CEV EuroVolley 2025 Men pool phase!|website=CEV|date=5. december 2022}}</ref><ref>{{cite web|url=https://dziennikpolski24.pl/me-siatkarzy-rumunia-pierwszym-gospodarzem-turnieju-w-2025-roku/ar/c2-17102773|title=ME siatkarzy. Rumunia pierwszym gospodarzem turnieju w 2025 roku|date=5. december 2022|website=Dziennik Polski|lang=pl}}</ref> Romunija gosti tovrstno prvenstvo prvič po letu 1963 in tretjič po letih 1955 in 1963. * {{flagicon|BUL}} '''[[Bolgarija]]''' – Bolgarija je bila 26. februarja 2024 potrjena kot druga gostiteljica, s čimer je postala prva država, ki je zaporedoma gostila evropska prvenstva.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/bulgaria-joins-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Bulgaria joins pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=26. februar 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|archive-url=https://web.archive.org/web/20240226203117/https://bvf.bg/news/item/8669-balgariya-shte-bade-edin-ot-domakinite-na-evrovolei-2026-za-mazhe.html|title=България ще бъде един от домакините на ЕвроВолей 2026 за мъже|website=BVF|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg|date=26. februar 2024|archive-date=26. februar 2024}}</ref> To je peta bolgarska organizacija EuroVolleyja po letih 1950, 1981, 2015 in 2023. * {{flagicon|FIN}} '''[[Finska]]''' – Finsko mesto [[Tampere]] je 14. marca 2024 dobilo pravico gostovanja in bo gostilo skupino.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/tampere-finland-to-welcome-back-cev-eurovolley-men-in-2026/|title=Tampere, Finland to welcome back CEV EuroVolley Men in 2026!|website=CEV|date=14. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.lentopallo.fi/uutiset/veljekset-paasevat-em-mitteloon-kotikentalla-2026-tampere-miesten-lentopallon-em-kisaisannaksi/|title=Veljekset pääsevät EM-mittelöön kotikentällä 2026 – Tampere miesten lentopallon EM-kisaisännäksi|date=14. marec 2024|website=Lentopalloliitto|lang=fi}}</ref> Finci dogodek prirejajo že četrtič, Finska ga je pred tem gostila leta 1977, 1993 in 2021. * {{flagicon|ITA}} '''[[Italija]]''' – 25. marca 2024 je bila Italija razglašena za četrto in zadnjo gostiteljico.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/italy-completes-pool-of-cev-eurovolley-2026-men-co-organisers/|title=Italy completes pool of CEV EuroVolley 2026 Men co-organisers.|website=CEV|date=25. marec 2024}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.federvolley.it/node/127745|title=L'Italia coorganizzatrice dei Campionati Europei maschili 2026|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=25. marec 2024|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20260206071938/https://www.federvolley.it/node/127745|archive-date=2026-02-06|url-status=dead}}</ref> Italija je poleg Bolgarije postala druga država, ki je gostila prvenstvo zapored. Turnir je v Italiji že potekal leta 1948, 1971, 2005, 2015 in 2023. === Zavrnjene kandidature === Zanimanje sta izrazili naslednji državi, ki pa nista bili izbrani:<ref>[https://inside.cev.eu/media/buujmgmq/boa_minutes-2020_2024.pdf CEV Board of Administration Minutes - Term 2020-2024]</ref> * {{flagicon|GER}} '''[[Nemčija]]''' – Nemčija je svoje zanimanje izrazila novembra 2022, do maja 2023 pa je CEV potrdil interes Nemčije, pri čemer je bil [[SAP Garden]] v [[München|Münchnu]] predlagan kot možno prizorišče. Vendar je Nemčija februarja 2024 sporočila CEV, da niso pripravljeni gostiti dogodka in da se bodo osredotočili na prvenstvo leta 2028. Nemci so bili glavni gostitelji pred umikom. Njihovo gostovanje so nato prevzeli Italijani, saj so pisno sporočili CEV, da želijo gostiti, kar jim je bilo kasneje tudi odobreno. * {{flagicon|SRB}} '''[[Srbija]]''' – Srbija je bila februarja 2023 na kratko omenjena kot možna gostiteljica, a se to nikoli ni uresničilo. == Kvalifikacije == Na prvenstvo se uvrsti 24 ekip. Štiri soorganizatorke in osem najboljših ekip s prvenstva leta 2023 se uvrstijo neposredno (če je ena od osmih najboljših ekip hkrati soorganizatorka, njeno mesto prevzame naslednja najboljša ekipa). [[File:Map of qualifiers for the 2026 EuroVolley Men.svg|thumb|Zemljevid držav, uvrščenih na EuroVolley Men 2026:{{Legend|#0000FF|Država, uvrščena na prvenstvo}} {{Legend|#FFB400|Država, ki se ni uvrstila na prvenstvo}}{{Legend|#000000|Države, izključene iz tekmovanja}}{{Legend|#ababab|Država ni sodelovala}}|325px]] V kvalifikacijah je sodelovalo 21 ekip, v igri pa je bilo 12 mest. Ekipe so bile razdeljene v sedem skupin po tri; na prvenstvo so se uvrstili zmagovalci skupin ter pet najboljših drugouvrščenih ekip. Tekme so potekale avgusta 2024 in 2025. Skupine so bile določene po sistemu »serpentine« (cik-cak sistemu) glede na uvrstitev posameznih ekip na lestvici. Med 24 uvrščenimi ekipami jih je 21 nastopilo že na prejšnjem turnirju. [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]], ki se za prvenstvo leta 2023 sploh ni prijavila v kvalifikacije, se je na turnir uvrstila prvič po letu 1993.<ref>{{cite news|title=Herrlandslaget klart för Volleyboll-EM 2026 – första gången sedan 1993|url=https://volleyboll.se/volleyboll/nyheter/landslag-volleyboll/2025-08-10-herrlandslaget-klart-for-volleyboll-em-2026---forsta-gangen-sedan-1993|website=[[Švedska odbojkarska zveza]]|date=10. avgust 2025|lang=sv}}</ref> [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] in [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] sta se vrnili po tem, ko sta izpustili eno prvenstvo. [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] se je prvič uvrstil na podlagi doseženih rezultatov. Izrael in [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] sta se prvič doslej uvrstila na drugo zaporedno prvenstvo. [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] in [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] sta podaljšali svoja rekordna niza nastopov na štiri. Med ekipami, ki se niso uvrstile, izstopa [[Španska moška odbojkarska reprezentanca|Španija]]; ta se je pred tem uvrstila na štiri zaporedna prvenstva, tokrat pa ji to ni uspelo. [[Črnogorska moška odbojkarska reprezentanca|Črna gora]] se ni uvrstila, čeprav je bila pred tem uspešna na vseh prvenstvih od svojega debija leta 2019. [[Hrvaška moška odbojkarska reprezentanca|Hrvaška]], ki je le za las zgrešila neposredno uvrstitev, v kvalifikacijah ni zabeležila nobene zmage in se ji ni uspelo uvrstiti na turnir. === Uvrščene reprezentance === {| class="wikitable sortable" ! Reprezentanca !! Način uvrstitve !! Datum uvrstitve !! Nastop !! Prvič !! Zadnjič !! Najboljša uvrstitev !! Uvrstitev na lestvici |- | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || Gostiteljica || 5. december 2022 || 19. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (1963) || 35. |- | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || Osem najboljših 2023 || 8. september 2023 || 32. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (2015) || 8. |- | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 11. || 2001 || 2023 || Podprvaki (2015, 2019, 2021) || 4. |- | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || Gostiteljica / Osem najboljših || 9. september 2023 || 33. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (7-krat) || 2. |- | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 9. || 1993 || 2023 || 6. mesto (1993) || 11. |- | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || Osem najboljših 2023 || 9. september 2023 || 29. || 1948 || 2023 || '''Prvaki''' (1997) || 21. |- | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 30. || 2007 || 2023 || '''Prvaki''' (2001, 2011, 2019) || 13. |- | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || Osem najboljših 2023 || 10. september 2023 || 29. || 1950 || 2023 || '''Prvaki''' (2009, 2023) || 1. |- | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || Gostiteljica || 26. februar 2024 || 32. || 1950 || 2023 || Podprvaki (1951) || 9. |- | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 9. mesto 2023 || 26. februar 2024 || 16. || 1991 || 2023 || Podprvaki (2017) || 12. |- | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || Gostiteljica || 14. marec 2024 || 21. || 1955 || 2023 || 4. mesto (2007) || 16. |- | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 10. mesto 2023 || 24. marec 2024 || 8. || 1948 || 2023 || 4. mesto (1948) || 26. |- | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || Zmagovalka skupine C || 9. avgust 2025 || 15. || 1995 || 2023 || '''Prvaki''' (1948, 1955, 1958) || 20. |- | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || Zmagovalka skupine B || 9. avgust 2025 || 19. || 1948 || 2023 || 4. mesto (2017) || 18. |- | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 13. || 1958 || 2023 || 10. mesto (2021) || 10. |- | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || Zmagovalka skupine D || 13. avgust 2025 || 8. || 2009 || 2023 || 11. mesto (2015) || 30. |- | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || Zmagovalka skupine F || 13. avgust 2025 || 18. || 1967 || 2023 || 3. mesto (1987) || 23. |- | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || Zmagovalka skupine G || 13. avgust 2025 || 12. || 1997 || 2021 || 5. mesto (2011) || 44. |- | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || Zmagovalka skupine E || 13. avgust 2025 || 3. || 1971 || 2023 || 19. mesto (1971) || 28. |- | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || Zmagovalka skupine A || 13. avgust 2025 || 6. || 1958 || 2023 || 12. mesto (2013) || 31. |- | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 13. avgust 2025 || 7. || 1971 || 1993 || Podprvaki (1989) || 33. |- | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 3. || 1995 || 2021 || 11. mesto (1995) || 51. |- | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 16. avgust 2025 || 4. || 1951 || 2023 || 10. mesto (1951) || 29. |- | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || Med 5 najboljšimi drugouvrščenimi || 17. avgust 2025 || 4. || 2019 || 2023 || 16. mesto (2023) || 54. |} == Žreb == Žreb skupin je potekal 4. oktobra 2025 ob 20.45 v gradu [[Castello Normanno-Svevo]] v [[Bari]]ju v Italiji.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/iconic-bari-to-provide-perfect-setting-for-the-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Iconic Bari to provide perfect setting for the Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|last=Ferraro|first=Federico|title=EuroVolley 2026 DOL coming up this Saturday, tickets to go on sale November 7!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/eurovolley-2026-dol-coming-up-this-saturday-tickets-to-go-on-sale-november-7/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|access-date=4. oktober 2025|date=2. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/mouthwatering-clashes-stem-from-drawing-of-lots-for-the-cev-eurovolley-2026-men/|title=Mouthwatering clashes stem from Drawing of Lots for the CEV EuroVolley 2026 Men|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=4. oktober 2025}}</ref> Prireditev sta vodila italijanska novinarka Simona Rolandi in tiskovni predstavnik CEV Federico Ferraro. Gostje žreba so bili bolgarski prosti igralec Damjan Kolev, finski sprejemalec Luka Marttila, nekdanji italijanski podajalec Fabio Vullo in romunski bloker Bela Bartha. Gostitelji so imeli pravico izbrati po eno ekipo, ki se jim je pridružila v skupini: * Bolgarija je izbrala Severno Makedonijo, * Finska je izbrala Estonijo, * Italija je izbrala Švedsko, * Romunija je izbrala Latvijo. Reprezentance so bile razvrščene v skupine za žreb glede na uvrstitev na lestvici CEV pred žrebom.<ref>{{cite web|url=https://www.cev.eu/national-team/rankings/#women|title=Rankings &#124; CEV|website=www.cev.eu}}</ref> Edina omejitev je bila, da sta bila finalista prejšnjega prvenstva, Italija in Poljska, izžrebana v različni polovici turnirja, tako da se lahko v primeru zmag v svojih skupinah srečata šele v finalu. {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Skupina 1 !! Skupina 2 !! Skupina 3 !! Skupina 4 |- style="vertical-align:top; text-align:left;" | * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] | * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] | * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] | * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] |} === Rezultat žreba === {| class="wikitable" style="text-align:left;" ! Skupina A (Modena) !! Skupina B (Sofija) !! Skupina C (Tampere) !! Skupina D (Cluj-Napoca) |- style="vertical-align:top;" | * {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] * {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] * {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] * {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] * {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] * {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] | * {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] * {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] * {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] * {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] * {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] * {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] | * {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] * {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] * {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] * {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] * {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] * {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] | * {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] * {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] * {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] * {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] * {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] * {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] |} == Prizorišča == Turnir bo gostilo sedem prizorišč v sedmih mestih. Po sestankih marca 2025 je bila kot bolgarsko prizorišče prvotno izbrana [[Palača kulture in športa]] v [[Varna|Varni]], enako kot leta 2023.<ref>{{cite news|title=Варна има реален шанс да бъде домакин на Европейското първенство по волейбол през 2026 г.|url=https://www.bta.bg/bg/news/bulgaria/oficial-messages/851125-varna-ima-realen-shans-da-bade-domakin-na-evropeyskoto-parvenstvo-po-voleybol-pr|website=[[Bulgarian News Agency]]|date=13. marec 2025|lang=bg}}</ref> V istem mesecu je bila dvorana [[BTarena]] v [[Cluj-Napoca|Cluj-Napoci]] potrjena kot prizorišče skupine v Romuniji.<ref>{{cite news|title=Campionatul European de Volei masculin se joacă și la Cluj, în 2026. Emil Boc: "Cluj-Napoca, oraș european al sportului!"|url=https://cluj24.ro/campionatul-european-de-volei-masculin-se-joaca-si-la-cluj-in-2026-emil-boc-cluj-napoca-oras-european-al-sportului-239772.html|website=Cluj24.ro|date=10. marec 2025|lang=ro}}</ref> 6. junija 2025 je bila dvorana [[Nokia Arena]] potrjena kot prizorišče na Finskem.<ref>{{cite news|title=CEV EuroVolley 2026 Men at Nokia Arena, Tampere - A landmark moment for Finnish and European Volleyball|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-eurovolley-2026-men-at-nokia-arena-tampere-a-landmark-moment-for-finnish-and-european-volleyball/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=5. junij 2025}}</ref> 19. avgusta 2025 so bila kot italijanska prizorišča določena [[Neapelj]], [[Modena]], [[Torino]] in [[Milano]].<ref>{{cite news|title=Four iconic host cities to welcome CEV EuroVolley 2026 Men!|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/four-iconic-host-cities-to-welcome-cev-eurovolley-2026-men/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=19. avgust 2025}}</ref><ref>{{cite news|title=Ufficiali le sedi degli Europei Maschili 2026|url=https://www.federvolley.it/node/131636|publisher=Italijanska odbojkarska zveza|lang=it|date=19. avgust 2025|archive-date=2025-08-19|access-date=2026-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20250819091245/https://www.federvolley.it/node/131636|url-status=dead}}</ref> 14. oktobra je bilo sporočeno, da bo bolgarska prestolnica [[Sofija]] z dvorano [[Arena 8888]] zamenjala Varno,<ref>{{cite news|title=CEV confirms EuroVolley Men matches are moved from Varna to Sofia|url=https://www.cev.eu/articles/volleyball/cev-confirms-eurovolley-men-matches-are-moved-from-varna-to-sofia/|website=[[Evropska odbojkarska zveza|CEV]]|date=16. oktober 2025}}</ref><ref>{{cite web|title=С фокус върху феновете: Евроволей 2026 ще се проведе в София|url=https://www.bvf.bg/news/19175|publisher=Bolgarska odbojkarska zveza|lang=bg}}</ref> predvsem zaradi povečanega zanimanja za odbojko v državi po osvojitvi drugega mesta na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2025|svetovnem prvenstvu FIVB 2025]]. === Pregled prizorišč === * '''Italija:''' Uporabljena bodo štiri italijanska prizorišča. Trg [[Piazza del Plebiscito]] v Neaplju bo na začasnem prizorišču gostil otvoritveno tekmo. Preostanek skupinskega dela bo potekal v Modeni v dvorani [[PalaPanini]]. Tekme osmine finala in četrtfinala v Italiji bodo v dvorani [[Palavela]] v Torinu, ki je bila zgrajena leta 1961 in prenovljena leta 2004 za [[Zimske olimpijske igre 2006]]. Polfinale in finale bosta potekala v dvorani [[Unipol Forum]] v Milanu.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#italy|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Bolgarija:''' V Bolgariji bo tekme gostila [[Arena 8888|Arena Sofia (Arena 8888)]], največji pokriti objekt v državi, ki je zamenjala prvotno načrtovano dvorano v Varni.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#bulgaria|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Finska:''' Na Finskem bo tekme gostila [[Nokia Arena]] v Tampereju, ki je bila zgrajena za [[Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu 2022]].<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#finland|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> * '''Romunija:''' V Romuniji bo tekme organizirala [[BTarena]] v mestu Cluj-Napoca, največja večnamenska dvorana v državi.<ref>{{cite web|url=https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/host-venues#romania|title=Host Venues &#124; EuroVolley|website=eurovolley.cev.eu}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Razporeditev turnirja |- | align="left"| [[File:Yellow pog.svg|8px]] Milan je gostil polfinale, finale in tekmo za 3. mesto. <br />[[File:Blue pog.svg|8px]] Sofija in Torino sta gostila osmino finala in četrtfinale. <br />[[File:Red pog.svg|8px]] Cluj-Napoca, Modena, Sofija in Tampere so gostili skupinski del tekem. <br />[[File:Purple pog.svg|8px]] Neapelj je gostil otvoritveno tekmo.<br /> |- |} {| class="wikitable" style="text-align:center;margin:auto;" |- ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Milano]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Torino]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Neapelj]] ! colspan="2" | {{flagicon|ITA}} [[Modena]] |- | colspan="2" | [[Unipol Forum]] | colspan="2" | [[Torino Palavela|Palavela]] | colspan="2" | [[Piazza del Plebiscito]] | colspan="2" | [[PalaPanini]] |- | colspan="2" | Kapaciteta: '''16,000''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''9,200''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''6,500''' | colspan="2" | Kapaciteta: '''4,968''' |- | colspan="2" | [[File:Forum Assago esterno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:Palavela-Interno.jpg|240px]] | colspan="2" | [[File:P.Plebiscito Napoli.jpg|230px]] | colspan="2" | [[File:Palapanini casamodena.jpg|235px]] |- | colspan="8" |{{location map+ |Europe |float=center |width=600 |caption=|places= {{location map~ |Europe |mark=Yellow pog.svg |lat=45.401111|long=9.142222|label=[[Milano]]|position=top}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=44.644865|long=10.953820|label=[[Modena]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Purple pog.svg |lat=40.835847|long=14.248576|label=[[Neapelj]]|position=right}} {{location map~ |Europe |mark=Blue pog.svg |lat=45.023398|long=7.669176|label=[[Torino]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Blue-red pog.png |lat=42.698334|long=23.319941|label=[[Sofija]]|position=left}} {{location map~ |Europe |mark=Red pog.svg |lat=46.767136|long=23.570443|label=[[Cluj-Napoca]]|position=right}} {{location map~ |mark=Red pog.svg |lat=38.493614|long=7.672942|label=[[Tampere]]|position=left}} }} |- !colspan="2" | {{flagicon|BUL}} [[Sofija]] !colspan="2" | {{flagicon|FIN}} [[Tampere]] !colspan="2" | {{flagicon|ROU}} [[Cluj-Napoca]] |- | colspan="2" | [[Arena Sofia|Arena 8888]] | colspan="2" | [[Nokia Arena|Nokia Arena]] | colspan="2" | [[BTarena]] |- |colspan="2" | Kapaciteta: '''15,373''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''13,455''' |colspan="2" | Kapaciteta: '''10,000''' |- |colspan="2" | [[File:2018 Diema Xtra Sofia Open.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:Nokia Arena May 2022 3.jpg|240px]] |colspan="2" | [[File:U-BT Cluj-Napoca vs CSM Oradea 28.05.2023.png|230px]] |} {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;margin:auto;" |- |+Podatki o prizoriščih |- ! Prizorišče ! Tekme, ki jih prizorišče gosti ! Število tekem na prizorišču |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Forum di Milano|Unipol Forum]] || polfinale in finale || 4 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Torino Palavela|Palavela]] || osmina finala in četrtfinale]]++ || 6 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|BUL}} [[Arena Sofia|Arena 8888]] || Skupina B, osmina finala in četrtfinale || 21 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[Piazza del Plebiscito]] || Uvodna tekma || 1 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ITA}} [[PalaPanini]] || Skupina A || 14 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|FIN}} [[Nokia Arena (Tampere)|Nokia Arena]] || Skupina C || 15 |- |style="text-align: left;" | {{flagicon|ROU}} [[BTarena]] || Skupina D || 15 |} == Urnik tekmovanja == Urnik tekmovanja je bil uradno objavljen 5. novembra 2025.<ref>{{cite web|url=https://frvolei.ro/debut-romania-eurovolley-2026-cluj/|title=România va debuta contra Letoniei la Europenele găzduite la Cluj-Napoca. A fost stabilit programul complet al grupelor Eurovolley 2026 - Federatia Romana de Volei|date=6. november 2025|website=frvolei.ro|lang=ro}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Del tekmovanja !! Tekmovalni dnevi !! Datumi |- | Skupinski del || Vse tekme || 9.–17. september 2026 |- | rowspan="4" | Izločilni boji || Osmina finala || 19.–21. september 2026 |- | Četrtfinale || 22.–23. september 2026 |- | Polfinale || 25. september 2026 |- | Tekma za 3. mesto in finale || 26. september 2026 |} == Skupinski del == Štiri najboljše reprezentance iz vsake skupine se uvrstijo v osmino finala. '''Kriteriji točkovanja:''' * Zmaga s 3 : 0 ali 3 : 1: 3 točke za zmagovalca, 0 točk za poraženca * Zmaga s 3 : 2: 2 točki za zmagovalca, 1 točka za poraženca '''Kriteriji za razvrstitev ob enakem številu točk:''' # Število zmag # Točke # Razmerje dobljenih in izgubljenih nizov # Količnik dobljenih in izgubljenih točk # Medsebojna tekma (oziroma minilestvica treh ali več ekip po enakih kriterijih) === Skupina A (Modena/Neapelj) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]] || 5 || 0 || 14 || 15 || 4 || 3,750 || 459 || 380 || 1,208 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 3 || 2 || 10 || 12 || 7 || 1,714 || 447 || 403 || 1,109 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 3 || 2 || 9 || 10 || 9 || 1,111 || 430 || 429 || 1,002 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 3 || 2 || 8 || 11 || 9 || 1,222 || 446 || 448 || 0,996 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0,462 || 400 || 435 || 0,920 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0,200 || 359 || 446 || 0,805 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–22 || 25–21 || 25–17 || || || '''75–60''' || 5.914 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84508 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 25–21 || 25–17 || 23–25 || 25–23 || || '''98–86''' || 280 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84509 Poročilo] |- | 11. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 29–31 || 15–25 || 18–25 || || || '''62–81''' || 459 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84510 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–23 || 25–17 || 13–15 || '''108–105''' || 797 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84511 Poročilo] |- | 12. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 23–25 || 23–25 || 16–25 || || || '''62–75''' || 4.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84512 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–16 || 25–21 || 25–12 || || || '''75–49''' || 850 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84513 Poročilo] |- | 13. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 25–17 || 25–27 || 25–10 || 25–19 || || '''100–73''' || 4.392 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84514 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]''' || 21–25 || 14–25 || 20–25 || || || '''55–75''' || 414 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84515 Poročilo] |- | 14. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 18–25 || 25–19 || 23–25 || 20–25 || || '''86–94''' || 511 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84516 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]] || 25–23 || 25–21 || 17–25 || 25–20 || || '''92–89''' || 398 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84517 Poročilo] |- | 15. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || 25–23 || 16–25 || 20–25 || 20–25 || || '''81–98''' || 4.487 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84518 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SWE}} [[Švedska moška odbojkarska reprezentanca|Švedska]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || 19–25 || 25–23 || 25–21 || 25–19 || || '''94–88''' || 351 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84519 Poročilo] |- | 16. sep. || 21.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]''' || 26–24 || 13–25 || 25–27 || 23–25 || || '''87–101''' || 630 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84520 Poročilo] |- | 17. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SVK}} [[Slovaška moška odbojkarska reprezentanca|Slovaška]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]''' || 17–25 || 25–21 || 22–25 || 17–25 || || '''81–96''' || 275 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84521 Poročilo] |- | 17. sep. || 21.05 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || 25–19 || 25–22 || 27–29 || 19–25 || 15–9 || '''111–104''' || 4.798 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84522 Poročilo] |} === Skupina B (Sofija) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 3 || 4,667 || 420 || 319 || 1,317 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 4 || 1 || 12 || 12 || 5 || 2,400 || 398 || 360 || 1,106 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 4 || 1 || 11 || 13 || 6 || 2,167 || 454 || 408 || 1,113 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 1 || 4 || 4 || 5 || 12 || 0,417 || 335 || 382 || 0,877 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0,250 || 284 || 366 || 0,776 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0,357 || 388 || 444 || 0,874 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–17 || 25–19 || 25–18 || || || '''75–54''' || 8.892 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84477 Poročilo] |- | 10. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–12 || 25–18 || 25–20 || || || '''75–50''' || 867 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84811 Poročilo] |- | 10. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–22 || 19–25 || || '''85–97''' || 289 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84479 Poročilo] |- | 11. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || 25–22 || 25–22 || 25–10 || || || '''75–54''' || 453 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84480 Poročilo] |- | 11. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 18–25 || 18–25 || 20–25 || || || '''56–75''' || 10.678 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84481 Poročilo] |- | 12. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 25–16 || 25–17 || 25–18 || || || '''75–51''' || 1.876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84482 Poročilo] |- | 12. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || 23–25 || 22–25 || 25–21 || 21–25 || || '''91–96''' || 11.689 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84483 Poročilo] |- | 13. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]]''' || 25–19 || 20–25 || 25–20 || 22–25 || 7–15 || '''99–104''' || 288 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84484 Poročilo] |- | 13. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || 19–25 || 16–25 || 13–25 || || || '''48–75''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84485 Poročilo] |- | 14. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25–18 || 25–18 || 25–19 || || || '''75–55''' || 257 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84486 Poročilo] |- | 14. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 25–20 || || '''98–82''' || 9.865 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84487 Poročilo] |- | 15. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]''' || 13–25 || 20–25 || 20–25 || || || '''53–75''' || 59 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84488 Poročilo] |- | 15. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || 25–20 || 25–13 || 25–22 || || || '''75–55''' || 1.314 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84489 Poročilo] |- | 16. sep. || 16.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ISR}} [[Izraelska moška odbojkarska reprezentanca|Izrael]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|MKD}} [[Makedonska moška odbojkarska reprezentanca|Severna Makedonija]]''' || 21–25 || 23–25 || 22–25 || || || '''66–75''' || 657 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84490 Poročilo] |- | 16. sep. || 19.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]''' || 25–20 || 29–31 || 23–25 || 25–19 || 18–20 || '''120–115''' || 13.186 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84491 Poročilo] |} === Skupina C (Tampere) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 6 || 2,333 || 454 || 401 || 1,132 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || 4 || 1 || 11 || 14 || 7 || 2,000 || 472 || 431 || 1,095 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 3 || 2 || 7 || 9 || 11 || 0,818 || 442 || 463 || 0,955 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 2 || 3 || 7 || 9 || 9 || 1,000 || 407 || 396 || 1,028 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0,667 || 440 || 472 || 0,932 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0,400 || 433 || 485 || 0,893 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25–22 || 25–17 || 25–20 || || || '''75–59''' || 6.583 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84579 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 14–25 || 25–18 || 17–25 || 14–25 || || '''70–93''' || 1.753 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84580 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || 25–23 || 26–24 || 26–28 || 25–22 || || '''102–97''' || 2.203 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84581 Poročilo] |- | 12. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 25–17 || 25–20 || 25–20 || || || '''75–57''' || 6.124 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84582 Poročilo] |- | 12. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–23 || 20–25 || 19–25 || 25–23 || 10–15 || '''99–111''' || 12.338 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84583 Poročilo] |- | 13. sep. || 15.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]''' || 26–28 || 22–25 || 16–25 || || || '''64–78''' || 6.467 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84584 Poročilo] |- | 13. sep. || 18.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25–19 || 25–21 || 25–23 || || || '''75–63''' || 10.929 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84585 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || '''3 : 2''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || 20–25 || 23–25 || 30–28 || 25–15 || 17–15 || '''115–108''' || 876 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84586 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 17–25 || 25–18 || 21–25 || 14–25 || || '''77–93''' || 1.002 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84587 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 19–25 || 25–20 || 25–19 || 25–23 || || '''94–87''' || 2.482 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84588 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]''' || 25–18 || 21–25 || 26–24 || 20–25 || 11–15 || '''103–107''' || 6.106 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84589 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]''' || 25–19 || 25–21 || 21–25 || 23–25 || 14–16 || '''108–106''' || 843 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84590 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|NED}} [[Nizozemska moška odbojkarska reprezentanca|Nizozemska]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–27 || 22–25 || 25–18 || 23–25 || || '''95–95''' || 1.023 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84591 Poročilo] |- | 17. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]''' || 19–25 || 21–25 || 16–25 || || || '''56–75''' || 3.018 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84592 Poročilo] |- | 17. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|EST}} [[Estonska moška odbojkarska reprezentanca|Estonija]]''' || 25–22 || 21–25 || 22–25 || 25–20 || 11–15 || '''104–107''' || 9.813 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84593 Poročilo] |} === Skupina D (Cluj-Napoca) === {| class="wikitable" style="text-align:center" ! Mesto !! Reprezentanca !! Z !! P !! Točke !! SN !! SP !! Nizek niz !! TN !! TP !! Količnik točk !! Uvrstitev |- style="background:#ccffcc" | 1 || style="text-align:left;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || 4 || 1 || 13 || 14 || 4 || 3,500 || 445 || 370 || 1,203 || rowspan="4" | Uvrstitev v osmino finala |- style="background:#ccffcc" | 2 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 4 || 1 || 11 || 12 || 7 || 1,714 || 429 || 408 || 1,051 |- style="background:#ccffcc" | 3 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || 3 || 2 || 9 || 12 || 10 || 1,200 || 501 || 486 || 1,031 |- style="background:#ccffcc" | 4 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 2 || 3 || 6 || 8 || 11 || 0,727 || 405 || 446 || 0,908 |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0,500 || 392 || 429 || 0,914 || rowspan="2" | Izpad |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0,385 || 396 || 429 || 0,923 |} {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 9. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–18 || 21–25 || 24–26 || || '''94–95''' || 1.750 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84492 Poročilo] |- | 10. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–23 || 31–29 || 25–21 || || || '''81–73''' || 700 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84493 Poročilo] |- | 10. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 25–23 || 22–25 || 21–25 || 19–25 || || '''87–98''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84494 Poročilo] |- | 11. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25–20 || 25–20 || 25–16 || || || '''75–56''' || 1.200 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84495 Poročilo] |- | 11. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 21–25 || 23–25 || 25–13 || 20–25 || || '''89–88''' || 3.127 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84496 Poročilo] |- | 12. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–20 || 25–19 || || || '''75–58''' || 1.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84497 Poročilo] |- | 12. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || 22–25 || 23–25 || 25–22 || 25–15 || 13–15 || '''108–102''' || 4.382 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84498 Poročilo] |- | 13. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || '''0 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]]''' || 23–25 || 19–25 || 19–25 || || || '''61–75''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84499 Poročilo] |- | 13. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || 12–25 || 16–25 || 25–22 || 13–25 || || '''66–97''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84500 Poročilo] |- | 14. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]] || 25–19 || 25–17 || 22–25 || 25–21 || || '''97–82''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84501 Poročilo] |- | 14. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || '''3 : 1''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || 25–19 || 25–21 || 20–25 || 25–18 || || '''95–83''' || 3.875 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84502 Poročilo] |- | 15. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SUI}} [[Švicarska moška odbojkarska reprezentanca|Švica]]''' || 22–25 || 19–25 || 25–16 || 22–25 || || '''88–91''' || 400 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84503 Poročilo] |- | 15. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]''' || '''3 : 0''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]] || 25–21 || 25–17 || 25–19 || || || '''75–57''' || 650 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84504 Poročilo] |- | 16. sep. || 17.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|TUR}} [[Turška moška odbojkarska reprezentanca|Turčija]] || '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]''' || 24–26 || 25–23 || 24–26 || 16–25 || || '''89–100''' || 600 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84505 Poročilo] |- | 16. sep. || 20.00 || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]] || '''2 : 3''' || style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]''' || 25–16 || 27–25 || 20–25 || 33–35 || 12–15 || '''117–116''' || 5.350 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=84506 Poročilo] |} == Izločilni boji == {{#invoke:RoundN|N16 |widescore=yes|bold_winner=high |3rdplace=yes |Consol=Tekma za 3. mesto |RD1=Osmina finala |RD2=Četrtfinale |RD3=Polfinale |RD4=Finale <!-- Osmina finala --> |20. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|3|{{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]]|0 |20. september – Torino|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]]|2 |20. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]]|0 |20. september – Sofija|{{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]]|0|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|3 |21. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|3|{{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]]|1 |21. september – Torino|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3|{{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]]|0 |19. september – Sofija|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|3|{{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]]|2 <!-- Četrtfinale --> |23. september – Torino|{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|2|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3|{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|0 |23. september – Torino|{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|1|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|3 |22. september – Sofija|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3|{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|0 <!-- Polfinale --> |25. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|1|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|3 |25. september – Milano|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Finale --> |26. september – Milano|{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|1|{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|3 <!-- Tekma za 3. mesto --> |26. september – Milano|{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|3|{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|0 }} === Osmina finala === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 19. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} [[Latvijska moška odbojkarska reprezentanca|Latvija]] || 25-17 || 25-16 || 25-16 || || || '''75-49'''|| 1376 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85075 Poročilo] |- | 19. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} [[Bolgarska moška odbojkarska reprezentanca|Bolgarija]] || 21-25 || 21-25 || 25-19 || 25-23 || 15-12 || '''107-104'''|| 12.198 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85076 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Sofija || style="text-align:right;" | {{flagicon|UKR}} [[Ukrajinska moška odbojkarska reprezentanca|Ukrajina]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]'''|| 22-25 || 21-25 || 28-30 || || || '''71 - 80'''|| 544 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85078 Poročilo] |- | 20. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 2'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} [[Grška moška odbojkarska reprezentanca|Grčija]] || 22-25 || 25-16 || 22-25 || 25-23 || 15-13 || '''109 - 102'''|| 2861 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85080 Poročilo] |- | 20. sep. || 19.00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} [[Portugalska moška odbojkarska reprezentanca|Portugalska]] || 25-21 || 25-22 || 25-21 || || || '''75 - 64'''|| 644 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85077 Poročilo] |- | 20. sep. || 21.05 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} [[Danska moška odbojkarska reprezentanca|Danska]] || 25-22 || 25-16 || 25-11 || || || '''75 - 49'''|| 7580 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85079 Poročilo] |- | 21. sep. || 16.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]'''|| '''3 : 1'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} [[Češka moška odbojkarska reprezentanca|Češka]] || 20-25 || 26-24 || 25-14 || 25-15 || || '''96 - 78'''|| 1021 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85081 Poročilo] |- | 21. sep. || 21.00 || Torino || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} [[Srbska moška odbojkarska reprezentanca|Srbija]] || 25-14 || 25-13 || 25-22 || || || '''75 - 49'''|| 1153 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85082 Poročilo] |} === Četrtfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 22. sep. || 16:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} [[Romunska moška odbojkarska reprezentanca|Romunija]]|| 25-16 || 25-19 || 25-19 || || || align="center" | '''75 - 54'''|| 2844 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85084 Poročilo] |- | 22. sep. || 19:00 || Sofija || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} [[Nemška moška odbojkarska reprezentanca|Nemčija]]|| 25-23 || 25-17 || 25-17 || || || align="center" valign="top" | '''75 - 57''' | 7174 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85083 Poročilo] |- | 23. sep. || 16:00 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|BEL}} [[Belgijska moška odbojkarska reprezentanca|Belgija]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]'''|| 22-25 || 22-25 || 25-20 || 13-25 || || '''82 - 95'''|| 2447 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85086 Poročilo] |- | 23. sep. || 21:05 || Torino || style="text-align:right;" | {{flagicon|ITA}} [[Italijanska moška odbojkarska reprezentanca|Italija]]|| '''2 : 3'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|'''Finska''']]|| 25-21 || 26-28 || 16-25 || 25-20 || 13-15 || '''105 - 109'''|| 8260 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85085 Poročilo] |} === Polfinale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 25. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]] || '''0 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]'''|| 23-25 || 23-25 || 18-25 || || || '''64 - 75'''|| 7054 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85088 Poročilo] |- | 25. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]|| '''1 : 3'''|| style="text-align:left;" | '''{{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]'''|| 17-25 || 25-18 || 18-25 || 15-25 || || '''75 - 93'''|| 5845 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85087 Poročilo] |} === Tekma za 3. mesto === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 17.00 || Milano || style="text-align:right;" | '''{{flagicon|FIN}} [[Finska moška odbojkarska reprezentanca|Finska]]'''|| '''3 : 0'''|| style="text-align:left;" | {{flagicon|SLO}} [[Slovenska moška odbojkarska reprezentanca|Slovenija]]|| 25-22 || 25-20 || 29-27 || || || '''79-70''' || 5881 || [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85089 Poročilo] |} === Finale === {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:90%;" ! Datum !! Ura !! Prizorišče !! Ekipa 1 !! Rezultat !! Ekipa 2 !! 1. niz !! 2. niz !! 3. niz !! 4. niz !! 5. niz !! Skupaj !! Gledalci !! Poročilo |- | 26. sep. || 21.00 || Milano || style="text-align:right;" | {{flagicon|FRA}} [[Francoska moška odbojkarska reprezentanca|Francija]]|| '''1 : 3''' || style="text-align:left;" | {{flagicon|POL}} [[Poljska moška odbojkarska reprezentanca|Poljska]]|| 29-31 || 19-25 || 25-20 || 16-25 || ||'''89-101''' || 11.118|| [https://www-old.cev.eu/Competition-Area/MatchStatistics.aspx?ID=85090 Poročilo] |} == Končni vrstni red == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center;" |- ! Mesto ! Ekipa ! Tekme ! Zmage ! Porazi ! Točke ! Dobljeni nizi ! Izgubljeni nizi ! Razmerje nizov ! Dobljene točke ! Izgubljene točke ! Razmerje točk ! Kvalifikacija |- | 5 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ITA}} Italija || 7 || 6 || 1 || 18 || 20 || 7 || 2.857 || 639 || 538 || 1.188 || style="text-align:left; background-color:#CCFFCC;" | Uvrščena na [[Svetovno prvenstvo v odbojki 2027|Svetovno prvenstvo 2027]] kot branilka naslova |- | 6 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BEL}} Belgija || 7 || 5 || 2 || 16 || 18 || 10 || 1.800 || 632 || 574 || 1.101 || |- | 7 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GER}} Nemčija || 7 || 5 || 2 || 13 || 15 || 12 || 1.250 || 593 || 587 || 1.010 || |- | 8 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ROU}} Romunija || 7 || 4 || 3 || 12 || 15 || 13 || 1.154 || 635 || 632 || 1.005 || |- | 9 || style="text-align:left;" | {{flagicon|BUL}} Bolgarija || 6 || 4 || 2 || 12 || 15 || 9 || 1.667 || 558 || 515 || 1.083 || |- | 10 || style="text-align:left;" | {{flagicon|UKR}} Ukrajina || 6 || 4 || 2 || 12 || 12 || 8 || 1.500 || 469 || 440 || 1.066 || |- | 11 || style="text-align:left;" | {{flagicon|GRE}} Grčija || 6 || 3 || 3 || 10 || 12 || 12 || 1.000 || 532 || 538 || 0.989 || |- | 12 || style="text-align:left;" | {{flagicon|CZE}} Češka || 6 || 3 || 3 || 8 || 12 || 12 || 1.000 || 524 || 544 || 0.963 || |- | 13 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SRB}} Srbija || 6 || 3 || 3 || 7 || 9 || 14 || 0.643 || 491 || 538 || 0.913 || |- | 14 || style="text-align:left;" | {{flagicon|DEN}} Danska || 6 || 2 || 4 || 7 || 9 || 12 || 0.750 || 456 || 471 || 0.968 || |- | 15 || style="text-align:left;" | {{flagicon|LAT}} Latvija || 6 || 2 || 4 || 6 || 8 || 14 || 0.571 || 454 || 521 || 0.871 || |- | 16 || style="text-align:left;" | {{flagicon|POR}} Portugalska || 6 || 1 || 5 || 4 || 5 || 15 || 0.333 || 399 || 457 || 0.873 || |- | 17 || style="text-align:left;" | {{flagicon|EST}} Estonija || 5 || 2 || 3 || 5 || 8 || 12 || 0.667 || 440 || 472 || 0.932 || |- | 18 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SWE}} Švedska || 5 || 1 || 4 || 4 || 6 || 13 || 0.462 || 400 || 435 || 0.920 || |- | 19 || style="text-align:left;" | {{flagicon|TUR}} Turčija || 5 || 1 || 4 || 3 || 6 || 12 || 0.500 || 392 || 429 || 0.914 || |- | 20 || style="text-align:left;" | {{flagicon|MKD}} Severna Makedonija || 5 || 1 || 4 || 3 || 3 || 12 || 0.250 || 284 || 366 || 0.776 || |- | 21 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SUI}} Švica || 5 || 1 || 4 || 3 || 5 || 13 || 0.385 || 396 || 429 || 0.923 || |- | 22 || style="text-align:left;" | {{flagicon|ISR}} Izrael || 5 || 1 || 4 || 2 || 5 || 14 || 0.357 || 388 || 444 || 0.874 || |- | 23 || style="text-align:left;" | {{flagicon|NED}} Nizozemska || 5 || 0 || 5 || 2 || 6 || 15 || 0.400 || 433 || 485 || 0.893 || |- | 24 || style="text-align:left;" | {{flagicon|SVK}} Slovaška || 5 || 0 || 5 || 0 || 3 || 15 || 0.200 || 359 || 446 || 0.805 || |} == Sklici == {{sklici}} ==== Viri ==== * {{navedi splet|URL=https://www.flashscore.si/odbojka/evropa/evropsko-prvenstvo/#/I3IRLRIb/zreb/|website=flashscore.com|title=EuroVolley live scores, Volleyball Europe - Flashscore}} == Zunanje povezave == * [https://eurovolley.cev.eu/en/2026/men/ Uradna spletna stran EuroVolley 2026] * [https://en.volleyballworld.com/volleyball/world-ranking/men Uradna lestvica držav FIVB] * [https://www.rtvslo.si/sport/odbojka/ep-v-odbojki-2026 Stran MMC RTVSLO za Evropsko prvenstvo v odbojki za moške 2026] {{Evropsko prvenstvo v odbojki}} [[Kategorija:Evropska prvenstva v odbojki]] [[Kategorija:2026 v športu]] lwe5dt4huj6oj6t6kurx47g7slojww4 0 608885 6758520 6757334 2026-09-30T00:29:20Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758520 wikitext text/x-wiki {{Infobox settlement | name = Llanes | native_name = | official_name = | settlement_type = Občina | other_name = | nickname = | motto = | image_skyline = Etapa 15. Serdio - Llanes (3868466096).jpg | image_caption = | image_flag = Flag of llanes.svg | image_shield = Escudo Llanes.svg | pushpin_map = Španija | map_caption = Lega v Španiji | subdivision_type = Država | subdivision_type1 = [[Španska avtonomna skupnost|Avtonomna skupnost]] | subdivision_name = {{flag|Španija}} | subdivision_name1 = [[Asturija]] | subdivision_type2 = comarca | subdivision_name2 = Vzhodna Asturija | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | established_title = | established_date = | government_type = | leader_title = Župan | leader_name = Enrique Riestra Rozas | area_total_km2 = 263,59 | area_land_km2 = | area_water_km2 = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 1. januar 2025 | population_footnotes = <ref>National Statistics Institute (13 December 2025). [https://www.ine.es/dynt3/inebase/index.htm?padre=525 "Municipal Register of Spain of 2025"]</ref> | population_total = 13.486 | population_urban = | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_note = | population_demonym = | timezone = | coordinates = {{coord|43|25|16|N|4|45|11|W|region:ES|display=inline,title}} | elevation_footnotes = | elevation_m = 1,177 | website = https://www.ayuntamientodellanes.com/ | footnotes = }} [[Slika:Cueva de la Riera (15) Arqueoloxicu.jpg|thumb|desno|Šivanke iz pradobe, iz jame La Riera]] '''Llanes''' ({{IPA-es|ˈʎanes}}, {{IPA-ast|ˈʎa.nes}}) je ''concejo'' (''conceyu'', občina) v [[Asturija|kneževini Asturiji]], na severnem delu [[Španija|Španije]]. Nahaja se v vzhodni Asturiji, na obali [[Kantabrijsko morje|Kantabrijskega morja]], blizu [[Kantabrija|Kantabrije]], približno 106 km od [[Oviedo|Ovieda]], ki je prestolnica Asturije. Na severu in severovzhodu meji na morje, na zahodu na [[Ribadesella|Ribadesello]], na jugozahodu na [[Cangas de Onís]] in [[Onís]], na jugu na [[Cabrales]] in [[Peñamellera Alta|Peñamellero Alto]], na severozahodu na [[Peñamellera Baja|Peñamellero Bajo]] in [[Ribadedeva|Ribadedevo]]. V Španiji Llanes nosi naziv ''Najplemenitejše in najzvestejše'' mesto.<ref>{{navedi novice |title=Por la justicia y regimiento y vezinos de la muy noble y leal villa de Llanes... con don Miguel García Infanzón... - Llanes. Regimiento |work=Gobierno del Principado de Asturias |url=https://bibliotecavirtual.asturias.es/i18n/consulta/registro.cmd?id=593 |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es |archive-url=https://web.archive.org/web/20240228213006/https://bibliotecavirtual.asturias.es/i18n/consulta/registro.cmd?id=593 |archive-date=2024-02-28 |url-status=dead}}</ref> V občini je uradni jezik [[asturijščina]] in se rabi asturijsko poimenovanje zemljepisnih lastnih imen.<ref>{{navedi novice|title=El habla en Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://llanes.vivirasturias.com/el-concejo/c/0/i/60424324/el-habla-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> == Zgodovina == Najdbe, ki pričajo o človeški prisotnosti, so iz spodnjega [[paleolitik]]a, ki so jih odkrili v jamah La Riera in Balmor. Tudi so najdbe iz zgornjega paleolitika, ki so bile odkrite v jamah Arnero in Cueto de la Mina.<ref name="vivir">{{navedi novice|title=Historia de Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://www.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/54718751/historia-de-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Malo najdb je iz [[železna doba|železne dobe]] in prerimljanskih obdobij, npr. doslej niso odkrili nobenih ostankov [[kultura Castro|kulture Castro]] kot v drugih občinah.<ref name="costasur">{{navedi novice|title=Historia Llanes |work=Costasur |url=https://llanes.costasur.com/es/historia.html |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> V [[srednji vek|srednjem veku]] se je imenovalo ozemlje Aguilarjeva dežela, ki je imela središče v gradu Soberrón, katerega ruševine še danes lahko zasledimo. Llanes je dobil 1225 ustanovno listino od [[Alfonz IX. Leonski|Alfonza IX. Leonskega]], ki jo je potrdil tudi [[Alfonz X. Kastiljski]].<ref name="vivir" /> V 14. stoletju je imel že skoraj 1500 prebivalcev. Tudi je imelo mesto tržne pravice in cvetoče pristanišče, ki je vzdrževalo stike z [[Andaluzija|andaluškimi]], [[Portugalska|portugalskimi]], [[Francija|francoskimi]], [[Flandrija|flamskimi]] in [[Anglija|angleškimi]] pristanišči. [[Alfonz XI. Kastiljski]] je dovolil mestu ustanoviti skladišče soli, vendar je to predpravico 1493 izgubilo mesto. V 13. in 14. stoletju je imel Llanes tesne, prijateljske stike z drugimi mesti v [[provinca Leon|Leonu]] in [[Kastilija (zgodovinska regija)|Kastiliji]], da bi se lahko branil pred veleposestniškimi zlorabami. 1490 sta bila dva večja požara v mestu.<ref name="vivir" /> V 16. in 17. stoletju je [[benediktinci|benediktinski]] samostan v Celoriu v veliki meri prispeval k razvijanju ribolova in trgovine v pristanišča Llanisco.<ref name="costasur" /> V 18. stoletju je pristanišče propadalo, ker ni bilo dovolj mornarjev, ki jih je povabila v svoje vrste kraljeva mornarica zaradi številnih vojn kraljevine. V [[španska vojna za neodvisnost|španski vojni za neodvisnost]] se je Llanes trdo boril proti [[Francozi|francoskim]] zasednikom, ki so zažgali v mesti arhiv in palačo knezov Estrade.<ref name="vivir" /> Industrializacija se je večinoma izognila občine. V sredi 19. stoletja se je veliko ljudi izselilo iz Llanesa v [[Amerika|Ameriko]].<ref name="costasur" /> Veliki boji so potekali v okolici tudi v [[španska državljanska vojna|španski državljanski vojni]] (tukajšnje [[druga španska republika|republikance]] so podpirali polke iz [[Navara|Navare]]), v katerih so končno [[Francisco Franco|Francove]] sile zmagovale.<ref name="vivir" /> Vzrok poraza je bil med drugim, da so prebivalci občine večinoma simpatizirali z nacionalisti.<ref name="costasur" /> V 20. 20. stoletja se je začelo veliko izseljevanje iz občine, ki je izgubila skoraj polovico takratnega prebivalstva. Izseljenci so odšli večinoma v [[Mehika|Mehiko]] in [[Venezuela|Venezuelo]]. Drugi so se preselili v večja mesta kot Oviedo, [[Madrid]] ali [[Sevilja]].<ref name="vivirgeo" /> == Geografija == [[Slika:Palo de Poo 2.jpg|thumb|desno|Otok Poo, ki pripada tudi Llanesu]] Občina se nahaja ob vznožju gorovij [[Picos de Europa]] in Sierra de Cuera.<ref name="vivirgeo">{{navedi novice|title=Geografía de Llanes |work=Vivir Asturias |url=https://llanes.vivirasturias.com/datos-basicos/c/0/i/60445578/geografia-llanes |date= |accessdate=19.9.2026 |language=es}}</ref> Reke so kratke kot Nueva, Bedón, Purón in Cabra, ki grejo skozi občino. Reka Carrocedo izvira iz gorovja Sierra del Cuera.<ref name="vivirgeo" /> Obalo obrobljajo skale in plaže. Najbolj znane skale so Pría, Arenillas, Santiuste in Santa Clara.<ref name="vivirgeo" /> Na južnem delu občine so [[kras]]i Sierre del Cuera z globokimi dolinami. Najglobokejša je dolina La Llosa de Viango. V občini je veliko jam, ki so hkrati arheološka najdišča. Najpomembnejše so Las Bolugas-Caldueñín, Rales in Cuevón de Pruneda.<ref name="vivirgeo" /> == Gospodarstvo == Gospodarstvo se danes temelji predvsem na turizmu, čeprav so še vedno pomembne panoge ribolov, živinoreja in kmetijstvo, ki zagotavljajo surovino tovarnam konzerv in soli.<ref name="vivirgeo" /> Glavna tarča turizma je pristanišče. Obiskovalci prihajajo predvsem iz drugih krajev Španije. == Kultura == [[Slika:La casona del peregrino, Llanes.jpg|thumb|desno|Hiša, ki je bila zgrajena iz nakazila izseljencev iz Amerike]] Nekoč so bili zelo znani krovci iz Llanesa, ki so večkrat sprejeli daljna dela v drugih vaseh, mestih in oddaljenih pristavah. Opeke so pridelovali na kraju, kamor so jih povabili. Zdoma so prinesli le sredstva, medtem ko so jim naročniki zagotovili osnovne sestavine. Ti krovci so se imenovali {{lang-es|tejeros}}, {{jezik-ast|teyeros}}.<ref>{{navedi knjigo|last=Menéndez |first=Carmen-Oliva |year=2008 |title=Teitos. Cubiertas vegetales de Europa Occidental : de Asturias a Islandia |page=143 |isbn=978-84-612-7656-1 |location=Oviedo |publisher=Colegio Oficial de Aparejadores y Arquitectos Técnicos de Asturias |cobiss= |language=es}}</ref> Imeli so značilen žargon [[xíriga]], ki je nastala približno v 18. stoletju. Potomci krovcev še uporabijo xírigo, ki se je preoblikovala v narečne okvire. Llanes ima veliko stavbenih dediščin kot cerkve, palače, rezidence in hiše. Palača grofa Vege del Selle iz 18. stoletja je eden najlepših primerov starih stavb, kjer je danes muzej arheoloških najdb. Zveličarjeva cerkev je bila zgrajena v 12.-13. stoletju, vendar sta ohranjeni le dve izvirni razdalji stavbe. Drugi deli so bili zgrajeni v 17. in 18. stoletju. [[Barok|Baročna]] palača knezov Estrade je bila zgrajena v 17. stoletju. V nekdanjem samostanu [[Avguštinci|avguštinskih]] sester je danes hotel. == Pobratena mesta == * {{Ikonazastave|ESP}} [[Adeje]] * {{Ikonazastave|MEX}} [[Cuautla, Mehika|Cuautla]] * {{Ikonazastave|ESP}} [[Tías (Kanarski otoki)|Tías]] * {{Ikonazastave|HUN}} [[Orosháza]] == Znane osebe == * [[Antonio Trevín]], politik * [[Marta Elola]], glasbena zgodovinarka, glasbenica * [[Pedro Inguanzo Rivero]], kardinal * [[Martín López-Vega]], pesnik * [[Ánxel de la Moría]], pesnik == Sklici == {{sklici}} {{Občine v Asturiji}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Občine v Asturiji]] fs8h9kcd9cg168qwtvzjdhrcbkb9aul 0 608920 6758580 6756654 2026-09-30T07:35:02Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758580 wikitext text/x-wiki [[File:Pok ta pok ballgame maya indians mexico 3.JPG|thumb|Žoga pred golom med igro ''pok-ta-pok'', 2006]] '''Mezoameriška igra z žogo''' ({{langx|nci|ōllamalīztli}}, {{IPA|nah|oːlːamaˈlist͡ɬi}}, {{langx|emy|pitz}}; {{langx|es|Juego de pelota mesoamericano}}) je bila športna igra z obrednim pomenom, ki so jo ljudstva stare [[Mezoamerika|Mezoamerike]] igrala vsaj od leta 1650 pr. n. št.<ref>Jeffrey P. Blomster and Víctor E. Salazar Chávez. [https://www.science.org/doi/10.1126/sciadv.aay6964 "Origins of the Mesoamerican ballgame: Earliest ballcourt from the highlands found at Etlatongo, Oaxaca, Mexico"], ''Science Advances'', 13 March 2020. Retrieved 14 March 2020.</ref> (srednje predklasično obdobje mezoameriške predkolumbovske dobe). Šport je skozi tisočletja v različnih krajih poznal različne izvedbe; posodobljena različica igre, imenovana ''ulama'', se v nekaterih delih Mehike med tamkajšnjimi staroselskimi ljudstvi igra še danes.<ref name="FOX">Fox, John (2012). [https://books.google.com/books?id=LD6h3NHeHxgC ''The Ball: Discovering the Object of the Game''], 1st ed., New York: Harper. {{ISBN|9780061881794}}. Cf. Chapter 4: "Sudden Death in the New World" about the Ulama game.</ref> Pravila igre niso znana, vendar so bila glede na njeno naslednico, igro ''ulama'', verjetno podobna pravilom igre ''racquetball'',<ref name="Schwartz-2008">{{cite news|ref=Schwartz|last1=Schwartz|first1=Jeremy|title=Indigenous groups keep ancient sports alive in Mexico|url=http://www.statesman.com/news/content/news/stories/world/12/19/1219mexoldsports.html|access-date=20 December 2008|work=Austin American-Statesman|date=19 December 2008}}{{Dead link|date=December 2018 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes}}</ref> pri kateri je cilj ohraniti žogo v igri. Kamniti goli na igriščih so poznejša dopolnitev igre. Po najbolj razširjeni teoriji o igri so igralci žogo udarjali s kolki, čeprav so nekatere različice dovoljevale uporabo podlakti, loparjev, kijev ali kamnov v rokah. Žoga je bila izdelana iz trdne naravne gume in je tehtala do 4,1 kg, ​​njena velikost pa se je skozi čas oziroma glede na različico igre močno razlikovala. Igra je imela pomembne obredne razsežnosti, zato so bile velike uradne tekme organizirane kot obredni dogodki.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> V poznejšem obdobju zgodovine igre so nekatere kulture tekmovanja očitno občasno povezovale s človeškim žrtvovanjem.<ref>{{Cite web |title=Ulama: The Pre-Columbian Ballgame Survives Today {{!}} NMAI Magazine |url=https://www.americanindianmagazine.org/story/ulama-pre-columbian-ballgame-survives-today |access-date=2026-08-06 |website=NMAI Magazine |language=en}}</ref> Šport so za razvedrilo igrali tudi otroci.<ref>Glavni dokaz za obstoj igralk igre z žogo predstavljajo številne figurice iz formativnega obdobja, ki so očitno ženske in nosijo ledvena pokrivala ter morda tudi drugo opremo, značilno za igralce te igre. V knjigi *The Sport of Life and Death* urednik Michael Whittington navaja: »[Zato] se zdi smiselno domnevati, da so to igro igrale tudi ženske – morda v ekipah, sestavljenih izključno iz žensk – ali pa so sodelovale v kakšnem obredu, ki se je odvijal na igrišču in katerega pomen še ni povsem pojasnjen.« (str. 186). V isti knjigi Gillett Griffin ugotavlja, da čeprav so nekatere od teh figuric »interpretirali kot ženske, je v kontekstu starodavne mezoameriške družbe vprašanje o prisotnosti igralk in njihovi vlogi v igri še vedno predmet razprav.« (str. 158).</ref> Predkolumbovska igrišča za to igro so odkrili po vsej Mezoameriki – na primer v [[Copán]]u in vse do Nikaragve na jugu – pozneje pa tudi na območjih kulture Oasisamerica, vse do Arizone na severu. Ta igrišča se precej razlikujejo po velikosti, vendar imajo vsa dolge, ozke steze s poševnimi ali navpičnimi stranskimi stenami, od katerih se je žoga lahko odbijala. == Ime == Mezoameriška igra z žogo je znana pod številnimi imeni. Izraz ''pok-ta-pok'' izvira iz članka danskega arheologa Fransa Bloma iz leta 1932, ki ga je priredil iz besede ''pokolpok'' v jeziku majevskega ljudstva Jukatek.<ref name="Dodson">{{cite web |last1=Dodson |first1=Steve |title=POK-TA-POK |url=http://languagehat.com/pok-ta-pok/ |website=Languagehat |access-date=20 April 2017 |date=8 May 2006 }}</ref><ref name="Blom">{{cite journal |last1=Blom |first1=Frans |title=The Maya Ball-Game 'Pok-ta-pok', called Tlachtli by the Aztecs |journal=Middle American Research Series Publications |publisher=Tulane University |date=1932 |volume=4 |pages=485–530 }}</ref> V klasični nahuatlščini, jeziku Azteškega imperija, se je imenovala {{lang|nci|ōllamalīztli}} ({{IPA|nci|oːlːamaˈlist͡ɬi|}}) ali {{lang|nci|ōllama}} ter tudi {{lang|nci|tlachtli}} ({{IPA|nci|ˈtɬat͡ʃt͡ɬi|}}). V klasični majevščini je bila znana kot {{lang|emy|pitz}}. V sodobni španščini jo imenujejo {{lang|es|juego de pelota maya}} (»majevska igra z žogo«),<ref name="MundoMaya">{{cite book |last1=Graña Behrens |first1=Daniel |title=Mundo Maya |date=2001 |publisher=Cholsamaj |location=Guatemala |isbn=978-99922-56-41-1 |pages=203–228 |language=es |chapter=El Juego de Pelota Maya }}</ref> {{lang|es|juego de pelota mesoamericano}} (»mezoameriška igra z žogo«)<ref>{{cite journal |last=Espinoza |first=Mauricio |year=2002 |title=El Corazón del Juego: El Juego de Pelota Mesoamericano como Texto Cultural en la Narrativa y el Cine Contemporáneo |url=http://www.denison.edu/collaborations/istmo/n04/proyectos/corazon.html |journal=Istmo |volume=4 |issn=1535-2315 |language=es |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070524065929/http://www.denison.edu/collaborations/istmo/n04/proyectos/corazon.html |archive-date=2007-05-24}}</ref> ali preprosto {{lang|es|pelota maya}} (»majevska žoga«). == Izvor == [[Image:Early Mesoamerican Ballgame sites 1.svg|thumb|Zemljevid, ki prikazuje najdišča, kjer so odkrili zgodnja igrišča za igro z žogo, žoge ali figurice]] [[File:Chichén_Itzá_-_Juego_de_Pelota.jpg|thumb|Pogled na igrišče za igro z žogo v Chichén Itzi]] Natančno ni znano, kdaj ali kje je nastala mezoameriška igra z žogo, čeprav je verjetno, da je nastala pred letom 2000 pr. n. št. na nizko ležečih tropskih območjih, kjer raste panamsko kavčukovo drevo (''Castilla elastica'').<ref>Shelton, pp. 109–110. There is wide agreement on game originating in the tropical lowlands, likely the Gulf Coast or Pacific Coast.</ref> Eno od možnih območij izvora igre so obalna nižavja Soconusco ob Tihem oceanu.<ref>Taladoire (2001), pp. 107–108.</ref> Tu, na najdišču Paso de la Amada, so arheologi odkrili doslej najstarejše znano igrišče za igro z žogo, ki datira v obdobje okoli leta 1400 pr. n. št.<ref name="See Hill 1998">{{cite journal |author=Hill, Warren D. |author2=Michael Blake |author3-link=|author3=John E. Clark |year=1998 |title=Ball court design dates back 3,400 years |url=https://archive.org/details/sim_nature-uk_1998-04-30_392_6679/page/878 |journal=Nature |volume=392 |pages=878–879 |doi=10.1038/31837 |issue=6679|bibcode=1998Natur.392..878H |s2cid=4394291 }}</ref> Drugo pomembno območje izvora je osrednje območje olmeške kulture, ki se razprostira prek [[Tehuantepeška zemeljska ožina|Tehuantepeške ožine]] vzdolž obale [[Mehiški zaliv|Mehiškega zaliva]].<ref>Miller and Taube (1993, p.42)</ref> Azteki so svoje sodobnike iz poznega obdobja (postklasične dobe), ki so takrat naseljevali to regijo, imenovali ''Olmeca'' (tj. »ljudje kavčuka«), saj je bila regija tesno povezana s pridobivanjem [[lateks]]a.<ref>Teh prebivalcev zalivske obale, Olmeca-Xicalanca, ne smemo zamenjevati z Olmeci, imenom, ki so ga arheologi 20. stoletja podelili vplivni civilizaciji zalivske obale, ki je prevladovala v tej regiji tri tisoč let prej.</ref> Najstarejše znane gumijaste žoge na svetu izvirajo iz žrtvenega močvirja pri El Manatíju, zgodnjem olmeškem najdišču v zaledju porečja reke Coatzacoalcos.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), pp. 228–232, 242–243.</ref> Domačini in arheologi so iz tamkajšnjega sladkovodnega izvira pridobili ducat žog s premerom od 10 do 22 cm. Pet od teh žog je bilo datiranih v najzgodnejšo znano fazo poselitve najdišča, približno v obdobje 1700–1600 pr. n. št.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), pp. 228–232, 242–243.</ref> Te gumijaste žoge so našli skupaj z drugimi obrednimi daritvami, zakopanimi na tem mestu, kar kaže na to, da je imela igra že v tako zgodnjem obdobju verski in obredni pomen.<ref>Diehl, p. 27</ref><ref>Uriarte, p. 41, ... ki ugotavlja, da sočasna prisotnost odloženih žog in kačastih palic (ki so se morda uporabljale za udarjanje po žogah) na najdišču El Manatí kaže na to, da je že obstajalo »dobro razvito ideološko razmerje med [igro z] žogo, oblastjo in kačami«.</ref> Lokalni prebivalci so na najdišču našli tudi kamniti »jarem«, kakršni so pogosto povezani z mezoameriškimi igrišči za igro z žogo; to odpira precejšnjo možnost, da so bile te gumijaste žoge povezane z obredno igro z žogo in niso bile zgolj samostojna oblika žrtvene daritve.<ref>Ortiz and Rodríguez (1999), p. 249</ref><ref>Ortíz, "Las ofrendas de El Manatí y su posible asociación con el juego de pelota: un yugo a destiempo", pp. 55–67 in Uriarte</ref> Izkopavanja na bližnjem olmeškem najdišču [[San Lorenzo Tenochtitlán]] so razkrila tudi številne figurice igralcev igre z žogo, ki so bile z radiokarbonsko metodo datirane v obdobje 1250–1150 pr. n. št. Identificirali so tudi preprosto igrišče za igro z žogo, ki izvira iz poznejšega obdobja poselitve v San Lorenzu, in sicer med letoma 600 in 400 pr. n. št.<ref>Diehl, p. 32, čeprav identifikacija igrišča v San Lorenzu ni splošno sprejeta.</ref> Igra se je očitno razširila iz tropskih nižin v osrednjo Mehiko. Že okoli leta 1000 pr. n. št. ali prej so figurice igralcev igre z žogo polagali v grobove v Tlatilcu, podobne figurice iz istega obdobja pa so našli tudi na bližnjem najdišču Tlapacoya.<ref name=BradleyJoralemon>{{cite book |author=Bradley, Douglas E. |author2=Peter David Joralemon |year=1993 |title=The Lords of Life: The Iconography of Power and Fertility in Preclassic Mesoamerica |edition=exhibition catalogue, February 2 – April 5, 1992 |location=Notre Dame, IN|publisher=Snite Museum of Art, University of Notre Dame |oclc=29839104}}</ref> V tem obdobju so v regiji Guerrero izdelovali tudi figurice igralcev igre z žogo v tako imenovanem slogu Xochipala. Čeprav v Tlatilcu ali Tlapacoyi niso našli igrišč iz tistega časa, je mogoče, da so na teh območjih dejansko igrali igro z žogo, vendar na igriščih z mejami iz hitro razpadajočih materialov ali z začasnimi oznakami igrišča. Do leta 300 pr. n. št. se dokazi o igri pojavljajo v večjem delu mezoameriških arheoloških najdb, vključno z igrišči v osrednji dolini [[Chiapas]] (gre za naslednja najstarejša odkrita igrišča za igro z žogo, takoj za tistim v Paso de la Amada)<ref>Finca Acapulco, San Mateo in El Vergel ob reki Grijalva imajo igrišča za igro z žogo, ki datirajo v obdobje med letoma 900 in 550 pr. n. št. (Agrinier, str. 175)..</ref> in v dolini Oaxaca, pa tudi s keramičnimi prizori igre z žogo iz zahodne Mehike (glej fotografijo spodaj). == Materialni in formalni vidiki == [[File:Chichén Itzá Goal.jpg|thumb|Nekatera igrišča za igro z žogo so imela visoko nameščene obroče oziroma gole (imenovane ''tlachtemalacatl''),<ref>{{cite web |last1=Carlson |first1=John |title=The chacmool and the ballgame (2) |url=https://www.mexicolore.co.uk/maya/ballgame/the-chacmool-and-the-ballgame-part-2/1000 |website=Mexicolore |access-date=14 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251125042729/https://www.mexicolore.co.uk/maya/ballgame/the-chacmool-and-the-ballgame-part-2/1000 |archive-date=2025-11-25 |url-status=dead }}</ref> – takšen je denimo tisti v Chichén Itzi –, pri čemer je zadetek v ta gol pomenil takojšen konec tekme.]] Kot je pričakovano pri igri, ki so jo skozi dolgo časovno obdobje igrale številne kulture, so se podrobnosti razlikovale glede na čas in kraj; zato bi bilo morda natančneje nanjo gledati kot na družino sorodnih iger. Na splošno velja, da je različica, pri kateri se žoga odbija s kolkom, tista, ki jo najpogosteje povezujemo z mezoameriško igro z žogo, raziskovalci pa menijo, da je bila to glavna – ali morda celo edina – različica, ki se je igrala na zidanih igriščih.<ref>Cohodas, pp. 251–288</ref> Obstajajo številni arheološki dokazi o igrah, pri katerih so žogo udarjali z leseno palico (npr. stenska poslikava v [[Teotihuacán]]u prikazuje igro, podobno hokeju na travi), loparji, kiji in palicami, kamni v roki ter podlaktjo – včasih morda tudi v kombinaciji teh načinov. Vsaka od različnih vrst igre je imela svojo velikost žoge, posebno opremo, igrišče in pravila. Igre so potekale med dvema ekipama. Število igralcev v ekipi je lahko nihalo od dva do štiri.<ref>TAzteški kronist Motolinia iz 16. stoletja je navedel, da so igre igrale ekipe dveh igralcev proti ekipi dveh igralcev, ekipe treh igralcev proti ekipi treh igralcev in celo ekipe dveh igralcev proti ekipi treh igralcev (citirano po Sheltonu, p. 107).</ref><ref>Brian M. Fagan v knjigi ''The Seventy Great Inventions of the Ancient World'' poroča, da so obstajala tudi tekmovanja ekip s po štirimi člani.</ref> Nekatere igre so potekale na improviziranih igriščih zgolj za preprosto razvedrilo, druge pa so bile slovesni spektakli na ogromnih kamnitih igriščih, povezani s človeškim žrtvovanjem. [[File:Ulama 37 (Aguilar).jpg|right|thumb|upright|Sodoben igralec igre ''ulama'' iz Sinaloe. Njegova oprema je podobna tisti, ki so jo nosili azteški igralci]] Tudi brez človeškega žrtvovanja je bila igra lahko surova; trda in težka žoga je pogosto povzročala hude poškodbe. Današnji igralci ''ulame''* (različice z odbijanjem s kolkom) so »nenehno polni modric«,<ref>[https://web.archive.org/web/20080319010915/http://www.calstatela.edu/academic/anthro/jbrady/ulama/photo3ab.htm Cal State L.A.]</ref> španski kronist Diego Durán pa je pred skoraj 500 leti poročal, da so bile nekatere modrice tako hude, da so jih morali zarezati in izprazniti. Zapisal je tudi, da so igralci celo umrli, če jih je žoga zadela »v usta, želodec ali črevesje«.<ref name=Blanchard>{{cite book| author=Blanchard, Kendall |year=2005 |title=The Anthropology of Sport| url=https://archive.org/details/anthropologyofsp0000blan_h1m6 |publisher=Bergin & Garvey|edition=Revised|isbn=978-0-89789-329-9|page=[https://archive.org/details/anthropologyofsp0000blan_h1m6/page/107 107]}}</ref> Pravila mezoameriške igre z žogo – ne glede na različico – niso podrobno znana. V sodobni ''ulami'' igra spominja na odbojko brez mreže, pri čemer je vsaka ekipa omejena na svojo polovico igrišča. V najbolj razširjeni različici igre ''ulama'' so si igralci žogo podajali zgolj z uporabo bokov, dokler je ena od ekip ni uspela vrniti ali pa je žoga zapustila igrišče. V poznem klasičnem obdobju so Maji na vsaki strani igrišča začeli nameščati navpične kamnite obroče; cilj je bil spraviti žogo skozi enega od njih. Ta novost se je ohranila tudi v kasnejših kulturah Toltekov in Aztekov. Pri azteški igri z žogo iz 16. stoletja, ki so ji bili priča Španci, je točke izgubil igralec, ki je pustil, da se je žoga odbila več kot dvakrat, preden jo je vrnil nasprotni ekipi; ki je dopustil, da je žoga zapustila meje igrišča; ali pa ki je poskusil žogo spraviti skozi enega od kamnitih obročev, nameščenih na stenah vzdolž sredinske črte, a pri tem ni bil uspešen.<ref>Day, p. 66, who further references Diego Durán and Bernardino de Sahagún.</ref> Po besedah ​​azteškega kronista Motolinie iz 16. stoletja so se točke pridobivale, če je žoga zadela nasprotno končno steno, medtem ko je bila odločilna zmaga rezervirana za ekipo, ki ji je uspelo spraviti žogo skozi obroč.<ref>Shelton, pp. 107–108, who quotes Motolinia.</ref> Vendar pa je bil zadetek skozi obroč redek dogodek – obroči v Chichén Itzi so bili na primer nameščeni šest metrov nad igralno površino – zato so se večinoma vse tekme končale z zmago na podlagi točk. == Oblačila in oprema == Pripomočki za igro – oblačila, pokrivala, rokavice, vse razen same žoge – so že zdavnaj izginili, zato se vedenje o oblačilih opira na slike, risbe, kamnite reliefe in figurice, ki pričajo o videzu in opremi predkolumbovskih igralcev; ti so se precej razlikovali glede na vrsto in količino. Plašči in maske so na primer prikazani na številnih reliefih iz Dainzúja, medtem ko stenske poslikave iz Teotihuacana prikazujejo moške, ki igrajo igro z žogo in palicami oblečeni v krila. [[File:Pelotaspieler_2.jpg|thumb|[[Narodni antropološki muzej, Mehika|Narodni antropološki muzej v Ciudad de Mexicu]] – figura igralca igre pelota]] Osnovna oprava za igro z udarjanjem ob bok je vključevala ledveni predpasnik, ki so ga včasih dopolnili z usnjenimi ščitniki za boke. Ledveni predpasniki so vidni na najzgodnejših figuricah igralcev iz Tlatilca, Tlapacoye in olmeške kulture ter na Weiditzovi risbi iz leta 1528; skupaj s ščitniki za boke predstavljajo edino opravo sodobnih igralcev igre ''ulama'' (zgoraj) – kar zajema obdobje skoraj 3000 let. V številnih kulturah je dodatno zaščito nudil debel pas, najverjetneje iz pletiva ali lesa, prevlečen s tkanino ali usnjem. Ker so bili izdelani iz materialov, ki sčasoma razpadejo, se nobeden od teh pasov ni ohranil, čeprav so arheologi odkrili številne kamnite »jarme«. Kamniti jarem – ime, ki so mu ga zaradi podobnosti z živalskim jarmom nadeli zgodnji arheologi – je bil verjetno pretežak za dejansko igranje in se je verjetno uporabljal le pred igro ali po njej v obredne namene. Poleg zaščite pred udarci žoge je pas oziroma jarem omogočal tudi močnejše odbijanje žoge, kot bi to zmogel zgolj bok. Nekateri igralci so nosili tudi prsne ščitnike, imenovane ''palmas'', ki so jih vstavili v jarem, tako da so stali pokonci pred prsnim košem. Ščitnike za kolena vidimo pri igralcih z različnih območij in iz različnih obdobij; uporabljajo jih tudi današnji igralci različice igre ''ulama'', pri kateri se žoga odbija s podlaktjo. Pogosto je mogoče opaziti tudi nekakšen trak, katerega namembnost ni znana in so ga nosili tik pod kolenom ali okoli gležnja. Rokavice se pojavljajo tako na reliefih iz Dainzúja (približno 500 pr. n. št.), ki domnevno prikazujejo igralce, kot na Weiditzovih risbah asteških igralcev, nastalih 2000 let pozneje.<ref>Dainzu gloves are discussed in Taladoire, 2004</ref> Na upodobitvah igralcev igre z žogo pogosto vidimo čelade, ki so bile verjetno namenjene praktični rabi, ter bogato okrašena pokrivala, ki so se bržkone uporabljala le v obrednih kontekstih. Takšna pokrivala so še posebej značilna za poslikane majevske vaze in figurice z otoka Jaina. Številni igralci iz klasičnega obdobja so upodobljeni s ščitnikom na desnem kolenu – na levem ga ni – in povitim desnim podlaktom, kot je razvidno z zgornje majevske upodobitve. == Črne gumijaste žoge == [[File:Mesoamerica - manopla and ball.jpg|thumb|Polna gumijasta žoga – oziroma žoga, podobna tistim, ki so jih uporabljali v mezoameriški igri z žogo – iz najdišča Kaminaljuyu (obdobje od 300 pr. n. št. do 250 n. št.), skupaj z ''manoplo'' oziroma ročnim kamnom za udarjanje po žogi.]] Velikost in teža žog, ki so jih dejansko uporabljali pri igri, nista zanesljivo znani. Čeprav so našli nekaj ducatov starodavnih žog, so bile te prvotno položene kot daritve v močvirja ali izvire, namenjene obredom žrtvovanja in ni dokazov, da bi katero koli od njih dejansko uporabili pri igri. Nekatere od teh ohranjenih votivnih žog so bile pravzaprav izdelane izključno kot daritve.<ref>Filloy Nadal, p. 22.</ref> Vendar pa na podlagi primerjave sodobnih žog za igre, starodavnih gumijastih žog in drugih arheoloških dokazov večina raziskovalcev domneva, da so bile starodavne žoge za igro z boki izdelane iz mešanice lateksa različnih rastlin, ki so rasle na območju od jugovzhodnih deževnih gozdov do severnih puščav.<ref>Filloy Nadal</ref> Večina žog je bila izdelana iz lateksa drevesa ''Castilla elastica'', ki uspeva v nižinah. Nekdo je odkril, da je z mešanjem lateksa s sokom liane bele tropske slake (''Ipomoea alba'') mogoče spremeniti spolzke polimere v surovem lateksu v prožno gumo. Velikost žog je znašala od 25 do 30 cm (merjeno v razponih dlani), tehtale pa so od 1,4 do 2,7 kg. Žoga, uporabljena pri starodavni igri z rokami ali palicami, je bila verjetno nekoliko večja in težja od sodobne žogice za bejzbol.<ref>Filloy Nadal, p. 30</ref> Nekateri majevski prikazi, na primer ta relief, prikazujejo žoge s premerom 1 m ali več. Prevladujoče strokovno mnenje je, da gre pri teh upodobitvah za pretiravanje ali simboliko; enako velja na primer za izjemno okorna pokrivala za glavo, ki jih vidimo na istih upodobitvah.<ref>Cohodas, p. 259.</ref> == Igrišče za igro z žogo == [[File:Juego de pelota.jpg|thumb|Igrišče za igro z žogo v obliki črke I na najdišču Cihuatán v Salvadorju [[File:I, heavily serifed.png|10px]]]] Igra se je odvijala znotraj velike zidane strukture. Identificiranih je bilo več kot 1300 mezoameriških igrišč za igro z žogo – od katerih jih je bilo kar 60 % odkritih v zadnjih 20 letih – zgrajenih v obliki, ki se je v obdobju 2700 let le malo spremenila.<ref>Taladoire (2001) p. 98. Nekaj ​​več kot 200 igrišč je identificiranih tudi na ameriškem jugozahodu, ki ''niso'' vključena v to skupno vrednost, ker so zunaj Mezoamerike in obstajajo pomembne razprave o tem, ali so bila ta območja uporabljena za igranje z žogo ali ne.</ref> Vsa igrišča imajo enako osnovno obliko: dolgo in ozko igralno polje, ki ga obdajajo stene z vodoravnimi in poševnimi (ali redkeje navpičnimi) površinami. Stene so bile pogosto ometane in živahno poslikane. Zgodnja igrišča so bila na koncih odprta, medtem ko so imela poznejša igrišča zaprta končna območja, zaradi česar je struktura ob pogledu od zgoraj spominjala na črko I. Čeprav je razmerje med dolžino in širino ostalo razmeroma nespremenjeno pri približno 4 : 1,<ref>Quirarte, pp. 209–210.</ref> so se velikosti igrišč močno razlikovale: igralno polje Velikega igrišča v Chichén Itzi – ki je daleč največje – meri 96,5 krat 30 metrov, medtem ko je Ceremonialno igrišče v Tikalu merilo le 16 krat 5 metrov.<ref>Taladoire (2001) p. 100. Taladoire navaja te mere za »igralno površino«, medtem ko drugi avtorji vključujejo tudi klopi in druge elemente. See Quirarte, pp. 205–208. Domneva se, da se niti Veliko igrišče za igro z žogo niti ceremonialno dvorišče v Tikalu nista uporabljala za igre z žogo. (Scarborough, p. 137).</ref> Igrišča za igro z žogo so po vsej Mezoameriki gradili in uporabljali skozi številne generacije. Čeprav jih najdemo na večini večjih mezoameriških arheoloških najdišč, niso enakomerno porazdeljena niti časovno niti geografsko. Tako ima na primer najdišče El Tajín iz poznega klasičnega obdobja – največje mesto kulture klasičnega Veracruz, za katero je bila igra z žogo izjemno pomembna – vsaj 18 igrišč, bližnje sočasno najdišče Cantona pa s 24 igrišči drži rekord.<ref>Day, p. 75.</ref> Nasprotno pa jih je v severnem delu zvezne države Chiapas in na severnem območju majevskega nižavja razmeroma malo; na nekaterih pomembnih najdiščih, kot so Teotihuacan, Bonampak in Tortuguero, pa igrišč sploh ni, čeprav so tam odkrili ikonografijo, povezano z mezoameriško igro z žogo. Med starodavna mesta, ki se ponašajo s posebej kakovostnimi in dobro ohranjenimi igrišči za igro z žogo, spadajo Tikal, Yaxha, Copán, Coba, Iximche, Monte Albán, Uxmal, Chichen Itza, Yagul, Xochicalco, Mixco Viejo in Zaculeu. Igrišča za igro z žogo so bila javni prostori, namenjeni različnim kulturnim dogodkom za elito in obrednim dejavnostim, kot so glasbeni nastopi, festivali in seveda sama igra z žogo. Upodobitve pogosto prikazujejo glasbenike, ki so igrali med igrami, vobetivnih najdbah z glavnega igrišča v Tenochtitlanu pa so odkrili miniaturne piščali, okarine in bobne. Keramični predmet iz zahodne Mehike, ki izvira iz predkolumbovskega obdobja, prikazuje prizor, ki spominja na rokoborski dvoboj na igrišču za igro z žogo. <gallery> File:La_Corona_Relieve_Juego_de_Pelota.jpg|Relief na kroni, ki prikazuje prizor iz mezoameriške igre z žogo Image:Maya Ballplayer, Jaina Island, 1.jpg|Zaradi jarma in ščitnikov za kolena to oblikovano keramično majevsko figurico prepoznamo kot igralca igre z žogo. Tako kot številne figurice v slogu otoka Jaina tudi ta deluje kot piščal. 600–900 n. št. File:Palmas_(Mesoamerican_ballgame)_2.jpg|Dve »palmi« iz Metropolitanskega muzeja umetnosti v New Yorku. Ti predmeti, imenovani »palme«, so služili kot ščitniki za prsni koš pri mezoameriški igri z žogo in izvirajo iz Veracruz v Mehiki (približno 700–1000 n. št.). Visoki so približno 50 cm. File:El Baúl Ballgame Stela.jpg|Stela iz El Baúla v jedrnem območju Cotzumalhuapa, ki prikazuje dva igralca igre z žogo File:Tikal central ballcourt.jpg|Igrišče v Tikalu, v regiji kotline Petén v majevskem nižavju File:Wupatki Ruins Ball Court.jpg|Ruševine v narodnem spomeniku Wupatki v Arizoni. Med arheologi ni enotnega mnenja o tem, ali so se te zgradbe na ameriškem jugozahodu uporabljale za igre z žogo, čeprav prevladuje prepričanje, da so se. Potekajo tudi razprave o tem, v kolikšni meri so bile morebitne igre z žogo na jugozahodu povezane z mezoameriško igro z žogo </gallery> == Sklici == {{sklici}} === Viri === *{{cite book |ref=Day |author=Day, Jane Stevenson |year=2001 |chapter=Performing on the Court |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |editor=E. Michael Whittington |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC. |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/65 65–77] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/65 }} *{{cite journal |ref=Garza|author=Garza Camino, Mercedes de la |author-link=|author2=Ana Luisa Izquierdo |year=1980 |title=El ''Ullamaliztli'' en el Siglo XVI |journal=Estudios de Cultura Náhuatl |volume=14 |pages=315–333 |issn=0071-1675|language=es}} *{{cite book|ref=Cohodas|author=Cohodas, Marvin|year=1991|chapter=Ballgame imagery of the Maya Lowlands: History and Iconography|editor=Vernon Scarborough|editor-link=|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1360-4|oclc=51873028|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book |ref=Diehl|author=Diehl, Richard |author-link= |year=2004 |title=The Olmecs: America's First Civilization |url=https://archive.org/details/olmecsamericasfi0000dieh|url-access=registration|series=Ancient peoples and places series|publisher=Thames & Hudson |location=London |isbn=978-0-500-02119-4 |oclc=56746987}} *{{cite book |ref=FilloyNadal |author=Filloy Nadal, Laura |year=2001 |chapter=Rubber and Rubber Balls in Mesoamerica |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |editor=E. Michael Whittington |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC. |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/20 20–31] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/20 }} * {{cite book|ref=Gillespie|author=Gillespie, Susan D.|author-link=|year=1991|chapter=Ballgames and Boundaries|editor=Vernon Scarborough|editor-link=|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|pages=[https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/317 317–345]|isbn=978-0-8165-1360-4|oclc=51873028|chapter-url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse/page/317}} *{{cite book |ref=Ortiz1999 |author=Ortíz C., Ponciano |author2=María del Carmen Rodríguez |year=1999 |chapter=Olmec Ritual Behavior at El Manatí: A Sacred Space |chapter-url=http://www.doaks.org/Social/social09.pdf |edition=Dumbarton Oaks etexts |title=Social Patterns in Pre-Classic Mesoamerica: a symposium at Dumbarton Oaks, 9 and 10 October 1993 |editor=David C. Grove |editor-link= |editor2=Rosemary A. Joyce |editor2-link= |publisher=Dumbarton Oaks Research Library and Collection |location=Washington, D.C. |pages=[https://archive.org/details/socialpatternsin0000unse/page/225 225–254] |isbn=978-0-88402-252-7 |oclc=39229716 |url=https://archive.org/details/socialpatternsin0000unse/page/225 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090205071742/http://www.doaks.org/Social/social09.pdf |archive-date=February 5, 2009 }} *{{cite book |ref=Quirarte|author=Quirarte, Jacinto |year=1977 |chapter=The Ballcourt in Mesoamerica: Its Architectural Development|title=Pre-Columbian Art History|url=https://archive.org/details/precolumbianarth0000unse_m3z0|editor1=Alan Cordy-Collins |editor2=Jean Stern |publisher=Peek Publications|location=Palo Alto, California|pages=[https://archive.org/details/precolumbianarth0000unse_m3z0/page/191 191]–212|isbn=978-0-917962-41-7}} *{{cite book|ref=Santley|author1=Santley, Robert M.|author2=Berman, Michael J.|author3=Alexander, Rami T.|year=1991|chapter=The Politicization of the Mesoamerican Ballgame and Its Implications for the Interpretation of the Distribution of Ballcourts in Central Mexico|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book |ref=Schele|author1=Schele, Linda |author2=Miller, Mary Ellen |author-link=|year=1986|title= The Blood of Kings: Dynasty and Ritual in Maya Art|url=https://archive.org/details/bloodofkingsdyna0000sche|publisher=Kimball Art Museum|location= Fort Worth, Texas}} *{{cite book |ref=Shelton|author=Shelton, Anthony A. |chapter=The Aztec Theatre State and the Dramatization of War|editor1=Tim Cornell |editor2=Thomas B. Allen |year=2003 |title=War and Games|url=https://archive.org/details/wargames0000unse|location=New York|publisher=Boydell Press|isbn=978-0-85115-870-9}} *{{cite book |ref=Taladoire2001 |author=Taladoire, Eric |year=2001 |chapter=The Architectural Background of the Pre-Hispanic Ballgame |title=The Sport of Life and Death: The Mesoamerican Ballgame |edition=Published in conjunction with an exhibition of the same name organized by the Mint Museum of Art, Charlotte, NC |location=New York |publisher=Thames & Hudson |pages=[https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/97 97–115] |isbn=978-0-500-05108-5 |oclc=49029226 |chapter-url=https://archive.org/details/sportoflifedeath00emic/page/97 }} *{{cite book|ref=TaladoireColsenet|author1=Taladoire, Eric|author2=Colsenet, Benoit|year=1991|chapter='Bois Ton Sang, Beaumanior':The Political and Conflictual Aspects of the Ballgame in the Northern Chiapas Area|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} *{{cite book|ref=Uriarte|year=1992 |title=El juego de pelota en Mesoamérica: raíces y supervivencia |editor=Uriarte, María Teresa |publisher=SigloXXI Editores and Casa de Cultura, Gobierno del Estado de Sinaloa |location=México D.F. |isbn=978-968-23-1837-5|language=es}} *{{cite book|ref=Wilkerson|author=Wilkerson, S. Jeffrey K.|year=1991|chapter=Then They Were Sacrificed: The Ritual Ballgame of Northeastern Mesoamerica Through Time and Space|editor1=Vernon Scarborough|editor2=David R. Wilcox|title=The Mesoamerican Ballgame|location=Tucson|publisher=University of Arizona Press|isbn=978-0-8165-1180-8|oclc=22765562|url-access=registration|url=https://archive.org/details/mesoamericanball0000unse}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [http://nbahoopsonline.com/Articles/2008-09/Mesoamericanball.html The First Basketball: The Mesoamerican ballgame] NBA Hoops Online * [https://www.metmuseum.org/art/collection/search/316267 A figurine showing ballplayer gear], from the Gulf coast's Classic Veracruz culture {{DEFAULTSORT:Mesoamerican Ballgame}} [[Kategorija:Mezoamerika]] [[Kategorija:Antični športi]] [[Kategorija:Igre z žogo]] [[Kategorija:Ustanovitve v 2. tisočletju pr. n. št.]] py4n8umkojk1388pkdmdzuaa3i2q2tv 1 608925 6758482 6753443 2026-09-29T19:55:12Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6758482 wikitext text/x-wiki {{DYK|28. september|2026|... je postala videoigra '''''[[Brawl Stars]]''''' kmalu po izidu ena od najdonosnejših [[mobilna igra|mobilnih iger]] v Evropi?}} {{prevedena stran|en|Brawl Stars|version=1372186885}} pvn71wuj0tv247wd513gzcelkpekwln 0 609127 6758598 6756798 2026-09-30T09:03:24Z Anzet 118843 np 6758598 wikitext text/x-wiki '''29. [[Festival slovenskega filma|Festival slovenskega filma Portorož]]''' bo potekal od 13. do 18. oktobra 2026 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in Magazinu Grando. ==O 29. izvedbi festivala== Direktor festivala je Bojan Labović. Častni gost (in nosilec naziva »prijatelj slovenskega filma«) bo Bernd Buder, programski direktor Filmskega festivala v [[Cottbus|Cottbusu]]. ==Nagrade== 1) [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo]]: * Janez Kovič 2) Vesne A. Strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši celovečerni film * najboljšo režijo * najboljši scenarij * najboljšo glavno žensko vlogo * najboljšo glavno moško vlogo * najboljšo stransko žensko vlogo * najboljšo stransko moško vlogo * najboljšo fotografijo * najboljšo izvirno glasbo * najboljšo montažo * najboljšo scenografijo * najboljšo kostumografijo * najboljšo masko * najboljši zvok * najboljšo manjšinsko koprodukcijo * posebne dosežke B. Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme v sestavi [[Ana Čigon]], Jurij Meden in Igor Stanojević lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši dokumentarni film * najboljši kratki igrani film * najboljši animirani film * najboljši eksperimentalni film * najboljši študijski film * posebne dosežke C. Nagrada občinstva * Nagrada je namenjena producentu. 3) Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov (FIPRESCI) * nagrada za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu * žirija: Ana Jurc, Matjaž Zorec in [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] 4) Nagrada Art kino mreže Slovenije * žirija: Sara Badreddine (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), Tone Rot (Kulturni dom Cerknica) in Erik Toth (Art kino Odeon Izola) ==Tekmovalni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| igrani |- | ''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]'' || [[Luka Marčetić]]|| igrani |- | ''Gajin svet 3'' || Peter Bratuša || igrani |- | ''Gora Rocka'' || [[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Hotel Alkohol'' || [[Jan Cvitkovič]]|| igrani |- | ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič || igrani |- | ''Izgubljeni sin'' || Darko Štante || igrani |- | ''Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri'' || [[Tomo Križnar]], Bojana Pivk Križnar, [[Maja Weiss]]|| dokumentarni |- | ''Kdor ne skače'' || Boris Petkovič || dokumentarni |- | ''Ples življenja'' || [[Siniša Gačić]]|| dokumentarni |- | ''Punk pod komunističnim režimom'' || [[Andrej Košak]]|| dokumentarni |- | ''Sence tišine'' || Darko Sintič, [[Jure Kreft]]|| dokumentarni |- | ''Sicoe – punk kubist'' || Vojko Anzeljc || dokumentarni |- | ''Upornica'' || Anna M. Bofarull || dokumentarni |- | ''[[Vse, kar je narobe s tabo]]'' || [[Urša Menart]]|| igrani |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dediščina'' || Dominik Mencej || dokumentarni |- | ''Juha z arzenikom'' || [[Alma Lapajne]]|| igrano-dokumentarni |- | ''Naš vsakdanji kino'' || Ester Ivakič, Jan Devetak, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani, Francesco Sossai || igrano-dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''4 osebe, 12 vprašanj, 47 odgovorov'' || Fabris Šulin || igrano-dokumentarni |- | ''Brazgotine'' || Anže Grčar || igrani |- | ''Čakam na vlak'' || Armin Čulić || igrani |- | ''ČUTI! – Če si upaš''|| Nika Tomažič || eksperimentalni |- | ''Deveti vrh'' || Gregor Kocjančič || dokumentarni |- | ''Diskurz'' || Domen Puš || igrani |- | ''Drama'' || [[Janez Lapajne]]|| igrani |- | ''Hiška'' || Nika Jurman || igrani |- | ''Julka'' || Valeria Cozzarini || animirani |- | ''Kozmonavti'' || Leo Černic || animirani |- | ''Mojstri taktirke: Charles Dutoit'' || Miha Šubic || dokumentarni |- | ''Nemogoč otrok'' || Grega Mastnak || animirani |- | ''Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti'' || Sandra Jovanovska || animirani eksperimentalni |- | ''Plavutarji'' || Veronika Hozjan || animirani |- | ''Pojoči grad'' || Jošt Šeško || animirani |- | ''Set the Controls for the Heart of the Sun'' || Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Z glavo v naravo'' || Jernej Kovač Myint || animirani |- | ''Za vrati'' || Andrija Vučković || igrano-eksperimentalni |- | ''Žival, ki ostane'' || Ivana Vogrinc Hovorka Vidali || igrani |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Delaj vse prav'' || Julija Bauer || dokumentarni |- | ''Dolores'' || Ryan Mercatante || igrani |- | ''Duša kaj želiš'' || Gitica Jakopin || igrani |- | ''Guzice'' || Miha Dragan || igrani |- | ''Mačkin pogreb'' || Yue Feng || igrani |- | ''Minuli kraj'' || Domen Pehani || dokumentarni |- | ''Nadstropje 4'' || Nejc Hafner || igrano-eksperimentalni |- | ''Najboljši sosed'' || Vid Milaković || igrani |- | ''Naši zidovi'' || Živa Divjak || animirani |- | ''NLP sekcija 1'' || Anđelina Petrović || dokumentarni |- | ''Peti tišini'' || Karin Petrič || igrani |- | ''Povratek z valovi'' || Žoel Kastelic || animirani |- | ''Ribolov'' || Matija Valant || igrani |- | ''Rorschachove packe'' || Rok Čakš || animirani |- | ''Samorastnik'' || David Champaigne || igrani |- | ''V tvojih čevljih'' || Lucija Rozman || igrani |- | ''Vse, kar sem kadarkoli želela slišati'' || Ema Paš || igrani |- | ''Ženska in krokodil'' || Andreja Brulc || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Bog ne bo pomagal <small>/ Bog neće pomoći</small>'' || Hana Jušić || igrani |- | ''Bučko <small>/ Glavonja</small>'' || Marina Andree Škop, Vanda Raýmanová || igrani |- | ''Drugi dnevnik Pauline P.'' || Neven Hitrec || igrani |- | ''Izgubljeno moštvo <small>/ Izgubljeni dream team</small>'' || Jure Pavlović || dokumentarni |- | ''Kar je treba storiti <small>/ Ono što treba činiti</small>'' || Srđan Kovačević || dokumentarni |- | ''Odsev reke <small>/ Malul Vanat</small>'' || Andreea Cristina Borțun || igrani |- | ''Osemdeset plus (80+) <small>/ Restitucija, ili, San i java stare garde</small>'' || Želimir Žilnik || igrano-dokumentarni |- | ''Planina <small>/ To Hold a Mountain</small>'' || Biljana Tutorov, Petar Glomazić || dokumentarni |- | ''Poslednja klofuta <small>/ Ultimo schiaffo</small>'' || Matteo Oleotto || igrani |- | ''Skejtanje ni za punce <small>/ Skejtanjeto ne e za devojcinja</small>'' || Dina Duma || igrani |- | ''Sramota in denar <small>/ Shame and Money</small>'' || Visar Morina || igrani |- | ''Sveti deček <small>/ La valle dei sorrisi</small>'' || Paolo Strippoli || igrani |- | ''Varuh gozda <small>/ După cioate</small>'' || Mihai Gavril Dragolea, Radu Constantin Mocanu || dokumentarni |- | ''Veter, govori mi <small>/ Vetre, pričaj sa mnom</small>'' || Stefan Đorđević || igrani |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Ko se zdani <small>/ Kad svane</small>'' || Stefan Ivančić || igrani |- | ''Medtem ko smo spali <small>/ While We Were Sleeping</small>'' || [[Olmo Omerzu]]|| igrani |- | ''Nihče ni nič rekel <small>/ Niko ništa nije rekao</small>'' || Tamara Todorović || igrani |- | ''Veter v krila <small>/ Vjetar u leđa</small>'' || Sonja Tarokić || igrani |} ==Pregledni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dolina mojega vdiha'' || [[Manca Juvan]]|| dokumentarni |- | ''Triglav: Pot odrešitve'' || Aleš Žemlja in Rožle Bregar || dokumentarni |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dislocirana enota: Kosovel'' || Margareta Kržič || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Dravski beat'' || [[Boris Jurjaševič]]|| dokumentarni |- | ''Odkrivatelji'' || Boštjan Vrhovec || dokumentarni |- | ''Pivovarska vojna'' || [[Zvezdan Martič|Zvezdan Martić]]|| dokumentarni |- | ''Plečnikova skrivnost'' || Timotej Istenič || animirani |- | ''Praznik mladinske pesmi'' || Tadej Čater || dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Amado mio − Pasijon nekega umetnika'' || Matjaž Mrak in Robert Šabec || eksperimentalni |- | ''Bal des folles'' || Eva Smrekar, Lara Reichmann || eksperimentalni dokumentarno-animirani |- | ''Dali so mi tvoje ime'' || Eneja Golob Džananović || igrani |- | ''Dihaj'' || Vitja Rodež || eksperimentalni |- | ''Doroteja'' || Boštjan Brezovnik || igrani |- | ''Dvonadstropni _ Double-Decker _ Dubbeldekker'' || Davorin Marc in Janko Virant || eksperimentalni |- | ''Iskanje Čápa'' || Ciril Zupan || igrano-dokumentarni |- | ''Morska oaza Piran'' || Aleksandra Vokač || dokumentarni |- | ''Nekaj rdečega'' || Jan Fabris || igrani |- | ''Odsevi nevidnega'' || Tina Šulc Resnik || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj'' || Neža Knez || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Slovenski animirani film'' || Katja Stamboldžioski || dokumentarni |- | ''Umik k svetlobi 3'' || Andreja Kranjec || eksperimentalni |- | ''Z vsemi žavbami namazani – Kal'' || Zarja Menart || animirani |- | ''Začasni prostori za Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''11. september'' || Nel Jeraj Sedej || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''6657'' || Ana Bizjak || dokumentarni |- | ''Aylan'' || Berhan Mete Arkin || igrani |- | ''Bolniška'' || Neja Sajovic || igrani |- | ''Ene stvari so znak, ene pa niso'' || Danaja Kurnik || animirani |- | ''Kako je pozvonilo, ko me ni bilo doma'' || Tara Caruso Bizjak || igrani |- | ''Ko sem dopolnil 20 let'' || Vukašin Stepančić || igrani |- | ''Kot sončnica'' || Antea Benzon || animirani |- | ''Kot ti'' || Jure Štern || igrani |- | ''Lišaja'' || Brina Fekonja || eksperimentalni |- | ''Moj sin'' || Maria Praničević || animirani |- | ''Nikomur ne povej'' || Ema Paš || igrani |- | ''Noesis'' || [[Tyana Rendič]]|| igrani |- | ''Pater'' || Marko Adžić || igrani |- | ''Pest perja'' || Emanuel Krajnc || igrani |- | ''Počitniški dan'' || Lina Bensa || igrani |- | ''Postrojenje'' || Bor Bizovičar || dokumentarni |- | ''Prišleki'' || Jure Štern || igrani |- | ''Profiteroli'' || Luka Bandel || igrani |- | ''Strigoj'' || Rei Grando || igrani |- | ''Tam na hribu'' || Aneja Lango || dokumentarni |- | ''Vedno točen'' || Daniel Lenarčič || animirani |- | ''Vse in nič'' || Matej Rimanić || eksperimentalni |- | ''Zakaj ustvarjam umetnost?'' || Priyal Vassaramo || eksperimentalni |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Fačuk'' || Maida Srabović || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Tam, kjer se vode zlivajo, se zdi <small>/ La bolla delle acque matte</small>'' || Anna Maria Alfonsina Di Francisca || igrani |} ==Posebne projekcije== 1. Celovečerni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''[[Let mrtve ptice]]'' || Živojin Pavlović || igrani || ob 100-letnici igralke [[Ivanka Mežan|Ivanke Mežan]] in 90-letnici scenarista [[Branko Šömen|Branka Šömna]] |- | ''Ko zadiši pho <small>/ Mùi Phó</small>'' || Minh Beta || igrani || v sklopu dogodka SloViet Connect |} 2. Kratki filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''Lovec oblakov'' || [[Miha Knific]]|| igrano-animirani || posvečeno prejemniku nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026 |- | ''Vloga za drobtinice'' || Sara Polanc || igrani || |} 3. 80 let UL AGRFT – izbor kratkih filmov {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Dolžina !! Zvrst !! Leto |- | ''Prespana pomlad'' || Dominik Mencej || rowspan=3|kratki || rowspan=2|igrani || 2014 |- | ''Male ribe'' || Maja Križnik || 2015 |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni || 2019 |} 4. DSAF na FSF: matineji animiranega filma * ''Skačemo, plešemo, rastemo'' {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Leto |- | ''Koyaa – Poskočna radirka'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Maček Muri – Ples'' || Jernej Žmitek || 2023 |- | ''Tako zraste ... Riba'' || Miha F. Kalan, Jernej Žmitek || 2020 |- | ''Princ Ki-Ki-Do – Trampolin'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Podlasica'' || Timon Leder || 2016 |} * ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' (2025), r. Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.fsf.si/2026/wp-content/uploads/2026/09/29FSF_katalog.pdf |title=Katalog 29. Festivala slovenskega filma Portorož |accessdate=26. 9. 2026 |date= |format= |work= }} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v filmu]] 81u25y0fnd6knkqe5pjgwyr4fq4ct9o 6758600 6758598 2026-09-30T09:06:44Z Anzet 118843 6758600 wikitext text/x-wiki '''29. [[Festival slovenskega filma|Festival slovenskega filma Portorož]]''' bo potekal od 13. do 18. oktobra 2026 v [[Avditorij Portorož|Avditoriju Portorož]] in Magazinu Grando. ==O 29. izvedbi festivala== Direktor festivala je Bojan Labović. Častni gost (in nosilec naziva »prijatelj slovenskega filma«) bo Bernd Buder, programski direktor Filmskega festivala v [[Cottbus|Cottbusu]]. ==Nagrade== ===Nagrade tekmovalnega programa=== 1) Vesne A. Strokovna žirija za celovečerne filme v sestavi Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši celovečerni film * najboljšo režijo * najboljši scenarij * najboljšo glavno žensko vlogo * najboljšo glavno moško vlogo * najboljšo stransko žensko vlogo * najboljšo stransko moško vlogo * najboljšo fotografijo * najboljšo izvirno glasbo * najboljšo montažo * najboljšo scenografijo * najboljšo kostumografijo * najboljšo masko * najboljši zvok * najboljšo manjšinsko koprodukcijo * posebne dosežke B. Strokovna žirija za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme v sestavi [[Ana Čigon]], Jurij Meden in Igor Stanojević lahko podeli nagrado vesna za: * najboljši dokumentarni film * najboljši kratki igrani film * najboljši animirani film * najboljši eksperimentalni film * najboljši študijski film * posebne dosežke C. Nagrada občinstva * Nagrada je namenjena producentu. 2) Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov (FIPRESCI) * nagrada za najboljši slovenski celovečerni film v tekmovalnem programu * žirija: Ana Jurc, Matjaž Zorec in [[Majda Širca Ravnikar|Majda Širca]] 3) Nagrada Art kino mreže Slovenije * žirija: Sara Badreddine (Kulturni dom Franca Bernika Domžale), Tone Rot (Kulturni dom Cerknica) in Erik Toth (Art kino Odeon Izola) ===Netekmovalne nagrade=== 1) [[Nagrada Milke in Metoda Badjure|Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo]]: * Janez Kovič 2) Nagrada kosobrin ==Tekmovalni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''[[Belo se pere na devetdeset (film)|Belo se pere na devetdeset]]'' || [[Marko Naberšnik]]|| igrani |- | ''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]'' || [[Luka Marčetić]]|| igrani |- | ''Gajin svet 3'' || Peter Bratuša || igrani |- | ''Gora Rocka'' || [[Miran Zupanič]]|| dokumentarni |- | ''Hotel Alkohol'' || [[Jan Cvitkovič]]|| igrani |- | ''[[Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo]]'' || Ester Ivakič || igrani |- | ''Izgubljeni sin'' || Darko Štante || igrani |- | ''Kauniaro – Pleši za ljubezen ali ubij in umri'' || [[Tomo Križnar]], Bojana Pivk Križnar, [[Maja Weiss]]|| dokumentarni |- | ''Kdor ne skače'' || Boris Petkovič || dokumentarni |- | ''Ples življenja'' || [[Siniša Gačić]]|| dokumentarni |- | ''Punk pod komunističnim režimom'' || [[Andrej Košak]]|| dokumentarni |- | ''Sence tišine'' || Darko Sintič, [[Jure Kreft]]|| dokumentarni |- | ''Sicoe – punk kubist'' || Vojko Anzeljc || dokumentarni |- | ''Upornica'' || Anna M. Bofarull || dokumentarni |- | ''[[Vse, kar je narobe s tabo]]'' || [[Urša Menart]]|| igrani |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dediščina'' || Dominik Mencej || dokumentarni |- | ''Juha z arzenikom'' || [[Alma Lapajne]]|| igrano-dokumentarni |- | ''Naš vsakdanji kino'' || Ester Ivakič, Jan Devetak, Otto Lazić-Reuschel, Laura Samani, Francesco Sossai || igrano-dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''4 osebe, 12 vprašanj, 47 odgovorov'' || Fabris Šulin || igrano-dokumentarni |- | ''Brazgotine'' || Anže Grčar || igrani |- | ''Čakam na vlak'' || Armin Čulić || igrani |- | ''ČUTI! – Če si upaš''|| Nika Tomažič || eksperimentalni |- | ''Deveti vrh'' || Gregor Kocjančič || dokumentarni |- | ''Diskurz'' || Domen Puš || igrani |- | ''Drama'' || [[Janez Lapajne]]|| igrani |- | ''Hiška'' || Nika Jurman || igrani |- | ''Julka'' || Valeria Cozzarini || animirani |- | ''Kozmonavti'' || Leo Černic || animirani |- | ''Mojstri taktirke: Charles Dutoit'' || Miha Šubic || dokumentarni |- | ''Nemogoč otrok'' || Grega Mastnak || animirani |- | ''Nihče ni nikoli gledal slonov kot ti'' || Sandra Jovanovska || animirani eksperimentalni |- | ''Plavutarji'' || Veronika Hozjan || animirani |- | ''Pojoči grad'' || Jošt Šeško || animirani |- | ''Set the Controls for the Heart of the Sun'' || Matevž Jerman || eksperimentalni |- | ''Z glavo v naravo'' || Jernej Kovač Myint || animirani |- | ''Za vrati'' || Andrija Vučković || igrano-eksperimentalni |- | ''Žival, ki ostane'' || Ivana Vogrinc Hovorka Vidali || igrani |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Delaj vse prav'' || Julija Bauer || dokumentarni |- | ''Dolores'' || Ryan Mercatante || igrani |- | ''Duša kaj želiš'' || Gitica Jakopin || igrani |- | ''Guzice'' || Miha Dragan || igrani |- | ''Mačkin pogreb'' || Yue Feng || igrani |- | ''Minuli kraj'' || Domen Pehani || dokumentarni |- | ''Nadstropje 4'' || Nejc Hafner || igrano-eksperimentalni |- | ''Najboljši sosed'' || Vid Milaković || igrani |- | ''Naši zidovi'' || Živa Divjak || animirani |- | ''NLP sekcija 1'' || Anđelina Petrović || dokumentarni |- | ''Peti tišini'' || Karin Petrič || igrani |- | ''Povratek z valovi'' || Žoel Kastelic || animirani |- | ''Ribolov'' || Matija Valant || igrani |- | ''Rorschachove packe'' || Rok Čakš || animirani |- | ''Samorastnik'' || David Champaigne || igrani |- | ''V tvojih čevljih'' || Lucija Rozman || igrani |- | ''Vse, kar sem kadarkoli želela slišati'' || Ema Paš || igrani |- | ''Ženska in krokodil'' || Andreja Brulc || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Bog ne bo pomagal <small>/ Bog neće pomoći</small>'' || Hana Jušić || igrani |- | ''Bučko <small>/ Glavonja</small>'' || Marina Andree Škop, Vanda Raýmanová || igrani |- | ''Drugi dnevnik Pauline P.'' || Neven Hitrec || igrani |- | ''Izgubljeno moštvo <small>/ Izgubljeni dream team</small>'' || Jure Pavlović || dokumentarni |- | ''Kar je treba storiti <small>/ Ono što treba činiti</small>'' || Srđan Kovačević || dokumentarni |- | ''Odsev reke <small>/ Malul Vanat</small>'' || Andreea Cristina Borțun || igrani |- | ''Osemdeset plus (80+) <small>/ Restitucija, ili, San i java stare garde</small>'' || Želimir Žilnik || igrano-dokumentarni |- | ''Planina <small>/ To Hold a Mountain</small>'' || Biljana Tutorov, Petar Glomazić || dokumentarni |- | ''Poslednja klofuta <small>/ Ultimo schiaffo</small>'' || Matteo Oleotto || igrani |- | ''Skejtanje ni za punce <small>/ Skejtanjeto ne e za devojcinja</small>'' || Dina Duma || igrani |- | ''Sramota in denar <small>/ Shame and Money</small>'' || Visar Morina || igrani |- | ''Sveti deček <small>/ La valle dei sorrisi</small>'' || Paolo Strippoli || igrani |- | ''Varuh gozda <small>/ După cioate</small>'' || Mihai Gavril Dragolea, Radu Constantin Mocanu || dokumentarni |- | ''Veter, govori mi <small>/ Vetre, pričaj sa mnom</small>'' || Stefan Đorđević || igrani |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Ko se zdani <small>/ Kad svane</small>'' || Stefan Ivančić || igrani |- | ''Medtem ko smo spali <small>/ While We Were Sleeping</small>'' || [[Olmo Omerzu]]|| igrani |- | ''Nihče ni nič rekel <small>/ Niko ništa nije rekao</small>'' || Tamara Todorović || igrani |- | ''Veter v krila <small>/ Vjetar u leđa</small>'' || Sonja Tarokić || igrani |} ==Pregledni program== ===Celovečerni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dolina mojega vdiha'' || [[Manca Juvan]]|| dokumentarni |- | ''Triglav: Pot odrešitve'' || Aleš Žemlja in Rožle Bregar || dokumentarni |} ===Srednjemetražni filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Dislocirana enota: Kosovel'' || Margareta Kržič || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Dravski beat'' || [[Boris Jurjaševič]]|| dokumentarni |- | ''Odkrivatelji'' || Boštjan Vrhovec || dokumentarni |- | ''Pivovarska vojna'' || [[Zvezdan Martič|Zvezdan Martić]]|| dokumentarni |- | ''Plečnikova skrivnost'' || Timotej Istenič || animirani |- | ''Praznik mladinske pesmi'' || Tadej Čater || dokumentarni |} ===Kratki filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Amado mio − Pasijon nekega umetnika'' || Matjaž Mrak in Robert Šabec || eksperimentalni |- | ''Bal des folles'' || Eva Smrekar, Lara Reichmann || eksperimentalni dokumentarno-animirani |- | ''Dali so mi tvoje ime'' || Eneja Golob Džananović || igrani |- | ''Dihaj'' || Vitja Rodež || eksperimentalni |- | ''Doroteja'' || Boštjan Brezovnik || igrani |- | ''Dvonadstropni _ Double-Decker _ Dubbeldekker'' || Davorin Marc in Janko Virant || eksperimentalni |- | ''Iskanje Čápa'' || Ciril Zupan || igrano-dokumentarni |- | ''Morska oaza Piran'' || Aleksandra Vokač || dokumentarni |- | ''Nekaj rdečega'' || Jan Fabris || igrani |- | ''Odsevi nevidnega'' || Tina Šulc Resnik || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Skozi te iste pore se še vedno zliva taisti znoj'' || Neža Knez || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''Slovenski animirani film'' || Katja Stamboldžioski || dokumentarni |- | ''Umik k svetlobi 3'' || Andreja Kranjec || eksperimentalni |- | ''Z vsemi žavbami namazani – Kal'' || Zarja Menart || animirani |- | ''Začasni prostori za Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana'' || Amir Muratović || dokumentarni |} ===Študijski filmi=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''11. september'' || Nel Jeraj Sedej || eksperimentalno-dokumentarni |- | ''6657'' || Ana Bizjak || dokumentarni |- | ''Aylan'' || Berhan Mete Arkin || igrani |- | ''Bolniška'' || Neja Sajovic || igrani |- | ''Ene stvari so znak, ene pa niso'' || Danaja Kurnik || animirani |- | ''Kako je pozvonilo, ko me ni bilo doma'' || Tara Caruso Bizjak || igrani |- | ''Ko sem dopolnil 20 let'' || Vukašin Stepančić || igrani |- | ''Kot sončnica'' || Antea Benzon || animirani |- | ''Kot ti'' || Jure Štern || igrani |- | ''Lišaja'' || Brina Fekonja || eksperimentalni |- | ''Moj sin'' || Maria Praničević || animirani |- | ''Nikomur ne povej'' || Ema Paš || igrani |- | ''Noesis'' || [[Tyana Rendič]]|| igrani |- | ''Pater'' || Marko Adžić || igrani |- | ''Pest perja'' || Emanuel Krajnc || igrani |- | ''Počitniški dan'' || Lina Bensa || igrani |- | ''Postrojenje'' || Bor Bizovičar || dokumentarni |- | ''Prišleki'' || Jure Štern || igrani |- | ''Profiteroli'' || Luka Bandel || igrani |- | ''Strigoj'' || Rei Grando || igrani |- | ''Tam na hribu'' || Aneja Lango || dokumentarni |- | ''Vedno točen'' || Daniel Lenarčič || animirani |- | ''Vse in nič'' || Matej Rimanić || eksperimentalni |- | ''Zakaj ustvarjam umetnost?'' || Priyal Vassaramo || eksperimentalni |} ===Kratkometražne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Fačuk'' || Maida Srabović || animirani |} ===Celovečerne manjšinske koprodukcije=== {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst |- | ''Tam, kjer se vode zlivajo, se zdi <small>/ La bolla delle acque matte</small>'' || Anna Maria Alfonsina Di Francisca || igrani |} ==Posebne projekcije== 1. Celovečerni filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''[[Let mrtve ptice]]'' || Živojin Pavlović || igrani || ob 100-letnici igralke [[Ivanka Mežan|Ivanke Mežan]] in 90-letnici scenarista [[Branko Šömen|Branka Šömna]] |- | ''Ko zadiši pho <small>/ Mùi Phó</small>'' || Minh Beta || igrani || v sklopu dogodka SloViet Connect |} 2. Kratki filmi {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Zvrst !! Opombe |- | ''Lovec oblakov'' || [[Miha Knific]]|| igrano-animirani || posvečeno prejemniku nagrade Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo 2026 |- | ''Vloga za drobtinice'' || Sara Polanc || igrani || |} 3. 80 let UL AGRFT – izbor kratkih filmov {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Dolžina !! Zvrst !! Leto |- | ''Prespana pomlad'' || Dominik Mencej || rowspan=3|kratki || rowspan=2|igrani || 2014 |- | ''Male ribe'' || Maja Križnik || 2015 |- | ''Alzheimer Cafe'' || Martin Draksler || dokumentarni || 2019 |} 4. DSAF na FSF: matineji animiranega filma * ''Skačemo, plešemo, rastemo'' {| class="wikitable" ! Naslov !! Režija !! Leto |- | ''Koyaa – Poskočna radirka'' || Kolja Saksida || 2019 |- | ''Maček Muri – Ples'' || Jernej Žmitek || 2023 |- | ''Tako zraste ... Riba'' || Miha F. Kalan, Jernej Žmitek || 2020 |- | ''Princ Ki-Ki-Do – Trampolin'' || Grega Mastnak || 2018 |- | ''Podlasica'' || Timon Leder || 2016 |} * ''Zgodbe iz čarobnega vrta'' (2025), r. Leon Vidmar, David Súkup, Patrik Pašš, Jean-Claude Rozec ==Viri== * {{navedi splet |url=https://www.fsf.si/2026/wp-content/uploads/2026/09/29FSF_katalog.pdf |title=Katalog 29. Festivala slovenskega filma Portorož |accessdate=26. 9. 2026 |date= |format= |work= }} {{Festival slovenskega filma}} [[Kategorija:Festival slovenskega filma]] [[Kategorija:2026 v Sloveniji]] [[Kategorija:2026 v filmu]] 6y07r41txdt5qloz3ihu2pusz7c3bsg 0 609139 6758641 6756566 2026-09-30T11:26:25Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.6 6758641 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum |name = Muzej lepih umetnosti, Lyon |native_name = {{native name|fr|Musée des Beaux-Arts de Lyon}} |image = MBA Lyon facade jour.jpg |caption = Muzej lepih umetnosti, Lyon |map_type = |coordinates={{coord|45|46|01|N|4|50|01|E|type:landmark|display=inline,title}} |established = 1801 |dissolved = |location = 20, place des Terreaux<br/>69001 [[Lyon]], [[Francija]] |type = muzej umetnosti |website = {{URL|www.mba-lyon.fr/mba|mba-lyon.fr}} }} '''Muzej lepih umetnosti v Lyonu''' ({{langx|fr|Musée des Beaux-Arts de Lyon}}, {{IPA|fr|myze de boz‿aʁ də ljɔ̃|pron|LL-Q150 (fra)-Benoît Prieur-musée des Beaux-Arts de Lyon.wav}}) je mestni muzej lepih umetnosti v francoskem mestu [[Lyon]]. Je v bližini trga Place des Terreaux in je urejen v nekdanjem benediktinskem samostanu, ki je deloval v 17. in 18. stoletju. Med letoma 1988 in 1998 je bil deležen prenove, vendar je kljub potekajočim delom ves čas ostal odprt za obiskovalce. Njegove zbirke obsegajo obdobje od staroegipčanskih starin do moderne umetnosti, zaradi česar muzej velja za enega najpomembnejših v Evropi. V njem potekajo tudi pomembne umetnostne razstave, na primer razstavi del Georgesa Braqua in Henrija Laurensa v drugi polovici leta 2005 ter razstava del Théodora Géricaulta med aprilom in julijem 2006. Je eden največjih umetnostnih muzejev v Franciji.<ref>{{Cite web |title=30 Masterpieces From the Lyon Museum of Fine Arts |url=https://artsandculture.google.com/story/30-masterpieces-from-the-lyon-museum-of-fine-arts/QAVhoZR6R9bxIg |access-date=2023-05-22 |website=Google Arts & Culture |language=en}}</ref> == Stavbe == === Samostan === Do leta 1792 so stavbe pripadale kraljevemu samostanu Saint-Pierre-les-Nonnains, zgrajenemu v 17. stoletju. Opatinja je vedno prihajala iz vrst visokega francoskega plemstva<ref name="Moniales">{{citation |author=Collectif |title=Le Musée des Beaux-Arts de Lyon de A à Z |publisher=Fage éditions |date=January 2010 |isbn=2849751642 |page=97, article « Moniales »}}</ref> in je tu sprejemala ugledne osebnosti kraljestva. Ustanova je imela izrazito aristokratski značaj, kar dokazuje prenova, ki jo je v 17. in 18. stoletju izvedel [[Ludvik XIV. Francoski]]. Današnja podoba palače Saint-Pierre je v veliki meri posledica teh prenov, ki so vključevale gradnjo baročne jedilnice in monumentalnega slavnostnega stopnišča; avtorstvo slednjega pripisujejo Thomasu Blanchetu. Jedilnica je bila od takrat prenovljena in danes služi kot sprejemni prostor za skupinske obiske; v njej sta na ogled tudi dve monumentalni sliki z motivom obedovanja: ''Pomnožitev kruha'' in ''Zadnja večerja'', obe delo Pierra-Louisa Creteyja. Preostali del sedanje ureditve, ki vključuje skulpture, sta zasnovala Nicolas Bidaut in Simon Guillaume. === Palača trgovine in umetnosti (Palais du commerce et des Arts) === {{multiple image | align = right | image1 = Puvis de Chavannes Personification of the Saone.jpg | width1 = 150 | caption1 = | image2 = Puvis de Chavannes Personification of the Rhone.jpg | width2 = 150 | caption2 = | footer = ''Poosebitev rek Saône in Rone'', delo Pierra Puvisa de Chavannesa (1883–1886), Narodni muzej v Varšavi; študija za poslikavo stopnišča v novem krilu Palače lepih umetnosti v Lyonu, mestu ob sotočju rek Saône in Rone. }} Izgon nun in uničenje cerkve Saint-Saturnin segata v čas [[francoska revolucija|francoske revolucije]], čeprav druga samostanska cerkev (cerkev Saint-Pierre) še vedno stoji in danes hrani zbirko skulptur iz 19. in 20. stoletja. Po revoluciji so v preostalih stavbah uredili Palačo trgovine in umetnosti (''Palais du Commerce et des Arts''); ta je sprva obsegala dela, zaplenjena duhovščini in plemstvu, kasneje pa je postala bolj več disciplinarna. Tako je med drugim pridobila arheološke in naravoslovne zbirke ter zbirke Akademije za znanost in književnost (''Académie des Sciences et des Lettres''). Cesarska šola za risanje je bila ustanovljena leta 1805 v stavbi ''Palais du Commerce et des Arts'' z namenom zagotavljanja oblikovalcev za lyonske tovarne svile, s čimer je nastala znamenita lyonska šola. Leta 1860 se je Trgovinska zbornica (''Chambre de Commerce'') izselila iz palače Saint-Pierre, stavba pa je postala ''Palais des Arts'' (Palača umetnosti). Od leta 1875 dalje so muzejske zbirke doživele velik razmah in zahtevale širitev prostorov; iz tega obdobja izvira tudi stopnišče, ki ga je zasnoval Pierre Puvis de Chavannes. === Muzej lepih umetnosti (''Musée des Beaux-Arts'') === V začetku 20. stoletja so zbirke znatno obogatili, zaradi česar se je ''Palais des Arts'' preoblikovala v Muzej lepih umetnosti. Svojo sedanjo podobo je stavba dobila sredi devetdesetih let 20. stoletja po zaključku več obnovitvenih projektov. [[File:Albert Gleizes, 1913, Portrait de l’éditeur Eugène Figuière (The Publisher Eugene Figuiere), oil on canvas, 143.5 x 101.5 cm, Musée des Beaux-Arts de Lyon.jpg|thumb|[[Albert Gleizes]], 1913, ''Albert Gleizes, 1913, Portret založnika Eugena Figuièra, olje na platnu, 143,5 x 101,5 cm]] == Zbirke == === Slike === Oddelek za slike ima evropske slike od 14. do sredine 20. stoletja. Razporejene so kronološko in po glavnih šolah v 35 sobah. Značilnosti zbirke: *Staro francosko slikarstvo (16. do 18. stoletje) ([[Nicolas Poussin]], Simon Vouet, Philippe de Champaigne, Eustache Lesueur, Charles Le Brun, Hyacinthe Rigaud, François Boucher, Jean-Baptiste Greuze, Adrien Manglard, Claude Joseph Vernet itd.) *Francosko slikarstvo 19. stoletja ([[Jean Auguste Dominique Ingres|Ingres]], [[Théodore Géricault|Géricault]], [[Eugène Delacroix|Delacroix]], [[Edgar Degas|Degas]], [[Renoir]], [[Édouard Manet|Manet]], [[Berthe Morisot]], [[Paul Cézanne]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Vincent van Gogh]] itd.) *Italijansko slikarstvo od 14. do 18. stoletja ([[Perugino]], [[Lorenzo Costa]], [[Paolo Veronese|Veronese]], [[Tintoretto]], [[Correggio]], [[Guido Reni]], [[Domenichino]], [[Pietro da Cortona]], [[Guercino]], Salvator Rosa, [[Luca Giordano]], Mattia Preti, [[Canaletto]], Francesco Guardi, Giandomenico Tiepolo itd.) *Staro špansko slikarstvo (predvsem 17. stoletje) ([[El Greco]], [[Giusepe de Ribera]], [[Francisco de Zurbarán]] itd.) *Staro nemško, flamsko in nizozemsko slikarstvo (predvsem 16. in 17. stoletje) ([[Lucas Cranach starejši]], Quentin Metsys, [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Anthonis van Dyck]], [[Jacob Jordaens]], [[Gerard David]], [[Rembrandt]] itd.) *Slikarstvo 20. stoletja (med drugim Édouard Vuillard, Pierre Bonnard, Georges Rouault, [[Henri Matisse]], [[Pablo Picasso]], Georges Braque, Albert Gleizes, André Derain, Maurice de Vlaminck, Amedeo Modigliani, Fernand Léger, [[Joan Miró]], Giorgio de Chirico, Max Ernst, Francis Bacon in Pariška šola) {{gallery |height=150 <!--landscape--> |mode=packed <!--use same height--> |File:Lorenzo Costa 002.jpg|''Rojstvo'', [[Lorenzo Costa]] (ok. 1490) |File:Tintoret-Danaé-Lyon.jpg|''Danae'', [[Tintoretto]] (ok. 1570) |File:Paolo Veronese 001.jpg|''[[Batšeba pri kopanju (Veronese)|Batšeba pri kopanju]]'', [[Paolo Veronese|Veronese]] (ok. 1575) |File:Degas danseuses-1500.jpg|''Danseuses sur scène'', [[Edgar Degas]] (ok. 1889) }} {{gallery |height=200 <!--portrait--> |mode=packed <!--use same height--> |File:Quentin Massys-Virgin and Child Surrounded by Angels-Musée des Beaux-Arts, Lyon.jpg|''Devica z otrokom in angeli'', Quentin Metsys (ok. 1509) |File:Vouet-crucifixion-lyon.jpg|''Križanje'', [[Simon Vouet]] (ok.c 1636-37) |File:Francisco de Zurbarán 039.jpg|''Sveti Frančišek'', [[Francisco de Zurbarán]] (ok. 1645) |File:La Mort de Sophonisbe - Mattia Preti.jpg|''Sofonibina smrt'', [[Mattia Preti]] (ok. 1665) }} === Skulpture === Večina zbirke je razstavljena v dveh delih: v pritličju so na ogled srednjeveške in renesančne skulpture ter štukature iz nekdanje baročne jedilnice, v samostanski cerkvi pa skulpture iz 19. in začetka 20. stoletja. V osrčju samostana je nekdanji križni hodnik danes mestni vrt, ki leži v samem središču mesta na polotoku. Krasijo ga številni kipi iz 19. stoletja: *dve skulpturi Augusta Rodina: ''Senca'' oziroma ''Adam'' (1902) in ''Skušnjava svetega Antona'' (1900) *skulptura Léona-Alexandra Delhomma, ki prikazuje ''Demokrita pri razmišljanju o sedežu duše'' (1864) *skulptura Émila Antoina Bourdella, ki prikazuje ''Carpeauxa pri delu'' (1909) *''Venera'' (1918–1928) Aristida Maillola *''Odaliska'' (1841) Jamesa Pradierja *skupina Antoina Etexa, ki prikazuje ''Kajna in njegov rod, ki ju je preklel Bog'' === Antika === ==== Egipt ==== Osrednja tema muzejskega oddelka za starine je stari Egipt, kar odraža zgodovinski pomen egiptologije v Lyonu, ki so ga spodbujale osebnosti, kot je bil Victor Loret; njegova družina je muzeju leta 1954 podarila več kot 1000 predmetov. Muzej [[Louvre]] je od leta 1895 dalje zagotovil skoraj 400 predmetov (posode za mazila, pogrebne figurice itd.), ki so tvorili temelj oddelka; pozneje so bili tej začetni donaciji dodani še drugi predmeti (kanope, nakit, gradivo iz Antinopolisa), leta 1936 pa je bila zbirka obogatena s predmeti iz obrtniške vasice Deir el-Medina. Med vrhunci zbirke izstopajo [[sarkofag]]i ter vrata Ptolemaja III. in Ptolemaja IV. iz templja v Medamudu, ki jih je leta 1939 odkopal lyonski arheolog Alexandre Varille, podaril pa Francoski inštitut za orientalsko arheologijo v Kairu. Preostali predmeti osvetljujejo vsakdanje življenje v starem Egiptu. Zbirka obsega 600 del, razstavljenih v devetih dvoranah v tematskem in kronološkem zaporedju: [[File:Tumb bas relief of priest holding a mummy-MBA Lyon 1969-141-IMG 0510.jpg|thumb|Fragment pogrebnega nizkega reliefa, verjetno iz Deir el-Baharija, 20. dinastija]] * Dvorana 1: Življenje po smrti Razvoj pogrebnih običajev je predstavljen s prikazom krst, kanop, posod za notranje organe, figuric ušabti in 155 amuletov z različnimi motivi, ki segajo od obdobja Starega kraljestva do Poznega obdobja. Na ogled sta tudi fragment grobnice Bakenranefa, najdene v Sakari in datirane v 26. dinastijo, ter pogrebni prt iz rimskega obdobja. [[File:Cesarion before Isis IMG 0060-black.jpg|thumb|Fragment nizkega reliefa iz templja Kleopatre VII. in Cezariona, Koptos, 1. stoletje pr. n. št.]] * Dvorana 2: Božansko in njegovi obredi Vzdolž te dvorane so poustvarjeni okraski iz templja, ki se zaključijo z vrati Ptolemaja III. in Ptolemaja IV. iz poznejšega templja v Medamudu (prva so ohranjena le delno, a še vedno kažejo sledi prvotne barvne poslikave, medtem ko so druga skoraj popolna). Drugi nizki reliefi v tej dvorani izvirajo iz Koptosa – osem jih datira v obdobje Srednjega kraljestva in izvira iz templja boga Mina. Leta 1909 jih je v temeljih poznejše stavbe odkril Adolphe Reinach. Enajst drugih fragmentov izvira iz konca ptolemajskega obdobja, natančneje iz časa vladavine Kleopatre VII. Čeprav je faraonska plastika v muzeju zastopana v manjši meri, fragment kipa Ramzesa VI. iz rožnatega granita in obris kipa Komoda v podobi faraona pričata o tem vidiku egipčanske umetnosti. * Dvorana 3: Kult božanskega V dvorano vstopimo skozi vrata Ptolemaja IV.; v njenem središču stoji nosilec za kultno barko ali kip iz časa vladavine Ptolemaja II. Na stenah so trije fragmenti nizkih reliefov iz 28. dinastije, prav tako najdeni v Koptosu. [[File:Head of Nectanebo II-MBA Lyon H1701-IMG 0204.jpg|thumb|Glava kralja Nektaneba II. iz zelenega peščenjaka]] * Dvorana 4: Podobe in simboli božanskega Tri vitrine v tej dvorani vsebujejo zbirko bronastih kipcev božanstev iz egipčanskega panteona, vključno z redko upodobitvijo Hapija, boga Nila, iz poznega obdobja. Ena celotna vitrina je namenjena upodobitvam Ozirisa, druga pa upodobitvam faraona. V tej dvorani so na ogled glava faraona iz 30. dinastije (pripisana Nektanebu II.), doprsni kip iz obdobja Srednjega kraljestva (zanj so značilna nenavadno velika ušesa) in skarabej z imenom Amenhotepa II. <gallery> File:Bust of a pharao-MBA Lyon H1369-IMG 0208.jpg|Poprsje faraona, srednje kraljestvo File:Horus as a child-MBA Lyon H1704-IMG 0155.jpg|Statueta otroka [[Horus|Horusa]], pozno obdobje Image:Statuette du Nil divin Hâpy, basse époque.JPG|Statueta boga Nila Hapija, pozno obdobje </gallery> * Soba 5: Faraon in njegovi služabniki V eni od vitrin je 18 lesenih modelov, pridobljenih iz grobnic iz časa 23. dinastije v Asjutu. Prikazujejo prizore iz vsakdanjega življenja, kot sta paša živine ali priprava piva. V nasprotni vitrini sta dve razstavni enoti: ena je posvečena pisavi, druga pa faraonovim služabnikom. Slednja med drugim vsebuje apnenčast kip neimenovanega para iz obdobja Starega kraljestva, moško doprsje iz ptolemajskega obdobja in fragment kipca klečečega pisarja. * Soba 6: Stele Okoli lesenega kipa Ozirisa so razporejene štiri stele iz obdobja Srednjega kraljestva, osem stel iz obdobja Novega kraljestva in štiri iz rimskega obdobja. Ena najlepših je stela Ptahmoze, Amonovega velikega svečenika, tebanskega vezirja in vodje gradbenih del v času Amenofisa III., ki je ohranila sledove prvotne barvne poslikave. * Soba 7: Vsakdanje življenje Ena vitrina vsebuje 14 vaz iz protohistoričnega in predinastičnega obdobja, druga pa prikazuje izbor vaz iz obdobja od Novega kraljestva do poznega obdobja. Osrednja razstavna enota v tej sobi vsebuje številne edinstvene predmete, kot sta stela Nes-Henuja iz 2. dinastije ali veličastna lesena moška glava iz 28. dinastije, ki je bila morda del okrasja harfe. Vključuje tudi predmete za vsakdanjo rabo, kot so sandali, ogledala, nakit in celo stolček. * Soba 8: Egipt in Grki – Egipt in Rim Ta soba raziskuje grške in rimske vplive na egipčansko umetnost. Ti so še posebej opazni pri zasebnih umetniških delih, kot so serija terakota figuric egipčanskih bogov s helenističnimi značilnostmi in pet nagrobnih stel iz Koptosa (iz 2. in 3. stoletja), ki kažejo vpliv Palmire. * Soba 9: Egipt in Rimski imperij – Koptsko krščanstvo V tej sobi so na ogled pozlačene nagrobne maske iz rimskega obdobja ter nizki reliefi, posode ([[patera]]) in tekstilni izdelki koptske civilizacije, vključno s fragmentom znamenite »Sabinine rute«. ;Bližnji in srednji vzhod Ena od dvoran hrani valjaste pečatnike, glinaste tablice in nizke reliefe iz sumerske, asirske in babilonske civilizacije ter bronaste predmete iz Luristana, keramiko in kipce s Cipra in bogato zbirko sirskih predmetov (vključno z antropoidnim sarkofagom in marmornim nizkim reliefom). ;Antična Grčija in Italija Ena dvorana je namenjena osrednji umetnini tega oddelka: marmornemu kipu kore z atenske Akropole iz 6. stoletja pr. n. št. Druga dvorana je posvečena antični Grčiji in vsebuje zbirko atiških vaz s črnimi ali rdečimi figurami, bronaste predmete ter terakotne figurice iz Tanagre. Nazadnje je manjša dvorana namenjena Veliki Grčiji ([[Magna Graecia]]) s številnimi keramičnimi izdelki in bronastimi čeladami. V več dvoranah je predstavljeno tudi rimsko kiparstvo – marmorni kipi (torzo Venere, otrok na petelinu, kipi oseb v ogrinjalih itd.) ter majhne bronaste figurice bogov rimskega panteona, kot so Merkur, Venera, Mars in drugi. Galoromske zbirke mesta Lyon, ki so bile prej na ogled v Muzeju lepih umetnosti in Antiquariumu, so bile leta 1975 prenesene v muzej Lugdunum na griču Fourvière, v bližino [[Antično gledališče Fourvière|rimskega gledališča]] in odeona. === Umetniški predmeti === Zbirka tega oddelka zajema obdobje od srednjega veka do 20. stoletja in vključuje: *bizantinske izdelke iz [[slonovina|slonovine]], *[[Limogeški emajl]], *renesančno [[fajansa|fajanso]] in [[majolika|majoliko]], *sobo v slogu art nouveau avtorja Hectorja Guimarda, *[[islamska umetnost|islamsko umetnost]], *keramiko z Daljnega vzhoda, *kitajsko, korejsko in japonsko kamnino (zbirka od leta 1917) – redke primerke, povezane s čajno ceremonijo, razstavljene ob keramiki v slogu [[art nouveau]], za katero so bili ti predmeti navdih, *tapiserijo ''Polidorova smrt'', *svilene tkanine lyonske izdelave, vključno z deli Jeana-Françoisa Bonyja.<ref>{{Cite web|url=http://www.mtmad.fr/fr/pages/topnavigation/informations_pratiques/plan_des_musees/salle-b018-(salle-30).aspx|title=Jean-François Bony, l'artiste au service de Leurs Majestés|website=www.mtmad.fr|language=fr-fr|access-date=2018-06-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20180603141317/http://www.mtmad.fr/fr/pages/topnavigation/informations_pratiques/plan_des_musees/salle-b018-(salle-30).aspx|archive-date=2018-06-03|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category}} * [http://www.mba-lyon.fr/ Official '''Musée des Beaux-Arts de Lyon''' website]—{{in lang|fr}} * [https://web.archive.org/web/20070329025148/http://www.lyon.fr/vdl/sections/fr/culture/musees/musee_beaux_arts/ Ville de Lyon.fr: city's official Musée des Beaux-Arts webpage]—{{in lang|fr}} * [http://www.wikimapia.org/#y=45766969&x=4833502&z=17&l=0&m=s Aerial view on Wikimapia (Google maps + Wiki)] * [https://artsandculture.google.com/partner/mus%C3%A9e-des-beaux-arts-de-lyon?hl=en Virtual tour of the Museum of Fine Arts of Lyon] provided by Google Arts & Culture [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Lyonu]] [[Kategorija:Muzeji v Franciji]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1801]] slcsahzk14xju638e3vb5nn1jjfqkmd 0 609148 6758468 6758056 2026-09-29T19:29:10Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 dp 6758468 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje cerkev |name=Cerkev sv. Janeza Krstnika | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | country = [[Slovenija]] | location = [[Mali Vinji vrh]] (Vinji Vrh) | pushpin map = Slovenija | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na [[Mali Vinji vrh|Malem Vinjem vrhu]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]]. == Zgodovina == Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje<ref>{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}</ref>, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. {| |- | <blockquote>''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.'' </blockquote> | <blockquote>''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.'' </blockquote> |} Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave. Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:<br><blockquote>''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''</blockquote> Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]]. == Arhitektura == Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop. == Oprema == Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika. [[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom <ref>{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}</ref> od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katergea pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:<br><blockquote style="max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;">''V tem kraškem kamnu<br>in v našem hvaležnem spominu<br>je zapisan<br>prof. Jože Peterlin<br>1911-1976<br>Pomagal je ohranjati slovenstvo<br>na mejah domovine.<br>Naša misel<br>se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve,<br>na njegov rodni Vinji vrh,<br>med drage ljudi zelene Dolenjske.<br>Tržaški Slovenci<br>v spominskem letu 1996''</blockquote><br> == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |last3=Dražumerič |first3=Marinka |pages=252-254 |chapter=V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] elvrd7tncn4uo3hvfqcq6n3t8c693ja 6758470 6758468 2026-09-29T19:33:06Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 infopolje 6758470 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | country = [[Slovenija]] | location = [[Mali Vinji vrh]] (Vinji Vrh) | pushpin map = Slovenija | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | bells hung = 2 | tower quantity = 1 | bell weight = 424 kg, 250 kg }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na [[Mali Vinji vrh|Malem Vinjem vrhu]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]]. == Zgodovina == Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje<ref>{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}</ref>, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. {| |- | <blockquote>''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.'' </blockquote> | <blockquote>''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.'' </blockquote> |} Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave. Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:<br><blockquote>''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''</blockquote> Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]]. == Arhitektura == Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop. == Oprema == Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika. [[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom <ref>{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}</ref> od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katergea pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:<br><blockquote style="max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;">''V tem kraškem kamnu<br>in v našem hvaležnem spominu<br>je zapisan<br>prof. Jože Peterlin<br>1911-1976<br>Pomagal je ohranjati slovenstvo<br>na mejah domovine.<br>Naša misel<br>se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve,<br>na njegov rodni Vinji vrh,<br>med drage ljudi zelene Dolenjske.<br>Tržaški Slovenci<br>v spominskem letu 1996''</blockquote><br> == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |last3=Dražumerič |first3=Marinka |pages=252-254 |chapter=V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] 5svhbdg1rd1c8liqri303qpo9wfpi01 6758476 6758470 2026-09-29T19:49:30Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp ref 6758476 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infopolje cerkev | name = Cerkev sv. Janeza Krstnika | denomination = [[Rimskokatoliška cerkev|Rimskokatoliška]] | country = [[Slovenija]] | location = [[Mali Vinji vrh]] (Vinji Vrh) | pushpin map = Slovenija | functional status = aktivno | parish = [[Župnija Bela Cerkev|Bela Cerkev]] | deanery = [[Dekanija Novo mesto|Novo mesto]] | diocese = [[Škofija Novo mesto|Novo mesto]] | archdiocese = [[Nadškofija Ljubljana|Ljubljana]] | bells hung = 2 | tower quantity = 1 | bell weight = 424 kg, 250 kg }} '''Cerkev sv. Janeza Krstnika ''' je [[podružnična cerkev]] na [[Mali Vinji vrh|Malem Vinjem vrhu]], ki spada pod [[Župnija Bela Cerkev|Župnijo Bela Cerkev]]. == Zgodovina == Vinji vrh, {{lang-de|Uuinperch}}, se prvič omenja leta 1074, v listini, v kateri se je freisinški škof zavezal Ellenhard zavezal, da bo zgradil pri svojih kmetijah cerkev po navodilih oglejskega patriarha Siegeharda. Po mnenju [[Janez Höfler|Janeza Höflerja]] bi lahko glede na patrocinij in zgodovinske okoliščine nastanek cerkve sega še v 11. stoletje<ref>{{Navedi splet |title=O prvih cerkvah in župnijah na Slovenskem |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XT3D6JUK |access-date=2026-09-27 |website=www.dlib.si|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|last2=Klemenčič|first2=Jakob}}</ref>, in pa da bi lahko na Mali Vinji Vrh lahko postavili celo prvotno krstno kapelo za pražupnijo Bela Cerkev, čeprav srednjeveške listine cerkve ne omenjajo. {| |- | <blockquote>''Die Urpfarre in Leskovec zerfiel im 11. Jahrhundert in drei Pfarren, diejenige in Leskovec sowie in Bela Cerkev/Weißenkirchen und Mirna Peč/Hönigstein. Die Pfarre in Bela Cerkev wurde durch den Patriarchen nach 1074 gebildet, als er dem Freisinger Bischof erlaubte, eine Kirche in Vinji vrh, die Vorgängerin der Pfarrkirche, zu errichten.'' </blockquote> | <blockquote>''Prvotna župnija v Leskovcu se je v 11. stoletju razdelila na tri župnije: tisto v Leskovcu ter župniji v Beli Cerkvi/Weißenkirchnu in Mirni Peči/Hönigsteinu. Župnijo v Beli Cerkvi je ustanovil patriarh po letu 1074, ko je freisinškemu škofu dovolil zgraditi cerkev na Vinjem vrhu, predhodniku župnijske cerkve.'' </blockquote> |} Za odkritje njenih morebitnih ostankov na prostoru današnje baročne cerkve bi bile potrebne obsežne arheološke raziskave. Cerkev sv. Janeza Krstnika se v virih prvič omenja šele v 17. stoletju, leta 1667 kot kapela sv. Janeza (''S. Joannis Kapeln in Weinberg''), enako 10 let kasneje. Zanimivo je, da cerkev ni omenjena v [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasorjevi]] [[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]] iz leta 1689. Zabeležena pa je v zapisnikih goriškega arhiva, leta 1752 in pa 1757, iz opisa k jožefinskemu vojaškemu zemljevidu, ki je nastajal med leti 1763-1787. V njem je navedeno, da je od:<br><blockquote>''...cerkve sv. Janeza proti vzhodu pregled čez daljno okolico v razdalji nekaj milj.''</blockquote> Dokumenti iz 19. stoletja razkrivajo več podatkov. Leta 1867 je zaradi strele, ki je treščila v zvonik, pogorela streha cerkve. Zaradi vročine sta se stopila zvonova v zvoniku, nova so nabavili leto kasneje. Podobar [[Anton Kušlan]] je leta 1874 popravil ter prenovil glavni oltar. Župnik Žnidaršič, ki je bil v Beli Cerkvi med letoma 1902 in 1912, je zapisal, da je bil Šentjanž najrevnejša belocerkovska podružnica, saj je navezana samo na miloščino vernikov. Podprta je bila tudi z darovi v naturalijah (''in-nature''), ko so obrodili vinogradi, zlasti z vinskim pridelkom, zato je bila cerkev revnejša v primeru slabe letine. In ravno ob slabih letinah, na začetku 20. stoletja, je bilo treba prekriti streho na zvoniku. Za to opravilo je bilo potrebno najeti nekaj sto kron v posojilnici v [[Škocjan, Škocjan|Škocjanu]]. Leta 1917 sta bila zvonova, težka 163 in 302 kilograma, odvzeta za vojne potrebe. Zanju so dobili 1860 kron odškodnine. Leto kasneje so že kupili nov, veliki zvon, težak 424 kilogramov, 1919 pa še mali zvon, težak 350 kilogramov ter v vrednosti 1770 kron. Leta 1929 je cerkvena ladja dobila nov lesen strop, cerkev je bila od znotraj in od zunaj tudi prebeljena. Stroški, v višini 1945 dinarjev, so bili takrat pokriti s prostovoljnimi prispevki. Notranjost in oprema cerkve sta bili nazadnje obnovljeni leta 1996. Takrat so pomagali tudi [[Slovenska skupnost v Italiji|tržaški zamejski Slovenci]]. == Arhitektura == Cerkev sestavljajo tristrano zaključen [[prezbiterij]], podolžna pravokotna ladja, pred njeno zahodno fasado prislonjen stoji zvonik ter zakristija ob severni strani prezbiterija. Zunanjost prezbiterija je členjena z ogelnimi lizenami, vogali ladje pa s slikanimi ogelniki. Zvonik ima razgibano, baročno streho, njen vrhnji del je bil leta 1970 pokrit s skodlami. Glavni kamniti portal ima sklepnik z motivom diamanta, podboji pa so razčlenjeni z motivi okvirjev. Notranjščina prezbiterija je pokrita z banjo s sosvodnicami, cerkvena ladja pa ima raven strop. == Oprema == Glavni oltar je nastal približno leta 1700, njegov nastavek z motivom akantovega listja a krilih je prilagojen prostoru prezbiterija. V osrednji niši je kompozicija ''Krst v Jordanu''. Levo od nje je kip [[Janez Evangelist|sv. Janeza evangelista]], desno pa kip sv. Jakoba. V atiki je nameščena podoba ''Obglavljenje sv. Janeza Krstnika'', ki je delo dolenjskega baročnega slikarja [[Anton Postl|Antona Postla]]. Leta 1995 jo je restavriral [[Rado Zoubek]]. Ob sliki sta kip [[Sveta Jera|sv. Jere]], odete v redovniška oblačila, po obnovi je ta kip dobil v roke napačne atribute, in pa kip starozaveznega preroka [[Zaharija|Zaharije]]. Na hrbtni strani oltarja je napis ''Anton Kušlan / podobar in pozlatar / je prenovil ta altar ''(oltar)'' 1874 / Novo mesto''. Ob tej priliki naj bi [[Anton Kušlan|Kušlan]] tudi naredil nov kip sv. Janeza Krstnika. [[Prižnica]] je delo iz druge polovice 18. stoletja. Na njenih stranicah sta Marijin in Kristusov monogram. Leta 1996 je [[Miha Legan]] iz [[Žužemberk]]a obnovil pozlato, [[Martin Blatnik]] iz [[Srednji Lipovec|Srednjega Lipovca]] pa [[marmor]]ino. V Komeljevih terenskih zapiskih iz leta 1970 je navedeno, da so na lesenem pevskem koru stale tudi [[orgle]] z enim manualom <ref>{{navedi splet|title=Kartoteka Orgle na Slovenskem - Statistika orgel v Ljubljanski škofiji (Ministrstvo za kulturo RS, RKD)|last=Premrl|first=Stanko|website=situla.gov.si|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_KART_k004-0706.html}}</ref> od katerih danes ni ohranjenega ničesar več. Na cerkvenem pročelju je vzidana spominska plošča [[Jože Peterlin|Jožetu Peterlinu]], tržaškemu kulturnemu delavcu, katergea pobočje Vinjega vrha je rojstni kraj. Na njej je napisano:<br><blockquote style="max-width: 400px; text-align: center; margin-left: 0;">''V tem kraškem kamnu<br>in v našem hvaležnem spominu<br>je zapisan<br>prof. Jože Peterlin<br>1911-1976<br>Pomagal je ohranjati slovenstvo<br>na mejah domovine.<br>Naša misel<br>se bo spoštljivo vračala v ta hram molitve,<br>na njegov rodni Vinji vrh,<br>med drage ljudi zelene Dolenjske.<br>Tržaški Slovenci<br>v spominskem letu 1996''</blockquote><br> == Viri == * {{navedi knjigo |title=Šmarjeta in Bela Cerkev |last=Cvelbar |first=France |last2=Granda |first2=Stane |pages=252-254 |chapter=Marinka Dražumerič: V. Umetnostni spomeniki v župniji Bela Cerkev - Cerkev sv. Janeza Krstnika na Malem Vinjem vrhu |publisher=Domoznansko društvo Šmarjeta |year=2007 |isbn=978-961-90984-1-7 |location=Šmarjeta}} == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Župnija Bela Cerkev]] [[Kategorija:Cerkve svetega Janeza Krstnika]] gyjq2wt4lzfe6jxjr2pw9e9lfk22k8u 0 609187 6758322 6758078 2026-09-29T13:27:16Z Stebunik 55592 /* Ocena */ 6758322 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg|thumb|left|200px|<center>[[James Churchward|James]] se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo.]]</center> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === [[File:James Churchward & Louise Haier.jpg|thumb|200px|left|James Churchward se je v začetku leta 1907 poročil z Louise Haier]] Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles J. Breuer|Milesa J. Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«)'' (Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«)'' (Acharya S)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] bnr12xebzwwfba9xj5j4e9tls72mgtw 6758327 6758322 2026-09-29T13:35:43Z Stebunik 55592 /* V knjigah in medijih */ 6758327 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg|thumb|left|200px|<center>[[James Churchward|James]] se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo.]]</center> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === [[File:James Churchward & Louise Haier.jpg|thumb|200px|left|James Churchward se je v začetku leta 1907 poročil z Louise Haier]] Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«)'' (Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«)'' (Acharya S)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] pzbrq5oyqqcq78zizg43w0exlr9cinj 6758330 6758327 2026-09-29T13:37:56Z Stebunik 55592 /* V knjigah in medijih */ 6758330 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil britanski pisatelj, [[izumitelj]], [[inženir]], in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg|thumb|left|200px|<center>[[James Churchward|James]] se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo.]]</center> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === [[File:James Churchward & Louise Haier.jpg|thumb|200px|left|James Churchward se je v začetku leta 1907 poročil z Louise Haier]] Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] gjhkjll5hdhmptsi8pqzgjz8h3tkeqr 6758336 6758330 2026-09-29T13:41:35Z Stebunik 55592 6758336 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg|thumb|left|200px|<center>[[James Churchward|James]] se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo.]]</center> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === [[File:James Churchward & Louise Haier.jpg|thumb|200px|left|James Churchward se je v začetku leta 1907 poročil z Louise Haier]] Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 5t16504hn8ao3vddgor1fbgjoj47gcr 6758339 6758336 2026-09-29T13:48:23Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6758339 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === [[File:Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg|thumb|left|200px|<center>[[James Churchward|James]] se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo.]]</center> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === [[File:James Churchward & Louise Haier.jpg|thumb|200px|left|James Churchward se je v začetku leta 1907 poročil z Louise Haier]] Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] k16mqseueq4x21y17ed1wom5r2c8l7m 6758357 6758339 2026-09-29T14:38:35Z Stebunik 55592 6758357 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal svojo prvo knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino, ki jih je pisal vse do svoje smrti 1936. Zgodovinarji do danes niso ustrezno rešili uganke, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval"</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] gsch7dbdl13ovnzdxjqj1cy7trdvptm 6758362 6758357 2026-09-29T14:48:16Z Stebunik 55592 6758362 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal svojo prvo knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino, ki jih je pisal vse do svoje smrti 1936. Zgodovinarji do danes niso ustrezno rešili uganke, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval"</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk s svojimi z viri podprtimi objavami okrog 2004 vsaj malce razsvetljuje njegovo burno življenje; tam med kratkimi vrsticami zvemo tudi, da je bil vnukov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] p4yfxg5meixtsuxj54jxwd3t2b7obj2 6758366 6758362 2026-09-29T14:54:14Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758366 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal svojo prvo knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino, ki jih je pisal vse do svoje smrti 1936. Zgodovinarji do danes niso ustrezno rešili uganke, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval"</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk s svojimi z viri dobro podprtimi objavami po letu 2004 vsaj malce razsvetljuje njegovo in njegovih potomcev dokaj burno življenje; tam med kratkimi vrsticami zvemo med drugim tudi, da je bil vnukov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 2firbllporofmzz9og28p52aksopzll 6758428 6758366 2026-09-29T17:38:40Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758428 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nespoen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk s svojimi z viri dobro podprtimi objavami po letu 2004 vsaj malce razsvetljuje njegovo in njegovih potomcev dokaj burno življenje; tam med kratkimi vrsticami zvemo med drugim tudi, da je bil vnukov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] bhigpautux37s07s7uim5ldpf51mlel 6758431 6758428 2026-09-29T17:40:46Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758431 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk s svojimi z viri dobro podprtimi objavami po letu 2004 vsaj malce razsvetljuje njegovo in njegovih potomcev dokaj burno življenje; tam med kratkimi vrsticami zvemo med drugim tudi, da je bil vnukov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] tv6l1dnoi5v3hpillbtj6cwf10zrtvq 6758440 6758431 2026-09-29T18:13:10Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6758440 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk s svojimi z viri dobro podprtimi objavami po letu 2004 vsaj malce razsvetljuje njegovo in njegovih potomcev dokaj burno življenje; tam med kratkimi vrsticami zvemo med drugim tudi, da je bil vnukov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 8dvpbv31c1c1vpy276bfzfssv0sa7jt 6758451 6758440 2026-09-29T18:41:01Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758451 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk Jack s svojimi z viri dobro podprtimi objavami na spletu po letu 2004 vsaj malce razsvetljuje njegovo dokaj burno življenje; tam med kratkimi vrsticami zvemo med drugim tudi, da je bil vnukov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobne izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] lgouap0f8f2kqcvdzzm27o2vfwad5xh 6758460 6758451 2026-09-29T19:09:47Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758460 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] gehrczsa63xfquo5620w1b8tiqrg72j 6758484 6758460 2026-09-29T20:04:06Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6758484 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] dhv3ixofozxe3clhx5qnp3zgvb0spfq 6758489 6758484 2026-09-29T20:33:48Z Stebunik 55592 /* Dela */ 6758489 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Smrt in spomin == James je umrl 1936. === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica Percy Tate Griffith 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] j2nndrogu5q9k5thva9mlkt28x3cveg 6758490 6758489 2026-09-29T20:36:48Z Stebunik 55592 6758490 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Smrt in spomin == James je umrl 1936. === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica Percy Tate Griffith 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] pg22w8oxk8666xb7q6bizkhhd4av53r 6758491 6758490 2026-09-29T20:38:50Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6758491 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Smrt in spomin == James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica Percy Tate Griffith 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] kjgrzrk0us7mjci6y0p88allemr9eab 6758492 6758491 2026-09-29T20:40:11Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6758492 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Smrt in spomin == James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 6vke7c3kc40rnmh7my902wti8xyd0l2 6758502 6758492 2026-09-29T21:48:39Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6758502 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Smrt in spomin == James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' je poživljala tale slika]]</center> James je marca 1895 za revijo *Recreation* napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] sb0t04bg77sk9bz9gi4fahxnyurqfg0 6758504 6758502 2026-09-29T21:49:54Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6758504 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === V knjigah in medijih === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Smrt in spomin == James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] kl8lze7u973wuyzjujp0tw8xbcovd7a 6758505 6758504 2026-09-29T21:51:29Z Stebunik 55592 /* V knjigah in medijih */ 6758505 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' je poživljala tale slika]]</center> James je marca 1895 za revijo *Recreation* napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Smrt in spomin == James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] qm4hge87lyykkopsxd79az0snd7zyx2 6758506 6758505 2026-09-29T21:53:25Z Stebunik 55592 /* Smrt in spomin */ 6758506 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' je poživljala tale slika]]</center> James je marca 1895 za revijo *Recreation* napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] qs6mn5c8soai1dr2ipztp6rquiljjlo 6758508 6758506 2026-09-29T22:00:34Z Stebunik 55592 6758508 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' je poživljala tale slika]]</center> James je marca 1895 za revijo *Recreation* napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] dk69xmklqkq3tc8qpw8ycef2vwxy1d7 6758509 6758508 2026-09-29T22:04:10Z Stebunik 55592 /* Dela */ 6758509 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' je poživljala tale slika]]</center> James je marca 1895 za revijo *Recreation* napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 7jp4jlkpi0kua0k2hud6qiardi94v8c 6758510 6758509 2026-09-29T22:10:32Z Stebunik 55592 /* Slikar */ 6758510 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> James je marca 1895 za revijo *Recreation* napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] j9y4vsf2otekou5gn4imgck9f7eneo1 6758561 6758510 2026-09-30T05:38:11Z Stebunik 55592 /* Slikar */ 6758561 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb||200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Marynino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> James je marca 1895 za revijo *Recreation* napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] qm2lyqq06a8ic5khpvmi6dt5zhz69yk 6758596 6758561 2026-09-30T08:46:23Z Stebunik 55592 /* Slikar */ 6758596 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb||200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Marynino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 9m3lo32uyllnx4i41uwetgtv4ip5l9f 6758597 6758596 2026-09-30T08:56:24Z Stebunik 55592 /* Slikar */ 6758597 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|left|<center>[[James Churchward]]: ''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Marynino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 2b2vkaoxfzjqs0x8pfkjlor65n06juj 6758599 6758597 2026-09-30T09:03:33Z Stebunik 55592 /* Slikar */ 6758599 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Marynino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] bytdrvwn0rcnp2lv4q6lq3xzxsah2tw 6758603 6758599 2026-09-30T09:22:19Z Stebunik 55592 /* Slikar */ 6758603 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] pcd0x381f6k1qq7edc3e6stuh035b6m 6758609 6758603 2026-09-30T09:32:46Z Stebunik 55592 /* Zakonsko življenje */ 6758609 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] h8agsk9e33otfibny6h5scoys0018vn 6758614 6758609 2026-09-30T09:46:29Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6758614 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: "Suaviter in modo". Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] 49udit3khqsvb4a40afmmvdcl21ikfd 6758616 6758614 2026-09-30T09:56:02Z Stebunik 55592 /* Poreklo in družina */ 6758616 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox writer | name = James Churchward | image = James churchward.jpg| | caption = James Churchward | pseudonym = | birth_name = James Churchward | birth_date = {{birth date|1851|2|27}} | birth_place = [[Bridestow]], [[Okehampton]], [[Anglija]] | death_date = {{death date and age|1936|1|4|1851|2|27}} | death_place = [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]], [[ZDA]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> | resting_place = | occupation = [[arheolog]], [[pisatelj]], [[raziskovalec]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[ribič]] in nenazadnje [[polkovnik]] | genre = Znanstvena fantastika, arheologija | education = | spouse = | parents = Henry Churchward<br />Matilda r. Gould | relatives = [[George Gould]] (materin oče); <br />James je imel štiri brate in štiri sestre<br>njegov brat [[Albert Churchward]] (1852–1925) je bil prostozidarski pisatelj<br>Njegov sin Alexander (*1872) je postal pisatelj in Edisonov sodelavec | notableworks = ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) | awards = | signature = }} '''James Churchward''' (*27. februar 1851 † 4. januar 1936) je bil [[Velika Britanija|britanski]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Churchward je najbolj znan po tem, da je predlagal obstoj izgubljene celine po imenu »Mu« v Tihem oceanu. Njegovi spisi s tega področja danes veljajo za znanstveno domišljijo, kvazi- ali lažno znanost.<ref name="Gardner 1957">[[Martin Gardner|Gardner, Martin]]. (1957). ''[[Fads and Fallacies in the Name of Science]]''. Dover Publications. p. 170. {{ISBN|0-486-20394-8}}</ref><ref name="Fagan 1996">[[Brian M. Fagan|Fagan, Brian M]]. (1996). ''The Oxford Companion to Archaeology''. Oxford University Press. p. 582. {{ISBN|978-0195076189}}</ref><ref>Williams, William F. (2000). ''[[Encyclopedia of Pseudoscience: From Alien Abductions to Zone Therapy]]''. Facts on File. p. 225. {{ISBN|978-0816033515}}</ref><ref>Nunn, Patrick D. (2008). ''Vanished Islands And Hidden Continents of the Pacific''. University of Hawaii Press. p. 123. {{ISBN|978-0824832193}}</ref> == Življenjepis == === Poreklo in družina === Churchward-i so starodavna angleška rodbina in ima tudi svoj grb: jelena na rdečem polju. Za geslo pa ima starodavno reklo cerkvenih očetov, in sicer prvi del: ''"Suaviter in modo" (angleško: "Gentle in manner")''. Celotno geslo se namreč glasi: "Suaviter in modo — fortiter in re!" To pomeni, da mora biti človek dosledno značajen in zvest svojemu prepričanju, vendar v občevanju z ljudmi prijazen in spoštljiv kljub morebitnim razlikam.<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/images/search?view=detailV2&ccid=zcJavQ75&id=D3643E73E3FBFD6850E3317996A3B633C6CE660C&thid=OIP.zcJavQ75OXvHWHxKSQbv1gHaE8&mediaurl=https%3a%2f%2fdrumsofatlantis.com%2fwp-content%2fuploads%2f2024%2f01%2fJames_Churchward.jpg&cdnurl=https%3a%2f%2fth.bing.com%2fth%2fid%2fR.cdc25abd0ef9397bc7587c4a4906efd6%3frik%3dDGbOxjO2o5Z5MQ%26pid%3dImgRaw%26r%3d0&exph=896&expw=1344&q=James+Churchward+photos&mode=overlay&FORM=IQFRBA&ck=E0BCF752DB7FF2E4B46D9D5FA8D13561&selectedIndex=0&idpp=serp|title=James Churchward photos - Pretraži|publisher=bing.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=29. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.houseofnames.com/churchward-family-crest|title=Churchward Name Meaning, Family History, Family Crest & Coats of Arms|publisher=houseofnames.com|author=|place=|language=en|date=|accessdate=30. september 2026}}</ref> Churchward se je rodil 1851 – na njegovem nagrobnem spomeniku piše letnica 1852 – v kraju [[Bridestow]] (blizu [[Okehampton]]a v [[Devon]]u) v hiši Stone House (Kamnita hiša). Glede te letnice ugotavlja njegova krščenka [[Joan Griffith]], da je to edina napaka v vseh njegovih spisih in da se je torej zagotovo rodil leta 1851; morebiti pa gre za tiskovno napako, ki jih v tem spisu kar mrgoli: namesto "born" je npr. tam zraven natiskano "horn"; morebiti je površni stavec postavil tudi 1920 namesto 1926, da je "poenostavil" zadnjo številko.<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> Njegova starša sta bila Henry in Matilda Churchward (rojena Gould). James je imel štiri brate in štiri sestre. Novembra 1854 je njegov oče Henry umrl, družina pa se je preselila k Matildinim staršem v zaselek [[Kigbear]] blizu Okehamptona. Podatki iz popisov prebivalstva kažejo, da se je družina preselila v [[London]], ko je bil James star 18 let, in sicer po smrti njegovega starega očeta po materini strani, Georgea Goulda. Njegov mlajši brat Albert Churchward (1852–1925) je postal avtor [[prostozidarstvo|prostozidarskih]] del. === Zakonsko življenje === {{Več slik/peskovnik | footer = <center> [[James Churchward]] ljubkovalno tudi „Churchwey“ (1851 – 1936) je bil [[Anglija|angleški]] [[pisatelj]], [[polkovnik]], [[izumitelj]], [[inženir]], [[slikar]] in [[ribič]]. Bil je tudi svojevrsten [[filozof]] in [[teolog]], ki je v duhu svojega časa postavljal resno ali za šalo svojo teorijo o nastanku in razvoju človeštva. Skoraj ni bilo poklica, ki se ga ni lotil. V zakonu pa ni imel sreče; to bi veljalo za prvi kratkotrajni zakon, ki se je končal z ločitvijo in polomom, ker je zapravil ženino premoženje; družina mu je obrnila hrbet.</center> | align = left | image1 = Mary-Julia Stephens-Churchdward.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>James se je poročil 1871 z Mary Julia Stephens-ovo</center> | image2 = James-Churchward-1926.jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>James je 1926 napisal knjigo znanstvene domišljije ''„Izgubljena celina Mu“''. To je bila prva v seriji tovrstnih knjig s povezano vsebino. Zgodovinarji si niso na jasnem, ali je Churchey s svojim pisanjem mislil resno, ali pa se je le "zafrkaval". Vsekakor pa je imel nesporen vpliv na sodobnike vse do danes.</center> | image3 = James Churchward & Louise Haier.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center> James Churchward se je 1907 poročil z Louise Haier</center> }} Časnik »Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« <ref>»Overland Ceylon Observer and Fortnightly Summary of Intelligence« št. 2, letnik XX, nove serije</ref> je poročal, da sta James Churchward in njegova žena Mary prispela na Cejlon iz Anglije januarja 1872. Na pot sta odplula z ladjo „Dehli“ družbe P & O iz Londona, kjer sta se poročila 18. decembra 1871.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/james-and-mary-churchward-arrive-in-ceylon-january-1872/|title=James and Mary Churchward Arrive in Ceylon – January 1872 |publisher=My-Mu Blog|author=|place=|language=en|date=4. junij 2015|accessdate=28. september 2026}}</ref> Novoporočeni Churchward je torej prišel s svojo ženo v jugovzhodno [[Azija|Azijo]], da bi postal pridelovalec čaja na Ceylonu (danes: [[Šrilanka]]). V devetdesetih letih 19. stoletja pa se je priselil v ZDA. V Churchwardovem lastnem življenjepisu z naslovom ''„My Friend Churchey and His Sunken Continent“'' ''("Moj prijatelj Churchey in njegova potopljena celina")'' je navedeno, da je v devetdesetih letih 19. stoletja o »Muju« razpravljal z [[Augustus Le Pongeon|Augustusom Le Plongeonom]] in njegovo ženo. Njegov pravnuk [[Jack Cruchward|Jack E. Cruchward]] – ki živi na [[Florida|Floridi]] – s svojimi z viri dobro podprtimi spletnimi objavami vsaj malce razsvetljuje Jamesovo in njegovih potomcev vsestransko razvejano in dokaj burno življenje. Čeprav preučuje in podrobno razlaga delovanje svojega prastarega očeta, obenem jasno daje do znanja, da njegovo pisanje ni nadaljevanje, ampak le raziskovanje.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/aboutmymu.html|title=About My-Mu|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2005|accessdate=28. september 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/index.html|title=My-Mu.com: Index: Welcome to My-Mu.com|publisher=My-Mu.com|author=Jack E. Cruchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=2000s|accessdate=27. september 2026}}</ref> Tam zvemo med drugim tudi, da je bil njegov stari oče in Jamesov sin Alexander (*1872) tudi izumitelj in [[Thomas Alva Edison|Edisonov]] sodelavec. Jamesov leto dni mlajši brat Albert (1852-1925) pa je tudi bil pisatelj, ki je med drugim 1912 napisal sorazmerno v znanstvenem okviru knjigo o izviru in razvoju človeštva »The origin and evolution of primitive man«.<ref>»The origin and evolution of primitive man« (»Izvor in razvoj prvobitnega človeka«) Topics: Prehistoric peoples, Human beings - Origin. Publisher: G. Allen. Collection cdl; americana. Contributor: University of California Libraries. Item Size: 182.4M 86 p. 19 cm</ref><ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/dli.ministry.18232|title=Origin and evolution of the human race : Free Download, Internet Archive|publisher=Borrow and Streaming|author=Albert Churchward|place=London|language=en|date=1912|accessdate=28. september 2026}}</ref> Zanimivo, da on nikjer v svojem delu niti enkrat ne omenja niti bratove pravljične dežele »Mu« niti takrat zelo sloveče podobno izginule dežele »[[Atlantida|Atlantide]]«, ki naj bi se – podobno kot Mu davno sredi Pacifika – tudi ona pogreznila sredi [[Atlantski ocean |Atlantika]].<ref>{{cite web|url=https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/|title= Churchward, ‘Colonel’ James|publisher=Atlantipedia|author=|place=|language=en|date=6. junij 2010|accessdate=28 September 2026}}</ref> === Svojevrsten raziskovalec === V Združenih državah Amerike je Churchward patentiral "jeklo NCV" — zlitino niklja, kroma in vanadija —, ki se je uporabljalo za izdelavo oklepnih plošč za zaščito ladij med prvo svetovno vojno. Razvil je tudi druge jeklene zlitine.<ref>{{cite web|url=https://www.mdm.si/blog/najbolj-pogosta-nerjavna-jekla-in-njihove-oznake-kaj-pomenijo-vse-te-oznake/|title=Najbolj pogosta nerjavna jekla in njihove oznake: Kaj pomenijo vse te oznake? |publisher=mdm.si|author=|place=Ljubljana|language=sl|date=19. september 2024|accessdate=28. september 2026}}</ref> Po poravnavi v zvezi s kršitvijo patenta leta 1914 se je Churchward umaknil na svoje posestvo (veliko večje kot sedem akrov) ob jezeru [[Wononskopomuc|Wononskopomuc]] v [[Lakevill]]u v [[Connecticut]]u, da bi se posvetil razmišljanju o vprašanjih, ki so se mu porajala med potovanji po [[Tihi ocean|Tihem oceanu]]. Pri 75 letih je leta 1926 objavil knjigo ''„The Lost Continent of Mu: Motherland of Man“'' ''(„Izgubljena celina Mu: Domovina človeštva“)'', kjer je ponekod zapisano v ednini (man), ponekod pa v množini (men). Trdil je, da delo dokazuje obstoj izgubljene celine z imenom Mu v Tihem oceanu. Njegova krščenka Joan trdi, da je Churchwardova prva izdaja njegove prve izmed naslednjih sicer zelo učenih, vendar večji del domišljijskih knjig, izšla že leta 1920 in bi tako 1926 izšla že druga izdaja. {| |- ! Joan Griffith (James Churchward’s god-daughter, also the daughter of his best friend) writes:<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> ! Joan Griffith (Churchwadova kščenka in tudi hčerka njegovega najboljšega prijatelja) piše: |- | <blockquote>In 1920, the British-horn Churchward came out with his first in a series of five hooks, The Lost Continent of Mu, prefaced by an admonition to "all scientists" to please copy for future reference. important points of pre-history and anthropology he had compiled through more than 50 years of research and exploration throughout Asia and the South Sea </blockquote> | <blockquote> Leta 1920 je Churchward — britanskega porekla — izdal prvo v seriji petih knjig „Izgubljena celina Mu“ („The Lost Continent of Mu“); v predgovoru je »vse znanstvenike pozval, naj si za prihodnjo rabo zabeležijo pomembna dognanja s področja prazgodovine in antropologije, do katerih se je dokopal v več kot petdesetih letih raziskovanja in potovanj po Aziji in južnem Tihem oceanu«. </blockquote> |} === Trditve in domneva === [[File:Golden-age-mu-map.jpg|thumb|200px|right|<center>V [[Tihi ocean]] je [[James Churchward]] leta [[1927]] umestil izginulo celino [[Mu]] ]]</center> Po Churchwardovih besedah se je celina Mu raztezala od območja severno od [[Havaji|Havajev]] pa vse do [[Fidži|Fidžija]] in [[Velikonočni otok|Velikonočnega otoka]] na jugu. Trdil je, da je bila Mu domovanje [[sveto pismo|svetopisemskega]] [[Edenski vrt|Edenskega rajskega vrta]] in dom 64 milijonov prebivalcev, znanih kot „Nakali“. Njihova omika, ki je cvetela 50.000 let pred Churchwardovim (in tudi našim) časom, je bila tehnološko naprednejša od njegove lastne. Menil je, da so bile starodavne civilizacije [[Indija|Indije]], [[Babilonija|Babilonije]], [[Perzija|Perzije]], [[Egipt|Egipta]] in [[Maji|Majev]] le propadajoči ostanki naselbin celine Mu. Churchward je trdil, da je do spoznanj o tej izgubljeni deželi prišel po tem, ko se je spoprijateljil z indijskim duhovnikom, ki ga je naučil brati starodaven, izumrl jezik (ki ga je v vsej Indiji govorilo le še nekaj ljudi). Duhovnik mu je razkril obstoj več starodavnih plošč, ki so jih zapisali Nakali. Po začetnem obotavljanju mu je dovolil vpogled v te zapise. Churchwardovo znanje je ostalo nepopolno, saj so bile dostopne plošče le ostanki obsežnejšega besedila. Trdil je, da je potrditve in dodatna obvestila našel v zapisih drugih starodavnih ljudstev. Njegova dela poskušajo opisati omiko Mu, njeno zgodovino, prebivalce ter vpliv na poznejšo zgodovino in civilizacije. Churchward je trdil, da staroegipčanski bog sonca [[Ra]] izvira iz celine Mu; navajal je, da je bila beseda »Rah« tista, ki so jo Nakali uporabljali za »sonce« ter za svojega boga in vladarje. === Znanstveno ovrednotenje === [[Alfred Métraux]] je v tridesetih letih 20. stoletja opravil raziskave na Velikonočnem otoku in leta 1940 objavil monografijo o njem, v kateri je zavrnil hipotezo, da je bil otok ostanek potopljene celine. V drugi polovici 20. stoletja je napredek v oceanografiji – zlasti razumevanje širjenja morskega dna in tektonike plošč – pustil le malo znanstvene podlage za trditve o geološko nedavno izginulih celinah, kot je Mu. Ameriški poljudnoznanstveni pisec [[Martin Gardner]] je zapisal, da Churchwardove knjige vsebujejo geološke in arheološke napake ter da jih strokovnjaki obravnavajo kot potegavščino.<ref name="Gardner 1957"/> Arheolog Stephen Williams je v delu ''"Fantastic Archaeology"'' (1991) njegova pisanja označil za psevdoznanost. Williams je zapisal, da so Churchwardovi »prevodi nesmiselni, njegova geologija – tako glede mehanizmov kot datiranja – absurdna, njegovo ravnanje z arheološkimi podatki, na primer v zvezi z Mehiško dolino, pa katastrofalno.«<ref>[[Stephen Williams (archeologist)|Williams, Stephen]]. (1991). ''Fantastic Archaeology: The Wild Side of North American Prehistory''. University of Pennsylvania Press. p. 152. {{ISBN|978-0812213126}}</ref> [[Gordon Stein]] je v delu ''"Encyclopedia of Hoaxes"'' (1993) ugotovil, da Churchwardove trditve nimajo znanstvene podlage. Po Steinovih besedah je »težko presoditi, ali je Churchward res verjel v to, kar je trdil o celini Mu, ali pa je zavestno pisal domišljijsko.« <ref>[[Gordon Stein|Stein, Gordon]]. (1993). ''Encyclopedia of Hoaxes''. Gale Group. pp. 52–53. {{ISBN|0-8103-8414-0}}</ref> [[Brian M. Fagan]] je zapisal, da so Churchwardovi dokazi za obstoj celine Mu temeljili na »osebnih pričevanjih, napačnih prevodih (zlasti ploščic iz Mezoamerike) in dvomljivih rekonstrukcijah na podlagi arheoloških in umetniških ostankov. Čeprav je njegova teorija pritegnila nekaj privržencev, nikoli ni bila deležna strokovne ali znanstvene podpore.«<ref name="Fagan 1996"/> == Dela == === Slikar === [[File:James-Churchey Tale-of-thousand-islands.jpg|thumb|200px|right|<center>Članek ''"Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands"'' ([[1895]]) je poživljala tale slika]]</center> [[File:Churchward initials-1927.jpg|thumb|200px|left|<center>Začetnice na dnu Churchweyevih podob, ki jih je naslikal v letu [[1927]]]]</center> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley.jpg|thumb|200px|right|<center>[[James Churchward]]: ''"Dolina [[Aare]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]].]]</center></small> [[File:James-Churchward 1911-Aare-valley-cows.jpg|thumb|200px|right|<center>''"Pasoče se krave v dolini reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom na [[Bernske Alpe]]"''.<br><small>Olje na platno [[1911]], detajl.]]</center></small> James je marca 1895 za revijo "Recreation" napisal članek z naslovom »Indian Joe, A Tale of the Thousand Islands« (Indijanec Joe, zgodba o Tisočerih otokih). Spremljala ga je naslednja ilustracija. Ohranjene podobe dajo slutiti, da je bil za risanje nadarjen. Njegov pravnuk Jack Churchward hrani še več njegovih slik, ki so vse opremljene tudi z datumom nastanka. Nekatere slike je naslikala njegova žena, ne da bi to bilo posebej poudarjeno. Sliko iz leta 1911 je odkril njegov pravnuk Jack januarja 2026 na „Brimfield Market-u“ v [[Brimfield]]u v [[Massachusetts]]u v [[ZDA]], Na sliki se vidi švicarska planota, najverjetneje dolina reke [[Aare]] v [[Kanton Bern|Bernskem kantonu]] s pogledom proti jugu na [[Bernske Alpe]]. Kako renesančno natančen podobar je bil, pokaže podrobnejši prikaz dela slike s pasočimi se kravami.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/second-2025-james-churchward-painting-appears/|title=Second 2025 James Churchward Painting Appears | publisher=My-Mu Blog|author=Jack Churchward|place=Clearwater, Florida|language=en|date=20. januar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Svoje (in tudi ženine) risbe je redno podpisoval — tako James kot žena Mary ali pa oba skupaj — z inicijalkami. V knjigah „Books of the Golden Age“ iz leta 1927 ima veliko risb naslednjo značilno Churchwardovo Jamesovo ali Maryjino začetnico.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mary Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. Februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> Le na nekaterih podobah je podpis umetniško oblikovan v „logo“. Na črki »J« v začetnicah ali podpisih pa na drugih Jamesovih slikah ni nobenih okrasnih potez. Pri letnicah 1881 in 1882 ter 1895 pa se poraja zagonetno vprašanje: kaj tam počne črka »M« v začetnicah oziroma podpisu, ko pa slike veljajo za dela Jamesa Churchwarda? Morebiti pa teh podob ni niti naslikal James, temveč Mary Julia? Ali pa je osamljeni mož želel s tem pridobivati naklonjenost svoje odtujene mu žene in se ji prikupiti? Leta 1895 se namreč še ni znova poročil.<ref>{{cite web|url=https://blog.my-mu.com/who-is-mary-julia-churchward-part-2/|title=Who is Mar Julia Churchward? Part 2|publisher=My-Mu.com|author=Jack Churchward|place=|language=en|date=15. februar 2026|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Knjige === * ''Fishing Among the 1,000 Islands of the St. Lawrence'' (1894) * ''A Big Game and Fishing Guide to Northeastern Maine'' (1897) ===Posmrtne izdaje === * ''The Books of the Golden Age'' (written in 1927 but first published 1997) * ''Copies of Stone Tablets Found by William Niven at Santiago Ahuizoctla Near Mexico City'', a booklet of "thirty-some" pages, written in 1927 but first published in 2014 where it was included in the book ''The Stone Tablets of Mu'' by James Churchward's great-grandson Jack Churchward ===Knjige o Mu-ju === # ''The Lost Continent of Mu, the Motherland of Men'' (1926) # ''The Children of Mu'' (1931) # ''The Sacred Symbols of Mu'' (1933) # ''Cosmic Forces of Mu'' (1934) # ''Second Book of Cosmic Forces of Mu'' (1935) == Smrt in spomin == === Smrt === James je umrl 4. januarja 1936 v New Yorku. Pokopan je na [[Kensico Cemetery]], [[Valhalla]], [[New York]]<ref>{{cite web|url=https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm|title=James Churchward and His Lost Pacific Continent|publisher=bibliotecapleyades.net|author=Joan T. Griffith|place=|language=en|date=|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Življenjepis o njem === Po njegovi smrti 1936 je njegova dolgoletna prijateljica [[Percy Tate Griffith]] 1937-38 napisala Jamesov življenjepis z naslovom: „My friend Churchey and his sunken island of Mu“.<ref>{{cite web|url=https://www.my-mu.com/omfc/index.html|title=The Original My Friend Churchey and His Sunken Island of Mu|publisher= My-Mu.com|author=Percy Tate Griffith|place=|language=en|date=16. oktober 2023|accessdate=28. september 2026}}</ref> === Churchwardov vpliv === ;V občilih #Churchwarda omenjajo leposlovna dela, kot so domišljijske zgodbe ''»Through the Gates of the Silver Key« (»Skozi vrata srebrnega ključa«)'', napisal [[Howard Phillips Lovecraft|H. P. Lovecraft]], ''»Out of the Aeons«'' ''(»Zunaj eonov«)'' od Lovecrafta in [[Hazel Heald|Hazela Healda]] ter ''»The Fitzgerald Contraction«'' ''(»Fitzgeraldovo krčenje«)'' od [[Miles Breuer|Milesa Johna Breuerja]]. Churchward in izgubljeni otok Mu se pojavljata tudi v romanu [[Philip K. Dick|Philipa K. Dicka]] ''»Confessions of a Crap Artist« (»Izpovedi ničvrednega umetnika«)''. #Britanska anarhistična prilagodljiva skupina KLF, znana tudi pod imenom »Justified Ancients of Mu Mu«, se je pogosto sklicevala na deželo Mu; navdih zanje je bila trilogija ''»The Illuminatus!« (»Razsvetljeni!«)''; velik del njihovega ustvarjanja pa je bil diskordske narave. #Churchwardova dela so ključno vplivala na risane nadaljevanke ''»RahXephon«''. #Churchwardova dela je v svojem romanu ''»Mu Revealed« (»Razkriti Mu«)'' posmehljivo obravnaval čarovniški pisatelj [[Raymond Buckland]]; knjigo je napisal pod psevdonimom »Tony Earll« (kar je anagram za »not really« oziroma »neresnično«). #V romanu ''»Deep Fathom« (»Globoko brezno«)'' [[James Rollins|Jamesa Rollinsa]] je Churchward pradedek lika Karen Grace, ki sodeluje pri razkrivanju skrivnosti otoka Mu. ;V knjigah in videoigricah: #''»Lemuria and Atlantis: Studying the Past to Survive the Future« (»Lemurija in Atlantida: Preučevanje preteklosti za preživetje v prihodnosti«)''; napisala [[Shirley Andrews]]. <ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/lemuriaatlantiss0000andr|title= Lemuria and Atlantis : studying the past to survive the future|publisher=Borrow and Streaming|author=Andrews Shirley|place=|language=en|date=1930|accessdate=27 September 2026}}</ref> # ''»Lost Cities of China, Central Asia & India« (»Izgubljena mesta Kitajske, Srednje Azije in Indije«)''; napisal [[David Hatcher Childress]] # ''»Lost Cities of Atlantis, Ancient Europe & the Mediterranean« (»Izgubljena mesta Atlantide, stare Evrope in Sredozemlja«''; Childress) # ''»Timeless Earth« (»Brezčasna Zemlja«)'', napisal [[Peter Kolosimo]] # ''»The Christ Conspiracy: The Greatest Story ever Sold« (»Kristusova zarota: Največja sploh kdaj prodana zgodba«)'', napisala [[Acharya S]] # ''»Suns of God: Krishna, Buddha, and Christ Unveiled« (»Božja sonca: Razkriti Krišna, Buda in Kristus«''; Acharya)<ref>{{cite web|url=https://archive.org/details/AcharyaS.SunsOfGodKrishnaBuddhaAndChristUnveiledpdf|title= Acharya S.: Suns Of God Krishna, Buddha And Christ Unveiled (pdf)|publisher=archive.org|author=Acharya S.|place=|language=en|date=31. december 2014|accessdate=29 September 2026}}</ref> # ''»Mu«'', strip iz nanizanke ''»Corto Maltese«'', napisal [[Hugo Pratt]] #Izgubljena celina Mu v Tihem oceanu na Zemlji je kraj, od koder so prišli »starodavni« s planeta Roak v videoigri ''»Star Ocean«'' za konzolo Super NES založbe Enix. #Izgubljena celina Mu je omenjena v mladinskem romanu Daniela Pinkwaterja ''»Alan Mendelsohn, Boy From Mars«'' (1979). #Založba elektronske glasbe Planet Mu iz Združenega kraljestva je izdala tri kompilacijske albume z naslovi, povzetimi po knjigah Jamesa Churchwarda: '' »The Cosmic Forces of Mu « '' (2001), '' »Children of Mu« '' (2004) in '' »Sacred Symbols of Mu « (2006). #V ameriški risanki (stripu) ''»Alley Oop «'' avtorja [[Vic Hamlin|Vica Hamlina]], ki je izhajal med letoma 1940 in 1960, nastopa prebivalec dveh sosednjih primitivnih kraljestev: »Moo« & »Lem« – imeni, ki očitno izhajata iz besede Lemurija. === Ocena === Po Churchwardovi pripovedi se je Mu raztezal čez velike dele Tihega oceana – približno od severa Havajev do Fidžija in Velikonočnega otoka – in tako obsegal približno polovico današnjega Tihega oceana. Na celini je živelo do 64 milijonov ljudi, katerim je Churchward pripisal izvor prek naseljevanja sodobnikov ali njihovih potomcev po vseh starodavnih civilizacijah, pa najsi gre za Egipt, Indijo ali Maje. Glede propada te supercivilizacije zaradi vulkanskih katastrof Churchward v svojih knjigah navaja različne in protislovne časovne okvire, ki segajo od približno 12.000 do precej več kot 50.000 let nazaj. Poleg tega je v svojem opisu prebivalstva Mu uporabil rasno pristransko hierarhijo, po kateri je "bela rasa" vladala nad drugimi prebivalci – in to naj bi veljalo tudi za sodobnost. To je bila podmena, ki so mu jo kritiki najbolj zamerili.<ref name="colavito">Jason Colavito: [https://www.jasoncolavito.com/blog/the-weird-case-of-atlantis-mu-in-the-madrid-codex ''The Weird Case of Atlantis-Mu in the Madrid Codex''], jasoncolavito.com, pridobljeno 10. september 2026.</ref> Glede na književno zvrst, ki je prežeta z znanstveno domišljijo, bi mogli Churchwarda postaviti ob bok in v povezavo z drugimi najbolj glasovitimi sodobniki, saj je zlasti v 19. stoletju znanstvena fantastika zlasti v obliki zanimivih potopisov bila priljubljeno čtivo širokih društvenih slojev. Ker je nemogoče obdelati tukaj vse to obširno področje, omenimo le najbolj znanega med njimi, a to je francoski potopisec [[Jules Verne]]. Kljub temu, da je njuna tematika v nekem smislu podobna, pa je med njima nekaj bistvenih razlik. #Verne kljub neverjetnim dogodivščinam in predvidevanjem upošteva stanje takratne znanosti in resnične možnosti, ki jih ponuja ter ne izkrivlja dejstev. Churchward pa si pri svojem sprehodu v preteklost privošči branje in razlago skrivnostnih in neobstoječih spisov, poleg tega pa si kake arheološke najdbe gladko izmisli ali pa jih razlaga po svoje, kar ga seveda privede do napačnih zaključkov. # Medtem ko je izmišljeno vesolje, ki ga je ustvaril umetnik in ki je napovedovalo na desetine prihodnjih tehnoloških, znanstvenih in geografskih odkritij, delovalo kot pravi katalizator za celo vrsto stvaritev, pa je Churchwardovo potovanje v izmišljeno preteklost naletelo na splošno zavrnitev in posmeh resnih znanstvenikov. Čeprav je bil »colonel Churchward« osebno priznani izumitelj, njegovo pisanje in sklepanje tega ni spodbujalo. # James s pomočjo daljne in idealne izginule družbe ter odkrivanja starodavnih, toda neobstoječih spisov, ustvarja vtis, da je bela rasa že iz davnine večvredna in določena za gospodarjenje nad vsemi drugimi rasami tudi v sedanjosti. Nasprotno temu pa Vernejev roman ''»Dvajset tisoč milj pod morjem«'' – pa tudi ''»Petnajstletni kapitan«'' – ni zgolj »izjemno potovanje« po morskih globinah, ampak »skrivnostni in kljubovalni kapitan Nemo predstavlja boj proti imperializmu in zatiranju«. Vernejevi romani imajo torej jasno sporočilo glede [[človekove pravice|človekovih pravic]] – nekatere države so takrat še uradno imele in podpirale [[suženjstvo]] – medtem ko je Churchwardovo pisanje bilo kot voda na mlin takrat prebujajočemu se [[nacizem|nacističnemu]] [[rasizem| rasizmmu]].<ref>{{cite web|url=https://jules-verne.net/|title=Une semaine avec Jules Verne: Jules Verne, une vie. L’œuvre|publisher=Le centre international Jules Verne|author=Paul|place=Pariz|language=fr|date=15. januar 2016|accessdate=28. september 2026}}</ref> #V to okultno in izmišljeno smer je na zelo podoben način zašlo tudi [[teozofija|teozofsko]] razmišljanje [[Helena Blavatska|Helene Blavatske]]. V času revolucij ([[Karl Marx]]) in evolucij ([[Charles Darwin]]) je tudi njo obsedla zamisel o razvoju človešktva prek "korenskih ras" od brezspolne pa prek spolnih, kar naj bi zopet vodilo do neke brezspolne zmede, ki nekaternike mami celo k spremembi spola. Njene ideje pa pravzaprav niso drugega kot neka oblika [[čarovništvo|čarovništva]] in rasizma.<ref>{{navedi splet |last=Morrison |first=Mark S. |date=1 December 2007 |title=The Periodical Culture of the Occult Revival: Esoteric Wisdom, Modernity and Counter-Public Spheres |url=https://www.researchgate.net/publication/236723827 |access-date=7 May 2024}}</ref> V ozadju se skriva satanizem, ki je usmerjen protikrščansko znotraj zahodnega ezoterizma. Tudi ona predpostavlja obstoj Lemurije, iz katere se širi starodavna in vesoljna "skrivna veda", katero bi bilo treba ponovno oživiti v cilju nadvlade bele rase nad drugimi manjvrednimi.{{sfn|Hanegraaff|2013|p=40}} {{sfn|Cranston|1993|p=xix}} == Glej tudi == *[[Teorija zarote]] *[[Teozofija]] *[[Helena Blavatska]] *[[Seznam angleških pisateljev]] *[[Lemurija]] *[[Čarovništvo]] *[[Rasizem]] *[[New age]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} {{commons category|James Churchward}} {{DEFAULTSORT:Churchward, James}} ;{{ikona en}} *[https://www.bibliotecapleyades.net/esp_autor_churchward.htm#menu Col. James Churchward y el Continente de Mu - Col. James Churchward and The Continent of Mu] *[https://www.bibliotecapleyades.net/arqueologia/esp_churchward02.htm James Churchward and His Lost Pacific Continent | by Joan T. Griffith from GoldenPlanerForum Website] *[https://everything.explained.today/James_Churchward/ James Churchward Explained] *[https://drumsofatlantis.com/james-churchwards-mu What Was the Lost Continent of Mu? | Drums of Atlantis] *[https://atlantipedia.ie/samples/churchward-colonel-james/ Churchward, 'Colonel' James | Atlantipedia] ;{{ikona fr}} *[http://ukko.free.fr/mu.htm Le mythe de Mu | Thierry Guignabaudet: ''Le continent de Mu – analyse sceptique''] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1851]] [[Kategorija:Umrli leta 1936]] [[Kategorija:Angleški pisatelji]] [[Kategorija:Angleški poligloti]] [[Kategorija:Angleški arheologi]] [[Kategorija:Angleški prostozidarji]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Angleški rasisti]] [[Kategorija:Angleški inovatorji]] [[Kategorija:Angleži v 20. stoletju]] [[Kategorija:Angleži v 19. stoletju]] phblj4zw88dhaj6nfl2mpty6janw0qb 0 609229 6758455 6758064 2026-09-29T18:51:46Z Yerpo 8417 toliko zaenkrat 6758455 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Jezersko}} [[slika:Jezersko - panoramio.jpg|thumb|Krajina Jezerskega s Planšarskim jezerom]] '''Jezersko''' je [[pokrajina]] ob meji z [[Avstrija|Avstrijo]] na severu [[Slovenija|Slovenije]], del [[Koroška (pokrajina)|slovenske Koroške]], ki leži na stiku [[Karavanke|Karavank]] in [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]].{{sfn|Repe|2019|p=23}} Njeno jedro predstavlja gorska kotanja s stranskimi dolinami Ravensko in Makekovo kočno, ki jo na severu omejuje nižje gorovje z grebenom po vzhodni strani od prelaza [[Jezerski vrh, Jezersko|Jezerski vrh]] do osrednjih [[Grintovci|Grintovcev]], ki zapirajo kotanjo na jugu.{{sfn|Repe|2019|p=12}}{{sfn|Ivanič|2011|p=492}} Dno kotanje je dokaj ravno, prekrivajo ga [[kvartar]]ni nanosi [[grušč]]a s pobočij, [[morena|morenski]] material in rečni nanosi, nad njo pa se vzpenjajo vrhovi [[Virnikov Grintovec]], [[Jezerska Kočna]], [[Grintovec]] in [[Skuta]].{{sfn|Repe|2019|p=14}} V Ravenski kočni izvira potok [[Jezernica (Jezersko)|Jezernica]], ki se na Spodnjem Jezerskem izliva v [[Kokra|Kokro]].{{sfn|Ivanič|2011|p=492}} Na toku Jezernice je bilo umetno zajezeno [[Planšarsko jezero]], ki je edino večje stoječe vodno telo Jezerskega.{{sfn|Repe|2019|p=95}} Na Jezerskem sta dve naselji, [[Spodnje Jezersko|Spodnje]] in [[Zgornje Jezersko]], ki tvorita [[občina Jezersko|istoimensko občino]].{{sfn|Ivanič|2011|p=492}} Za območje je sicer značilna razpršena poselitev s samostojnimi kmetijami, ki imajo obliko [[celek|celkov]], nekatere stojijo na istem mestu že vsaj od 14. stoletja. Tradicionalno glavni gospodarski dejavnosti sta [[gozdarstvo]] in [[živinoreja]], zlasti [[ovčereja]], od drugih dejavnosti pa so se na posestvih ukvarjali z [[oglarstvo]]m, [[kovaštvo]]m, prevozništvom in predelavo lesa. Vsaka kmetija je imela nekdaj svojo [[Planina (pašnik)|planino]], večje pa tudi [[žaga (industrijski obrat)|žago]].{{sfn|Repe|2019|p=33}} V novejšem času se na račun naravnih znamenitosti in gorskega podnebja razvija tudi [[turizem]]. V drugi polovici 20. stoletja je na Jezerskem delovalo klimatsko zdravilišče.{{sfn|Ivanič|2011|p=492}} == Zgodovina == Čez Jezersko je izpričana tovorniška pot iz [[Starorimska civilizacija|rimskih časov]] med [[Oglej]]em in [[Podjuna|Podjuno]], ki je verjetno še starejša. Konec 10. stoletja so se pričeli priseljevati ljudje iz smeri Koroške in Kranjske, najstarejše znane omembe kraja s [[Cerkev sv. Ožbolta, Zgornje Jezersko|cerkvijo sv. Ožbolta]] pa so iz 14. stoletja. Od 15. stoletja se je imenoval Seelandt (»jezerska pokrajina«), medtem ko se je krajevno ime Jezersko razširilo v 19. stoletju. [[Janez Vajkard Valvasor|Valvasor]] s svojega obiska območja omenja izvire mineralne vode.{{sfn|Ivanič|2011|p=492}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * {{navedi knjigo |editor-last=Ivanič |editor-first=Martin |year=2011 |chapter=Jezersko |title=[[Slovenika]] |volume=A-O |publisher=Mladinska knjiga |location=Ljubljana |cobiss=257461504}} * {{navedi knjigo |editor-last=Repe |editor-first=Blaž |year=2019 |title=Fizična geografija Jezerskega z dolino Kokre |publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani |isbn=978-961-06-0189-0 |doi=10.4312/9789610601890}} == Zunanje povezave == * [https://www.jezersko.si/ Občina Jezersko] {{Škrbina-geo-sl}} [[Kategorija:Koroška]] rdlk82w87v8y7murquh1xyyv9bhqgja 0 609232 6758321 6758244 2026-09-29T13:25:07Z Octopus 13285 /* Vladavina Murong Džuna */ popravek 6758321 wikitext text/x-wiki '''Murong Ping''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 慕容評, Múrong Ping) je bil član kitajskega [[Šianbeji|šjanbejskega]] cesarskega klana,<ref>{{Cite book|url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7101|title=资治通鉴|trans-title=Zizhi Tongjian|volume=101|language=kitajščini}}</ref> ki je vladal v dinastiji [[Zgodnji Jan]], * ni znano, † 4. stoletje. ==Zgodnje leta == Leta 336 je bil Murong Ping svetovalec cesarja [[Murong Huang]]a na pohodu proti vzhodu. Vojska Zgodnjaga Jana je prečkala več kot 300 lijev zaledenelega morja in v Lilinkovu ujela in ubila cesarjevega mlajšega brata Morong Rena, ki je trdil, da je guverner Pingdžonga in vojvoda [[Liaodong]]a. Leta 339 je Murong Ping s svojim bratom [[Murong Džun]]om in generaloma Džečong Mujugenom in Muju Nijem nepričakovano napadel [[Kasnejši Džao]]. Vojska je zajela več kot tisoč gospodinjstev in se vrnila. Generali Ši Čeng, Džinnu Hujan in Džjanvej so jih zasledovali. Murong Ping in drugi so se jim zoperstavili, premagali Ši Čenga ter obglavili Hujan Huanga in Džang Džija.<ref>《晋书》卷一百零九</ref><ref>《资治通鉴》卷九十六</ref> ==Vladavina Murong Džuna== Murong Huanga je po smrti leta 348 nasledil njegov sin [[Murong Džun]]. Naslednje leto je umrl tudi cesar Ši Hu iz Džaoja in v državi so se začele borbe za nasledstvo med Ši Hujevimi sinovi in posvojenim vnukom Ši Minom. Ši Min je kasneje privzel svoj stari priimek Ran in ustanovil dinastijo [[Ran Vej]]. Murong Džun se je zato odločil izkoristiti priložnost in za vodjo kampanje proti Kasnejšemu Džaoju imenoval generala [[Murong Ke]]ja, za generalnega svetovalca Murong Pinga in za generala pomožne pravičnosti Jang Vuj. Vodje, znani kot "trije pomočniki", so v nekaj letih zasedli veliko ozemlja Džaoja. Murong Ping je poslal odposlance, da bi prepričali Džja Džjana, guvernerja Džangvuja, da bi se predal. Džja Džjan je zahtevo zavrnil in se v bitki pri Gaočengu spopadel z Murong Pingom. Murong Ping ga je premagal, ujel in obglavil več kot tri tisoč vojakov. Murong Džun je nato imenoval Murong Pinga za guvernerja Džangvuja.<ref>资治通鉴》卷九十八</ref> Leta 351 je Murong Ping pri Lukouju napadel Vang Vuja, guvernerja Jovdžova. Ko je njegova vojska dosegla Nanan, je Vang Vu proti njemu poslal svojega generala Dženg Šanga. Murong Ping se je z njim spopadal in ga ubil. Huo Kan, guverner Džongšana se mu je predal.<ref name=ref5>《晋书》卷一百一十</ref><ref name=ref6>《资治通鉴》卷九十九</ref> Maja 352 je Murong Džun poslal Murong Pinga in poročnika Hou Kana z 10.000 konjeniki oblegat [[Ječeng]].<ref> 《晋书》卷一百零七</ref> Pridružili so se mu general Murong Džun, Mu Jugen in Huangfu Džen z 20.000 pešaki in konjeniki. Zoperstavil se jim je vejev general Džjang Gan s 5000 elitnimi vojaki in bil poražen. Več kot 4000 njegovih vojakov je bilo obglavljenih, sam pa se je umaknil v mesto. Avgusta 352 se je mesto predalo. Džjang Gan je storil samomor. Murong Ping je nato uničil Vej in poslal cesarico, Ran Džija, velikega poveljnika Šen Džonga, ministra za dela Tiao Jouja, direktorja sekretariata Nie Šionga, poveljnika prestolnice Dži Bija, direktorja sekretariata Li Juana ter kneze, ministre in uradnike Veja, pa tudi cesarsko kočijo in oblačila, v Džongšan. Minister za dela Vang Džjan, levi minister za dela Džang Čjan in desni minister za dela Lang Su so storili samomor. Murong Ping je bil nato imenovan za guvernerja Sidžova in je poveljnika obrambe Ječenga.<ref name=ref8>《十六国春秋》</ref> Leta 354 je Murong Džun prekinil odnose z Džinom in se razglasil za cesarja. Murong Pingu je ukazal, naj začasno prevzame odgovornost za vojaške zadeve na območju [[Luojang]]a, čeprav Zgodnji Jan takrat ni imel dovolj moči, da bi ga zasedel. Imenovan je bil za generala Džennana in vrhovnega poveljnika vojaških zadev provinc Čin, Jong, Ji, Liang, Džiang, Jang, Džing, Šu, Jan in Ju v [[Henan]]u. Kmalu zatem je bil imenovan za ministra za dela in generala konjenice ter povišan v kneza Šangjonga.<ref name=ref6/> Li Li, Džang Ping, Gao Čang, Li Hu in Feng Jang, nekdanji generali Džaoja, so si prizadevali doseči neodvisnost od Zgodnjega Jana, Zgodnjega Čina in Jina. Februarja 358 je Murong Ping napadel Feng Janga, vendar mu je napad spodletel. Murong Džun mu je na pomoč poslal generala Mu Jugena, nakar je Feng Jang pobegnil v Jevang, vsi njegovi privrženci pa so se predali. Septembra je Murong Ping napadel Džang Pinga v Bingdžovu. Več kot sto utrdb v Bingdžovu se je predalo, Džang Ping pa je pobegnil v Pingjang. Leta 359 sta Murong Ping in prefekt Čangleja Fu Jan s 50.000 pešaki in konjeniki odpravila na pohod proti Džuge Jouju, prefektu Tajšana, ki je z 20.000 vojaki napadel Jan pri Dnogeju.<ref name=ref5/><ref>《资治通鉴》卷一百</ref> Leta 360 je cesar Murong Džun hudo zbolel in za regenta prestolonaslednika [[Murong Vej]]a imenoval svojega sposobnega mlajšega brata, velikega maršala [[Murong Ke]]ja. Za njegove pomočnike je imenoval Murong Pinga, ministra za dela Jang Vuja in Mu Jugena. Kmalu zatem je Murong Džun umrl. Nasledil ga je Murong Vej.<ref name=ref10>《资治通鉴》卷一百零一 </ref> ==Murong Kejevo regentstvo== Murong Vej je imenoval [[Murong Ke]]ja za velikega kanclerja in ministra cesarskega sekretariata, ki je hkrati deloval kot vojvoda Džova. Murong Pinga je imenoval za velikega učitelja in pomočnika pri upravljanju države in Mu Jugena za velikega preceptorja. Mu Jugen je imel kot general višji status od Murong Keja in Murong Pinga. Ker ni bil pripravljen podrediti se Murong Keju, je nameraval umoriti Murong Keja in Murong Pinga in s pomočjo vojske uzurpirati prestol. Murong Keja in Murong Pingja je najprej lažno obtožil izdaje mladega cesarja in cesarice vdove Kezuhun ter prosil za dovoljenje, da bi ju s cesarsko stražu usmrtil. Cesarica vdova mu je verjela, mladi cesar pa ne in ni hotel izdati odloka o njuni usmrtitvi. Murong Ke je prepoznal njegove načrte in po posvetovanju z Murong Pingom cesarju na skrivaj poročal o Mu Jugenovih zločinih. Mu Jugen, njegova žena in sodelavci so bili usmrčeni.<ref name=ref10/><ref name=ref11> 《晋书》卷一百一十一</ref> Murong Ke kot regent se je o pomembnih odločitvah posvetoval z Murong Pingom. Njegovo regentstvo je bilo uspešno. Učinkovito je upravljal državo in jo širil proti jugu na ozemlje Džina. Murong Pingov prispevek k njegovim uspehom ni jasen. Leta 361 je Murong Vejev priljubljen čarovnik Ding Džin želel pridobiti Murong Kejevo naklonjenost in mu svetoval, naj ubije Murong Pinga. Predlog je Murong Keja razjezil in je cesarja zaprosil za Ding Džinovo aretacijo in usmrtitev.<ref name=ref10/> Februarja 364 sta Murong Ping in general Li Hong zavzela nekaj ozemlja v [[Henan]]u, napadla Šučuang in ubila Li Fuja, guvernerja Jingčuana. Zatem sta napadla okrožja Runan. Guverner Džu Bin je pobegnil v Šoujang. Murong Ping je zavzel Šuanhu in nato oblegal okrožje Čen. Guverner Džu Fu je mesto obranil,<ref name=ref12> 《晋书》卷八</ref> Murong Ping pa je kljub temu preselil več kot 10.000 gospodinjstev v Jov in Dži.<ref name=ref10/><ref name=ref11/> Leta 366 sta Murong Ke in Murong Ping ponudila odstop in vrnitev pooblastil Murong Veju. Murong Vej je njun odstop zavrnil.<ref name=ref10/><ref>《答慕容恪、慕容评》</ref> Leta 367 je Murong Ke zbolel. Vedel je, da je Murong Ping po naravi sumničav in da je njegov mlajši brat Murong Čui, veliki general Južne ekspedicije in guverner Džingdžova, sposoben general. Poskušal je prepričati Murong Pinga, Murong Veja in Murong Vejevega polbrata Murong Dzanga, da vojaško oblast predajo Murong Čuju, vendar Murong Ping po Murong Kejevi smrti istega leta tega ni storil. Namesto tega je za velikega maršala imenoval svojega mlajšega brata Murong Čonga, kneza Džongšana, s čimer je pridobil nadzor nad vojsko. Murong Ping je postal regent in si oblast delil z cesarico vdovo Kezuhun. Ko je za Murong Kejevo smrt izvedel Fu Jian, kralj Čina, je poskušal osvojiti Zgodnji Jan. V Zgodnji Jan je kot odposlanca poslal visokega uradnika Guo Biana, da bi prepričal Janovega ministra za delo Huangfu Džena, da bi se uprl, vendar mu to ni uspelo.<ref name=ref10/><ref name=ref11/> ==Murong Pingovo regentstvo== Murong Ping je bil očitno zelo sposoben general, kot regent pa je bil nesposoben in pokvarjen. Leta 368 so se vojvoda Džina Fu Liu, vojvoda Džaoja Fu Šuang, vojvoda Veja in vojvoda Čina uprli Fu Džijanu in poiskali pomoč v Zgodnjem Janu. Visoki uradniki Zgodnjega Jana so v tem videli priložnost za uničenje Čina, Murong Ping pa se je zavedal, da je Čin velika sila in da ga ne bo lahko zavzeti, četudi je bil v notranjih sporih. Poleg tega mladi cesar ni bil tako moder kot njegov oče, Murong Ping pa ne tako moder kot Murong Ke. Zavedal se je, da je dovolj močan, da zaščiti meje svoje države, za uničenje Čina pa ne. Proti Činu zato ni izvedel nobene vojaške operacije. Decembra je bil upor štirih vojvod Zgodnjega Čina zadušen.<ref name=ref10/><ref name=ref11/> Septembra istega leta je Jue Van, levi namestnik ministra za osebje, opazil, da plemstvo svoje fevde formalno prepušča navadnim ljudem, ki plačujejo davke njim in ne dvoru Jana. Pokvarjena praksa je postala tako obsežna, da dvor ni imel denarja niti za plače uradnikov. Jue Van je cesarju predlagal ustrezne reforme, s čimer se je cesar strinjal in ga postavil za odgovornega z izvedbo reform. Jue Vanu je uspelo prepričati 200.000 ljudi, da so ponovno plačevali davke dvoru. Ukrepi so seveda povzročili zamero plemstva. Jue Van je novembra istega leta umrl. Večina zgodovinarjev meni, da je umrl zaradi starosti in bolezni,<ref name=ref10/> ''[[Knjiga Džina]]'' pa navaja, da ga je zastrupil Murong Ping, ki je zaradi njegovih reform utrpel velike izgube.<ref name=ref10/> Aprila 369 je Huan Ven začel velik pohod proti Zgodnjemu Janu. Vse vojske, ki jih je proti njemu poslal Murong Ping, so bile poražene. Junija je bila poražena celo glavna vojaška enota pod poveljstvom Murong Dzanga. Julija sta se Murong Vej in Murong Ping v strahu za svoje življenje nameravala vrniti v staro prestolnico Helong. General Murong Čui, čigar moč je Murong Ping zmanjšal, se je kljub temu želel dokončno upreti napadalcu. Murong Ping je hkrati poslal odposlanca v Čin s prošnjo za pomoč in obljubo, da bo Činu v zameno prepustil Luojang. Septembra sta Murong Čui in Murong De premagala Huan Vena. Kmalu zatem je prispela vojska Čina in ponovno premagala Huan Vena, da ni bil več sposoben napasti Jan.<ref name=ref14>《资治通鉴》卷一百零二</ref> Murong Ping in cesarica vdova Kezuhun sta kmalu zatem sprejela dve uničujoči odločitvi. Murong Čui je zahteval, da se njegovi generali za zasluge ustrezno nagradijo, vendar Murong Ping tega ni hotel odobriti. Odločitev je privedla do več sporov med Murong Čuijem in Murong Pingom, ki so končali na sodišču. Cesarica vdova je obrekovala Murong Čuijeve vojaške dosežke in celo načrtovala njegov umor. V spletkah je iz strahu sodeloval tudi Murong Ping. Murong Kejev sin Murong Kai in Murong Čujev stric Lan Džjan sta o zaroti obvestila Murong Čuija in predlagala, naj odstrani Murong Pinga in Murong Dzanga, vendar se Murong Čui ni hotel boriti proti lastni družini. Novembra je poskušal pobegniti v Longčeng, vendar so njegov načrt odkrili in ga zasledovali. V Fanjangu so zasledovanje prekinili. Murong Čuiju so predlagali, naj se vrne v Ječeng in prevzame oblast. Murong Čui se je bal neuspeha in je predlog zavrnil in pobegnil v Čin, kjer ga je Fu Džijan imenoval za generala svoje predhodnice.<ref name=ref8/><ref>《晋书》卷一百二十三</ref> Murong Ping je oktobra v Čin poslal Liang Čena, ki je po vrnitvi opozoril Murong Pinga, da je Čin grožnja, česar niti Murong Vej niti Murong Ping nista jemala resno.<ref name=ref11/> Druga velika napaka cesarice vdove in Murong Pinga je bila, da Činu nista nameravala odstopiti obljubljenega Luojanga. Čin je v Vej kot odposlanca poslal Ši Veja, s katerim so ravnali bahato in skrajno nespodobno. Decembra 369 je jezni Fu Džijan poslal proti Zgodnjemu Veju generala Vang Menga z vojsko 60.000 mož.<ref name=ref14/> V prvem mesecu leta 370 je Vang Meng dosegel Luojang, ki se je bil prisiljen predati. Julija je njegova vojska dosegla Huguan v današnjem Šanšiju in na poti pramagala vse vojske Zgodnjega Jana in nato zavzela Džinjang v [[Šanši]]ju. Avgusta je Murong Vej ukazal Murong Pingu in Murong Liju, kralju Xiapija, naj se z vojsko 300.000 (ali 400.000) elitnih vojakov spopadeta z Vang Mengom. Nekateri Murong Vejevi svetovalci so bili prepričani, da je Čin majhen in šibek in da se Vang Meng ne more kosati z Murong Pingom. V nasprotju z njimi se je Murong Ping Vang Menga bal. S svojo vojsko ga je čakal v Lučuanu, da bi se ga lotil z dolgotrajno vojno. Oktobra sta se vojski spopadli. Vang Meng je ponoči poslal generala Guo Činga s 5000 elitnimi konjeniki v Murong Pingov tabor, kjer je zažgal Murong Pingove zaloge. Požar je bilo mogoče videti tudi v Ječengu, kar je prestrašilo Murong Veja. Murong Ping je med čakanjem svojim vojakom ukazal, naj zastražijo gozdove in reke, ter od ljudi in celo svojih vojakov zahteval denar in svilo, da so lahko sekali les ali lovili ribe. To je takrat veljalo za njegovo najbolj pokvarjeno dejanje. S tem si je nabral bogastvo, a je hkrati popolnoma uničil moralo svoje vojske. Murong Vej je od njega zahteval, da nagrabljeno bogastvo razdeli svojim vojakom, vendar je bila škoda že storjena. Oktobra sta se vojski spopadli. Vang Meng je vedel, da je Murong Pingova vojska velika, a je kljub temu silovito napadel in premagal nasprotnika. Vojska Veja je utrpela več kot 50.000 smrtnih žrtev. Vang Meng je nato zasledoval ubežnike in ubil še 100.000 mož. Murong Ping in njegovi možje so pobegnili v Ječeng. Murong Vej in Murong Ping sta zatem z nekaj deset konjeniki poskušala pobegniti v Helong, a so ju ujeli. Dinastija Zgodnji Jan je propadla.<ref name=ref12/> Murong Pingu je uspelo pobegniti v [[Kogurjo]], kjer so ga ujeli in poslali v Čin.<ref> 《晋书》卷一百一十三 </ref> Fu Džijan ga je pomilostil in imenoval za dvornega spremljevalca. Hiše in premoženje Murong Keja in Murong Pinga so bile kot nagrada dane Vang Mengu.<ref name=ref8/><ref name=ref14/> Leta 372 je Murong Čui Fu Džianu dokazal, da je Murong Ping povzročil padec Jana in da je izdajalec, ki si zasluži smrt. Fu Džian je Murong Pinga kljub temu imenoval za guvernerja Fanjanga. Za njim so izginile vse sledi. Čas in vzrok njegove smrti sta neznana.<ref name=ref18>《资治通鉴》卷一百零三</ref> Novembra 383 je Fu Džian napadel Džin in bil poražen v bitki pri reki Fei. Vojska dinastije Čin se je razkropila. Nedotaknjenih je ostalo samo 30.000 Murong Čuijevih mož. Fu Džian je z več kot tisoč konjeniki pobegnil. Murong Čuijev sin Murong Bao je očetu svetoval, naj izkoristi priložnost za obnovo države in naj zaradi starih uslug ne pozabi nanjo. Murong Čui se je s tem strinjal in hkrati menil, da ne sme pozabiti tega, da ga je Fu Džijan sprejel in z njim vljudno in zaupanja vredno ravnal. Na koncu ni poslušal svojih sorodnikov in prijateljev in ni izkoristil priložnosti, da bi Fu Džijana ubil.<ref>《资治通鉴》卷一百零五 </ref> == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli v 4. stoletju]] [[Kategorija:Kitajski generali]] [[Kategorija:Regenti]] 3anpj1540kz2q3jkk4tdkbeumjzs1r2 0 609240 6758333 2026-09-29T13:39:28Z Octopus 13285 infopolje 6758333 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 魏 | conventional_long_name = Vej | common_name = Ran Vej | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | year_start = 350 | year_end = 352 | year_exile_start = | year_exile_end = | event_start = ustanovitev | date_start = | event_end = | date_end = 8. september| | event1 = Ran Minovo ujetje | date_event1 = 17. maj 352 | event2 = Ran Minova smrt | date_event2 = 1. junij 352 | event3 = | date_event3 = | event4 = | date_event4 = | | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = ||<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Kasnejši Džao | image_p1 = | s1 = Zgodnji Jan | image_s1 = | s2 = Vzhodni Džin | image_map = Sixteen Kingdoms 350 AD (2).jpg | image_map_caption = Ran Vej leta 350| | capital = [[Ječeng]] | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | common_languages = | religion = | currency = | | leader1 = [[Ran Min]] | year_leader1 = 350–352 | title_leader = cesar | representative1 = [[Ran Dži]] | year_representative1 = 352 | title_representative = prestolonaslednik | today = {{CHN}} }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] gksknqhbnqtat5tfe4zuqmyuh2hz5wm 6758592 6758333 2026-09-30T08:10:06Z Octopus 13285 Zgodovina 6758592 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 魏 | conventional_long_name = Vej | common_name = Ran Vej | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | year_start = 350 | year_end = 352 | year_exile_start = | year_exile_end = | event_start = ustanovitev | date_start = | event_end = | date_end = 8. september| | event1 = Ran Minovo ujetje | date_event1 = 17. maj 352 | event2 = Ran Minova smrt | date_event2 = 1. junij 352 | event3 = | date_event3 = | event4 = | date_event4 = | | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = ||<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Kasnejši Džao | image_p1 = | s1 = Zgodnji Jan | image_s1 = | s2 = Vzhodni Džin | image_map = Sixteen Kingdoms 350 AD (2).jpg | image_map_caption = Ran Vej leta 350| | capital = [[Ječeng]] | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | common_languages = | religion = | currency = | | leader1 = [[Ran Min]] | year_leader1 = 350–352 | title_leader = cesar | representative1 = [[Ran Dži]] | year_representative1 = 352 | title_representative = prestolonaslednik | today = {{CHN}} }} '''Ran Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 冉魏, Rǎn wèi) je bil kratkotrajno kitajsko cesarstvo, ki ga je ustanovil [[Ran Min]]. Ran Min je leta 350 v [[Ječeng]]u prevzel prestol dinastije [[Kasnejši Džao]] in se razglasil za cesarja Veja. Leta 352 je Ran Vej kmalu po bitki pri Liantaiju osvojila dinastija [[Zgodnji Jan]]. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Ran Min je bil sin Ran Džana, etničnega Kitajca Hana, ki je v času propada dinastije [[Zahodni Džin]] živel z vojsko Čihuojev. Leta 310 ga je zajel Ši Le, vojskovodja Džjejev in bodoči ustanovitelj dinastije Kasnejši Džao. Ran Džan je s svojimi sposobnostmi naredil dober vtis na Ši Leja, ki je v skladu z neobičajno navado posvajanja v klanu Ši, predlagal svojemu daljnemu bratrancu in posvojenemu bratu Ši Huju, naj Ran Džana posinovi. Ran Džan se je po posinovljenju preimenoval v Ši Džana. Ran Min je kot Ši Hujev posvojeni vnuk užival izjemno naklonjenost svojega starega očeta. Med Ši Hujevo vladavino je služil kot general in se odlikoval v pohodih proti [[Vzhodni Džin|Vzhodnemu Džinu]] na jugu in [[Zgodnji Jan|Zgodnjemu Janu]] na severovzhodu. Po Ši Hujevi smrti leta 349 je bil Ran Min med številnimi generali, ki so skovali zaroto za strmoglavljenje novega cesarja Ši Šija. Stric Ši Dzun mu je v zameno za podporo obljubil položaj prestolonaslednika. Po odstavitvi Ši Šija je obljubo prelomil in za prestolonaslednika imenoval drugega svojega nečaka. Ko ga je Ši Dzun poskušal ubiti, je Ran Min s pomočjo uradnika Li Nonga s svojo vojsko strmoglavil Ši Dzuna in za novega cesarja postavil svojega strica Ši Džjana. Dinastija Kasnejši Džao je bila zaradi uporov in poskusov sosednjih držav, da bi izkoristile zmedo, na robu propada. Ran Min je po več preživelih poskusih atentata ukazal pokol Džjejev, v katerem je umrlo 200.000 ljudi, vključno z zmotno identificiranimi Kitajci Hani. Leta 350 je po prerokbi, da bo Džaom prišel Li, spremenil ime države v Vej in prisilil klan Ši, da je spremenil svoja družinska imena v Li. Mnogo generalov in guvernerjev dinastije Džao ni priznalo Ši Minove oblasti. Nekaj se jih je v Šingtaju zbralo okoli princa Ši Džija. Ran Min je potem, ko je preživel še en poskus atentata, v Jedžovu pobil Ši Džjana in njegovo družino. Prestol je sprva ponudil Li Nongu, potem pa je na zahtevo svojih uradnikov sam privzel naziv cesarja Veja.<ref name="ZZTJ 98">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷098|Chapter 98]].</ref> ===Bitka za Šingtaj=== Večina uradnikov, ki so se pridružili Ran Minu, je bila iz kitajskega [[Konfucijanstvo|konfucijanskega]] plemstva. Njihova stališča je potrdil s spodbujanjem devetih šol mišljenja in imenovanjem na položaje na podlagi njihovih talentov. Kmalu po prevzemu prestola je odstranil Li Nonga in več drugih uradnikov svoje vlade in nato poslal odposlanca v Vzhodni Džin s ponudbo za pomoč v boju proti "barbarom". Džin je ponudbo zavrnil. Ran Min si je želel ponovno pridobiti podporo plemen, zato je za svojega sina zahteval naziv 'veliki čanju'. Z njim se ni želelo povezati tudi veliko Kitajcev Hanov. Ostali so zvesti Kasnejšemu Džau ali pa so se pridružili Zgodnjemu Janu pod vodstvom [[Šianbeji|Šjanbejev]] na severovzhodu. Ran Minovo moč je dosegla vrhunec po zmagi nad vojsko klana Džao pri Cangtingu, ki je štela 300.000 mož. Nato je s 100.000 vojaki oblegal Šjangguo in se razglasil za novega cesarja. Po sto dneh obleganja so Ran Mina premagale zavezniške sile Kasnejšega Džaa in Zgodnjega Jana. Ran Mina je nato pri Jedžeju napadel Ši Džijev general Li Šjan, a je bil poražen in se je predal. Ran Min je zatem prisilil Li Šjana, da je napadel Ši Džija in ubil njega in ves njegov klan. Kasnejši Džao se je u njihovo smrtjo končal.<ref name="ZZTJ 99">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|Chapter 99]].</ref> Liu Šjan je nato izdal Ran Mina in se razglasil za novega cesarja dinastije Džao. Napadel je Ran Vej in se po več porazih umaknil v Šjangguo. Šjangguo je s pomočjo izdajalca Ran Minu odprl mestna vrata, čemur je sledila usmrtitev Liu Šjana in njegovih ministrov. Mesto je bilo izropano, vsi prebivalci pa preseljeni v Ječeng. ===Vojna z Zgodnjim Janom in propad=== Po propadu Kasnejšega Džaa se je Ran Min zdaj soočal s še večjo grožnjo – Zgodnjim Janom, ki je zasedel ozemlje Džaa, da bi se utrdil na [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]]. Ran Min se je odpravil na pohod proti Zgodnjemu Janu z željo, da ga uniči. Na pohodu se je v veliki bitki pri Liantaiju spopadel z vojsko pod poveljstvom [[Murong Ke]]ja in bil sprva uspešen, potem pa ga je postopoma premagala Murong Kejeva konjenica. Sam je poskušal pobegniti na konju, a so ga ujeli in poslali v prestolnico Zgodnjega Jana [[Peking|Dži]]. Tam je žalil cesarja Jana [[Murong Džun]]a, češ da so njegovi ljudje barbari in zveri in bil nato usmrčen.<ref name="ZZTJ 99" /> Ran Minov sin in prestolonaslednik [[Ran Dži]] je bil takrat v Ječengu. Ko so sile Jana oblegale Ječeng, je organiziral obrambo mesta. V Ječengu je kmalu izbruhnila lakota, ki je povzročila obširen [[kanibalizem]]. Mesto se je sčasoma vdalo in odprlo vrata silam Jana. Ran Džija so poslali v Dži, kjer so z njim sprva dobro ravnali in mu podelili naziv markiza. KO se je leta 354 vpletel v upor, je bil usmrčen. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] nls2majgms0g05fyviry6sf31w7no42 6758594 6758592 2026-09-30T08:22:40Z Octopus 13285 /* Sklici */ vladarja 6758594 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 魏 | conventional_long_name = Vej | common_name = Ran Vej | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | year_start = 350 | year_end = 352 | year_exile_start = | year_exile_end = | event_start = ustanovitev | date_start = | event_end = | date_end = 8. september| | event1 = Ran Minovo ujetje | date_event1 = 17. maj 352 | event2 = Ran Minova smrt | date_event2 = 1. junij 352 | event3 = | date_event3 = | event4 = | date_event4 = | | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = ||<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Kasnejši Džao | image_p1 = | s1 = Zgodnji Jan | image_s1 = | s2 = Vzhodni Džin | image_map = Sixteen Kingdoms 350 AD (2).jpg | image_map_caption = Ran Vej leta 350| | capital = [[Ječeng]] | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | common_languages = | religion = | currency = | | leader1 = [[Ran Min]] | year_leader1 = 350–352 | title_leader = cesar | representative1 = [[Ran Dži]] | year_representative1 = 352 | title_representative = prestolonaslednik | today = {{CHN}} }} '''Ran Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 冉魏, Rǎn wèi) je bil kratkotrajno kitajsko cesarstvo, ki ga je ustanovil [[Ran Min]]. Ran Min je leta 350 v [[Ječeng]]u prevzel prestol dinastije [[Kasnejši Džao]] in se razglasil za cesarja Veja. Leta 352 je Ran Vej kmalu po bitki pri Liantaiju osvojila dinastija [[Zgodnji Jan]]. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Ran Min je bil sin Ran Džana, etničnega Kitajca Hana, ki je v času propada dinastije [[Zahodni Džin]] živel z vojsko Čihuojev. Leta 310 ga je zajel Ši Le, vojskovodja Džjejev in bodoči ustanovitelj dinastije Kasnejši Džao. Ran Džan je s svojimi sposobnostmi naredil dober vtis na Ši Leja, ki je v skladu z neobičajno navado posvajanja v klanu Ši, predlagal svojemu daljnemu bratrancu in posvojenemu bratu Ši Huju, naj Ran Džana posinovi. Ran Džan se je po posinovljenju preimenoval v Ši Džana. Ran Min je kot Ši Hujev posvojeni vnuk užival izjemno naklonjenost svojega starega očeta. Med Ši Hujevo vladavino je služil kot general in se odlikoval v pohodih proti [[Vzhodni Džin|Vzhodnemu Džinu]] na jugu in [[Zgodnji Jan|Zgodnjemu Janu]] na severovzhodu. Po Ši Hujevi smrti leta 349 je bil Ran Min med številnimi generali, ki so skovali zaroto za strmoglavljenje novega cesarja Ši Šija. Stric Ši Dzun mu je v zameno za podporo obljubil položaj prestolonaslednika. Po odstavitvi Ši Šija je obljubo prelomil in za prestolonaslednika imenoval drugega svojega nečaka. Ko ga je Ši Dzun poskušal ubiti, je Ran Min s pomočjo uradnika Li Nonga s svojo vojsko strmoglavil Ši Dzuna in za novega cesarja postavil svojega strica Ši Džjana. Dinastija Kasnejši Džao je bila zaradi uporov in poskusov sosednjih držav, da bi izkoristile zmedo, na robu propada. Ran Min je po več preživelih poskusih atentata ukazal pokol Džjejev, v katerem je umrlo 200.000 ljudi, vključno z zmotno identificiranimi Kitajci Hani. Leta 350 je po prerokbi, da bo Džaom prišel Li, spremenil ime države v Vej in prisilil klan Ši, da je spremenil svoja družinska imena v Li. Mnogo generalov in guvernerjev dinastije Džao ni priznalo Ši Minove oblasti. Nekaj se jih je v Šingtaju zbralo okoli princa Ši Džija. Ran Min je potem, ko je preživel še en poskus atentata, v Jedžovu pobil Ši Džjana in njegovo družino. Prestol je sprva ponudil Li Nongu, potem pa je na zahtevo svojih uradnikov sam privzel naziv cesarja Veja.<ref name="ZZTJ 98">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷098|Chapter 98]].</ref> ===Bitka za Šingtaj=== Večina uradnikov, ki so se pridružili Ran Minu, je bila iz kitajskega [[Konfucijanstvo|konfucijanskega]] plemstva. Njihova stališča je potrdil s spodbujanjem devetih šol mišljenja in imenovanjem na položaje na podlagi njihovih talentov. Kmalu po prevzemu prestola je odstranil Li Nonga in več drugih uradnikov svoje vlade in nato poslal odposlanca v Vzhodni Džin s ponudbo za pomoč v boju proti "barbarom". Džin je ponudbo zavrnil. Ran Min si je želel ponovno pridobiti podporo plemen, zato je za svojega sina zahteval naziv 'veliki čanju'. Z njim se ni želelo povezati tudi veliko Kitajcev Hanov. Ostali so zvesti Kasnejšemu Džau ali pa so se pridružili Zgodnjemu Janu pod vodstvom [[Šianbeji|Šjanbejev]] na severovzhodu. Ran Minovo moč je dosegla vrhunec po zmagi nad vojsko klana Džao pri Cangtingu, ki je štela 300.000 mož. Nato je s 100.000 vojaki oblegal Šjangguo in se razglasil za novega cesarja. Po sto dneh obleganja so Ran Mina premagale zavezniške sile Kasnejšega Džaa in Zgodnjega Jana. Ran Mina je nato pri Jedžeju napadel Ši Džijev general Li Šjan, a je bil poražen in se je predal. Ran Min je zatem prisilil Li Šjana, da je napadel Ši Džija in ubil njega in ves njegov klan. Kasnejši Džao se je u njihovo smrtjo končal.<ref name="ZZTJ 99">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|Chapter 99]].</ref> Liu Šjan je nato izdal Ran Mina in se razglasil za novega cesarja dinastije Džao. Napadel je Ran Vej in se po več porazih umaknil v Šjangguo. Šjangguo je s pomočjo izdajalca Ran Minu odprl mestna vrata, čemur je sledila usmrtitev Liu Šjana in njegovih ministrov. Mesto je bilo izropano, vsi prebivalci pa preseljeni v Ječeng. ===Vojna z Zgodnjim Janom in propad=== Po propadu Kasnejšega Džaa se je Ran Min zdaj soočal s še večjo grožnjo – Zgodnjim Janom, ki je zasedel ozemlje Džaa, da bi se utrdil na [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]]. Ran Min se je odpravil na pohod proti Zgodnjemu Janu z željo, da ga uniči. Na pohodu se je v veliki bitki pri Liantaiju spopadel z vojsko pod poveljstvom [[Murong Ke]]ja in bil sprva uspešen, potem pa ga je postopoma premagala Murong Kejeva konjenica. Sam je poskušal pobegniti na konju, a so ga ujeli in poslali v prestolnico Zgodnjega Jana [[Peking|Dži]]. Tam je žalil cesarja Jana [[Murong Džun]]a, češ da so njegovi ljudje barbari in zveri in bil nato usmrčen.<ref name="ZZTJ 99" /> Ran Minov sin in prestolonaslednik [[Ran Dži]] je bil takrat v Ječengu. Ko so sile Jana oblegale Ječeng, je organiziral obrambo mesta. V Ječengu je kmalu izbruhnila lakota, ki je povzročila obširen [[kanibalizem]]. Mesto se je sčasoma vdalo in odprlo vrata silam Jana. Ran Džija so poslali v Dži, kjer so z njim sprva dobro ravnali in mu podelili naziv markiza. KO se je leta 354 vpletel v upor, je bil usmrčen. ==Vladarja== {| class="wikitable" |- ! [[Tempeljsko ime]] !! [[Posmrtno ime]] !! [[Kitajski priimek|Priimek]] in osebno ime !! Vladanje !! Imeni in trajanji vladarskih obdobij |- | ''brez tempeljskega imena'' || Nebeški kralj Vudao <br>(武悼天王, Vudao Tianvang) || Ran Min|冉閔, Ran Min || 350–352 || Jongšing (永興, Jongšing, dobesedno 'večna blaginja') <br>350–352 |- |''brez tempeljskega imena'' |''brez posmrtnega imena'' |冉智, Ran Dži |352 |Jongšing<br> 352 |} '''Opomba''': Ran Dži je bil Ran Minov prestolonaslednik, ki se je na kratko obdržal v Jeju, preden se je predal Zgodnjemu Janu, vendar ni nikoli prevzel cesarskega naziva. == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] m6c2ixb961qzn0xfifgo5em8e1jp9ql 6758595 6758594 2026-09-30T08:23:19Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6758595 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 魏 | conventional_long_name = Vej | common_name = Ran Vej | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | year_start = 350 | year_end = 352 | year_exile_start = | year_exile_end = | event_start = ustanovitev | date_start = | event_end = | date_end = 8. september| | event1 = Ran Minovo ujetje | date_event1 = 17. maj 352 | event2 = Ran Minova smrt | date_event2 = 1. junij 352 | event3 = | date_event3 = | event4 = | date_event4 = | | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = ||<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Kasnejši Džao | image_p1 = | s1 = Zgodnji Jan | image_s1 = | s2 = Vzhodni Džin | image_map = Sixteen Kingdoms 350 AD (2).jpg | image_map_caption = Ran Vej leta 350| | capital = [[Ječeng]] | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | common_languages = | religion = | currency = | | leader1 = [[Ran Min]] | year_leader1 = 350–352 | title_leader = cesar | representative1 = [[Ran Dži]] | year_representative1 = 352 | title_representative = prestolonaslednik | today = {{CHN}} }} '''Ran Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 冉魏, Rǎn wèi) je bil kratkotrajno kitajsko cesarstvo, ki ga je ustanovil [[Ran Min]]. Ran Min je leta 350 v [[Ječeng]]u prevzel prestol dinastije [[Kasnejši Džao]] in se razglasil za cesarja Veja. Leta 352 je Ran Vej kmalu po bitki pri Liantaiju osvojila dinastija [[Zgodnji Jan]]. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Ran Min je bil sin Ran Džana, etničnega Kitajca Hana, ki je v času propada dinastije [[Zahodni Džin]] živel z vojsko Čihuojev. Leta 310 ga je zajel Ši Le, vojskovodja Džjejev in bodoči ustanovitelj dinastije Kasnejši Džao. Ran Džan je s svojimi sposobnostmi naredil dober vtis na Ši Leja, ki je v skladu z neobičajno navado posvajanja v klanu Ši, predlagal svojemu daljnemu bratrancu in posvojenemu bratu Ši Huju, naj Ran Džana posinovi. Ran Džan se je po posinovljenju preimenoval v Ši Džana. Ran Min je kot Ši Hujev posvojeni vnuk užival izjemno naklonjenost svojega starega očeta. Med Ši Hujevo vladavino je služil kot general in se odlikoval v pohodih proti [[Vzhodni Džin|Vzhodnemu Džinu]] na jugu in [[Zgodnji Jan|Zgodnjemu Janu]] na severovzhodu. Po Ši Hujevi smrti leta 349 je bil Ran Min med številnimi generali, ki so skovali zaroto za strmoglavljenje novega cesarja Ši Šija. Stric Ši Dzun mu je v zameno za podporo obljubil položaj prestolonaslednika. Po odstavitvi Ši Šija je obljubo prelomil in za prestolonaslednika imenoval drugega svojega nečaka. Ko ga je Ši Dzun poskušal ubiti, je Ran Min s pomočjo uradnika Li Nonga s svojo vojsko strmoglavil Ši Dzuna in za novega cesarja postavil svojega strica Ši Džjana. Dinastija Kasnejši Džao je bila zaradi uporov in poskusov sosednjih držav, da bi izkoristile zmedo, na robu propada. Ran Min je po več preživelih poskusih atentata ukazal pokol Džjejev, v katerem je umrlo 200.000 ljudi, vključno z zmotno identificiranimi Kitajci Hani. Leta 350 je po prerokbi, da bo Džaom prišel Li, spremenil ime države v Vej in prisilil klan Ši, da je spremenil svoja družinska imena v Li. Mnogo generalov in guvernerjev dinastije Džao ni priznalo Ši Minove oblasti. Nekaj se jih je v Šingtaju zbralo okoli princa Ši Džija. Ran Min je potem, ko je preživel še en poskus atentata, v Jedžovu pobil Ši Džjana in njegovo družino. Prestol je sprva ponudil Li Nongu, potem pa je na zahtevo svojih uradnikov sam privzel naziv cesarja Veja.<ref name="ZZTJ 98">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷098|Chapter 98]].</ref> ===Bitka za Šingtaj=== Večina uradnikov, ki so se pridružili Ran Minu, je bila iz kitajskega [[Konfucijanstvo|konfucijanskega]] plemstva. Njihova stališča je potrdil s spodbujanjem devetih šol mišljenja in imenovanjem na položaje na podlagi njihovih talentov. Kmalu po prevzemu prestola je odstranil Li Nonga in več drugih uradnikov svoje vlade in nato poslal odposlanca v Vzhodni Džin s ponudbo za pomoč v boju proti "barbarom". Džin je ponudbo zavrnil. Ran Min si je želel ponovno pridobiti podporo plemen, zato je za svojega sina zahteval naziv 'veliki čanju'. Z njim se ni želelo povezati tudi veliko Kitajcev Hanov. Ostali so zvesti Kasnejšemu Džau ali pa so se pridružili Zgodnjemu Janu pod vodstvom [[Šianbeji|Šjanbejev]] na severovzhodu. Ran Minovo moč je dosegla vrhunec po zmagi nad vojsko klana Džao pri Cangtingu, ki je štela 300.000 mož. Nato je s 100.000 vojaki oblegal Šjangguo in se razglasil za novega cesarja. Po sto dneh obleganja so Ran Mina premagale zavezniške sile Kasnejšega Džaa in Zgodnjega Jana. Ran Mina je nato pri Jedžeju napadel Ši Džijev general Li Šjan, a je bil poražen in se je predal. Ran Min je zatem prisilil Li Šjana, da je napadel Ši Džija in ubil njega in ves njegov klan. Kasnejši Džao se je u njihovo smrtjo končal.<ref name="ZZTJ 99">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|Chapter 99]].</ref> Liu Šjan je nato izdal Ran Mina in se razglasil za novega cesarja dinastije Džao. Napadel je Ran Vej in se po več porazih umaknil v Šjangguo. Šjangguo je s pomočjo izdajalca Ran Minu odprl mestna vrata, čemur je sledila usmrtitev Liu Šjana in njegovih ministrov. Mesto je bilo izropano, vsi prebivalci pa preseljeni v Ječeng. ===Vojna z Zgodnjim Janom in propad=== Po propadu Kasnejšega Džaa se je Ran Min zdaj soočal s še večjo grožnjo – Zgodnjim Janom, ki je zasedel ozemlje Džaa, da bi se utrdil na [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]]. Ran Min se je odpravil na pohod proti Zgodnjemu Janu z željo, da ga uniči. Na pohodu se je v veliki bitki pri Liantaiju spopadel z vojsko pod poveljstvom [[Murong Ke]]ja in bil sprva uspešen, potem pa ga je postopoma premagala Murong Kejeva konjenica. Sam je poskušal pobegniti na konju, a so ga ujeli in poslali v prestolnico Zgodnjega Jana [[Peking|Dži]]. Tam je žalil cesarja Jana [[Murong Džun]]a, češ da so njegovi ljudje barbari in zveri in bil nato usmrčen.<ref name="ZZTJ 99" /> Ran Minov sin in prestolonaslednik [[Ran Dži]] je bil takrat v Ječengu. Ko so sile Jana oblegale Ječeng, je organiziral obrambo mesta. V Ječengu je kmalu izbruhnila lakota, ki je povzročila obširen [[kanibalizem]]. Mesto se je sčasoma vdalo in odprlo vrata silam Jana. Ran Džija so poslali v Dži, kjer so z njim sprva dobro ravnali in mu podelili naziv markiza. KO se je leta 354 vpletel v upor, je bil usmrčen. ==Vladarja== {| class="wikitable" |- ! [[Tempeljsko ime]] !! [[Posmrtno ime]] !! [[Kitajski priimek|Priimek]] in osebno ime !! Vladanje !! Imeni in trajanji vladarskih obdobij |- | ''brez tempeljskega imena'' || Nebeški kralj Vudao <br>(武悼天王, Vudao Tianvang) || Ran Min|冉閔, Ran Min || 350–352 || Jongšing (永興, Jongšing, dobesedno 'večna blaginja') <br>350–352 |- |''brez tempeljskega imena'' |''brez posmrtnega imena'' |冉智, Ran Dži |352 |Jongšing<br> 352 |} '''Opomba''': Ran Dži je bil Ran Minov prestolonaslednik, ki se je na kratko obdržal v Jeju, preden se je predal Zgodnjemu Janu, vendar ni nikoli prevzel cesarskega naziva. == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 0xewsffieo1oaa8vl20gtye3ejk06yc 6758613 6758595 2026-09-30T09:44:02Z Octopus 13285 /* Vojna z Zgodnjim Janom in propad */ popravek 6758613 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Država | native_name = 魏 | conventional_long_name = Vej | common_name = Ran Vej | era = [[Šestnajst kraljestev]] | status = cesarstvo | government_type = [[monarhija]] | year_start = 350 | year_end = 352 | year_exile_start = | year_exile_end = | event_start = ustanovitev | date_start = | event_end = | date_end = 8. september| | event1 = Ran Minovo ujetje | date_event1 = 17. maj 352 | event2 = Ran Minova smrt | date_event2 = 1. junij 352 | event3 = | date_event3 = | event4 = | date_event4 = | | event_pre = <!--- Optional: A crucial event that took place before before "event_start"---> | date_pre = | event_post = <!--- Optional: A crucial event that took place before after "event_end"---> | date_post = ||<!--- Flag navigation: Preceding and succeeding entities p1 to p5 and s1 to s5 ---> | p1 = Kasnejši Džao | image_p1 = | s1 = Zgodnji Jan | image_s1 = | s2 = Vzhodni Džin | image_map = Sixteen Kingdoms 350 AD (2).jpg | image_map_caption = Ran Vej leta 350| | capital = [[Ječeng]] | latd = | latm = | latNS = | longd = | longm = | longEW = | common_languages = | religion = | currency = | | leader1 = [[Ran Min]] | year_leader1 = 350–352 | title_leader = cesar | representative1 = [[Ran Dži]] | year_representative1 = 352 | title_representative = prestolonaslednik | today = {{CHN}} }} '''Ran Vej''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 冉魏, Rǎn wèi) je bil kratkotrajno kitajsko cesarstvo, ki ga je ustanovil [[Ran Min]]. Ran Min je leta 350 v [[Ječeng]]u prevzel prestol dinastije [[Kasnejši Džao]] in se razglasil za cesarja Veja. Leta 352 je Ran Vej kmalu po bitki pri Liantaiju osvojila dinastija [[Zgodnji Jan]]. ==Zgodovina== ===Ozadje=== Ran Min je bil sin Ran Džana, etničnega Kitajca Hana, ki je v času propada dinastije [[Zahodni Džin]] živel z vojsko Čihuojev. Leta 310 ga je zajel Ši Le, vojskovodja Džjejev in bodoči ustanovitelj dinastije Kasnejši Džao. Ran Džan je s svojimi sposobnostmi naredil dober vtis na Ši Leja, ki je v skladu z neobičajno navado posvajanja v klanu Ši, predlagal svojemu daljnemu bratrancu in posvojenemu bratu Ši Huju, naj Ran Džana posinovi. Ran Džan se je po posinovljenju preimenoval v Ši Džana. Ran Min je kot Ši Hujev posvojeni vnuk užival izjemno naklonjenost svojega starega očeta. Med Ši Hujevo vladavino je služil kot general in se odlikoval v pohodih proti [[Vzhodni Džin|Vzhodnemu Džinu]] na jugu in [[Zgodnji Jan|Zgodnjemu Janu]] na severovzhodu. Po Ši Hujevi smrti leta 349 je bil Ran Min med številnimi generali, ki so skovali zaroto za strmoglavljenje novega cesarja Ši Šija. Stric Ši Dzun mu je v zameno za podporo obljubil položaj prestolonaslednika. Po odstavitvi Ši Šija je obljubo prelomil in za prestolonaslednika imenoval drugega svojega nečaka. Ko ga je Ši Dzun poskušal ubiti, je Ran Min s pomočjo uradnika Li Nonga s svojo vojsko strmoglavil Ši Dzuna in za novega cesarja postavil svojega strica Ši Džjana. Dinastija Kasnejši Džao je bila zaradi uporov in poskusov sosednjih držav, da bi izkoristile zmedo, na robu propada. Ran Min je po več preživelih poskusih atentata ukazal pokol Džjejev, v katerem je umrlo 200.000 ljudi, vključno z zmotno identificiranimi Kitajci Hani. Leta 350 je po prerokbi, da bo Džaom prišel Li, spremenil ime države v Vej in prisilil klan Ši, da je spremenil svoja družinska imena v Li. Mnogo generalov in guvernerjev dinastije Džao ni priznalo Ši Minove oblasti. Nekaj se jih je v Šingtaju zbralo okoli princa Ši Džija. Ran Min je potem, ko je preživel še en poskus atentata, v Jedžovu pobil Ši Džjana in njegovo družino. Prestol je sprva ponudil Li Nongu, potem pa je na zahtevo svojih uradnikov sam privzel naziv cesarja Veja.<ref name="ZZTJ 98">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷098|Chapter 98]].</ref> ===Bitka za Šingtaj=== Večina uradnikov, ki so se pridružili Ran Minu, je bila iz kitajskega [[Konfucijanstvo|konfucijanskega]] plemstva. Njihova stališča je potrdil s spodbujanjem devetih šol mišljenja in imenovanjem na položaje na podlagi njihovih talentov. Kmalu po prevzemu prestola je odstranil Li Nonga in več drugih uradnikov svoje vlade in nato poslal odposlanca v Vzhodni Džin s ponudbo za pomoč v boju proti "barbarom". Džin je ponudbo zavrnil. Ran Min si je želel ponovno pridobiti podporo plemen, zato je za svojega sina zahteval naziv 'veliki čanju'. Z njim se ni želelo povezati tudi veliko Kitajcev Hanov. Ostali so zvesti Kasnejšemu Džau ali pa so se pridružili Zgodnjemu Janu pod vodstvom [[Šianbeji|Šjanbejev]] na severovzhodu. Ran Minovo moč je dosegla vrhunec po zmagi nad vojsko klana Džao pri Cangtingu, ki je štela 300.000 mož. Nato je s 100.000 vojaki oblegal Šjangguo in se razglasil za novega cesarja. Po sto dneh obleganja so Ran Mina premagale zavezniške sile Kasnejšega Džaa in Zgodnjega Jana. Ran Mina je nato pri Jedžeju napadel Ši Džijev general Li Šjan, a je bil poražen in se je predal. Ran Min je zatem prisilil Li Šjana, da je napadel Ši Džija in ubil njega in ves njegov klan. Kasnejši Džao se je u njihovo smrtjo končal.<ref name="ZZTJ 99">''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|Chapter 99]].</ref> Liu Šjan je nato izdal Ran Mina in se razglasil za novega cesarja dinastije Džao. Napadel je Ran Vej in se po več porazih umaknil v Šjangguo. Šjangguo je s pomočjo izdajalca Ran Minu odprl mestna vrata, čemur je sledila usmrtitev Liu Šjana in njegovih ministrov. Mesto je bilo izropano, vsi prebivalci pa preseljeni v Ječeng. ===Vojna z Zgodnjim Janom in propad=== Po propadu Kasnejšega Džaa se je Ran Min zdaj soočal s še večjo grožnjo – Zgodnjim Janom, ki je zasedel ozemlje Džaa, da bi se utrdil na [[Veliko kitajsko nižavje|Velikem kitajskem nižavju]]. Ran Min se je odpravil na pohod proti Zgodnjemu Janu z željo, da ga uniči. Na pohodu se je v veliki bitki pri Liantaiju spopadel z vojsko pod poveljstvom [[Murong Ke]]ja in bil sprva uspešen, potem pa ga je postopoma premagala Murong Kejeva konjenica. Sam je poskušal pobegniti na konju, a so ga ujeli in poslali v prestolnico Zgodnjega Jana [[Peking|Dži]]. Tam je žalil cesarja Jana [[Murong Džun]]a, češ da so njegovi ljudje barbari in zveri in bil nato usmrčen.<ref name="ZZTJ 99" /> Ran Minov sin in prestolonaslednik [[Ran Dži]] je bil takrat v Ječengu. Ko so sile Jana oblegale Ječeng, je organiziral obrambo mesta. V Ječengu je kmalu izbruhnila lakota, ki je povzročila obširen [[kanibalizem]]. Mesto se je sčasoma vdalo in odprlo vrata silam Jana. Ran Džija so poslali v Dži, kjer so z njim sprva dobro ravnali in mu podelili naziv markiza. Ko se je leta 354 vpletel v upor, je bil usmrčen. ==Vladarja== {| class="wikitable" |- ! [[Tempeljsko ime]] !! [[Posmrtno ime]] !! [[Kitajski priimek|Priimek]] in osebno ime !! Vladanje !! Imeni in trajanji vladarskih obdobij |- | ''brez tempeljskega imena'' || Nebeški kralj Vudao <br>(武悼天王, Vudao Tianvang) || Ran Min|冉閔, Ran Min || 350–352 || Jongšing (永興, Jongšing, dobesedno 'večna blaginja') <br>350–352 |- |''brez tempeljskega imena'' |''brez posmrtnega imena'' |冉智, Ran Dži |352 |Jongšing<br> 352 |} '''Opomba''': Ran Dži je bil Ran Minov prestolonaslednik, ki se je na kratko obdržal v Jeju, preden se je predal Zgodnjemu Janu, vendar ni nikoli prevzel cesarskega naziva. == Sklici == {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Ukinitve v 4. stoletju]] [[Kategorija:Bivše države v Aziji]] [[Kategorija:Zgodovina Kitajske]] 6ik3pv7fqbczuo3tit7e4la8w7z4q74 10 609241 6758359 2026-09-29T14:41:32Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Raja (rod)|Raja |parent=Rajidae |refs={{Cof family|family=Rajidae|access-date=31 October 2024}} }}« 6758359 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Raja (rod)|Raja |parent=Rajidae |refs={{Cof family|family=Rajidae|access-date=31 October 2024}} }} 06ccdi3rej0acsdrrho3sqitmdrpvlm 6758363 6758359 2026-09-29T14:50:58Z Pinky sl 2932 6758363 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Raža|Raja |parent=Rajidae |refs={{Cof family|family=Rajidae|access-date=31 October 2024}} }} 953634y82vcc4j7sxf9ujsdqv791ahr 10 609242 6758364 2026-09-29T14:52:01Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link= Pravi skati|Rajidae |parent=Rajiformes |refs={{cite web|url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification|title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification|access-date=31 October 2024|publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6758364 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=familia |link= Pravi skati|Rajidae |parent=Rajiformes |refs={{cite web|url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification|title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification|access-date=31 October 2024|publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} 07fs8k5vfhlv2w1kirkz3k0t8clfjmm 10 609243 6758365 2026-09-29T14:53:23Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Pravi skati (red)|Rajiformes |parent=Batomorphi |refs={{cite web|url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification|title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification|access-date=30 October 2024|publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }}« 6758365 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=ordo |link=Pravi skati (red)|Rajiformes |parent=Batomorphi |refs={{cite web|url=https://www.calacademy.org/scientists/catalog-of-fishes-classification|title=Eschmeyer's Catalog of Fishes Classification|access-date=30 October 2024|publisher=[[California Academy of Sciences]]}} }} ai87s3tue1blnv7haqg9m8t2wt2q57r 14 609244 6758370 2026-09-29T14:57:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Cat main}} {{Commons cat|Raja}} [[Kategorija:Pravi skati]]« 6758370 wikitext text/x-wiki {{Cat main}} {{Commons cat|Raja}} [[Kategorija:Pravi skati]] 06sanar4ifo7m2oh8sx4e8eqs654i73 6758374 6758370 2026-09-29T14:58:51Z Pinky sl 2932 6758374 wikitext text/x-wiki {{Cat main}} {{Commons cat|Raja}} (rod ''Raja'') [[Kategorija:Pravi skati]] tgowvy4qewlt2zr4wcg96zbivjpd0a1 6758375 6758374 2026-09-29T15:00:39Z Pinky sl 2932 6758375 wikitext text/x-wiki Glavni članek te kategorije je [[Raža]] (rod ''Raja'') {{Commons cat|Raja}} [[Kategorija:Pravi skati]] bqagpfj7no7cmttzpoj4vdfuegh6o28 10 609245 6758381 2026-09-29T15:11:00Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Amblyraja |parent=Rajidae |refs={{Cof family|family=Rajidae|access-date=31 October 2024}} }}« 6758381 wikitext text/x-wiki {{Don't edit this line {{{machine code|}}} |rank=genus |link=Amblyraja |parent=Rajidae |refs={{Cof family|family=Rajidae|access-date=31 October 2024}} }} 01igyyxw2xmnukuwv89911es0i2xaa5 14 609246 6758386 2026-09-29T15:15:05Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Rajiformes}} [[Kategorija:Skati]]« 6758386 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Rajiformes}} [[Kategorija:Skati]] s685f3kqzrko2sfe7aiic4kys905esw 0 609247 6758389 2026-09-29T15:28:54Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6758389 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Metropolitanska nadkatedralna bazilika Santa María la Antigua | fullname = Primate Metropolitan Archcathedral Basilica Santa María la Antigua | other_name = | native_name = Catedral Primada Basílica Santa María la Antigua de Panamá | native_name_lang = španščina | image = Panama Catedral Metropolitana.jpg | image_size = 250px | caption = Pogled na pročelje iz "Plaza de la Independencia" (Trga neodvisnosti) | pushpin map = Panama | pushpin_map_size = | pushpin_relief = | pushpin_caption = | coordinates = {{Coord|8.9525|-79.5352|display=inline,title}} | location = [[Casco Viejo, Panama|Casco Antiguo]], [[Panama (mesto)]] | country = Panama | denomination = [[rimskokatoliška]] | previous_denomination = | churchmanship = | website = | former_name = | founded = | founder = | dedication = | dedicated = | consecrated date = 1796 | events = | status = [[stolnica]], manjša [[bazilika]] | functional_status = | heritage_designation = Nacionalna kulturna dediščina | designated = | architect = vojaški inženir Nicolás Rodríguez | architectural_type = | style = [[Renesančna arhitektura]] | years built = | groundbreaking = {{start date|df=yes|1688}} | completed = 1796 | construction_cost = | closed = | demolished = | capacity = | length = | width = | height = | materials = | archdeaconry = | archdiocese = Metropolitanska nadškofija Panama | metropolis = | diocese = | archbishop = | bishop = | embedded = }} '''Metropolitanska nadkatedralna bazilika Santa Maria la Antigua'''<ref>{{Cite web |title=Catedral Basílica Metropolitana Santa María la Antigua |url=http://www.gcatholic.org/churches/centralamerica/2939.htm |access-date=2023-08-16 |website=GCatholic}}</ref> ({{langx|es|Catedral Basílica Santa María la Antigua de Panamá}}) je katoliška cerkev v starem mestnem jedru [[Panama (mesto)|mesta Panama]] v [[Panama|Panami]].<ref>{{Cite book |last=Perilla |first=Jisel |url=https://books.google.com/books?id=KMHp7erP6-cC&dq=cathedral%2520Panama%2520City&pg=PA327 |title=Frommer's Panama |date=2009 |publisher=Wiley Publishing |isbn=978-0-470-37183-1 |location=Hoboken, New Jersey |language=en}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=OW8XAQAAIAAJ|title=Architectural Record|date=1916-01-01|publisher=McGraw-Hill|language=en}}</ref> Posvečena je bila leta 1796,<ref name="Ediciones">{{Cite book |last=Máiquez |first=Alfredo |url=https://books.google.com/books?id=MUqRiluBOncC&dq=catedral+de+panama&pg=PA33 |title=Panamá, el país |date=2001 |publisher=Ediciones Gamma S.A. |isbn=9589308929 |page=33 |language=es}}</ref> čeprav se je gradnja začela že leta 1688 – 108 let prej. Zasnoval jo je vojaški inženir Nicholas Rodriguez.<ref>{{Cite book |last=Spadafora Galvez |first=Vanessa |url=https://books.google.com/books?id=mHdOAQAAIAAJ&q=catedral+de+panama |title=El Casco Antiguo de la ciudad de Panamá |last2=Tejeira Davis |first2=Eduardo |date=2001 |publisher=CiudadCity |isbn=84-932337-1-4 |page=110}}</ref> Nadkatedrala je škofijski sedež metropolitanske nadškofije Panama. == Zgodovina == [[File:La Cattedrale di Panama.jpg|thumb|180px|left|Lesorez panamske metropolitanske stolnice leta 1882, v ''L’illustrazione popolare'', Fratelli Treves Editori – Milano]] [[File:Katedralen i Panama. Panama City - SMVK - 002420.tif|thumb|left|Fotografija metropolitanske stolnice leta 1904, v ozadju opazite hrib Ancón, vrh, ki je v okolici mesta Panama]] Metropolitanska panamska nadkatedrala je dedič stolnice, ki jo je postavil [[papež Adrian VI.]] v veliki hiši Cacique Cémaco, ko so se Španci soočili z njim in leta 1510 ponudili ustanovitev mesta, posvečenega sveti Mariji iz la Antigue. Leta 1513 je bila določena bula, s katero je bila La Antigua povzdignjena v škofijo, njena cerkev pa v stolnico; njen prvi škof je bil pater Juan de Quevedo. Potem ko je bila Santa María la Antigua del Darién opuščena po ukazu Pedra Ariasa Dávile, ki je leta 1519 ustanovil Panamo na obali Južnega morja, je stolnica novega mesta podedovala prenos [[insignija|insignij]], [[Papeška bula|bul]] in [[relikvija|relikvij]] iz la Antigua del Darién. Potem ko je Henry Morgan leta 1671 oplenil Panamo,<ref name="Ediciones" /> je bilo mesto leta 1673 preneseno na sedanji Casco Antiguo v mestu Panama in s tem prenosom je bila dogovorjena postavitev nove stolnice, katere gradnja je trajala 108 let, to je od 1688 do 1796. V republikanski dobi je bila stolnica prizorišče pogrebnih obredov predsednikov republike, neštetih porok in verskih dejanj. == Arhitekturna zasnova == [[File:Vista Plaza Catedral con la catedral al fondo.jpg|thumb|250px|Pogled na trg Plaza de la Catedral]] Gre za veliko stavbo z visoko dvokapno streho. Ima dva ometana stolpa, ki sta bila nekoč na vrhu rdeče pobarvana in okrašena z vložki iz [[biserovina|biserovine]]; dolgo časa sta veljala za najvišja v Panami. Stene so kamnite, fasada pa je izklesana v renesančnem slogu s klasičnimi okrasnimi elementi (pogosto imenovanim »jezuitski slog«). Cerkev ima tri ladje, v katere vodijo trije vhodi s fasade. Obstajata še dve stranski ladji s kapelami, ki pa nimata ločilnih sten. Streho podpira pravi gozd približno 67 križnih stebrov iz kamna in opeke. Svetišče in kip Kristusa sta dvignjena za sedem stopnic nad nivo ladij; čeprav je celoten prostor pobarvan belo, je ta zgornji del odet v svetlo modro barvo, ki je značilna za Devico Marijo. Glavna oltarna slika oziroma [[retabel]] je delo iz konca 19. stoletja; zelo verjetno so ga izdelali francoski mojstri, ki so sodelovali pri gradnji prekopa. Iz Dariéna v [[Panamá Viejo]] in od tam na sedanjo lokacijo so bile prenesene relikvije sv. Avrelija Córdobskega in sv. Getulija, prinesene iz [[Sevilla|Seville]] – v obeh primerih je šlo za celotne posmrtne ostanke. Zvonovi stolpa stolnice v mestu Panamá Viejo so postali neuporabni, potem ko so se delno stalili v požaru leta 1737, zato so sedanji zvonovi iz 18. stoletja; podarili so jih nekdanji panamski škofje, ki so bili premeščeni v Južno Ameriko. Stavba ima prostorno [[zakristija|zakristijo]] – nekoč razdeljeno na dve nadstropji – in je edina kolonialna stavba v Panami s kupolo. Pod svetiščem oziroma glavnim oltarnim prostorom sta dve obokani sobi, ki tvorita škofovsko kripto. Iz zakristije je bil mogoč dostop do nižje ležečega prostora, kjer so hranili arhiv stolnice. Cerkev ima deset velikih in visokih oken, ki so bila od začetka 20. stoletja dalje obogatena s čudovitimi vitraži pod vplivom dekorativne umetnosti ([[art déco]]). Sedanje svetilke iz pozlačenega brona s tradicionalnim dizajnom je podarila nadškofija Rio de Janeiro. Stolnica stoji na zahodni strani trga Plaza Mayor. Obdaja jo široka vzpetina, ki je šest stopnic nad ravnjo ulice, do vhoda v tempelj pa vodi še ena stopnica. == Povzdignitev v baziliko == Panamski nadškof José Domingo Ulloa Mendieta je 22. decembra 2014 sporočil, da je Dikasterij za bogoslužje in disciplino zakramentov metropolitanski stolnici podelil naziv manjše bazilike, skupaj z vsemi nalogami in obveznostmi, ki to prinaša na liturgičnem in pastoralnem področju. Naziv je bil podeljen na prošnjo Panamske škofovske konference. Od takrat naprej nosi ime Stolnica bazilika Santa María la Antigua. == Čaščenje Santa María la Antigua == Stolnica in Nadškofija Panama sta posvečeni Blaženi Devici Mariji pod nazivom »Naša Gospa stare podobe« ({{langx|es|Nuestra Señora de la Antigua}}). Čaščenje izvira iz podobe, ki jo častijo v [[Stolnica svete Marije, Sevilla|stolnici v Sevilli]].<ref>{{Cite web|url=https://es.catholic.net/op/articulos/3184/cat/644/santa-maria-la-antigua.html|title=Santa María la Antigua|website=Catholic.net|language=es|access-date=10 September 2026}}</ref> [[Dikasterij za bogoslužje in disciplino zakramentov]] je 31. maja 2025 izdal papeški dekret o kanoničnem kronanju češčene marijanske podobe v stolnici baziliki; to je bil prvi dekret o kronanju, izdan v imenu in z pooblastilom [[papež Leon XIV.|papeža Leona XIV.]]<ref>{{Cite web|url=https://www.aciprensa.com/noticias/116307/panama-celebrara-centenario-y-jubileo-con-la-coronacion-pontificia-de-santa-maria-la-antigua|last=Marina|first=Diego|title=Arquidiócesis de Panamá celebrará centenario y jubileo con la coronación pontificia de Santa María la Antigua|website=ACI Prensa|language=es|date=15 August 2025|access-date=10 September 2026}}</ref> Kronanje je potekalo 9. septembra 2025 ob obeležitvi stoletnice povzdignitve v nadškofijo. Slovesnost je vodil in krono na podobo položil nadškof Seville, msgr. José Ángel Saiz Meneses. S tem obredom je podoba postala druga marijanska podoba v državi, ki je prejela papeško kronanje; prva je bila podoba Naše Gospe usmiljenja (''Nuestra Señora de la Merced''), kronana leta 2018.<ref>{{Cite web|url=https://www.vaticannews.va/es/iglesia/news/2025-09/panama-celebra-coronacion-pontificia-santa-maria-de-la-antigua.html|title=Panamá celebra la Coronación Pontificia de Santa María de la Antigua|website=Vatican News|language=es|date=10 September 2025|access-date=10 September 2026}}</ref> == Opomba == Odstavek, vzet iz dela ''Narrative of the Voyage of H.M.S. Herald'', objavljenega v Londonu leta 1853, se glasi takole: {{quote|The cathedral [of Panama City] is a fine edifice, occupying nearly the whole western side of the Plaza del Catedral; it is built in the old Spanish style, and has on its eastern facing two spires, and several statues, representing the Virgin Mary and the Apostles. It is rich in church ornaments; the decorations are tasteless, and the paintings, excepting the portraits of the Panamian bishops, which possess some historical interest, without any value.<ref>{{Cite book |last=Seemann |first=Berthold |url=https://books.google.com/books?id=SEoSAAAAYAAJ |title=Narrative of the Voyage of H.M.S. Herald During the Years 1845–1851, Under the Command of Captain Henry Kellett: Being a Circumnavigation of the Globe, and Three Cruizes to the Arctic Regions in Search of Sir John Franklin |date=1853 |publisher=Reeve and Company |page=290 |volume=1 |location=London |language=en}}</ref> }} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Metropolitan Cathedral of Panama City}} [[Kategorija:Panama (mesto)]] [[Kategorija:Cerkve v Panami]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1796]] fq9ocq2w7d0vc7aocud6ve2cx7piyhu 14 609248 6758391 2026-09-29T15:30:56Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Commons cat|Characiformes}} '''Characiformes''' so [[ribe]]v [[red (biologija)|redu]] [[Characiformes]], ki jih najdemo v Južni Ameriki in Afriki. The best known fish of this order are in the family [[characidae]] known as the Characins which include the South American [[Tetra]]s, however there are many other families within this order: *[[Acestrorhynchidae]] *[[Alestiidae]] - *[[Anostomidae]] - naglavci *[[Characidae]] - karacinidi *Chilodidae|Chilodonti...« 6758391 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Characiformes}} '''Characiformes''' so [[ribe]]v [[red (biologija)|redu]] [[Characiformes]], ki jih najdemo v Južni Ameriki in Afriki. The best known fish of this order are in the family [[characidae]] known as the Characins which include the South American [[Tetra]]s, however there are many other families within this order: *[[Acestrorhynchidae]] *[[Alestiidae]] - *[[Anostomidae]] - naglavci *[[Characidae]] - karacinidi *[[Chilodidae|Chilodontidae]] *[[Citharinidae]] - afriški svetlikavci *[[Ctenoluciidae]] *[[Curimatidae]] *[[Cynodontidae]] *[[Erythrinidae]] *[[Gasteropelecidae]] - golšarice *[[Hemiodontidae]] - ("ribe-svinčniki") *[[Hepsetidae]] *[[Iguanodectidae]] *[[Lebiasinidae]] *[[Parodontidae]] *[[Prochilodontidae]] <!-- *'''Articles about fish within the family [[Characidae]] can be found in the [[:Category:Characins]] listed below, articles about fish from other families within Chariciformes are listed on this page.''' --> [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] 25srgks92sjdulnzb6ydloxkrlau4t5 6758394 6758391 2026-09-29T15:36:36Z Pinky sl 2932 6758394 wikitext text/x-wiki {{Commons cat|Characiformes}} '''Characiformes''' so [[ribe]]v [[red (biologija)|redu]] [[Characiformes]], ki jih najdemo v Južni Ameriki in Afriki. Najbolj znane ribe tega reda so v družini [[Characidae]] (karacinidi), vendar je v tem redu še veliko drugih družin: *[[Acestrorhynchidae]] *[[Alestiidae]] - *[[Anostomidae]] - naglavci *[[Characidae]] - karacinidi *[[Chilodidae|Chilodontidae]] *[[Citharinidae]] - afriški svetlikavci *[[Ctenoluciidae]] *[[Curimatidae]] *[[Cynodontidae]] *[[Erythrinidae]] *[[Gasteropelecidae]] - golšarice *[[Hemiodontidae]] - ("ribe-svinčniki") *[[Hepsetidae]] *[[Iguanodectidae]] *[[Lebiasinidae]] *[[Parodontidae]] *[[Prochilodontidae]] <!-- *'''Articles about fish within the family [[Characidae]] can be found in the [[:Category:Characins]] listed below, articles about fish from other families within Chariciformes are listed on this page.''' --> [[Kategorija:Žarkoplavutarice]] 7ua3odcgjft5anq4wav39h4a9x30zo1 14 609249 6758392 2026-09-29T15:31:36Z Ljuba24b 92351 nova kat 6758392 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Cerkve po državah|Panama]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Panami]] czlsgw9lnht6353h59g1zrae26yymf9 14 609250 6758393 2026-09-29T15:33:30Z Ljuba24b 92351 nova kat 6758393 wikitext text/x-wiki {{Commons category|Buildings in Panama by function}} [[Kategorija:Panama]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti po državah|Panama]] suqk8r49f0jb8ydfzbimyft0y43ns8h 0 609251 6758396 2026-09-29T15:47:56Z Gledalec 242658 nova stran 6758396 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = The Batman 2022 film logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Matt Reeves]] | producer = [[Dylan Clark]]<br />[[Matt Reeves]] | writer = [[Matt Reeves]]<br />[[Peter Craig]] | starring = [[Robert Pattinson]]<br />[[Zoë Kravitz]]<br />[[Paul Dano]]<br />[[Jeffrey Wright]]<br />[[John Turturro]]<br />[[Peter Sarsgaard]]<br />[[Andy Serkis]]<br />[[Colin Farrell]] | music = [[Michael Giacchino]] | cinematography = [[Greig Fraser]] | editing = [[William Hoy]]<br />[[Tyler Nelson]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Films]]<br />[[6th & Idaho]]<br />[[Dylan Clark Productions]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. marec 2022 (ZDA) | runtime = 176 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 185–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 772.3 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Batman j'''e ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki ga je režiral [[Matt Reeves]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Peter Craig|Petrom Craigom]]. Film, ki temelji na istoimenskem liku iz stripov založbe [[DC Comics]], predstavlja ponovni zagon filmske franšize o Batmanu. V glavni vlogi Brucea Wayna oziroma Batmana igra [[Robert Pattinson]], ob njem pa igrajo še [[Zoë Kravitz]], [[Paul Dano]], [[Jeffrey Wright]], [[John Turturro]], [[Peter Sarsgaard]], [[Andy Serkis]] in [[Colin Farrell]]. Distributer filma je studio [[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]], producenta pa sta Reeves in [[Dylan Clark]] v imenu studia [[DC Films]]. Zgodba spremlja Batmana v njegovem drugem letu boja proti kriminalu v mestu Gotham; med lovom na Riddlerja – skrivnostnega serijskega morilca in terorista, ki si za tarče izbira mestno elito – Batman odkrije korupcijo, povezano z njegovo lastno družino. Film o Batmanu v okviru franšize DC Extended Universe (DCEU) je bil napovedan oktobra 2014, pri čemer je bilo predvideno, da bo naslovno vlogo odigral [[Ben Affleck]]. Do leta 2016 se je zavezal tudi k režiji, produkciji in soavtorstvu scenarija, vendar je imel glede projekta pomisleke in je januarja 2017 odstopil. Naslednji mesec je vodenje projekta prevzel Reeves in predelal zgodbo; opustil je povezave s svetom DCEU ter se osredotočil na mlajšo različico lika in zgodnejše obdobje njegovega delovanja kot maščevalca, v nasprotju z Affleckovo upodobitvijo. Reeves je pri scenariju sodeloval s Craigom in Mattsonom Tomlinom ter želel bolj kot prejšnji filmi poudariti Batmanovo detektivsko plat, pri čemer je črpal navdih iz filmov Alfreda Hitchcocka in obdobja novega Hollywooda ter iz stripov, kot so *Year One* (1987), *The Long Halloween* (1996–1997) in *Ego* (2000). Potem ko je Affleck januarja 2019 odstopil od glavne vloge, so maja istega leta izbrali Pattinsona, pozneje pa so se pridružili še drugi igralci. Snemanje je potekalo od januarja 2020 do marca 2021, pri čemer je bilo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] za več mesecev prekinjeno. Produkcija je potekala po vsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]; snemali so na lokacijah v [[Anglija|Angliji]] in na [[Škotska|Škotskem]] ter v studiih Warner Bros. Studios Leavesden. Direktor fotografije [[Greig Fraser]] je film posnel z uporabo tehnologije za virtualno produkcijo StageCraft podjetja Industrial Light & Magic, glasbo pa je napisal [[Michael Giacchino]]. Film vsebuje več kot 1500 prizorov z vizualnimi učinki in sodi med najdaljše superjunaške filme doslej. Pri filmu *Batman* so med produkcijo in po njej uporabili obsežno kampanjo viralnega trženja. Po številnih zamudah zaradi pandemije [[Covid-19|covida-19]] je bil film Batman v ameriških kinematografijah izdan 4. marca 2022, tri dni po premieri v [[New York|New Yorku]]. Film je prejel pozitivne ocene kritikov, kateri so pohvalili Reevesov pristop, igro Pattinsona in Kravitzove ter fotografijo in glasbo, medtem ko so bili ton filma, njegova dolžina in tretje dejanje deležni nekaj kritik. Upodobitev in karakterizacija Batmana sta spodbudili kritične analize številnih komentatorjev, prav tako pa tudi teme, ki obravnavajo razredni konflikt in neenakost. Film je bil komercialno uspešen, saj je po svetu zaslužil več kot 772 milijonov dolarjev ob proračunu med 185 in 200 milijoni dolarjev; s tem je postal sedmi najdonosnejši film leta 2022 in najdonosnejši film studia Warner Bros., izdan v času pandemije. Finančni uspeh je prinesel več rekordov v kinematografski prodaji v času pandemije, zlasti pri predvajanjih v formatu IMAX. Film je bil nominiran za tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]] in je prejel številna druga priznanja. Film Batman naj bi bil začetek trilogije in skupnega vesolja z naslovom »Batman Epic Crime Saga«. Nadaljevanje z naslovom *The Batman: Part II* je predvideno za izid 18. februarja 2028, medtem ko je televizijska serija *The Penguin* (Pingvin), ki je nastala kot izpeljanka in v kateri glavno vlogo igra Farrell, premiero doživela na kanalu [[HBO]] konec leta 2024. == Vsebina == Na noč čarovnic zamaskirani serijski morilec, znan kot Riddler, umori župana mesta Gotham, Dona Mitchella mlajšega. Samotarski milijarder Bruce Wayne, ki že dve leti deluje kot superjunak Batman, preiskuje umor skupaj s poročnikom Jimom Gordonom, čemur policija mesta Gotham (GCPD) nasprotuje; Riddler na kraju zločina pusti sporočilo za Batmana. Naslednjo noč Riddler ubije policijskega komisarja Peta Savagea in pusti še eno sporočilo za Batmana. Batman in Gordon odkrijeta, da je Riddler v Mitchellovem avtomobilu pustil ključek USB s fotografijami Mitchelllove afere z žensko po imenu Annika Kosolov v klubu Iceberg Lounge – nočnem klubu, ki ga vodi Pengvin, desna roka kriminalnega šefa Carminea Falconeja. Med zasliševanjem Pengvina, ki trdi, da o zadevi ne ve ničesar, Batman opazi, da v klubu kot natakarica dela Selina Kyle, sostanovalka Annike Kosolov. Annika izgine; med iskanjem odgovorov Batman in Selina ugotovita, da sta bila Savage in Mitchell na Falconejevi plačilni listi, prav tako pa tudi okrožni tožilec Gil Colson. Riddler ugrabi Colsona, mu okoli vratu namesti bombo s časovnim mehanizmom in ga pošlje, da prekine Mitchelllov pogreb. Ko Batman prispe, ga Riddler pokliče po telefonu, ki je z lepilnim trakom pritrjen na Colsona, in zagrozi, da bo sprožil bombo, če Colson ne bo odgovoril na tri uganke. Colson zavrne odgovor na tretjo – ime ovaduha, ki je policiji posredoval informacije za zgodovinsko policijsko akcijo proti preprodaji mamil, s katero se je končalo delovanje mafijskega šefa Salvatoreja Maronija – in umre v eksploziji. Batman in Gordon sklepata, da bi ovaduh lahko bil Pingvin, zato mu sledita do kraja, kjer poteka preprodaja mamil. Odkrijeta, da je Falcone prevzel Maronijev posel, pri čemer je sodelovalo veliko skorumpiranih policistov. Selina jih nehote razkrije, ko pride krast denar in v prtljažniku avtomobila najde Annikino truplo. Batman po avtomobilskem zasledovanju ujame Pengvina, vendar on in Gordon ugotovita, da Pingvin ni ovaduh. Batman in Gordon sledita Riddlerjevi sledi do ruševin sirotišnice, ki sta jo prvotno financirala pokojna Bruceova starša, Thomas in Martha Wayne; tam izvesta, da Riddler goji zamero do družine Wayne, ker sirotišnice niso ustrezno podprli. Bruceov butler in skrbnik Alfred Pennyworth pristane v bolnišnici, potem ko odpre pismo z bombo, naslovljeno na Brucea. Riddler razkrije dokaze, da je Thomas – ki je pred umorom kandidiral za župana – najel Falconeja, da bi utišal novinarja pod Maronijevim nadzorom; ta je pripravljal zgodbo o družinski zgodovini duševnih bolezni Marthe Wayne. Bruce se sooči z Alfredom, ki vztraja, da je Thomas od Falconeja zahteval le, naj novinarju zagrozi in ga tako utiša; ko je Thomas izvedel, da je Falcone novinarja umoril, se je nameraval sam predati policiji in prijaviti tudi Falconeja. Alfred verjame, da je Falcone naročil umor Thomasa in Marthe, da bi ju utišal. Selina Batmanu razkrije, da je Falcone njen oče. Ko ugotovi, da je Falcone ubil Anniko, ker je ta izvedela, da je on policijski ovaduh, ga želi ubiti, a jo Batman in Gordon pravočasno ustavita. Gordon aretira Falconeja, vendar ga Riddler trenutek pozneje ubije s ostrostrelsko puško. Riddler se preda in izkaže se, da je to forenzični računovodja Edward Nashton; zaprejo ga v psihiatrično bolnišnico Arkham, kjer Batmanu pove, da je pri napadih na skorumpirane posameznike črpal navdih prav pri njem. Batman izve, da je Nashton nastavil avtomobilske bombe in zbral spletne privržence, ki načrtujejo atentat na novoizvoljeno županjo Bello Reál. Eksplozije bomb uničijo obrambni zid ob morju okoli Gothama in poplavijo mesto. Nashtonovi privrženci poskušajo ubiti Reálovo na proslavi ob njeni zmagi v areni, a ju Batman in Selina ustavita. Batman reši množico v poplavljeni areni pred smrtjo zaradi električnega udara in jo varno spravi na suho. Po dogodkih se Nashton spoprijatelji z drugim zapornikom, medtem ko Selina oceni, da Gothamu ni več pomoči, in odide. Batman še naprej pomaga pri obnovi mesta in si zada cilj, da bo v Gothamu raje vzbujal upanje kot pa se maščeval. == Vloge == * [[Robert Pattinson]] - Bruce Wayne/Batman * [[Zoë Kravitz]] - Selina Kyle/Catwoman * [[Paul Dano]] - Edward Nashton/Riddler * [[Jeffrey Wright]] - Jim Gordon * [[John Turturro]] - Carmine Falcone * [[Peter Sarsgaard]] - Gil Colson * [[Andy Serkis]] - Alfred Pennyworth * Colin Farrell - Oz/Pingvin == Glej tudi == * [[Batman: Part 2]] == Zunanje povezave == * {{IMDb title}} [[Kategorija:Filmi leta 2022]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] b2oc91nta2jz2r1g7m3g7lxpgasb3t2 6758397 6758396 2026-09-29T15:49:20Z Gledalec 242658 pp 6758397 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = The Batman 2022 film logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Matt Reeves]] | producer = [[Dylan Clark]]<br />[[Matt Reeves]] | writer = [[Matt Reeves]]<br />[[Peter Craig]] | starring = [[Robert Pattinson]]<br />[[Zoë Kravitz]]<br />[[Paul Dano]]<br />[[Jeffrey Wright]]<br />[[John Turturro]]<br />[[Peter Sarsgaard]]<br />[[Andy Serkis]]<br />[[Colin Farrell]] | music = [[Michael Giacchino]] | cinematography = [[Greig Fraser]] | editing = [[William Hoy]]<br />[[Tyler Nelson]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Films]]<br />[[6th & Idaho]]<br />[[Dylan Clark Productions]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. marec 2022 (ZDA) | runtime = 176 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 185–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 772.3 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Batman j'''e ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki ga je režiral [[Matt Reeves]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Peter Craig|Petrom Craigom]]. Film, ki temelji na istoimenskem liku iz stripov založbe [[DC Comics]], predstavlja ponovni zagon filmske franšize o Batmanu. V glavni vlogi Brucea Wayna oziroma Batmana igra [[Robert Pattinson]], ob njem pa igrajo še [[Zoë Kravitz]], [[Paul Dano]], [[Jeffrey Wright]], [[John Turturro]], [[Peter Sarsgaard]], [[Andy Serkis]] in [[Colin Farrell]]. Distributer filma je studio [[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]], producenta pa sta Reeves in [[Dylan Clark]] v imenu studia [[DC Films]]. Zgodba spremlja Batmana v njegovem drugem letu boja proti kriminalu v mestu Gotham City; med lovom na Riddlerja – skrivnostnega serijskega morilca in terorista, ki si za tarče izbira mestno elito – Batman odkrije korupcijo, povezano z njegovo lastno družino. Film o Batmanu v okviru franšize DC Extended Universe (DCEU) je bil napovedan oktobra 2014, pri čemer je bilo predvideno, da bo naslovno vlogo odigral [[Ben Affleck]]. Do leta 2016 se je zavezal tudi k režiji, produkciji in soavtorstvu scenarija, vendar je imel glede projekta pomisleke in je januarja 2017 odstopil. Naslednji mesec je vodenje projekta prevzel Reeves in predelal zgodbo; opustil je povezave s svetom DCEU ter se osredotočil na mlajšo različico lika in zgodnejše obdobje njegovega delovanja kot maščevalca, v nasprotju z Affleckovo upodobitvijo. Reeves je pri scenariju sodeloval s Craigom in Mattsonom Tomlinom ter želel bolj kot prejšnji filmi poudariti Batmanovo detektivsko plat, pri čemer je črpal navdih iz filmov Alfreda Hitchcocka in obdobja novega Hollywooda ter iz stripov, kot so *Year One* (1987), *The Long Halloween* (1996–1997) in *Ego* (2000). Potem ko je Affleck januarja 2019 odstopil od glavne vloge, so maja istega leta izbrali Pattinsona, pozneje pa so se pridružili še drugi igralci. Snemanje je potekalo od januarja 2020 do marca 2021, pri čemer je bilo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] za več mesecev prekinjeno. Produkcija je potekala po vsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]; snemali so na lokacijah v [[Anglija|Angliji]] in na [[Škotska|Škotskem]] ter v studiih Warner Bros. Studios Leavesden. Direktor fotografije [[Greig Fraser]] je film posnel z uporabo tehnologije za virtualno produkcijo StageCraft podjetja Industrial Light & Magic, glasbo pa je napisal [[Michael Giacchino]]. Film vsebuje več kot 1500 prizorov z vizualnimi učinki in sodi med najdaljše superjunaške filme doslej. Pri filmu *Batman* so med produkcijo in po njej uporabili obsežno kampanjo viralnega trženja. Po številnih zamudah zaradi pandemije [[Covid-19|covida-19]] je bil film Batman v ameriških kinematografijah izdan 4. marca 2022, tri dni po premieri v [[New York|New Yorku]]. Film je prejel pozitivne ocene kritikov, kateri so pohvalili Reevesov pristop, igro Pattinsona in Kravitzove ter fotografijo in glasbo, medtem ko so bili ton filma, njegova dolžina in tretje dejanje deležni nekaj kritik. Upodobitev in karakterizacija Batmana sta spodbudili kritične analize številnih komentatorjev, prav tako pa tudi teme, ki obravnavajo razredni konflikt in neenakost. Film je bil komercialno uspešen, saj je po svetu zaslužil več kot 772 milijonov dolarjev ob proračunu med 185 in 200 milijoni dolarjev; s tem je postal sedmi najdonosnejši film leta 2022 in najdonosnejši film studia Warner Bros., izdan v času pandemije. Finančni uspeh je prinesel več rekordov v kinematografski prodaji v času pandemije, zlasti pri predvajanjih v formatu IMAX. Film je bil nominiran za tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]] in je prejel številna druga priznanja. Film Batman naj bi bil začetek trilogije in skupnega vesolja z naslovom »Batman Epic Crime Saga«. Nadaljevanje z naslovom *The Batman: Part II* je predvideno za izid 18. februarja 2028, medtem ko je televizijska serija *The Penguin* (Pingvin), ki je nastala kot izpeljanka in v kateri glavno vlogo igra Farrell, premiero doživela na kanalu [[HBO]] konec leta 2024. == Vsebina == Na noč čarovnic zamaskirani serijski morilec, znan kot Riddler, umori župana mesta Gotham, Dona Mitchella mlajšega. Samotarski milijarder Bruce Wayne, ki že dve leti deluje kot superjunak Batman, preiskuje umor skupaj s poročnikom Jimom Gordonom, čemur policija mesta Gotham (GCPD) nasprotuje; Riddler na kraju zločina pusti sporočilo za Batmana. Naslednjo noč Riddler ubije policijskega komisarja Peta Savagea in pusti še eno sporočilo za Batmana. Batman in Gordon odkrijeta, da je Riddler v Mitchellovem avtomobilu pustil ključek USB s fotografijami Mitchelllove afere z žensko po imenu Annika Kosolov v klubu Iceberg Lounge – nočnem klubu, ki ga vodi Pengvin, desna roka kriminalnega šefa Carminea Falconeja. Med zasliševanjem Pengvina, ki trdi, da o zadevi ne ve ničesar, Batman opazi, da v klubu kot natakarica dela Selina Kyle, sostanovalka Annike Kosolov. Annika izgine; med iskanjem odgovorov Batman in Selina ugotovita, da sta bila Savage in Mitchell na Falconejevi plačilni listi, prav tako pa tudi okrožni tožilec Gil Colson. Riddler ugrabi Colsona, mu okoli vratu namesti bombo s časovnim mehanizmom in ga pošlje, da prekine Mitchelllov pogreb. Ko Batman prispe, ga Riddler pokliče po telefonu, ki je z lepilnim trakom pritrjen na Colsona, in zagrozi, da bo sprožil bombo, če Colson ne bo odgovoril na tri uganke. Colson zavrne odgovor na tretjo – ime ovaduha, ki je policiji posredoval informacije za zgodovinsko policijsko akcijo proti preprodaji mamil, s katero se je končalo delovanje mafijskega šefa Salvatoreja Maronija – in umre v eksploziji. Batman in Gordon sklepata, da bi ovaduh lahko bil Pingvin, zato mu sledita do kraja, kjer poteka preprodaja mamil. Odkrijeta, da je Falcone prevzel Maronijev posel, pri čemer je sodelovalo veliko skorumpiranih policistov. Selina jih nehote razkrije, ko pride krast denar in v prtljažniku avtomobila najde Annikino truplo. Batman po avtomobilskem zasledovanju ujame Pengvina, vendar on in Gordon ugotovita, da Pingvin ni ovaduh. Batman in Gordon sledita Riddlerjevi sledi do ruševin sirotišnice, ki sta jo prvotno financirala pokojna Bruceova starša, Thomas in Martha Wayne; tam izvesta, da Riddler goji zamero do družine Wayne, ker sirotišnice niso ustrezno podprli. Bruceov butler in skrbnik Alfred Pennyworth pristane v bolnišnici, potem ko odpre pismo z bombo, naslovljeno na Brucea. Riddler razkrije dokaze, da je Thomas – ki je pred umorom kandidiral za župana – najel Falconeja, da bi utišal novinarja pod Maronijevim nadzorom; ta je pripravljal zgodbo o družinski zgodovini duševnih bolezni Marthe Wayne. Bruce se sooči z Alfredom, ki vztraja, da je Thomas od Falconeja zahteval le, naj novinarju zagrozi in ga tako utiša; ko je Thomas izvedel, da je Falcone novinarja umoril, se je nameraval sam predati policiji in prijaviti tudi Falconeja. Alfred verjame, da je Falcone naročil umor Thomasa in Marthe, da bi ju utišal. Selina Batmanu razkrije, da je Falcone njen oče. Ko ugotovi, da je Falcone ubil Anniko, ker je ta izvedela, da je on policijski ovaduh, ga želi ubiti, a jo Batman in Gordon pravočasno ustavita. Gordon aretira Falconeja, vendar ga Riddler trenutek pozneje ubije s ostrostrelsko puško. Riddler se preda in izkaže se, da je to forenzični računovodja Edward Nashton; zaprejo ga v psihiatrično bolnišnico Arkham, kjer Batmanu pove, da je pri napadih na skorumpirane posameznike črpal navdih prav pri njem. Batman izve, da je Nashton nastavil avtomobilske bombe in zbral spletne privržence, ki načrtujejo atentat na novoizvoljeno županjo Bello Reál. Eksplozije bomb uničijo obrambni zid ob morju okoli Gothama in poplavijo mesto. Nashtonovi privrženci poskušajo ubiti Reálovo na proslavi ob njeni zmagi v areni, a ju Batman in Selina ustavita. Batman reši množico v poplavljeni areni pred smrtjo zaradi električnega udara in jo varno spravi na suho. Po dogodkih se Nashton spoprijatelji z drugim zapornikom, medtem ko Selina oceni, da Gothamu ni več pomoči, in odide. Batman še naprej pomaga pri obnovi mesta in si zada cilj, da bo v Gothamu raje vzbujal upanje kot pa se maščeval. == Vloge == * [[Robert Pattinson]] - Bruce Wayne/Batman * [[Zoë Kravitz]] - Selina Kyle/Catwoman * [[Paul Dano]] - Edward Nashton/Riddler * [[Jeffrey Wright]] - Jim Gordon * [[John Turturro]] - Carmine Falcone * [[Peter Sarsgaard]] - Gil Colson * [[Andy Serkis]] - Alfred Pennyworth * Colin Farrell - Oz/Pingvin == Glej tudi == * [[Batman: Part 2]] == Zunanje povezave == * {{IMDb title}} [[Kategorija:Filmi leta 2022]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] t4f8hlnfyhshhsewrtcm3bl9v9n5as1 6758398 6758397 2026-09-29T15:50:02Z Gledalec 242658 /* Vloge */ pp np 6758398 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = The Batman 2022 film logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Matt Reeves]] | producer = [[Dylan Clark]]<br />[[Matt Reeves]] | writer = [[Matt Reeves]]<br />[[Peter Craig]] | starring = [[Robert Pattinson]]<br />[[Zoë Kravitz]]<br />[[Paul Dano]]<br />[[Jeffrey Wright]]<br />[[John Turturro]]<br />[[Peter Sarsgaard]]<br />[[Andy Serkis]]<br />[[Colin Farrell]] | music = [[Michael Giacchino]] | cinematography = [[Greig Fraser]] | editing = [[William Hoy]]<br />[[Tyler Nelson]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Films]]<br />[[6th & Idaho]]<br />[[Dylan Clark Productions]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. marec 2022 (ZDA) | runtime = 176 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 185–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 772.3 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Batman j'''e ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki ga je režiral [[Matt Reeves]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Peter Craig|Petrom Craigom]]. Film, ki temelji na istoimenskem liku iz stripov založbe [[DC Comics]], predstavlja ponovni zagon filmske franšize o Batmanu. V glavni vlogi Brucea Wayna oziroma Batmana igra [[Robert Pattinson]], ob njem pa igrajo še [[Zoë Kravitz]], [[Paul Dano]], [[Jeffrey Wright]], [[John Turturro]], [[Peter Sarsgaard]], [[Andy Serkis]] in [[Colin Farrell]]. Distributer filma je studio [[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]], producenta pa sta Reeves in [[Dylan Clark]] v imenu studia [[DC Films]]. Zgodba spremlja Batmana v njegovem drugem letu boja proti kriminalu v mestu Gotham City; med lovom na Riddlerja – skrivnostnega serijskega morilca in terorista, ki si za tarče izbira mestno elito – Batman odkrije korupcijo, povezano z njegovo lastno družino. Film o Batmanu v okviru franšize DC Extended Universe (DCEU) je bil napovedan oktobra 2014, pri čemer je bilo predvideno, da bo naslovno vlogo odigral [[Ben Affleck]]. Do leta 2016 se je zavezal tudi k režiji, produkciji in soavtorstvu scenarija, vendar je imel glede projekta pomisleke in je januarja 2017 odstopil. Naslednji mesec je vodenje projekta prevzel Reeves in predelal zgodbo; opustil je povezave s svetom DCEU ter se osredotočil na mlajšo različico lika in zgodnejše obdobje njegovega delovanja kot maščevalca, v nasprotju z Affleckovo upodobitvijo. Reeves je pri scenariju sodeloval s Craigom in Mattsonom Tomlinom ter želel bolj kot prejšnji filmi poudariti Batmanovo detektivsko plat, pri čemer je črpal navdih iz filmov Alfreda Hitchcocka in obdobja novega Hollywooda ter iz stripov, kot so *Year One* (1987), *The Long Halloween* (1996–1997) in *Ego* (2000). Potem ko je Affleck januarja 2019 odstopil od glavne vloge, so maja istega leta izbrali Pattinsona, pozneje pa so se pridružili še drugi igralci. Snemanje je potekalo od januarja 2020 do marca 2021, pri čemer je bilo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] za več mesecev prekinjeno. Produkcija je potekala po vsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]; snemali so na lokacijah v [[Anglija|Angliji]] in na [[Škotska|Škotskem]] ter v studiih Warner Bros. Studios Leavesden. Direktor fotografije [[Greig Fraser]] je film posnel z uporabo tehnologije za virtualno produkcijo StageCraft podjetja Industrial Light & Magic, glasbo pa je napisal [[Michael Giacchino]]. Film vsebuje več kot 1500 prizorov z vizualnimi učinki in sodi med najdaljše superjunaške filme doslej. Pri filmu *Batman* so med produkcijo in po njej uporabili obsežno kampanjo viralnega trženja. Po številnih zamudah zaradi pandemije [[Covid-19|covida-19]] je bil film Batman v ameriških kinematografijah izdan 4. marca 2022, tri dni po premieri v [[New York|New Yorku]]. Film je prejel pozitivne ocene kritikov, kateri so pohvalili Reevesov pristop, igro Pattinsona in Kravitzove ter fotografijo in glasbo, medtem ko so bili ton filma, njegova dolžina in tretje dejanje deležni nekaj kritik. Upodobitev in karakterizacija Batmana sta spodbudili kritične analize številnih komentatorjev, prav tako pa tudi teme, ki obravnavajo razredni konflikt in neenakost. Film je bil komercialno uspešen, saj je po svetu zaslužil več kot 772 milijonov dolarjev ob proračunu med 185 in 200 milijoni dolarjev; s tem je postal sedmi najdonosnejši film leta 2022 in najdonosnejši film studia Warner Bros., izdan v času pandemije. Finančni uspeh je prinesel več rekordov v kinematografski prodaji v času pandemije, zlasti pri predvajanjih v formatu IMAX. Film je bil nominiran za tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]] in je prejel številna druga priznanja. Film Batman naj bi bil začetek trilogije in skupnega vesolja z naslovom »Batman Epic Crime Saga«. Nadaljevanje z naslovom *The Batman: Part II* je predvideno za izid 18. februarja 2028, medtem ko je televizijska serija *The Penguin* (Pingvin), ki je nastala kot izpeljanka in v kateri glavno vlogo igra Farrell, premiero doživela na kanalu [[HBO]] konec leta 2024. == Vsebina == Na noč čarovnic zamaskirani serijski morilec, znan kot Riddler, umori župana mesta Gotham, Dona Mitchella mlajšega. Samotarski milijarder Bruce Wayne, ki že dve leti deluje kot superjunak Batman, preiskuje umor skupaj s poročnikom Jimom Gordonom, čemur policija mesta Gotham (GCPD) nasprotuje; Riddler na kraju zločina pusti sporočilo za Batmana. Naslednjo noč Riddler ubije policijskega komisarja Peta Savagea in pusti še eno sporočilo za Batmana. Batman in Gordon odkrijeta, da je Riddler v Mitchellovem avtomobilu pustil ključek USB s fotografijami Mitchelllove afere z žensko po imenu Annika Kosolov v klubu Iceberg Lounge – nočnem klubu, ki ga vodi Pengvin, desna roka kriminalnega šefa Carminea Falconeja. Med zasliševanjem Pengvina, ki trdi, da o zadevi ne ve ničesar, Batman opazi, da v klubu kot natakarica dela Selina Kyle, sostanovalka Annike Kosolov. Annika izgine; med iskanjem odgovorov Batman in Selina ugotovita, da sta bila Savage in Mitchell na Falconejevi plačilni listi, prav tako pa tudi okrožni tožilec Gil Colson. Riddler ugrabi Colsona, mu okoli vratu namesti bombo s časovnim mehanizmom in ga pošlje, da prekine Mitchelllov pogreb. Ko Batman prispe, ga Riddler pokliče po telefonu, ki je z lepilnim trakom pritrjen na Colsona, in zagrozi, da bo sprožil bombo, če Colson ne bo odgovoril na tri uganke. Colson zavrne odgovor na tretjo – ime ovaduha, ki je policiji posredoval informacije za zgodovinsko policijsko akcijo proti preprodaji mamil, s katero se je končalo delovanje mafijskega šefa Salvatoreja Maronija – in umre v eksploziji. Batman in Gordon sklepata, da bi ovaduh lahko bil Pingvin, zato mu sledita do kraja, kjer poteka preprodaja mamil. Odkrijeta, da je Falcone prevzel Maronijev posel, pri čemer je sodelovalo veliko skorumpiranih policistov. Selina jih nehote razkrije, ko pride krast denar in v prtljažniku avtomobila najde Annikino truplo. Batman po avtomobilskem zasledovanju ujame Pengvina, vendar on in Gordon ugotovita, da Pingvin ni ovaduh. Batman in Gordon sledita Riddlerjevi sledi do ruševin sirotišnice, ki sta jo prvotno financirala pokojna Bruceova starša, Thomas in Martha Wayne; tam izvesta, da Riddler goji zamero do družine Wayne, ker sirotišnice niso ustrezno podprli. Bruceov butler in skrbnik Alfred Pennyworth pristane v bolnišnici, potem ko odpre pismo z bombo, naslovljeno na Brucea. Riddler razkrije dokaze, da je Thomas – ki je pred umorom kandidiral za župana – najel Falconeja, da bi utišal novinarja pod Maronijevim nadzorom; ta je pripravljal zgodbo o družinski zgodovini duševnih bolezni Marthe Wayne. Bruce se sooči z Alfredom, ki vztraja, da je Thomas od Falconeja zahteval le, naj novinarju zagrozi in ga tako utiša; ko je Thomas izvedel, da je Falcone novinarja umoril, se je nameraval sam predati policiji in prijaviti tudi Falconeja. Alfred verjame, da je Falcone naročil umor Thomasa in Marthe, da bi ju utišal. Selina Batmanu razkrije, da je Falcone njen oče. Ko ugotovi, da je Falcone ubil Anniko, ker je ta izvedela, da je on policijski ovaduh, ga želi ubiti, a jo Batman in Gordon pravočasno ustavita. Gordon aretira Falconeja, vendar ga Riddler trenutek pozneje ubije s ostrostrelsko puško. Riddler se preda in izkaže se, da je to forenzični računovodja Edward Nashton; zaprejo ga v psihiatrično bolnišnico Arkham, kjer Batmanu pove, da je pri napadih na skorumpirane posameznike črpal navdih prav pri njem. Batman izve, da je Nashton nastavil avtomobilske bombe in zbral spletne privržence, ki načrtujejo atentat na novoizvoljeno županjo Bello Reál. Eksplozije bomb uničijo obrambni zid ob morju okoli Gothama in poplavijo mesto. Nashtonovi privrženci poskušajo ubiti Reálovo na proslavi ob njeni zmagi v areni, a ju Batman in Selina ustavita. Batman reši množico v poplavljeni areni pred smrtjo zaradi električnega udara in jo varno spravi na suho. Po dogodkih se Nashton spoprijatelji z drugim zapornikom, medtem ko Selina oceni, da Gothamu ni več pomoči, in odide. Batman še naprej pomaga pri obnovi mesta in si zada cilj, da bo v Gothamu raje vzbujal upanje kot pa se maščeval. == Vloge == * [[Robert Pattinson]] - [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Zoë Kravitz]] - [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]] * [[Paul Dano]] - Edward Nashton/Riddler * [[Jeffrey Wright]] - Jim Gordon * [[John Turturro]] - Carmine Falcone * [[Peter Sarsgaard]] - Gil Colson * [[Andy Serkis]] - Alfred Pennyworth * Colin Farrell - Oz/Pingvin == Glej tudi == * [[Batman: Part 2]] == Zunanje povezave == * {{IMDb title}} [[Kategorija:Filmi leta 2022]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] hgcop4b81glo9eyizx5k3tpj5koqwwe 6758399 6758398 2026-09-29T15:50:47Z Gledalec 242658 /* Zunanje povezave */ pp 6758399 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = The Batman 2022 film logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Matt Reeves]] | producer = [[Dylan Clark]]<br />[[Matt Reeves]] | writer = [[Matt Reeves]]<br />[[Peter Craig]] | starring = [[Robert Pattinson]]<br />[[Zoë Kravitz]]<br />[[Paul Dano]]<br />[[Jeffrey Wright]]<br />[[John Turturro]]<br />[[Peter Sarsgaard]]<br />[[Andy Serkis]]<br />[[Colin Farrell]] | music = [[Michael Giacchino]] | cinematography = [[Greig Fraser]] | editing = [[William Hoy]]<br />[[Tyler Nelson]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Films]]<br />[[6th & Idaho]]<br />[[Dylan Clark Productions]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. marec 2022 (ZDA) | runtime = 176 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 185–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 772.3 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Batman j'''e ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki ga je režiral [[Matt Reeves]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Peter Craig|Petrom Craigom]]. Film, ki temelji na istoimenskem liku iz stripov založbe [[DC Comics]], predstavlja ponovni zagon filmske franšize o Batmanu. V glavni vlogi Brucea Wayna oziroma Batmana igra [[Robert Pattinson]], ob njem pa igrajo še [[Zoë Kravitz]], [[Paul Dano]], [[Jeffrey Wright]], [[John Turturro]], [[Peter Sarsgaard]], [[Andy Serkis]] in [[Colin Farrell]]. Distributer filma je studio [[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]], producenta pa sta Reeves in [[Dylan Clark]] v imenu studia [[DC Films]]. Zgodba spremlja Batmana v njegovem drugem letu boja proti kriminalu v mestu Gotham City; med lovom na Riddlerja – skrivnostnega serijskega morilca in terorista, ki si za tarče izbira mestno elito – Batman odkrije korupcijo, povezano z njegovo lastno družino. Film o Batmanu v okviru franšize DC Extended Universe (DCEU) je bil napovedan oktobra 2014, pri čemer je bilo predvideno, da bo naslovno vlogo odigral [[Ben Affleck]]. Do leta 2016 se je zavezal tudi k režiji, produkciji in soavtorstvu scenarija, vendar je imel glede projekta pomisleke in je januarja 2017 odstopil. Naslednji mesec je vodenje projekta prevzel Reeves in predelal zgodbo; opustil je povezave s svetom DCEU ter se osredotočil na mlajšo različico lika in zgodnejše obdobje njegovega delovanja kot maščevalca, v nasprotju z Affleckovo upodobitvijo. Reeves je pri scenariju sodeloval s Craigom in Mattsonom Tomlinom ter želel bolj kot prejšnji filmi poudariti Batmanovo detektivsko plat, pri čemer je črpal navdih iz filmov Alfreda Hitchcocka in obdobja novega Hollywooda ter iz stripov, kot so *Year One* (1987), *The Long Halloween* (1996–1997) in *Ego* (2000). Potem ko je Affleck januarja 2019 odstopil od glavne vloge, so maja istega leta izbrali Pattinsona, pozneje pa so se pridružili še drugi igralci. Snemanje je potekalo od januarja 2020 do marca 2021, pri čemer je bilo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] za več mesecev prekinjeno. Produkcija je potekala po vsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]; snemali so na lokacijah v [[Anglija|Angliji]] in na [[Škotska|Škotskem]] ter v studiih Warner Bros. Studios Leavesden. Direktor fotografije [[Greig Fraser]] je film posnel z uporabo tehnologije za virtualno produkcijo StageCraft podjetja Industrial Light & Magic, glasbo pa je napisal [[Michael Giacchino]]. Film vsebuje več kot 1500 prizorov z vizualnimi učinki in sodi med najdaljše superjunaške filme doslej. Pri filmu *Batman* so med produkcijo in po njej uporabili obsežno kampanjo viralnega trženja. Po številnih zamudah zaradi pandemije [[Covid-19|covida-19]] je bil film Batman v ameriških kinematografijah izdan 4. marca 2022, tri dni po premieri v [[New York|New Yorku]]. Film je prejel pozitivne ocene kritikov, kateri so pohvalili Reevesov pristop, igro Pattinsona in Kravitzove ter fotografijo in glasbo, medtem ko so bili ton filma, njegova dolžina in tretje dejanje deležni nekaj kritik. Upodobitev in karakterizacija Batmana sta spodbudili kritične analize številnih komentatorjev, prav tako pa tudi teme, ki obravnavajo razredni konflikt in neenakost. Film je bil komercialno uspešen, saj je po svetu zaslužil več kot 772 milijonov dolarjev ob proračunu med 185 in 200 milijoni dolarjev; s tem je postal sedmi najdonosnejši film leta 2022 in najdonosnejši film studia Warner Bros., izdan v času pandemije. Finančni uspeh je prinesel več rekordov v kinematografski prodaji v času pandemije, zlasti pri predvajanjih v formatu IMAX. Film je bil nominiran za tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]] in je prejel številna druga priznanja. Film Batman naj bi bil začetek trilogije in skupnega vesolja z naslovom »Batman Epic Crime Saga«. Nadaljevanje z naslovom *The Batman: Part II* je predvideno za izid 18. februarja 2028, medtem ko je televizijska serija *The Penguin* (Pingvin), ki je nastala kot izpeljanka in v kateri glavno vlogo igra Farrell, premiero doživela na kanalu [[HBO]] konec leta 2024. == Vsebina == Na noč čarovnic zamaskirani serijski morilec, znan kot Riddler, umori župana mesta Gotham, Dona Mitchella mlajšega. Samotarski milijarder Bruce Wayne, ki že dve leti deluje kot superjunak Batman, preiskuje umor skupaj s poročnikom Jimom Gordonom, čemur policija mesta Gotham (GCPD) nasprotuje; Riddler na kraju zločina pusti sporočilo za Batmana. Naslednjo noč Riddler ubije policijskega komisarja Peta Savagea in pusti še eno sporočilo za Batmana. Batman in Gordon odkrijeta, da je Riddler v Mitchellovem avtomobilu pustil ključek USB s fotografijami Mitchelllove afere z žensko po imenu Annika Kosolov v klubu Iceberg Lounge – nočnem klubu, ki ga vodi Pengvin, desna roka kriminalnega šefa Carminea Falconeja. Med zasliševanjem Pengvina, ki trdi, da o zadevi ne ve ničesar, Batman opazi, da v klubu kot natakarica dela Selina Kyle, sostanovalka Annike Kosolov. Annika izgine; med iskanjem odgovorov Batman in Selina ugotovita, da sta bila Savage in Mitchell na Falconejevi plačilni listi, prav tako pa tudi okrožni tožilec Gil Colson. Riddler ugrabi Colsona, mu okoli vratu namesti bombo s časovnim mehanizmom in ga pošlje, da prekine Mitchelllov pogreb. Ko Batman prispe, ga Riddler pokliče po telefonu, ki je z lepilnim trakom pritrjen na Colsona, in zagrozi, da bo sprožil bombo, če Colson ne bo odgovoril na tri uganke. Colson zavrne odgovor na tretjo – ime ovaduha, ki je policiji posredoval informacije za zgodovinsko policijsko akcijo proti preprodaji mamil, s katero se je končalo delovanje mafijskega šefa Salvatoreja Maronija – in umre v eksploziji. Batman in Gordon sklepata, da bi ovaduh lahko bil Pingvin, zato mu sledita do kraja, kjer poteka preprodaja mamil. Odkrijeta, da je Falcone prevzel Maronijev posel, pri čemer je sodelovalo veliko skorumpiranih policistov. Selina jih nehote razkrije, ko pride krast denar in v prtljažniku avtomobila najde Annikino truplo. Batman po avtomobilskem zasledovanju ujame Pengvina, vendar on in Gordon ugotovita, da Pingvin ni ovaduh. Batman in Gordon sledita Riddlerjevi sledi do ruševin sirotišnice, ki sta jo prvotno financirala pokojna Bruceova starša, Thomas in Martha Wayne; tam izvesta, da Riddler goji zamero do družine Wayne, ker sirotišnice niso ustrezno podprli. Bruceov butler in skrbnik Alfred Pennyworth pristane v bolnišnici, potem ko odpre pismo z bombo, naslovljeno na Brucea. Riddler razkrije dokaze, da je Thomas – ki je pred umorom kandidiral za župana – najel Falconeja, da bi utišal novinarja pod Maronijevim nadzorom; ta je pripravljal zgodbo o družinski zgodovini duševnih bolezni Marthe Wayne. Bruce se sooči z Alfredom, ki vztraja, da je Thomas od Falconeja zahteval le, naj novinarju zagrozi in ga tako utiša; ko je Thomas izvedel, da je Falcone novinarja umoril, se je nameraval sam predati policiji in prijaviti tudi Falconeja. Alfred verjame, da je Falcone naročil umor Thomasa in Marthe, da bi ju utišal. Selina Batmanu razkrije, da je Falcone njen oče. Ko ugotovi, da je Falcone ubil Anniko, ker je ta izvedela, da je on policijski ovaduh, ga želi ubiti, a jo Batman in Gordon pravočasno ustavita. Gordon aretira Falconeja, vendar ga Riddler trenutek pozneje ubije s ostrostrelsko puško. Riddler se preda in izkaže se, da je to forenzični računovodja Edward Nashton; zaprejo ga v psihiatrično bolnišnico Arkham, kjer Batmanu pove, da je pri napadih na skorumpirane posameznike črpal navdih prav pri njem. Batman izve, da je Nashton nastavil avtomobilske bombe in zbral spletne privržence, ki načrtujejo atentat na novoizvoljeno županjo Bello Reál. Eksplozije bomb uničijo obrambni zid ob morju okoli Gothama in poplavijo mesto. Nashtonovi privrženci poskušajo ubiti Reálovo na proslavi ob njeni zmagi v areni, a ju Batman in Selina ustavita. Batman reši množico v poplavljeni areni pred smrtjo zaradi električnega udara in jo varno spravi na suho. Po dogodkih se Nashton spoprijatelji z drugim zapornikom, medtem ko Selina oceni, da Gothamu ni več pomoči, in odide. Batman še naprej pomaga pri obnovi mesta in si zada cilj, da bo v Gothamu raje vzbujal upanje kot pa se maščeval. == Vloge == * [[Robert Pattinson]] - [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Zoë Kravitz]] - [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]] * [[Paul Dano]] - Edward Nashton/Riddler * [[Jeffrey Wright]] - Jim Gordon * [[John Turturro]] - Carmine Falcone * [[Peter Sarsgaard]] - Gil Colson * [[Andy Serkis]] - Alfred Pennyworth * Colin Farrell - Oz/Pingvin == Glej tudi == * [[Batman: Part 2]] == Zunanje povezave == * {{Official website}} <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20230924211255/https://www.thebatman.com/ |date=September 24, 2023}})</small> * [https://www.warnerbros.com/movies/the-batman ''The Batman''] at [[WarnerBros.com]] * [https://www.dc.com/movies/the-batman-2022 ''The Batman''] at [[DC.com]] * {{IMDb title}} * [https://www.rataalada.com/ ''Rata Alada''] viral marketing website <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20211221223749/https://www.rataalada.com/ |date=December 21, 2021 |url2=https://web.archive.org/web/20220324205337/https://www.rataalada.com/ |date2=March 24, 2022 |url3=https://web.archive.org/web/20220329090427/https://www.rataalada.com/ |date3=March 29, 2022}})</small> ** [https://www.youareelrataalada.com/ "You Are ''El Rata Alada''"] website <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20220313023345/https://www.youareelrataalada.com/ |date=March 13, 2022}})</small> [[Kategorija:Filmi leta 2022]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] mc6mexaw80r23gfxx8rrph9cc2akut0 6758401 6758399 2026-09-29T15:52:39Z Gledalec 242658 np 6758401 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = The Batman 2022 film logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Matt Reeves]] | producer = [[Dylan Clark]]<br />[[Matt Reeves]] | writer = [[Matt Reeves]]<br />[[Peter Craig]] | starring = [[Robert Pattinson]]<br />[[Zoë Kravitz]]<br />[[Paul Dano]]<br />[[Jeffrey Wright]]<br />[[John Turturro]]<br />[[Peter Sarsgaard]]<br />[[Andy Serkis]]<br />[[Colin Farrell]] | music = [[Michael Giacchino]] | cinematography = [[Greig Fraser]] | editing = [[William Hoy]]<br />[[Tyler Nelson]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Films]]<br />[[6th & Idaho]]<br />[[Dylan Clark Productions]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. marec 2022 (ZDA) | runtime = 176 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 185–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 772.3 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Batman j'''e ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki ga je režiral [[Matt Reeves]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Peter Craig|Petrom Craigom]]. Film, ki temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov založbe [[DC Comics]], predstavlja ponovni zagon filmske franšize o Batmanu. V glavni vlogi Brucea Wayna oziroma Batmana igra [[Robert Pattinson]], ob njem pa igrajo še [[Zoë Kravitz]], [[Paul Dano]], [[Jeffrey Wright]], [[John Turturro]], [[Peter Sarsgaard]], [[Andy Serkis]] in [[Colin Farrell]]. Distributer filma je studio [[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]], producenta pa sta Reeves in [[Dylan Clark]] v imenu studia [[DC Films]]. Zgodba spremlja Batmana v njegovem drugem letu boja proti kriminalu v mestu Gotham City; med lovom na Riddlerja – skrivnostnega serijskega morilca in terorista, ki si za tarče izbira mestno elito – Batman odkrije korupcijo, povezano z njegovo lastno družino. Film o Batmanu v okviru franšize DC Extended Universe (DCEU) je bil napovedan oktobra 2014, pri čemer je bilo predvideno, da bo naslovno vlogo odigral [[Ben Affleck]]. Do leta 2016 se je zavezal tudi k režiji, produkciji in soavtorstvu scenarija, vendar je imel glede projekta pomisleke in je januarja 2017 odstopil. Naslednji mesec je vodenje projekta prevzel Reeves in predelal zgodbo; opustil je povezave s svetom DCEU ter se osredotočil na mlajšo različico lika in zgodnejše obdobje njegovega delovanja kot maščevalca, v nasprotju z Affleckovo upodobitvijo. Reeves je pri scenariju sodeloval s Craigom in Mattsonom Tomlinom ter želel bolj kot prejšnji filmi poudariti Batmanovo detektivsko plat, pri čemer je črpal navdih iz filmov Alfreda Hitchcocka in obdobja novega Hollywooda ter iz stripov, kot so *Year One* (1987), *The Long Halloween* (1996–1997) in *Ego* (2000). Potem ko je Affleck januarja 2019 odstopil od glavne vloge, so maja istega leta izbrali Pattinsona, pozneje pa so se pridružili še drugi igralci. Snemanje je potekalo od januarja 2020 do marca 2021, pri čemer je bilo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] za več mesecev prekinjeno. Produkcija je potekala po vsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]; snemali so na lokacijah v [[Anglija|Angliji]] in na [[Škotska|Škotskem]] ter v studiih Warner Bros. Studios Leavesden. Direktor fotografije [[Greig Fraser]] je film posnel z uporabo tehnologije za virtualno produkcijo StageCraft podjetja Industrial Light & Magic, glasbo pa je napisal [[Michael Giacchino]]. Film vsebuje več kot 1500 prizorov z vizualnimi učinki in sodi med najdaljše superjunaške filme doslej. Pri filmu *Batman* so med produkcijo in po njej uporabili obsežno kampanjo viralnega trženja. Po številnih zamudah zaradi pandemije [[Covid-19|covida-19]] je bil film Batman v ameriških kinematografijah izdan 4. marca 2022, tri dni po premieri v [[New York|New Yorku]]. Film je prejel pozitivne ocene kritikov, kateri so pohvalili Reevesov pristop, igro Pattinsona in Kravitzove ter fotografijo in glasbo, medtem ko so bili ton filma, njegova dolžina in tretje dejanje deležni nekaj kritik. Upodobitev in karakterizacija Batmana sta spodbudili kritične analize številnih komentatorjev, prav tako pa tudi teme, ki obravnavajo razredni konflikt in neenakost. Film je bil komercialno uspešen, saj je po svetu zaslužil več kot 772 milijonov dolarjev ob proračunu med 185 in 200 milijoni dolarjev; s tem je postal sedmi najdonosnejši film leta 2022 in najdonosnejši film studia Warner Bros., izdan v času pandemije. Finančni uspeh je prinesel več rekordov v kinematografski prodaji v času pandemije, zlasti pri predvajanjih v formatu IMAX. Film je bil nominiran za tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]] in je prejel številna druga priznanja. Film Batman naj bi bil začetek trilogije in skupnega vesolja z naslovom »Batman Epic Crime Saga«. Nadaljevanje z naslovom *The Batman: Part II* je predvideno za izid 18. februarja 2028, medtem ko je televizijska serija *The Penguin* (Pingvin), ki je nastala kot izpeljanka in v kateri glavno vlogo igra Farrell, premiero doživela na kanalu [[HBO]] konec leta 2024. == Vsebina == Na noč čarovnic zamaskirani serijski morilec, znan kot Riddler, umori župana mesta Gotham, Dona Mitchella mlajšega. Samotarski milijarder Bruce Wayne, ki že dve leti deluje kot superjunak Batman, preiskuje umor skupaj s poročnikom Jimom Gordonom, čemur policija mesta Gotham (GCPD) nasprotuje; Riddler na kraju zločina pusti sporočilo za Batmana. Naslednjo noč Riddler ubije policijskega komisarja Peta Savagea in pusti še eno sporočilo za Batmana. Batman in Gordon odkrijeta, da je Riddler v Mitchellovem avtomobilu pustil ključek USB s fotografijami Mitchelllove afere z žensko po imenu Annika Kosolov v klubu Iceberg Lounge – nočnem klubu, ki ga vodi Pengvin, desna roka kriminalnega šefa Carminea Falconeja. Med zasliševanjem Pengvina, ki trdi, da o zadevi ne ve ničesar, Batman opazi, da v klubu kot natakarica dela Selina Kyle, sostanovalka Annike Kosolov. Annika izgine; med iskanjem odgovorov Batman in Selina ugotovita, da sta bila Savage in Mitchell na Falconejevi plačilni listi, prav tako pa tudi okrožni tožilec Gil Colson. Riddler ugrabi Colsona, mu okoli vratu namesti bombo s časovnim mehanizmom in ga pošlje, da prekine Mitchelllov pogreb. Ko Batman prispe, ga Riddler pokliče po telefonu, ki je z lepilnim trakom pritrjen na Colsona, in zagrozi, da bo sprožil bombo, če Colson ne bo odgovoril na tri uganke. Colson zavrne odgovor na tretjo – ime ovaduha, ki je policiji posredoval informacije za zgodovinsko policijsko akcijo proti preprodaji mamil, s katero se je končalo delovanje mafijskega šefa Salvatoreja Maronija – in umre v eksploziji. Batman in Gordon sklepata, da bi ovaduh lahko bil Pingvin, zato mu sledita do kraja, kjer poteka preprodaja mamil. Odkrijeta, da je Falcone prevzel Maronijev posel, pri čemer je sodelovalo veliko skorumpiranih policistov. Selina jih nehote razkrije, ko pride krast denar in v prtljažniku avtomobila najde Annikino truplo. Batman po avtomobilskem zasledovanju ujame Pengvina, vendar on in Gordon ugotovita, da Pingvin ni ovaduh. Batman in Gordon sledita Riddlerjevi sledi do ruševin sirotišnice, ki sta jo prvotno financirala pokojna Bruceova starša, Thomas in Martha Wayne; tam izvesta, da Riddler goji zamero do družine Wayne, ker sirotišnice niso ustrezno podprli. Bruceov butler in skrbnik Alfred Pennyworth pristane v bolnišnici, potem ko odpre pismo z bombo, naslovljeno na Brucea. Riddler razkrije dokaze, da je Thomas – ki je pred umorom kandidiral za župana – najel Falconeja, da bi utišal novinarja pod Maronijevim nadzorom; ta je pripravljal zgodbo o družinski zgodovini duševnih bolezni Marthe Wayne. Bruce se sooči z Alfredom, ki vztraja, da je Thomas od Falconeja zahteval le, naj novinarju zagrozi in ga tako utiša; ko je Thomas izvedel, da je Falcone novinarja umoril, se je nameraval sam predati policiji in prijaviti tudi Falconeja. Alfred verjame, da je Falcone naročil umor Thomasa in Marthe, da bi ju utišal. Selina Batmanu razkrije, da je Falcone njen oče. Ko ugotovi, da je Falcone ubil Anniko, ker je ta izvedela, da je on policijski ovaduh, ga želi ubiti, a jo Batman in Gordon pravočasno ustavita. Gordon aretira Falconeja, vendar ga Riddler trenutek pozneje ubije s ostrostrelsko puško. Riddler se preda in izkaže se, da je to forenzični računovodja Edward Nashton; zaprejo ga v psihiatrično bolnišnico Arkham, kjer Batmanu pove, da je pri napadih na skorumpirane posameznike črpal navdih prav pri njem. Batman izve, da je Nashton nastavil avtomobilske bombe in zbral spletne privržence, ki načrtujejo atentat na novoizvoljeno županjo Bello Reál. Eksplozije bomb uničijo obrambni zid ob morju okoli Gothama in poplavijo mesto. Nashtonovi privrženci poskušajo ubiti Reálovo na proslavi ob njeni zmagi v areni, a ju Batman in Selina ustavita. Batman reši množico v poplavljeni areni pred smrtjo zaradi električnega udara in jo varno spravi na suho. Po dogodkih se Nashton spoprijatelji z drugim zapornikom, medtem ko Selina oceni, da Gothamu ni več pomoči, in odide. Batman še naprej pomaga pri obnovi mesta in si zada cilj, da bo v Gothamu raje vzbujal upanje kot pa se maščeval. == Vloge == * [[Robert Pattinson]] - [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Zoë Kravitz]] - [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]] * [[Paul Dano]] - Edward Nashton/Riddler * [[Jeffrey Wright]] - Jim Gordon * [[John Turturro]] - Carmine Falcone * [[Peter Sarsgaard]] - Gil Colson * [[Andy Serkis]] - Alfred Pennyworth * Colin Farrell - Oz/Pingvin == Glej tudi == * [[Batman: Part 2]] == Zunanje povezave == * {{Official website}} <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20230924211255/https://www.thebatman.com/ |date=September 24, 2023}})</small> * [https://www.warnerbros.com/movies/the-batman ''The Batman''] at [[WarnerBros.com]] * [https://www.dc.com/movies/the-batman-2022 ''The Batman''] at [[DC.com]] * {{IMDb title}} * [https://www.rataalada.com/ ''Rata Alada''] viral marketing website <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20211221223749/https://www.rataalada.com/ |date=December 21, 2021 |url2=https://web.archive.org/web/20220324205337/https://www.rataalada.com/ |date2=March 24, 2022 |url3=https://web.archive.org/web/20220329090427/https://www.rataalada.com/ |date3=March 29, 2022}})</small> ** [https://www.youareelrataalada.com/ "You Are ''El Rata Alada''"] website <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20220313023345/https://www.youareelrataalada.com/ |date=March 13, 2022}})</small> [[Kategorija:Filmi leta 2022]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] 357owj3j8p09u5bo0j4ho7r3jmfix8q 6758407 6758401 2026-09-29T16:16:38Z Sporti 5955 + 20 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6758407 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Batman | image = The Batman 2022 film logo.png | caption = Logotip filma. | director = [[Matt Reeves]] | producer = [[Dylan Clark]]<br />[[Matt Reeves]] | writer = [[Matt Reeves]]<br />[[Peter Craig]] | starring = [[Robert Pattinson]]<br />[[Zoë Kravitz]]<br />[[Paul Dano]]<br />[[Jeffrey Wright]]<br />[[John Turturro]]<br />[[Peter Sarsgaard]]<br />[[Andy Serkis]]<br />[[Colin Farrell]] | music = [[Michael Giacchino]] | cinematography = [[Greig Fraser]] | editing = [[William Hoy]]<br />[[Tyler Nelson]] | studio = [[Warner Bros. Pictures]]<br />[[DC Films]]<br />[[6th & Idaho]]<br />[[Dylan Clark Productions]] | distributor = [[Warner Bros]] | released = 4. marec 2022 (ZDA) | runtime = 176 minut | country = [[Združene države Amerike]] | language = [[angleščina]] | budget = 185–200 milijonov [[ameriški dolar|USD]] | gross = 772.3 milijonov [[ameriški dolar|USD]] }} '''Batman''' je ameriški superjunaški film iz leta 2022, ki ga je režiral [[Matt Reeves]] po scenariju, ki ga je napisal skupaj s [[Peter Craig|Petrom Craigom]]. Film, ki temelji na [[Batman|istoimenskem liku]] iz stripov založbe [[DC Comics]], predstavlja ponovni zagon filmske franšize o Batmanu. V glavni vlogi Brucea Wayna oziroma Batmana igra [[Robert Pattinson]], ob njem pa igrajo še [[Zoë Kravitz]], [[Paul Dano]], [[Jeffrey Wright]], [[John Turturro]], [[Peter Sarsgaard]], [[Andy Serkis]] in [[Colin Farrell]]. Distributer filma je studio [[Warner Bros.|Warner Bros. Pictures]], producenta pa sta Reeves in [[Dylan Clark]] v imenu studia [[DC Films]]. Zgodba spremlja Batmana v njegovem drugem letu boja proti kriminalu v mestu Gotham City; med lovom na Riddlerja – skrivnostnega serijskega morilca in terorista, ki si za tarče izbira mestno elito – Batman odkrije korupcijo, povezano z njegovo lastno družino. Film o Batmanu v okviru franšize DC Extended Universe (DCEU) je bil napovedan oktobra 2014, pri čemer je bilo predvideno, da bo naslovno vlogo odigral [[Ben Affleck]]. Do leta 2016 se je zavezal tudi k režiji, produkciji in soavtorstvu scenarija, vendar je imel glede projekta pomisleke in je januarja 2017 odstopil. Naslednji mesec je vodenje projekta prevzel Reeves in predelal zgodbo; opustil je povezave s svetom DCEU ter se osredotočil na mlajšo različico lika in zgodnejše obdobje njegovega delovanja kot maščevalca, v nasprotju z Affleckovo upodobitvijo. Reeves je pri scenariju sodeloval s Craigom in Mattsonom Tomlinom ter želel bolj kot prejšnji filmi poudariti Batmanovo detektivsko plat, pri čemer je črpal navdih iz filmov Alfreda Hitchcocka in obdobja novega Hollywooda ter iz stripov, kot so *Year One* (1987), *The Long Halloween* (1996–1997) in *Ego* (2000). Potem ko je Affleck januarja 2019 odstopil od glavne vloge, so maja istega leta izbrali Pattinsona, pozneje pa so se pridružili še drugi igralci. Snemanje je potekalo od januarja 2020 do marca 2021, pri čemer je bilo zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]] za več mesecev prekinjeno. Produkcija je potekala po vsem [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenem kraljestvu]]; snemali so na lokacijah v [[Anglija|Angliji]] in na [[Škotska|Škotskem]] ter v studiih Warner Bros. Studios Leavesden. Direktor fotografije [[Greig Fraser]] je film posnel z uporabo tehnologije za virtualno produkcijo StageCraft podjetja Industrial Light & Magic, glasbo pa je napisal [[Michael Giacchino]]. Film vsebuje več kot 1500 prizorov z vizualnimi učinki in sodi med najdaljše superjunaške filme doslej. Pri filmu *Batman* so med produkcijo in po njej uporabili obsežno kampanjo viralnega trženja. Po številnih zamudah zaradi pandemije [[Covid-19|covida-19]] je bil film Batman v ameriških kinematografijah izdan 4. marca 2022, tri dni po premieri v [[New York|New Yorku]]. Film je prejel pozitivne ocene kritikov, kateri so pohvalili Reevesov pristop, igro Pattinsona in Kravitzove ter fotografijo in glasbo, medtem ko so bili ton filma, njegova dolžina in tretje dejanje deležni nekaj kritik. Upodobitev in karakterizacija Batmana sta spodbudili kritične analize številnih komentatorjev, prav tako pa tudi teme, ki obravnavajo razredni konflikt in neenakost. Film je bil komercialno uspešen, saj je po svetu zaslužil več kot 772 milijonov dolarjev ob proračunu med 185 in 200 milijoni dolarjev; s tem je postal sedmi najdonosnejši film leta 2022 in najdonosnejši film studia Warner Bros., izdan v času pandemije. Finančni uspeh je prinesel več rekordov v kinematografski prodaji v času pandemije, zlasti pri predvajanjih v formatu IMAX. Film je bil nominiran za tri [[Oskar (filmska nagrada)|oskarje]] in je prejel številna druga priznanja. Film Batman naj bi bil začetek trilogije in skupnega vesolja z naslovom »Batman Epic Crime Saga«. Nadaljevanje z naslovom *The Batman: Part II* je predvideno za izid 18. februarja 2028, medtem ko je televizijska serija *The Penguin* (Pingvin), ki je nastala kot izpeljanka in v kateri glavno vlogo igra Farrell, premiero doživela na kanalu [[HBO]] konec leta 2024. == Vsebina == Na noč čarovnic zamaskirani serijski morilec, znan kot Riddler, umori župana mesta Gotham, Dona Mitchella mlajšega. Samotarski milijarder Bruce Wayne, ki že dve leti deluje kot superjunak Batman, preiskuje umor skupaj s poročnikom Jimom Gordonom, čemur policija mesta Gotham (GCPD) nasprotuje; Riddler na kraju zločina pusti sporočilo za Batmana. Naslednjo noč Riddler ubije policijskega komisarja Peta Savagea in pusti še eno sporočilo za Batmana. Batman in Gordon odkrijeta, da je Riddler v Mitchellovem avtomobilu pustil ključek USB s fotografijami Mitchelllove afere z žensko po imenu Annika Kosolov v klubu Iceberg Lounge – nočnem klubu, ki ga vodi Pengvin, desna roka kriminalnega šefa Carminea Falconeja. Med zasliševanjem Pengvina, ki trdi, da o zadevi ne ve ničesar, Batman opazi, da v klubu kot natakarica dela Selina Kyle, sostanovalka Annike Kosolov. Annika izgine; med iskanjem odgovorov Batman in Selina ugotovita, da sta bila Savage in Mitchell na Falconejevi plačilni listi, prav tako pa tudi okrožni tožilec Gil Colson. Riddler ugrabi Colsona, mu okoli vratu namesti bombo s časovnim mehanizmom in ga pošlje, da prekine Mitchelllov pogreb. Ko Batman prispe, ga Riddler pokliče po telefonu, ki je z lepilnim trakom pritrjen na Colsona, in zagrozi, da bo sprožil bombo, če Colson ne bo odgovoril na tri uganke. Colson zavrne odgovor na tretjo – ime ovaduha, ki je policiji posredoval informacije za zgodovinsko policijsko akcijo proti preprodaji mamil, s katero se je končalo delovanje mafijskega šefa Salvatoreja Maronija – in umre v eksploziji. Batman in Gordon sklepata, da bi ovaduh lahko bil Pingvin, zato mu sledita do kraja, kjer poteka preprodaja mamil. Odkrijeta, da je Falcone prevzel Maronijev posel, pri čemer je sodelovalo veliko skorumpiranih policistov. Selina jih nehote razkrije, ko pride krast denar in v prtljažniku avtomobila najde Annikino truplo. Batman po avtomobilskem zasledovanju ujame Pengvina, vendar on in Gordon ugotovita, da Pingvin ni ovaduh. Batman in Gordon sledita Riddlerjevi sledi do ruševin sirotišnice, ki sta jo prvotno financirala pokojna Bruceova starša, Thomas in Martha Wayne; tam izvesta, da Riddler goji zamero do družine Wayne, ker sirotišnice niso ustrezno podprli. Bruceov butler in skrbnik Alfred Pennyworth pristane v bolnišnici, potem ko odpre pismo z bombo, naslovljeno na Brucea. Riddler razkrije dokaze, da je Thomas – ki je pred umorom kandidiral za župana – najel Falconeja, da bi utišal novinarja pod Maronijevim nadzorom; ta je pripravljal zgodbo o družinski zgodovini duševnih bolezni Marthe Wayne. Bruce se sooči z Alfredom, ki vztraja, da je Thomas od Falconeja zahteval le, naj novinarju zagrozi in ga tako utiša; ko je Thomas izvedel, da je Falcone novinarja umoril, se je nameraval sam predati policiji in prijaviti tudi Falconeja. Alfred verjame, da je Falcone naročil umor Thomasa in Marthe, da bi ju utišal. Selina Batmanu razkrije, da je Falcone njen oče. Ko ugotovi, da je Falcone ubil Anniko, ker je ta izvedela, da je on policijski ovaduh, ga želi ubiti, a jo Batman in Gordon pravočasno ustavita. Gordon aretira Falconeja, vendar ga Riddler trenutek pozneje ubije s ostrostrelsko puško. Riddler se preda in izkaže se, da je to forenzični računovodja Edward Nashton; zaprejo ga v psihiatrično bolnišnico Arkham, kjer Batmanu pove, da je pri napadih na skorumpirane posameznike črpal navdih prav pri njem. Batman izve, da je Nashton nastavil avtomobilske bombe in zbral spletne privržence, ki načrtujejo atentat na novoizvoljeno županjo Bello Reál. Eksplozije bomb uničijo obrambni zid ob morju okoli Gothama in poplavijo mesto. Nashtonovi privrženci poskušajo ubiti Reálovo na proslavi ob njeni zmagi v areni, a ju Batman in Selina ustavita. Batman reši množico v poplavljeni areni pred smrtjo zaradi električnega udara in jo varno spravi na suho. Po dogodkih se Nashton spoprijatelji z drugim zapornikom, medtem ko Selina oceni, da Gothamu ni več pomoči, in odide. Batman še naprej pomaga pri obnovi mesta in si zada cilj, da bo v Gothamu raje vzbujal upanje kot pa se maščeval. == Vloge == * [[Robert Pattinson]] - [[Batman|Bruce Wayne/Batman]] * [[Zoë Kravitz]] - [[Catwoman (lik)|Selina Kyle/Catwoman]] * [[Paul Dano]] - Edward Nashton/Riddler * [[Jeffrey Wright]] - Jim Gordon * [[John Turturro]] - Carmine Falcone * [[Peter Sarsgaard]] - Gil Colson * [[Andy Serkis]] - Alfred Pennyworth * Colin Farrell - Oz/Pingvin == Glej tudi == * [[Batman: Part 2]] == Zunanje povezave == * {{FilmLinks}} * [https://www.warnerbros.com/movies/the-batman ''The Batman''] at [[WarnerBros.com]] * [https://www.dc.com/movies/the-batman-2022 ''The Batman''] at [[DC.com]] * [https://www.rataalada.com/ ''Rata Alada''] viral marketing website <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20211221223749/https://www.rataalada.com/ |date=December 21, 2021 |url2=https://web.archive.org/web/20220324205337/https://www.rataalada.com/ |date2=March 24, 2022 |url3=https://web.archive.org/web/20220329090427/https://www.rataalada.com/ |date3=March 29, 2022}})</small> ** [https://www.youareelrataalada.com/ "You Are ''El Rata Alada''"] website <small>({{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20220313023345/https://www.youareelrataalada.com/ |date=March 13, 2022}})</small> {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmi leta 2022]] [[Kategorija:Filmi o Batmanu]] [[Kategorija:Ameriški akcijski filmski trilerji]] [[Kategorija:Filmi o serijskih morilcih]] [[Kategorija:Filmi o superherojih]] [[Kategorija:4DX filmi]] [[Kategorija:Ameriški detektivski filmi]] [[Kategorija:Filmi o Noči čarovnic]] [[Kategorija:IMAX filmi]] [[Kategorija:Filmi neonoir]] [[Kategorija:Filmi Dolby Cinema]] [[Kategorija:Filmi o politikih]] [[Kategorija:Filmi o korupciji]] [[Kategorija:Filmi o volitvah]] [[Kategorija:Filmi o poplavah]] [[Kategorija:Filmi o družbenih razredih]] [[Kategorija:Filmi o terorizmu]] [[Kategorija:Filmi o nasilju nad ženskami]] [[Kategorija:Filmi o Jokerju]] [[Kategorija:Filmski rebooti]] [[Kategorija:Filmi ScreenX]] [[Kategorija:Filmi Warner Bros.]] 5ysf0nnk4lxboeyl7soaf7p9kzqhvxp 14 609252 6758409 2026-09-29T16:18:17Z Sporti 5955 n 6758409 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[film]]ih o [[poplave|poplavah]]}} [[Kategorija:Filmi o naravnih katastrofah|Poplave]] [[Kategorija:Poplave]] 9af9qxj1ieaha50m740hwc8w1tkhmnn 0 609253 6758416 2026-09-29T16:40:29Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6758416 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Predsedniška palača<br/ >Palacio de las Garzas | image = Una mañana tranquila en el Palacio de Las Garzas.JPG | caption =Glavni pogled na Palacio de las Garzas | location_town = [[Panama (mesto)]] | location_country = [[Panama]] | architect = Leonardo Villanueva Meyer | client = | engineer = | construction_start_date = {{Start date|1673}} | completion_date = {{End date|1922}} | demolished_date = | cost = | structural_system = | architectural_style = [[Španska kolonialna arhitektura]] | size = }} '''Predsedniška palača''' (oziroma Palača čapelj) {{langx|es|Palacio de las Garzas}} je sedež vlade in rezidenca predsednika [[Panama|Paname]]. Ime je dobila po čapljah, ki se prosto gibljejo po dvorišču. Te ptice je v stavbo leta 1922 prvi naselil nekdanji predsednik Belisario Porras Barahona na predlog svojega prijatelja, slavnega panamskega pesnika [[Ricardo Miró|Ricarda Mirója]].<ref>{{cite web|url=http://mensual.prensa.com/mensual/contenido/2003/07/13/hoy/revista/1125533.html |language=Spanish |title=Las garzas del Palacio Presidencial |publisher=La Prensa |date=2003-07-13 |accessdate=2011-03-12}}</ref> == Zgodovina == [[File:Palacio de las Garzas circa 1922.jpg|thumb|left|250px|Pogled na Palačo čapelj (''Palacio de las Garzas'') okoli leta 19222]] ''Palacio de las Garzas'' (Palača čapelj) je sedež predsedstva Republike Paname in ena najbolj prepoznavnih zgodovinskih stavb v [[Panama (mesto)|mestu Panama]]. Stoji v mestni četrti San Felipe v starem mestnem jedru in od preureditve v palačo leta 1875 služi kot rezidenca in urad panamskih predsednikov. Gradnja prvotne stavbe se je začela leta 1673 po naročilu sodnika Kraljeve avdience Paname, Luisa de Lozade y Quiñóneza, potem ko je bilo naselje [[Panamá Viejo]] uničeno med plenjenjem pirata Henryja Morgana leta 1671. Stavba je bila zgrajena na novi lokaciji mesta – na območju današnjega starega mestnega jedra – in je bila sprva namenjena vladnim dejavnostim. Skozi stoletja je stavba opravljala različne funkcije; v 18. stoletju je na primer služila kot carinarnica in računovodski urad. Leta 1756 je stavbo v požaru skoraj povsem uničilo. Po obnovi je v naslednjih letih še naprej opravljala številne funkcije, med drugim je leta 1821 služila kot carinsko skladišče, med letoma 1872 in 1875 pa kot učiteljišče za moške. V 19. stoletju je bila v njej tudi vladna stavba in pozneje Narodna banka Paname. Leta 1875 je bila stavba uradno razglašena za predsedniško palačo in postala sedež predsedstva Republike Paname. Ta vloga se je v naslednjih desetletjih utrdila, saj so stavbo prilagajali potrebam panamske vlade. Leta 1922 je predsednik Belisario Porras Barahona odredil celovito obnovo in preureditev stavbe, da bi jo spremenili v sodobno predsedniško palačo. Pod vodstvom arhitekta Leonarda Villanueve Meyerja so stavbi prizidali drugo in tretje nadstropje, namenjeni predsedniški rezidenci, v drugem nadstropju pa so uredili andaluzijsko notranje dvorišče. Prenovili so tudi ključne prostore, kot sta Rumena dvorana in predsedniška jedilnica. Uradna otvoritev nove palače ''Palacio de las Garzas'' je potekala 3. avgusta 1923. Čeprav je bila palača odprta leta 1923, je šele leta 1938 prešla v izključno last države Paname, potem ko je Narodna banka svoj sedež preselila na novo lokacijo na aveniji Central Avenue. Posebnost palače ''Palacio de las Garzas'' je galerija predsedniških portretov; njihovo nastajanje se je začelo leta 1855 pod vodstvom kolumbijskega slikarja Epifania Garaya, ki je prejel naročilo za izdelavo portretov panamskih predsednikov. Poleg tega so leta 1934, med obiskom predsednika [[Franklin D. Roosevelt|Franklina D. Roosevelta]], v stavbi namestili dvigalo. Dvigalo so vgradili zaradi težav pri dostopu do zgornjih nadstropij za predsednika, ki je imel zaradi paralize težave z gibanjem. Dvigalo mu je med bivanjem omogočalo udoben dostop do zgornjih prostorov palače in tako olajšalo njegov uradni obisk.<ref>{{cite web |url=http://www.alonsoroy.com/pn/pn28.html |language=Spanish |title=Webpage of Panamanian Scholar Alonso Roy on the Presidential Palace |accessdate=2011-03-12 |url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20110707120005/http://www.alonsoroy.com/pn/pn28.html |archivedate=2011-07-07 }}</ref> Palača je služila kot rezidenca in glavni urad večine predsednikov, z izjemo nekaterih – kot so Laurentino Cortizo, Juan Carlos Varela, Ricardo Martinelli, Martín Torrijos, Mireya Moscoso in Ernesto Pérez Balladares –, ki so se odločili obdržati svoja zasebna bivališča in se v palačo vsakodnevno vozili na delo. == Arhitektura == === Zunanjost === [[File:Palacio Garzas 3 - Acercamiento desde Cinta Costera - CJRD.jpg|thumb|Predsedniška palača – pogled s promenade Cinta Costera]] Palacio de las Garzas (Palača čapelj) je stavba v kolonialnem slogu. Po obnovi, ki je sledila državnemu udaru leta 1951, so restavratorji povrnili velik del prvotne strukture – vključno s številnimi luknjami od krogel, ki so ostale vidne kot zgodovinske sledi. Glavna fasada je obrnjena proti aveniji Eloy Alfaro in ponuja razgled na Panamski zaliv. Pod to fasado so zgradili objekte za Službo za institucionalno varovanje (Servicio de Protección Institucional), ki vključujejo manjši pomol, pristajališče za helikopterje in pisarne za različne predsedniške oddelke. === Notranjost === ;Glavno dvorišče [[File:PALACIO PRESIDENCIAL.jpg|thumb|Glavno dvorišče predsedniške palače]] Ob vhodu v palačo je dvorišče z osrednjim vodnjakom, tlemi iz belega marmorja in stebri, okrašenimi z biserovino. Tu prebivajo čaplje, po katerih je palača dobila ime. Ptice, ki izvirajo iz regije Darién, so bile darilo panamskega pesnika Ricarda Mirója predsedniku Belisariu Porrasu. Čaplje niso vedno iste posamezne ptice, vendar tradicija narekuje, da je za vsako provinco v državi prisotna ena čaplja (število se je po ustanovitvi province Panamá Oeste povečalo na deset). Kadar v palači potekajo pomembni dogodki ali srečanja z velikimi delegacijami, sive čaplje začasno premestijo v občinski park Summit na obrobju mesta Panama. ;Andaluzijsko dvorišče in predsedniška pisarna V drugem nadstropju je dvorišče v andaluzijskem slogu z močnim kolonialnim pridihom. Med stebri stoji pet skulptur, ki predstavljajo pravo, pravičnost, delo, vztrajnost in dolžnost. Te alegorične figure je leta 1915 izdelal italijanski umetnik Gaetano Olivari. V tem nadstropju je tudi predsednikova pisarna z dvema vhodoma: eden vodi v tajniške prostore, drugi pa v zasebno knjižnico. Iz knjižnice vodi zasebno stopnišče do predsedniške rezidence v tretjem nadstropju. Eden najbolj opaznih elementov pisarne je friz, ki prikazuje galerijo medaljonov s podobami nekdanjih panamskih predsednikov. Ti medaljoni so razporejeni po različnih delih stavbe; med njimi so tudi prazni, namenjeni prihodnjim voditeljem. ;Rumena soba To je ena najpomembnejših sob v palači, saj v njej potekajo uradne državne slovesnosti. Friz v sobi krasi 41 portretov zgodnjih guvernerjev Paname, članov začasne vladne hunte in Manuela Amadorja Guerrera, prvega predsednika države. Ena glavnih znamenitosti te sobe je niz enajstih stenskih poslikav, ki slikovito prikazujejo zgodovino Paname. Prikaz se začne s prihodom Špancev, srečanjem [[Vasco Núñez de Balboa|Vasca Núñeza de Balboe]] z Južnim morjem in osamosvojitvijo Paname. Še ena omembe vredna poslikava je ''alegorija panamskega naroda'', upodobljenega kot ženska v tradicionalni obleki ''pollera'', ki sprejema poklon ladij številnih narodov. Dela je ustvaril panamski umetnik Roberto Lewis (1874–1949). ;Soba Tamarind [[File:Salon tamarindos 2.JPG|thumb|Soba Tamarind]] Ta prostor, ki je poleg Rumene sobe, služi kot predsedniška jedilnica. Krasijo ga velike stenske poslikave, ki prikazujejo obiranje tamarind in prizore lova na otoku Taboga. Za izdelavo teh poslikav je leta 1938 poskrbel predsednik Juan Demóstenes Arosemena, naslikal pa jih je Roberto Lewis. ;Soba za seje vlade [[File:Salon del consejo de Gabinete.JPG|thumb|Soba za seje vlade]] Soba, poimenovana po nekdanjem predsedniku Belisariu Porrasu, je ena najnovejših v palači. Služi kot prostor za sestanke vladnih ministrov in posebnih gostov. Opremljena je z najsodobnejšo multimedijsko tehnologijo, zvočno izolacijo in varnostnimi sistemi. ; Predsedniška rezidenca Predsedniška rezidenca je v tretjem nadstropju palače; tu prebivata predsednik in njegova družina. Prostori vključujejo sprejemnico, pet spalnic (vključno z glavno spalnico), majhno kuhinjo, zasebno garderobo, družinsko dnevno sobo z balkonom in razgledom na Panamski zaliv, zasebno delovno sobo ter jedilnico v angleškem slogu. Ena najbolj cenjenih znamenitosti je Mavrska soba, zasnovana v slogu palače Aranjuez in Alhambre v Španiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} * [https://www.presidencia.gob.pa Gobierno de la República de Panamá] * [https://www.choosepanama.com/blog/palacio-de-las-garzas-panamas-presidential-palace Palacio de las Garzas: Panama's Presidential Palace] [[Kategorija:Panama (mesto)]] [[Kategorija:Palače v Panami]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1796]] absplcte7membd0xia3c9odebigg2mx 6758418 6758416 2026-09-29T16:42:30Z Ljuba24b 92351 np 6758418 wikitext text/x-wiki {{Infobox building | name = Predsedniška palača<br/ >Palacio de las Garzas | image = Una mañana tranquila en el Palacio de Las Garzas.JPG | caption =Glavni pogled na Palacio de las Garzas | location_town = [[Panama (mesto)]] | location_country = [[Panama]] | architect = Leonardo Villanueva Meyer | client = | engineer = | construction_start_date = {{Start date|1673}} | completion_date = {{End date|1922}} | demolished_date = | cost = | structural_system = | architectural_style = [[Španska kolonialna arhitektura]] | size = }} '''Predsedniška palača''' (oziroma Palača čapelj) {{langx|es|Palacio de las Garzas}} je sedež vlade in rezidenca predsednika [[Panama|Paname]]. Ime je dobila po čapljah, ki se prosto gibljejo po dvorišču. Te ptice je v stavbo leta 1922 prvi naselil nekdanji predsednik Belisario Porras Barahona na predlog svojega prijatelja, slavnega panamskega pesnika [[Ricardo Miró|Ricarda Mirója]].<ref>{{cite web|url=http://mensual.prensa.com/mensual/contenido/2003/07/13/hoy/revista/1125533.html |language=Spanish |title=Las garzas del Palacio Presidencial |publisher=La Prensa |date=2003-07-13 |accessdate=2011-03-12}}</ref> == Zgodovina == [[File:Palacio de las Garzas circa 1922.jpg|thumb|left|250px|Pogled na Palačo čapelj (''Palacio de las Garzas'') okoli leta 19222]] ''Palacio de las Garzas'' (Palača čapelj) je sedež predsedstva Republike Paname in ena najbolj prepoznavnih zgodovinskih stavb v [[Panama (mesto)|mestu Panama]]. Stoji v mestni četrti San Felipe v starem mestnem jedru in od preureditve v palačo leta 1875 služi kot rezidenca in urad panamskih predsednikov. Gradnja prvotne stavbe se je začela leta 1673 po naročilu sodnika Kraljeve avdience Paname, Luisa de Lozade y Quiñóneza, potem ko je bilo naselje [[Panamá Viejo]] uničeno med plenjenjem pirata [[Henry Morgan|Henryja Morgana]] leta 1671. Stavba je bila zgrajena na novi lokaciji mesta – na območju današnjega starega mestnega jedra – in je bila sprva namenjena vladnim dejavnostim. Skozi stoletja je stavba opravljala različne funkcije; v 18. stoletju je na primer služila kot carinarnica in računovodski urad. Leta 1756 je stavbo v požaru skoraj povsem uničilo. Po obnovi je v naslednjih letih še naprej opravljala številne funkcije, med drugim je leta 1821 služila kot carinsko skladišče, med letoma 1872 in 1875 pa kot učiteljišče za moške. V 19. stoletju je bila v njej tudi vladna stavba in pozneje Narodna banka Paname. Leta 1875 je bila stavba uradno razglašena za predsedniško palačo in postala sedež predsedstva Republike Paname. Ta vloga se je v naslednjih desetletjih utrdila, saj so stavbo prilagajali potrebam panamske vlade. Leta 1922 je predsednik Belisario Porras Barahona odredil celovito obnovo in preureditev stavbe, da bi jo spremenili v sodobno predsedniško palačo. Pod vodstvom arhitekta Leonarda Villanueve Meyerja so stavbi prizidali drugo in tretje nadstropje, namenjeni predsedniški rezidenci, v drugem nadstropju pa so uredili andaluzijsko notranje dvorišče. Prenovili so tudi ključne prostore, kot sta Rumena dvorana in predsedniška jedilnica. Uradna otvoritev nove palače ''Palacio de las Garzas'' je potekala 3. avgusta 1923. Čeprav je bila palača odprta leta 1923, je šele leta 1938 prešla v izključno last države Paname, potem ko je Narodna banka svoj sedež preselila na novo lokacijo na aveniji Central Avenue. Posebnost palače ''Palacio de las Garzas'' je galerija predsedniških portretov; njihovo nastajanje se je začelo leta 1855 pod vodstvom kolumbijskega slikarja Epifania Garaya, ki je prejel naročilo za izdelavo portretov panamskih predsednikov. Poleg tega so leta 1934, med obiskom predsednika [[Franklin D. Roosevelt|Franklina D. Roosevelta]], v stavbi namestili dvigalo. Dvigalo so vgradili zaradi težav pri dostopu do zgornjih nadstropij za predsednika, ki je imel zaradi paralize težave z gibanjem. Dvigalo mu je med bivanjem omogočalo udoben dostop do zgornjih prostorov palače in tako olajšalo njegov uradni obisk.<ref>{{cite web |url=http://www.alonsoroy.com/pn/pn28.html |language=Spanish |title=Webpage of Panamanian Scholar Alonso Roy on the Presidential Palace |accessdate=2011-03-12 |url-status=dead | archiveurl=https://web.archive.org/web/20110707120005/http://www.alonsoroy.com/pn/pn28.html |archivedate=2011-07-07 }}</ref> Palača je služila kot rezidenca in glavni urad večine predsednikov, z izjemo nekaterih – kot so Laurentino Cortizo, Juan Carlos Varela, Ricardo Martinelli, Martín Torrijos, Mireya Moscoso in Ernesto Pérez Balladares –, ki so se odločili obdržati svoja zasebna bivališča in se v palačo vsakodnevno vozili na delo. == Arhitektura == === Zunanjost === [[File:Palacio Garzas 3 - Acercamiento desde Cinta Costera - CJRD.jpg|thumb|Predsedniška palača – pogled s promenade Cinta Costera]] Palacio de las Garzas (Palača čapelj) je stavba v kolonialnem slogu. Po obnovi, ki je sledila državnemu udaru leta 1951, so restavratorji povrnili velik del prvotne strukture – vključno s številnimi luknjami od krogel, ki so ostale vidne kot zgodovinske sledi. Glavna fasada je obrnjena proti aveniji Eloy Alfaro in ponuja razgled na Panamski zaliv. Pod to fasado so zgradili objekte za Službo za institucionalno varovanje (Servicio de Protección Institucional), ki vključujejo manjši pomol, pristajališče za helikopterje in pisarne za različne predsedniške oddelke. === Notranjost === ;Glavno dvorišče [[File:PALACIO PRESIDENCIAL.jpg|thumb|Glavno dvorišče predsedniške palače]] Ob vhodu v palačo je dvorišče z osrednjim vodnjakom, tlemi iz belega marmorja in stebri, okrašenimi z biserovino. Tu prebivajo čaplje, po katerih je palača dobila ime. Ptice, ki izvirajo iz regije Darién, so bile darilo panamskega pesnika Ricarda Mirója predsedniku Belisariu Porrasu. Čaplje niso vedno iste posamezne ptice, vendar tradicija narekuje, da je za vsako provinco v državi prisotna ena čaplja (število se je po ustanovitvi province Panamá Oeste povečalo na deset). Kadar v palači potekajo pomembni dogodki ali srečanja z velikimi delegacijami, sive čaplje začasno premestijo v občinski park Summit na obrobju mesta Panama. ;Andaluzijsko dvorišče in predsedniška pisarna V drugem nadstropju je dvorišče v andaluzijskem slogu z močnim kolonialnim pridihom. Med stebri stoji pet skulptur, ki predstavljajo pravo, pravičnost, delo, vztrajnost in dolžnost. Te alegorične figure je leta 1915 izdelal italijanski umetnik Gaetano Olivari. V tem nadstropju je tudi predsednikova pisarna z dvema vhodoma: eden vodi v tajniške prostore, drugi pa v zasebno knjižnico. Iz knjižnice vodi zasebno stopnišče do predsedniške rezidence v tretjem nadstropju. Eden najbolj opaznih elementov pisarne je friz, ki prikazuje galerijo medaljonov s podobami nekdanjih panamskih predsednikov. Ti medaljoni so razporejeni po različnih delih stavbe; med njimi so tudi prazni, namenjeni prihodnjim voditeljem. ;Rumena soba To je ena najpomembnejših sob v palači, saj v njej potekajo uradne državne slovesnosti. Friz v sobi krasi 41 portretov zgodnjih guvernerjev Paname, članov začasne vladne hunte in Manuela Amadorja Guerrera, prvega predsednika države. Ena glavnih znamenitosti te sobe je niz enajstih stenskih poslikav, ki slikovito prikazujejo zgodovino Paname. Prikaz se začne s prihodom Špancev, srečanjem [[Vasco Núñez de Balboa|Vasca Núñeza de Balboe]] z Južnim morjem in osamosvojitvijo Paname. Še ena omembe vredna poslikava je ''alegorija panamskega naroda'', upodobljenega kot ženska v tradicionalni obleki ''pollera'', ki sprejema poklon ladij številnih narodov. Dela je ustvaril panamski umetnik Roberto Lewis (1874–1949). ;Soba Tamarind [[File:Salon tamarindos 2.JPG|thumb|Soba Tamarind]] Ta prostor, ki je poleg Rumene sobe, služi kot predsedniška jedilnica. Krasijo ga velike stenske poslikave, ki prikazujejo obiranje tamarind in prizore lova na otoku Taboga. Za izdelavo teh poslikav je leta 1938 poskrbel predsednik Juan Demóstenes Arosemena, naslikal pa jih je Roberto Lewis. ;Soba za seje vlade [[File:Salon del consejo de Gabinete.JPG|thumb|Soba za seje vlade]] Soba, poimenovana po nekdanjem predsedniku Belisariu Porrasu, je ena najnovejših v palači. Služi kot prostor za sestanke vladnih ministrov in posebnih gostov. Opremljena je z najsodobnejšo multimedijsko tehnologijo, zvočno izolacijo in varnostnimi sistemi. ; Predsedniška rezidenca Predsedniška rezidenca je v tretjem nadstropju palače; tu prebivata predsednik in njegova družina. Prostori vključujejo sprejemnico, pet spalnic (vključno z glavno spalnico), majhno kuhinjo, zasebno garderobo, družinsko dnevno sobo z balkonom in razgledom na Panamski zaliv, zasebno delovno sobo ter jedilnico v angleškem slogu. Ena najbolj cenjenih znamenitosti je Mavrska soba, zasnovana v slogu palače Aranjuez in Alhambre v Španiji. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat}} * [https://www.presidencia.gob.pa Gobierno de la República de Panamá] * [https://www.choosepanama.com/blog/palacio-de-las-garzas-panamas-presidential-palace Palacio de las Garzas: Panama's Presidential Palace] [[Kategorija:Panama (mesto)]] [[Kategorija:Palače v Panami]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1796]] pfjpm58q6t3v29k8khqqhzof9df6koo 0 609254 6758420 2026-09-29T16:51:42Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6758420 wikitext text/x-wiki {{Infobox Museum |name = Panama Canal Museum |native_name = Museo del Canal Interoceánico de Panamá |native_name_lang = spa |image = La Historia del Canal de Panamá, en un solo lugar.jpg |image_size = 200px |caption = The museum's facade. |alt = |pushpin_map = |pushpin_caption = |pushpin_alt = |latitude = |longitude = |established = 1997 |dissolved = |location = [[Panama City]], [[Panama]] |type = |collection_size = |visitors = |director = |president = |curator = |public_transit = |network = |website = }} '''Muzej Panamskega prekopa''' ({{langx|es|Museo del Canal Interoceánico de Panamá}}) je neprofitni javni muzej v mestu Panama v Panami. Muzej, ustanovljen leta 1997, je posvečen zgodovini gradnje [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] v njenih različnih fazah, vključno s prvim francoskim poskusom gradnje, kasnejšo gradnjo s strani Združenih držav Amerike in končnim prenosom pod panamski nadzor.<ref>{{cite web|url=http://www.panama-museums.com/en/canal_interoceanico.aspx |title=The Interoceanic Canal Museum |publisher=PanamaMuseums.com |accessdate=2011-04-26}}</ref> Muzej stoji na trgu Plaza Catedral (oziroma Trgu neodvisnosti), na vogalu 5. in 6. ulice. Stavba je bila prvotno hotel Grand Hotel, ki ga je v letih 1874 in 1875 zgradil francoski poslovnež George Loew. Bil je najbolj razkošen hotel v mestu Panama, vendar je bila njegova zgodovina kratkotrajna, saj so ga leta 1881 prodali grofu Ferdinandu de Lessepsu. Od takrat naprej je služil kot sedež Univerzalne družbe francoskega medoceanskega prekopa (''Compagnie Universelle du Canal Interocéanique''). Večina stavbe je bila namenjena pisarnam, razen enega nadstropja, ki je služilo za nastanitev visokih uslužbencev. Po neuspehu francoskega projekta prekopa je sedanjo stavbo muzeja štiri leta uporabljala Komisija ZDA za prekop, dokler se leta 1910 ni preselila v Balboo. Panamska vlada je stavbo kupila leta 1915 in jo namenila za javne pisarne. Z leti je stavba propadala, tako kot večina zgradb v četrti [[Casco Viejo, Panama|Casco Viejo]]. Leta 1996 je bil ustanovljen upravni odbor Muzeja medoceanskega prekopa. Obnova se je začela takoj; prvi del muzeja je bil odprt leta 1997, celotna gradnja oziroma prenova pa je trajala šest let.<ref>{{Cite web |date=2023-04-04 |title=The Panama Canal Museum is a Tribute to the Past - Panama Casco Viejo |url=https://panamacascoviejo.com/panama-canal-museum/ |access-date=2024-08-22 |language=en-US}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Museo del Canal Interoceánico de Panamá}} * {{cite web|url=http://www.museodelcanal.com/|title=Museo del Canal de Panamá|language=Spanish}} * {{cite web|url=http://www.berghahnbooks.com/title.php?rowtag=SanchezLawsPanamanian|title=Sánchez Laws, Ana Luisa. Panamanian Museums and Historical Memory. Vol. 6. Berghahn Books, 2011.}} {{coord|8|57|07|N|79|32|05|W|region:PA_type:landmark_source:kolossus-frwiki|display=title}} [[Kategorija:Panama (mesto)]] [[Kategorija:Muzeji v Panami]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] 1624d1077oq2xgml9uvzbg3almkty64 6758421 6758420 2026-09-29T16:52:03Z Ljuba24b 92351 dp 6758421 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum |name = Panama Canal Museum |native_name = Museo del Canal Interoceánico de Panamá |native_name_lang = spa |image = La Historia del Canal de Panamá, en un solo lugar.jpg |image_size = 200px |caption = The museum's facade. |alt = |pushpin_map = |pushpin_caption = |pushpin_alt = |latitude = |longitude = |established = 1997 |dissolved = |location = [[Panama City]], [[Panama]] |type = |collection_size = |visitors = |director = |president = |curator = |public_transit = |network = |website = }} '''Muzej Panamskega prekopa''' ({{langx|es|Museo del Canal Interoceánico de Panamá}}) je neprofitni javni muzej v mestu Panama v Panami. Muzej, ustanovljen leta 1997, je posvečen zgodovini gradnje [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] v njenih različnih fazah, vključno s prvim francoskim poskusom gradnje, kasnejšo gradnjo s strani Združenih držav Amerike in končnim prenosom pod panamski nadzor.<ref>{{cite web|url=http://www.panama-museums.com/en/canal_interoceanico.aspx |title=The Interoceanic Canal Museum |publisher=PanamaMuseums.com |accessdate=2011-04-26}}</ref> Muzej stoji na trgu Plaza Catedral (oziroma Trgu neodvisnosti), na vogalu 5. in 6. ulice. Stavba je bila prvotno hotel Grand Hotel, ki ga je v letih 1874 in 1875 zgradil francoski poslovnež George Loew. Bil je najbolj razkošen hotel v mestu Panama, vendar je bila njegova zgodovina kratkotrajna, saj so ga leta 1881 prodali grofu Ferdinandu de Lessepsu. Od takrat naprej je služil kot sedež Univerzalne družbe francoskega medoceanskega prekopa (''Compagnie Universelle du Canal Interocéanique''). Večina stavbe je bila namenjena pisarnam, razen enega nadstropja, ki je služilo za nastanitev visokih uslužbencev. Po neuspehu francoskega projekta prekopa je sedanjo stavbo muzeja štiri leta uporabljala Komisija ZDA za prekop, dokler se leta 1910 ni preselila v Balboo. Panamska vlada je stavbo kupila leta 1915 in jo namenila za javne pisarne. Z leti je stavba propadala, tako kot večina zgradb v četrti [[Casco Viejo, Panama|Casco Viejo]]. Leta 1996 je bil ustanovljen upravni odbor Muzeja medoceanskega prekopa. Obnova se je začela takoj; prvi del muzeja je bil odprt leta 1997, celotna gradnja oziroma prenova pa je trajala šest let.<ref>{{Cite web |date=2023-04-04 |title=The Panama Canal Museum is a Tribute to the Past - Panama Casco Viejo |url=https://panamacascoviejo.com/panama-canal-museum/ |access-date=2024-08-22 |language=en-US}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Museo del Canal Interoceánico de Panamá}} * {{cite web|url=http://www.museodelcanal.com/|title=Museo del Canal de Panamá|language=Spanish}} * {{cite web|url=http://www.berghahnbooks.com/title.php?rowtag=SanchezLawsPanamanian|title=Sánchez Laws, Ana Luisa. Panamanian Museums and Historical Memory. Vol. 6. Berghahn Books, 2011.}} {{coord|8|57|07|N|79|32|05|W|region:PA_type:landmark_source:kolossus-frwiki|display=title}} [[Kategorija:Panama (mesto)]] [[Kategorija:Muzeji v Panami]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] 1kxwp0ip44dukyemxf8g2930zuseyq1 6758448 6758421 2026-09-29T18:38:06Z Ljuba24b 92351 dodano iz es wiki 6758448 wikitext text/x-wiki {{Infobox museum |name = Muzej Panamskega prekopa |native_name = Museo del Canal Interoceánico de Panamá |native_name_lang = spa |image = La Historia del Canal de Panamá, en un solo lugar.jpg |image_size = 200px |caption = Pogled na muzej |alt = |pushpin_map = |pushpin_caption = |pushpin_alt = |latitude = |longitude = |established = 1997 |dissolved = |location = [[Panama (mesto)]], [[Panama]] |type = |collection_size = |visitors = |director = |president = |curator = |public_transit = |network = |website = }} '''Muzej Panamskega prekopa''' ({{langx|es|Museo del Canal Interoceánico de Panamá}}) je neprofitni javni muzej v [[Panama (mesto)|mestu Panama]] v [[Panama|Panami]]. Muzej, ustanovljen leta 1997, je posvečen zgodovini gradnje [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]] v njenih različnih fazah, vključno s prvim francoskim poskusom gradnje, kasnejšo gradnjo s strani Združenih držav Amerike in končnim prenosom pod panamski nadzor.<ref>{{cite web|url=http://www.panama-museums.com/en/canal_interoceanico.aspx |title=The Interoceanic Canal Museum |publisher=PanamaMuseums.com |accessdate=2011-04-26}}</ref> Muzej stoji na trgu Plaza Catedral (oziroma Trgu neodvisnosti), na vogalu 5. in 6. ulice. Stavba je bila prvotno hotel Grand Hotel, ki ga je v letih 1874 in 1875 zgradil francoski poslovnež George Loew. Bil je najbolj razkošen hotel v mestu Panama, vendar je bila njegova zgodovina kratkotrajna, saj so ga leta 1881 prodali grofu Ferdinandu de Lessepsu. Od takrat naprej je služil kot sedež Univerzalne družbe francoskega medoceanskega prekopa (''Compagnie Universelle du Canal Interocéanique''). Večina stavbe je bila namenjena pisarnam, razen enega nadstropja, ki je služilo za nastanitev visokih uslužbencev. == Zgodovina == Muzej je bil zasnovan leta 1996, ko je bil potrjen upravni odbor, ki nadzoruje njegovo delovanje, in sklenjeno, da se obnovi stavba, v kateri se nahaja, ki sega v leto 1874. Svoja vrata je odprl 9. septembra 1997, ob praznovanju kongresa Universal Canal.<ref>{{cite web|url=http://www.museodelcanal.com/index.php?option=com_content&task=view&id=2&Itemid=29 |title=¿Quienes somos? |publisher=Museo del Canal |accessdate=3. april 2011}}</ref> Številne nacionalne in mednarodne institucije podpirajo muzej od njegove ustanovitve, vključno z nekdanjo Komisijo za Panamski prekop in Evropsko skupnostjo. Trenutno je aktiven član Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) in Ameriškega združenja muzejev (AAM). Povezan je tudi s Smithsonian Institute. === Stavba === Stavbo, v kateri je muzej domoval vse od svojega odprtja, je kot hotel zgradil alzaški poslovnež George Loew.<ref name=CASTILLERO>{{navedi knjigo |last=Castillero|first=Alfredo|title=Guías UNESCO: Panamá la Vieja y el Casco Viejo|language=es|year=2004|publisher=Ediciones UNESCO|isbn=92-3-303923-4}}</ref> Ob dokončanju je stavba izstopala z arhitekturnimi elementi, ki so bili za Panamo novost, kot so mansardna streha, plinska razsvetljava in napreden sistem za požarno zaščito.<ref name=SHOSHANA>{{navedi knjigo |first=Levy |last=Shoshanna y otros|title=Panamá El Casco Antiguo|year=1999|publisher=Editart|pages=62}}</ref> Leta 1881 je stavbo prevzela družba ''Compagnie Universelle du Canal Interocéanique'' (Univerzalna družba za medoceanski kanal) – francosko podjetje, ki je začelo gradnjo medoceanske vodne poti, pozneje pa pravice za njeno gradnjo in upravljanje preneslo na Združene države Amerike. Po neuspehu francoskega projekta prekopa je sedanjo stavbo muzeja štiri leta uporabljala Komisija ZDA za prekop, dokler se leta 1910 ni preselila v Balboo. Panamska vlada je stavbo kupila leta 1915 in jo namenila za javne pisarne. Z leti je stavba propadala, tako kot večina zgradb v četrti [[Casco Viejo, Panama|Casco Viejo]]. Leta 1996 je bil ustanovljen upravni odbor Muzeja medoceanskega prekopa. Obnova se je začela takoj; prvi del muzeja je bil odprt leta 1997, celotna gradnja oziroma prenova pa je trajala šest let.<ref>{{Cite web |date=2023-04-04 |title=The Panama Canal Museum is a Tribute to the Past - Panama Casco Viejo |url=https://panamacascoviejo.com/panama-canal-museum/ |accessdate=11. avgust 2024|language=en-US}}</ref> == Razstave == Muzej obsega deset stalnih razstavnih dvoran, ki kronološko predstavljajo zgodovino medoceanske poti čez ožino in kasnejšo gradnjo Panamskega prekopa. Prikazuje tudi razvoj delovanja prekopa in prenos upravljanja vodne poti pod panamski nadzor v skladu s sporazumoma Torrijos-Carter. Poleg tega muzej vsako leto gosti številne občasne razstave, ki obravnavajo raznolike teme, kot so kultura, arhitektura, zgodovina in varstvo okolja.<ref>{{cite web|url= https://www.prensa.com/impresa/vivir/visitar-Museo-Canal_0_4003849735.html|title=A visitar el Museo del Canal|publisher=La Prensa|accessdate=14. avgust 2014}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Museo del Canal Interoceánico de Panamá}} * {{cite web|url=http://www.museodelcanal.com/|title=Museo del Canal de Panamá|language=Spanish}} * {{cite web|url=http://www.berghahnbooks.com/title.php?rowtag=SanchezLawsPanamanian|title=Sánchez Laws, Ana Luisa. Panamanian Museums and Historical Memory. Vol. 6. Berghahn Books, 2011.}} {{coord|8|57|07|N|79|32|05|W|region:PA_type:landmark_source:kolossus-frwiki|display=title}} [[Kategorija:Panama (mesto)]] [[Kategorija:Muzeji v Panami]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1997]] 7bm10s8ul3ey7tqv6j2gn6gumpw2azp 0 609255 6758422 2026-09-29T17:16:56Z Marko3 1829 V delu 6758422 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Photomicrograph of [[cerebellum]] with bound anti-GAD65 monoclonal antibodies (green), [[indirect immunofluorescence]] | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'' ali ''stiff-man syndrome''')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> dgj6t9mx49smh3qm88mpbwg93q79s3p 6758423 6758422 2026-09-29T17:17:30Z Marko3 1829 6758423 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Photomicrograph of [[cerebellum]] with bound anti-GAD65 monoclonal antibodies (green), [[indirect immunofluorescence]] | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> 9wcmqu28tds9zcezp4gsychmzh2xxwn 6758424 6758423 2026-09-29T17:22:06Z Marko3 1829 6758424 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Photomicrograph of [[cerebellum]] with bound anti-GAD65 monoclonal antibodies (green), [[indirect immunofluorescence]] | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> SPS occurs in about one in a million people and is most commonly found in [[Middle age|middle-aged]] people. A small minority of patients have the [[paraneoplastic]] variety of the condition. Variants of the condition, such as stiff-limb syndrome, which primarily affects a specific limb, are often seen. SPS was first described in 1956. Diagnostic criteria were proposed in the 1960s and refined two decades later. In the 1990s and 2000s, the role of [[antibodies]] in the condition became clearer. SPS patients generally have [[glutamic acid decarboxylase]] (GAD) antibodies, which seldom occur in the general population. In addition to blood tests for GAD, [[electromyography]] tests can help confirm the condition's presence. [[Benzodiazepine]]-class drugs are the most common treatment; they are used for symptom relief from stiffness. Other common treatments include [[baclofen]], intravenous [[immunoglobin]], and [[rituximab]]. Limited but encouraging therapeutic experience of [[haematopoietic stem cell transplantation]] exists for SPS.<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * Klasični SPS, povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in običajno GAD-pozitiven * Delne variante SPS * Progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM)<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Around 70% of those with SPS have the "classic" form of the disease.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} People with classic SPS typically first experience intermittent tightness or aching in the muscles of the [[Trunk (anatomy)|trunk]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} These muscles repeatedly and involuntarily contract, causing them to [[Muscle hypertrophy|grow]] and rigidify.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Eventually, rigidified muscles reduce the affected person's range of motion, slow their voluntary movements, and may cause them to have abnormal [[Spinal posture|posture]], particularly [[Lordosis#Lumbar hyperlordosis|lumbar hyperlordosis]] (a distinctive curve in the lower back).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Rigid trunk muscles can also prevent the chest and abdomen from expanding, causing [[shortness of breath]] and early [[satiety]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} In many people with SPS, muscle rigidity eventually progresses from the trunk to the limbs — first affecting muscles closest to the trunk, then further.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Stiffened limbs can affect a person's [[Balance (ability)|balance]] and [[gait]], causing awkward 'statue-like' falls, where the affected person cannot put out their arms to soften the impact.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Alongside growing stiffness, many with SPS develop bouts of [[muscle spasm]]s that are triggered by sudden movements and feeling upset or startled.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Spasms are sometimes accompanied by elevated [[blood pressure]], [[heart rate]], [[body temperature]], and [[sweating]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some experience chronic muscle pain.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} The muscle stiffness initially fluctuates, sometimes for days or weeks, but eventually begins to consistently impair mobility.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} As the disease progresses, patients sometimes become unable to walk or bend.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Chronic pain is common and worsens over time, but sometimes acute pain occurs as well.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stress, cold weather, and infections lead to an increase in symptoms, and sleep decreases them.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} SPS patients experience superimposed spasms and extreme sensitivity to touch and sound.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} These spasms primarily occur in the proximal limb and axial muscles.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Spasms usually last for minutes and can recur over hours. Attacks of spasms are unpredictable and are often caused by fast movements, emotional distress, or sudden sounds or touches.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} In rare cases, facial muscles, hands, feet, and the chest can be affected, and unusual eye movements and [[vertigo]] occur.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 9de6d2olxj4ir8r89c9obtiw91rbu57 6758427 6758424 2026-09-29T17:37:03Z Marko3 1829 6758427 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Photomicrograph of [[cerebellum]] with bound anti-GAD65 monoclonal antibodies (green), [[indirect immunofluorescence]] | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 100.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske imunoglobuline in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * Klasični SPS, povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in običajno GAD-pozitiven * Delne variante SPS * Progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM)<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Around 70% of those with SPS have the "classic" form of the disease.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} People with classic SPS typically first experience intermittent tightness or aching in the muscles of the [[Trunk (anatomy)|trunk]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} These muscles repeatedly and involuntarily contract, causing them to [[Muscle hypertrophy|grow]] and rigidify.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Eventually, rigidified muscles reduce the affected person's range of motion, slow their voluntary movements, and may cause them to have abnormal [[Spinal posture|posture]], particularly [[Lordosis#Lumbar hyperlordosis|lumbar hyperlordosis]] (a distinctive curve in the lower back).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Rigid trunk muscles can also prevent the chest and abdomen from expanding, causing [[shortness of breath]] and early [[satiety]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} In many people with SPS, muscle rigidity eventually progresses from the trunk to the limbs — first affecting muscles closest to the trunk, then further.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Stiffened limbs can affect a person's [[Balance (ability)|balance]] and [[gait]], causing awkward 'statue-like' falls, where the affected person cannot put out their arms to soften the impact.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Alongside growing stiffness, many with SPS develop bouts of [[muscle spasm]]s that are triggered by sudden movements and feeling upset or startled.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Spasms are sometimes accompanied by elevated [[blood pressure]], [[heart rate]], [[body temperature]], and [[sweating]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some experience chronic muscle pain.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} The muscle stiffness initially fluctuates, sometimes for days or weeks, but eventually begins to consistently impair mobility.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} As the disease progresses, patients sometimes become unable to walk or bend.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Chronic pain is common and worsens over time, but sometimes acute pain occurs as well.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stress, cold weather, and infections lead to an increase in symptoms, and sleep decreases them.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} SPS patients experience superimposed spasms and extreme sensitivity to touch and sound.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} These spasms primarily occur in the proximal limb and axial muscles.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Spasms usually last for minutes and can recur over hours. Attacks of spasms are unpredictable and are often caused by fast movements, emotional distress, or sudden sounds or touches.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} In rare cases, facial muscles, hands, feet, and the chest can be affected, and unusual eye movements and [[vertigo]] occur.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 4c2n78cjcxj9m0c7z268u9peqrrmray 6758430 6758427 2026-09-29T17:39:40Z Marko3 1829 6758430 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 100.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske imunoglobuline in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * Klasični SPS, povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in običajno GAD-pozitiven * Delne variante SPS * Progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM)<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Around 70% of those with SPS have the "classic" form of the disease.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} People with classic SPS typically first experience intermittent tightness or aching in the muscles of the [[Trunk (anatomy)|trunk]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} These muscles repeatedly and involuntarily contract, causing them to [[Muscle hypertrophy|grow]] and rigidify.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Eventually, rigidified muscles reduce the affected person's range of motion, slow their voluntary movements, and may cause them to have abnormal [[Spinal posture|posture]], particularly [[Lordosis#Lumbar hyperlordosis|lumbar hyperlordosis]] (a distinctive curve in the lower back).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Rigid trunk muscles can also prevent the chest and abdomen from expanding, causing [[shortness of breath]] and early [[satiety]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} In many people with SPS, muscle rigidity eventually progresses from the trunk to the limbs — first affecting muscles closest to the trunk, then further.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Stiffened limbs can affect a person's [[Balance (ability)|balance]] and [[gait]], causing awkward 'statue-like' falls, where the affected person cannot put out their arms to soften the impact.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Alongside growing stiffness, many with SPS develop bouts of [[muscle spasm]]s that are triggered by sudden movements and feeling upset or startled.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Spasms are sometimes accompanied by elevated [[blood pressure]], [[heart rate]], [[body temperature]], and [[sweating]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some experience chronic muscle pain.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} The muscle stiffness initially fluctuates, sometimes for days or weeks, but eventually begins to consistently impair mobility.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} As the disease progresses, patients sometimes become unable to walk or bend.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Chronic pain is common and worsens over time, but sometimes acute pain occurs as well.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stress, cold weather, and infections lead to an increase in symptoms, and sleep decreases them.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} SPS patients experience superimposed spasms and extreme sensitivity to touch and sound.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} These spasms primarily occur in the proximal limb and axial muscles.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Spasms usually last for minutes and can recur over hours. Attacks of spasms are unpredictable and are often caused by fast movements, emotional distress, or sudden sounds or touches.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} In rare cases, facial muscles, hands, feet, and the chest can be affected, and unusual eye movements and [[vertigo]] occur.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} ftt3zez3f0gambv8ces2bw72ymlf7sx 6758432 6758430 2026-09-29T17:41:31Z Marko3 1829 6758432 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 100.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * Klasični SPS, povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in običajno GAD-pozitiven * Delne variante SPS * Progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM)<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Around 70% of those with SPS have the "classic" form of the disease.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} People with classic SPS typically first experience intermittent tightness or aching in the muscles of the [[Trunk (anatomy)|trunk]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} These muscles repeatedly and involuntarily contract, causing them to [[Muscle hypertrophy|grow]] and rigidify.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Eventually, rigidified muscles reduce the affected person's range of motion, slow their voluntary movements, and may cause them to have abnormal [[Spinal posture|posture]], particularly [[Lordosis#Lumbar hyperlordosis|lumbar hyperlordosis]] (a distinctive curve in the lower back).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Rigid trunk muscles can also prevent the chest and abdomen from expanding, causing [[shortness of breath]] and early [[satiety]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} In many people with SPS, muscle rigidity eventually progresses from the trunk to the limbs — first affecting muscles closest to the trunk, then further.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Stiffened limbs can affect a person's [[Balance (ability)|balance]] and [[gait]], causing awkward 'statue-like' falls, where the affected person cannot put out their arms to soften the impact.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Alongside growing stiffness, many with SPS develop bouts of [[muscle spasm]]s that are triggered by sudden movements and feeling upset or startled.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Spasms are sometimes accompanied by elevated [[blood pressure]], [[heart rate]], [[body temperature]], and [[sweating]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some experience chronic muscle pain.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} The muscle stiffness initially fluctuates, sometimes for days or weeks, but eventually begins to consistently impair mobility.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} As the disease progresses, patients sometimes become unable to walk or bend.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Chronic pain is common and worsens over time, but sometimes acute pain occurs as well.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stress, cold weather, and infections lead to an increase in symptoms, and sleep decreases them.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} SPS patients experience superimposed spasms and extreme sensitivity to touch and sound.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} These spasms primarily occur in the proximal limb and axial muscles.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Spasms usually last for minutes and can recur over hours. Attacks of spasms are unpredictable and are often caused by fast movements, emotional distress, or sudden sounds or touches.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} In rare cases, facial muscles, hands, feet, and the chest can be affected, and unusual eye movements and [[vertigo]] occur.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} azj8k5sj7n8c8fwe6ok2hzsqu01vr4m 6758435 6758432 2026-09-29T17:43:48Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6758435 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 100.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Around 70% of those with SPS have the "classic" form of the disease.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} People with classic SPS typically first experience intermittent tightness or aching in the muscles of the [[Trunk (anatomy)|trunk]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} These muscles repeatedly and involuntarily contract, causing them to [[Muscle hypertrophy|grow]] and rigidify.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Eventually, rigidified muscles reduce the affected person's range of motion, slow their voluntary movements, and may cause them to have abnormal [[Spinal posture|posture]], particularly [[Lordosis#Lumbar hyperlordosis|lumbar hyperlordosis]] (a distinctive curve in the lower back).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Rigid trunk muscles can also prevent the chest and abdomen from expanding, causing [[shortness of breath]] and early [[satiety]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} In many people with SPS, muscle rigidity eventually progresses from the trunk to the limbs — first affecting muscles closest to the trunk, then further.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Stiffened limbs can affect a person's [[Balance (ability)|balance]] and [[gait]], causing awkward 'statue-like' falls, where the affected person cannot put out their arms to soften the impact.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Alongside growing stiffness, many with SPS develop bouts of [[muscle spasm]]s that are triggered by sudden movements and feeling upset or startled.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Spasms are sometimes accompanied by elevated [[blood pressure]], [[heart rate]], [[body temperature]], and [[sweating]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some experience chronic muscle pain.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} The muscle stiffness initially fluctuates, sometimes for days or weeks, but eventually begins to consistently impair mobility.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} As the disease progresses, patients sometimes become unable to walk or bend.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Chronic pain is common and worsens over time, but sometimes acute pain occurs as well.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stress, cold weather, and infections lead to an increase in symptoms, and sleep decreases them.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} SPS patients experience superimposed spasms and extreme sensitivity to touch and sound.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} These spasms primarily occur in the proximal limb and axial muscles.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Spasms usually last for minutes and can recur over hours. Attacks of spasms are unpredictable and are often caused by fast movements, emotional distress, or sudden sounds or touches.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} In rare cases, facial muscles, hands, feet, and the chest can be affected, and unusual eye movements and [[vertigo]] occur.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} n2qb5x6s53swucxaqbu82rln4oucmwp 6758450 6758435 2026-09-29T18:40:47Z Marko3 1829 6758450 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko ptežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} In many people with SPS, muscle rigidity eventually progresses from the trunk to the limbs — first affecting muscles closest to the trunk, then further.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Stiffened limbs can affect a person's [[Balance (ability)|balance]] and [[gait]], causing awkward 'statue-like' falls, where the affected person cannot put out their arms to soften the impact.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Alongside growing stiffness, many with SPS develop bouts of [[muscle spasm]]s that are triggered by sudden movements and feeling upset or startled.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Spasms are sometimes accompanied by elevated [[blood pressure]], [[heart rate]], [[body temperature]], and [[sweating]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some experience chronic muscle pain.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} The muscle stiffness initially fluctuates, sometimes for days or weeks, but eventually begins to consistently impair mobility.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} As the disease progresses, patients sometimes become unable to walk or bend.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Chronic pain is common and worsens over time, but sometimes acute pain occurs as well.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stress, cold weather, and infections lead to an increase in symptoms, and sleep decreases them.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} SPS patients experience superimposed spasms and extreme sensitivity to touch and sound.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} These spasms primarily occur in the proximal limb and axial muscles.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Spasms usually last for minutes and can recur over hours. Attacks of spasms are unpredictable and are often caused by fast movements, emotional distress, or sudden sounds or touches.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} In rare cases, facial muscles, hands, feet, and the chest can be affected, and unusual eye movements and [[vertigo]] occur.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} byhj0lvsw7qvipcfyd6ma37dahcpwki 6758453 6758450 2026-09-29T18:47:23Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6758453 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} The muscle stiffness initially fluctuates, sometimes for days or weeks, but eventually begins to consistently impair mobility.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} As the disease progresses, patients sometimes become unable to walk or bend.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Chronic pain is common and worsens over time, but sometimes acute pain occurs as well.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stress, cold weather, and infections lead to an increase in symptoms, and sleep decreases them.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} SPS patients experience superimposed spasms and extreme sensitivity to touch and sound.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} These spasms primarily occur in the proximal limb and axial muscles.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Spasms usually last for minutes and can recur over hours. Attacks of spasms are unpredictable and are often caused by fast movements, emotional distress, or sudden sounds or touches.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} In rare cases, facial muscles, hands, feet, and the chest can be affected, and unusual eye movements and [[vertigo]] occur.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} a8zjremogmt4ms87vewb6kfz5uz0yum 6758456 6758453 2026-09-29T18:53:04Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6758456 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} SPS patients experience superimposed spasms and extreme sensitivity to touch and sound.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} These spasms primarily occur in the proximal limb and axial muscles.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Spasms usually last for minutes and can recur over hours. Attacks of spasms are unpredictable and are often caused by fast movements, emotional distress, or sudden sounds or touches.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} In rare cases, facial muscles, hands, feet, and the chest can be affected, and unusual eye movements and [[vertigo]] occur.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 5kz5n9a2hndgoawwm7yoqab6l5130a3 6758466 6758456 2026-09-29T19:27:58Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6758466 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} Brisk stretch reflexes and [[clonus]] occur in patients.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Late in the disease's progression, hypnagogic myoclonus can occur.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} e0nry5v1wd6cfw7hi61gr1po94f6uvk 6758498 6758466 2026-09-29T21:37:43Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6758498 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} In addition to their physical symptoms, many with SPS experience neurological and psychiatric disorders.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Some with SPS have various neurological disorders that affect physical reflexes and the movement of the eyes.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Some also experience [[anxiety]], [[Mood disorder|depression]], [[alcohol use disorder]]s, and [[phobia]]s — particularly [[agoraphobia]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Most patients are psychologically normal and respond reasonably to their situations.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} A minority of people with SPS experience "partial" SPS, also called "stiff-limb syndrome", where the muscle contractions and stiffness are limited to the limbs, or sometimes a single limb.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} This syndrome develops into full SPS about 25% of the time.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} The stiffness begins in one limb and remains most prominent there. Sphincter and brainstem issues often occur with stiff-limb syndrome.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} lj245e0x6igp3oayftmyzlvwounjywi 6758503 6758498 2026-09-29T21:49:02Z Marko3 1829 6758503 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progressive encephalomyelitis with rigidity and myoclonus, another variant of the condition,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} includes symptoms of SPS, with brainstem issues, [[Autonomic nervous system|autonomic]] disturbances, and myoclonus.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} In some cases, the [[limbic system]] is affected, too. Most patients have upper motor neuron issues and autonomic disturbances.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 9ekyfw5a8j9c6zk0fqgowrf9taez8x2 6758507 6758503 2026-09-29T21:54:17Z Marko3 1829 6758507 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Around 5% of those with SPS experience the symptoms as a [[paraneoplastic syndrome]] — a result of a tumor elsewhere in the body releasing bioactive molecules.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastic SPS can affect either a single limb, or the trunk and limbs together.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 4okwwyhy4xtsc6hk8yom2rxuqhnuf11 6758606 6758507 2026-09-30T09:26:04Z Marko3 1829 /* Znaki in simptomi */ 6758606 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox medical condition (new) | name = Sindrom okorele osebe | image = Stiff man human cerebellum.JPG | alt = | caption = Mikroskopski posnetek vzorca [[Mali možgani|malih možganov]] z vezanimi monoklonskimi protitelesi proti GAD65 (zelena barva), posredna imunofluorescenca. | pronounce = | field = [[nevrologija]] | symptoms = mišična okorelost in s sprožilci povzročeni boleči mišični krči | complications = | onset = | duration = | types = | causes = | risks = | diagnosis = | differential = | prevention = | treatment = [[Benzodiazepin|benzodiazepini]], [[baklofen]], intravenski [[Imunoglobulin|imunoglobulini]], [[rituksimab]], [[presaditev krvotvornih matičnih celic]]<ref name="ninds.nih.gov"/> | medication = | prognosis = | frequency = 1 na 1.000.000 | deaths = }} '''Sindrom okorele osebe'''<ref>Nacionalni inštitut za javno zdravje. Mednarodna klasifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov za statistične namene, Avstralska modifikacija (MKB-10-AM). Pregledni seznam bolezni. 11. izdaja. </ref> (angl. ''stiff-person syndrome'', '''SPS''' ali ''stiff-man syndrome'')<ref name="Darras2014">{{cite book| vauthors = Darras BT, Jones Jr HR, Ryan MM |title=Neuromuscular Disorders of Infancy, Childhood, and Adolescence|date= 2014|publisher=Elsevier Science|isbn=978-0-12-417127-5|page=188|language=en|quote=The stiff-man syndrome (SMS, also known as stiff-person syndrome) is a rare central nervous system autoimmune disease, but is likely underrecognized.|author-link3=Monique Ryan}}</ref> je redka [[nevrološka motnja]] nejasnega vzroka, za katero je značilna progresivna [[mišična okorelost]]. Okorelost prizadene predvsem [[trup|mišice trupa]]. Bolnike zaznamujejo tudi [[mišični krč]]i, ki povzročajo motnje telesne drže. Pogosti simptomi so [[kronična bolečina]], omejena gibljivost in ledvena [[hiperlordoza]].<ref name="ninds.nih.gov">{{Cite web |title=Stiff-Person Syndrome {{!}} National Institute of Neurological Disorders and Stroke |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=www.ninds.nih.gov}}</ref><ref>{{Cite web |title=Stiff person syndrome - About the Disease - Genetic and Rare Diseases Information Center |url=https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome |access-date=2023-01-18 |website=rarediseases.info.nih.gov |language=en |archive-date=2022-11-15 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221115154308/https://rarediseases.info.nih.gov/diseases/5023/stiff-person-syndrome/ }}</ref> Prizadene okoli eno osebo na 1.000.000 prebivalcev; najpogosteje se pojavi v srednjem starostnem obdobju. Majhen delež bolnikov ima paraneoplastično obliko bolezni. Pogosto se pojavljajo različice bolezni, kot je sindrom okorelosti uda, ki prizadene predvsem določen ud. Bolezen so prvič opisali leta 1956. Diagnostična merila so predlagali v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, dve desetletji pozneje pa so jih dopolnili in natančneje opredelili. V devetdesetih letih in prvem desetletju novega tisočletja je postala jasnejša vloga [[Protitelo|protiteles]] pri tej bolezni. Bolniki s sindromom okorele osebe (SPS) imajo praviloma protitelesa proti [[Glutamat dekarboksilaza|glutamat dekarboksilazi]] (GAD), ki se v splošni populaciji pojavljajo le redko. Poleg krvnih preiskav na protitelesa proti GAD lahko pri potrditvi bolezni pomagajo [[Elektromiografija|elektromiografski]] testi. Najpogostejšo obliko zdravljenja predstavljajo zdravila iz skupine [[Benzodiazepin|benzodiazepinov]]; uporabljajo se za lajšanje simptomov okorelosti. Druge pogoste možnosti zdravljenja vključujejo [[baklofen]], intravenske [[Imunoglobulin|imunoglobuline]] in [[rituksimab]]. Pri zdravljenju sindroma toge osebe obstajajo omejene, a spodbudne terapevtske izkušnje s [[Presaditev krvotvornih matičnih celic|presaditvijo krvotvornih matičnih celic]].<ref name="ninds.nih.gov"/> == Znaki in simptomi == Sindrom okorele osebe se pogosto nadalje razvršča v več podtipov, in sicer glede na vzrok in napredovanje bolezni. Obstajajo tri klinične vrste sindroma okorele osebe: * klasični SPS, ki je povezan z drugimi avtoimunskimi boleznimi in je običajno GAD-pozitiven, * delne variante SPS, * progresivni [[encefalomielitis]] z rigidnostjo in [[mioklonusom]] (PERM).<ref>{{Cite journal | vauthors = Muranova A, Shanina E |date=Jul 18, 2022 |title=Stiff Person Syndrome |url=https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK573078/ |access-date=Jan 18, 2023 |website=StatPearls |publisher=StatPearls Publishing |place=Treasure Island, FL |pmid=34424651}}</ref> [[File:Stiff person syndrome wrist.png|alt=Forearm showing the hand formed into a fist shape, wrist bend inwards due to muscle contraction|thumb|Muscle stiffness and contraction can cause abnormal resting postures.]] Okoli 70 % bolnikov ima klasično obliko bolezni.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Bolniki s klasično obliko sindroma okorele osebe običajno najprej občutijo občasno napetost ali bolečino v mišicah [[Trup|trupa]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Te mišice se ponavljajoče in nehoteno krčijo, zaradi česar rastejo in otrdevajo.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Sčasoma otrdele mišice pri prizadeti osebi povzročijo zmanjšanje obsega gibanja, upočasnijo njene hotene gibe in lahko povzročijo nepravilno držo, zlasti ledveno [[Hiperlordoza|hiperlordozo]] (izrazito ukrivljenost v spodnjem delu hrbta).{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Toge mišice trupa lahko otežujejo ustrezno širjenje [[Prsni koš|prsnega koša]] in [[Trebuh|trebuha]], kar lahko povzroča težave z dihanjem in občutek hitre sitosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri mnogih osebah s sindromom okorele osebe (SPS) mišična togost sčasoma napreduje s trupa na okončine – najprej prizadene mišice, ki so najbližje trupu, nato pa še bolj oddaljene.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Okoreli udje lahko vplivajo na [[ravnotežje]] in hojo ter povzročijo nerodne padce, saj oseba ne more iztegniti rok, da bi ublažila udarec.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Poleg napredujoče togosti se pri številnih bolnikih s SPS pojavijo napadi mišičnih krčev, ki jih sprožijo nenadni gibi ter občutki razburjenja ali prestrašenosti.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Krče včasih spremljajo [[povišan krvni tlak]], [[pospešen srčni utrip]], [[povišana telesna temperatura]] in [[znojenje]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Pri nekaterih bolnikih se pojavlja [[kronična bolečina]] v mišicah.{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Občutek mišične togosti se sprva pojavlja v obdobjih; včasih trajajo takšna obdobja več dni ali tednov, sčasoma pa začne vztrajno omejevati gibljivost.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Z napredovanjem bolezni nekateri bolniki več niso zmožni hoje ali sklanjanja.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} Kronična bolečina je pogost simptom in praviloma sčasoma postaja močnejša, včasih se pa lahko pojavljajo tudi [[Akutna bolečina|akutne bolečine]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} Stres, mraz in okužbe poslabšajo simptome, spanec pa jih ublaži.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Bolniki s SPS lahko občutijo izrazito občutljivost na dotike in zvoke, ki lahko pri njih povzročijo dodatne mišične krče.{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Mišični krči se pojavljajo predvsem v proksimalnih mišicah udov in osrednjih mišicah trupa.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=319}} Krči običajno trajajo nekaj minut in se lahko ponavljajo več ur. Napadi krčev so nepredvidljivi; pogosto jih sprožijo poleg nenadnih dotikov in zvokov tudi hitri gibi ali čustvena stiska.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=321}} V redkih primerih so lahko prizadete obrazne mišice, roke, stopala in prsni koš, pojavijo pa se lahko tudi nenavadni gibi oči in [[vrtoglavica]].{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=168}}{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=276}} pri bolnikih s SPS so [[Miotatični refleks|miotatični refleksi]] (refleksi na nateg) živahni, pojavljajo se [[Klonus|klonusi]].{{sfn|Rakocevic|Floeter|2012}} Pri napredovali bolezni se lahko pojavlja hipnagogni mioklonus.{{sfn|Ciccotto|Blaya|Kelley|2013|p=322}} Poleg telesnih simptomov imajo številni bolniki s sindromom okorele osebe nevrološke in psihiatrične motnje.<ref>{{cite journal | vauthors = Nasri A, Gharbi A, Ouali U, Mrabet S, Souissi A, Jomli R, Gargouri A, Bendjebara M, Kacem I, Gouider R | display-authors = 3| title = Psychiatric Symptoms in Stiff-Person Syndrome: A Systematic Review and a Report of Two Cases | journal = Journal of the Academy of Consultation-Liaison Psychiatry | volume = 22 | pages = S2667-2960 | date = August 2022 | issue = 2 | pmid = 35940576 | doi = 10.1016/j.jaclp.2022.07.005 | s2cid = 251427590 }}</ref> Nekateri bolniki imajo različne nevrološke motnje, ki vplivajo na telesne reflekse in premikanje oči.Nekateri se soočajo tudi s [[Tesnobnost|tesnobnostjo]], [[Depresija (razpoloženje)|depresijo]], motnjami zaradi uživanja alkohola in [[Fobija|fobijami]] – zlasti z [[Agorafobija|agorafobijo]].{{sfn|Baizabal-Carvallo|Jankovic|2015|loc="Clinical manifestations of classic SPS"}} Večina bolnikov nima psiholoških motenj in se na svoje okoliščine odziva razumno.{{sfn|Darnell|Posner|2011|p=166}} Manjši del ljudi s sindromom okorele osebe (SPS) ima »delno« obliko tega sindroma, imenovano tudi »sindrom okorelega uda«, pri katerem so mišični krči in togost omejeni na okončine ali včasih le na eno okončino.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Okorelost se začne v enem od udov in tam ostane najbolj izrazita. Pri sindromu okorelih udov se pogosto pojavijo težave s [[Sfinkter|sfinktri]] in [[Možgansko deblo|možganskim deblom]].{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Sindrom okorelih udov v približno 25 % primerov napreduje v polno obliko sindroma okorele osebe.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=158}} Progresivni encefalomielitis z okorelostjo in mioklonusom, še ena različica bolezni,{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=277}} vključuje simptome SPS z motnjami možganskega debla, motnjami [[Avtonomno živčevje|avtonomnega živčevja]] in mioklonusi.{{sfn|Hadavi|Noyce|Leslie|Giovannoni|2011|p=278}} Pri nekaterih bolnikih je prizadet tudi [[limbični sistem]]. Večina bolnikov ima tudi težave, povezane z zgornjim motoričnim nevronom.{{sfn|Duddy|Baker|2009|p=159}} Pri okoli 5 % bolnikov so simptomi SPS posledica [[Paraneoplastični sindrom|paraneoplastičnega sindroma]] – torej tumorja v telesu, ki izloča bioaktivne snovi.{{sfn|Newsome|Johnson|2022|loc="Expanding clinical spectrum of SPSD"}} Paraneoplastični SPS lahko prizadene posamezen ud ali pa tako trup kot ude.{{sfn|Dalmau|Rosenfeld|Graus|2022|loc="Paraneoplastic Stiff-Person Syndrome"}}<ref>{{Cite web |title= Paraneoplastic Syndromes | publisher= [[National Institute of Neurological Disorders and Stroke]], [[National Institutes of Health]] |url=https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-url=https://web.archive.org/web/20220523171849/https://www.ninds.nih.gov/health-information/disorders/paraneoplastic-syndromes |archive-date=May 23, 2022 |access-date=2023-01-18 |website= ninds.nih.gov}}</ref> == Sklici == {{sklici}} 32g95gbwguolc0s8vwkiy87i2619vxh 6 609257 6758434 2026-09-29T17:42:02Z Yerpo 8417 Plakat za film ''[[Valovanje (film)|Valovanje]]'' (UFO Distribution, 2024). Vir: https://www.imdb.com/title/tt4772188/ == Dovoljenje == {{plakat|Filmski plakati|članek=Valovanje (film)}} 6758434 wikitext text/x-wiki == Povzetek == Plakat za film ''[[Valovanje (film)|Valovanje]]'' (UFO Distribution, 2024). Vir: https://www.imdb.com/title/tt4772188/ == Dovoljenje == {{plakat|Filmski plakati|članek=Valovanje (film)}} nzfrxy1mer8ywgoapl45hu8tr6iqju9 14 609258 6758442 2026-09-29T18:20:55Z Ljuba24b 92351 nova kat 6758442 wikitext text/x-wiki {{Commons category}} [[Kategorija:Muzeji po državah|Panama]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Panami]] gxrgysui8pmm13i7i6sfuo6fjazza2v 0 609259 6758458 2026-09-29T19:04:01Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6758458 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Chagres | native_name = | other_name = | etymology = | image = Chagres river.png | image_caption = Reka Chagres, kot je bila vidna s ceste med mestom Panama in Colónom leta 1986 | map = | map_size = | map_caption = Spodnji tok reke od jezera Alajuela (vzhod) prek jezera Gatun in Panamskega prekopa (osrednji zahod) do izliva reke (severozahod). | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | length = 190 km, vzhod-zahod <ref name=IITF-25-63>{{cite web|url=http://www.sanlorenzo.org.pa/docs/IITF_25r_03_30_04_ingles.pdf|title=The San Lorenzo Protected Area: A Summary of Cultural and Natural Resources|author=Peter L. Weaver and Gerald P. Bauer|publisher=United States Department of Agriculture Forest Service, International Institute of Tropical Forestry|page=63|access-date=1 November 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070710205841/http://www.sanlorenzo.org.pa/docs/IITF_25r_03_30_04_ingles.pdf|archive-date=10 July 2007}}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = | source1 = | source1_location = [[Narodni park Chagres]], Panamá (provinca), Panama | source1_coordinates = {{coord|9|24|N|79|17|W|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = [[Chagres]], Colón (provinca), Panama | mouth_coordinates = {{coord|9|19|N|80|0|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 3262 km² | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = | mapframe = Yes | mapframe-wikidata = Yes }} '''Reka Chagres''' ({{IPA|es|ˈtʃaɣɾes}}) v osrednji [[Panama|Panami]] je največja reka v porečju [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]].<ref name="HELP168">{{Citation | year = 2011 | title = Building Knowledge Bridges for a Sustainable Water Future | publisher = UNESCO | publication-place = Panama City, Panama | page = 168 | url = http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | access-date = July 27, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140106040659/http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | archive-date = January 6, 2014 | url-status = dead }}</ref> Reka je zajezena na dveh mestih, nastala akumulacijska bazena – [[Gatúnsko jezero]] in jezero Alajuela – pa predstavljata sestavni del prekopa in njegovega vodnega sistema. Čeprav naravni tok reke poteka proti severozahodu do izliva v [[Karibsko morje]], njena voda prek zapornic prekopa odteka tudi v [[Panamski zaliv]] na jugu. Reka Chagres se tako ponaša z nenavadno značilnostjo, da [[Bifurkacija|odteka v dva oceana]]. == Zgornji tok reke Chagres do jezu Madden == Zgornji tok reke Chagres, njeno porečje in porečja njenih številnih pritokov ležijo znotraj meja [[narodnia park Chagres|narodnega parka Chagres]], ustanovljenega leta 1985 z namenom ohranjanja [[habitat]]a in pretoka vode v prekop. Teren v porečju zgornjega toka reke Chagres je razgiban; na 90 odstotkih ozemlja gorska pobočja presegajo naklon 45 stopinj.<ref name="HELP44">{{Citation | year = 2011 | title = Building Knowledge Bridges for a Sustainable Water Future | publisher = UNESCO | publication-place = Panama City, Panama | page = 44 | url = http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | access-date = July 27, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140106040659/http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | archive-date = January 6, 2014 | url-status = dead }}</ref> Približno 98 odstotkov parka prekriva [[pragozd]].<ref name="HELP168" /> [[Image:chagres.jpg|thumb|260px|Pogled na reko Chagres iz letovišča ''Rainforest Resort'' v Gamboi (Panama)]] [[File:Isthmus of Panama in 1878 (11129411584) (cropped).jpg|thumb|260px|Prvotni tok reke Chagres pred izgradnjo prekopa]] Zgornji tok reke Chagres in njenih sedem pritokov se stekajo v jezero Alajuela (prej jezero Madden), akumulacijsko jezero, ki je nastalo z izgradnjo jezu Madden. Ker te reke zagotavljajo 45 odstotkov vse vode za prekop,<ref>{{cite web|url=http://www.fundacionchagres.org/chagres-hidrologia.html|title=Parque Nacional Chagres: Hidrología|author=Fundación Parque Nacional Chagres|access-date=28 July 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120509024221/http://www.fundacionchagres.org/chagres-hidrologia.html|archive-date=9 May 2012}}</ref> je jezero ključni del porečja območja prekopa. Najvišja gladina jezera dosega 76 metrov nad morsko gladino; jezero lahko shrani tretjino letnih potreb kanala po vodi za delovanje zapornic. Jezero Alajuela ni del plovne poti, zato za njegovo vodno gladino velja manj omejitev kot za Gatunsko jezero. Voda iz akumulacijskega jezera se uporablja tudi za pridobivanje hidroelektrične energije in oskrbo mesta Panama s pitno vodo. == Jez Gatun in jezero Gatun == {{glavni|Gatúnsko jezero}} Na razdalji 3,2 kilometra od izliva reke stoji jez Gatun, ki je ustvaril Gatunsko jezero in omogoča pridobivanje hidroelektrične energije. Gatunsko jezero, ki je nastalo leta 1913 z zajezitvijo reke Chagres, je bistveni del Panamskega prekopa; ta tvori vodno pot med Atlantskim in Tihim oceanom ter omogoča plovbo ladij v obe smeri. Jezero je ključnega pomena za oskrbo prekopa z vodo, saj zagotavlja milijone galon vode na visoki ravni, potrebne za pravilno delovanje zapornic. Jezero je hkrati del plovne poti prekopa ter vir pitne vode za mesti Panama in Colón. Ob svojem nastanku je bilo Gatunsko jezero največje umetno jezero na svetu. Neprehoden [[deževni gozd]] okoli jezera je predstavljal najboljšo obrambo Panamskega prekopa. Danes so ta območja ostala praktično nedotaknjena s strani človeka in sodijo med redka dostopna mesta, kjer je mogoče nemoteno opazovati različne avtohtone srednjeameriške živalske in rastlinske vrste v njihovem naravnem okolju. Otok Barro Colorado, ki je bil ob nastanku jezera namenjen znanstvenim raziskavam in z njim danes upravlja ustanova Smithsonian Institution, je največji otok na Gatunskem jezeru ter uživa mednarodni sloves. Prav tu so se zgodila številna pomembna in prelomna znanstvena ter biološka odkritja s področja tropskega živalskega in rastlinskega sveta. Gatunsko jezero obsega približno 470 kvadratnih kilometrov in predstavlja obsežno tropsko ekološko območje, ki je del atlantskega gozdnega koridorja. Ekoturizem je za prebivalce Paname postal pomembna gospodarska dejavnost. Ribolov je ena glavnih rekreativnih dejavnosti na jezeru. Velja prepričanje, da je vrsto ''Cichla pleiozona'' (znano kot »pavji ostriž« oziroma ''peacock bass'') v Gatunsko jezero leta 1958 po naključju naselil panamski akvarist in zdravnik. Te ribe, ki jih domačini imenujejo »Sargento«, niso avtohtona panamska lovna vrsta, temveč izvirajo iz porečij rek [[Amazonka]], [[Rio Negro]] in [[Orinoko]] v Južni Ameriki; tam jih imenujejo ''Tucanare'' ali ''Pavon'' in veljajo za izjemno cenjeno lovno ribo. Od leta 1958 se je vrsta ''Cichla pleiozona'' močno razširila in postala prevladujoča lovna riba v jezeru. Ribe se odzivajo na vabe za gladino, vabe za srednje globine, ki posnemajo plenilski ribji drobiž, ter na različne umetne muhe; ko se ujamejo na trnek, se silovito borijo. Zanimivo je, da se najraje hranijo podnevi. == Zgodovina == Španski poveljnik Diego Cueto in njegov krmar Pedro de Umbria sta to območje obiskala leta 1506.<ref>http://www.pananole.org/index.php?option=com_content&task=view&id=92&Itemid=2 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727163121/http://www.pananole.org/index.php?option=com_content&task=view&id=92&Itemid=2 |date=2011-07-27 }} FSU Panama's student newspaper, ''The Pananole'', July 2008</ref> Reko Chagres je leta 1527 raziskal Hernando de la Serna; ob njenem izlivu je ustanovil mesto Chagres in zgradil trdnjavo San Lorenzo (glej: [[Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo]]). Blago so peš prenašali iz mesta Panama do kraja Cruces ob reki Chagres, od tam pa so ga z jadrnicami po reki prepeljali vse do njenega izliva. Ta pot, imenovana ''Camino de Cruces'', je bila zelo priljubljena vse do 18. stoletja. Pirat [[Henry Morgan]] je po reki Chagres potoval v letih 1670–1671, ko je napadel mesto Panama. Že v času španske prisotnosti na ožini se je ob reki razvila vrsta naselij; njihov pomen se je povečal sredi 19. stoletja, ko je reka postala pomembna prometna pot za popotnike, ki so jo uporabljali kot bližnjico do zahodne obale ZDA v času kalifornijske zlate mrzlice. V poznejšem obdobju stoletja so Francozi ta naselja in reko izkoristili pri načrtovanju in gradnji Panamskega prekopa. V začetku 20. stoletja, v sklepni fazi gradnje prekopa, ki so jo vodile ZDA, so bila vsa obstoječa naselja ob reki odstranjena. ZDA so z območja ob reki izbrisale bogato zgodovino, kar je podrobno opisano v knjigi ''Erased: The Untold Story of the Panama Canal'' (Izbrisani: Neizpovedana zgodba o Panamskem prekopu) raziskovalke Marixe Lasso. Reka Chagres je danes glavni vir vode za Panamski prekop, njeno zgornje porečje pa prekrivajo gosti tropski gozdovi. Za zaščito tega ekosistema je Panama leta 1985 ustanovila [[narodni park Chagres]]. Junija 2020 je ladja za prevoz razsutega tovora z imenom ''Bluebill'' trčila v železniški most čez reko Chagres v bližini kraja Gamboa; most je bil pri tem hudo poškodovan, železniška povezava pa prekinjena približno na polovici poti med terminaloma na pacifiški in atlantski strani. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * ''The Chagres: River of Westward Passage'' by John Easter Minter (part of the [[Rivers of America Series]]. [[Rinehart & Company]]; 1948) == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20100722081608/http://www.panamafishingandcatching.com/gatun.htm Gatun Lake] [[Kategorija:Reke v Panami]] groip24jodn9crngd2cvgwij6u0o38j 6758461 6758458 2026-09-29T19:10:59Z TadejM 738 /* Zgodovina */ pirat -> gusar; imel je gusarsko listino 6758461 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Chagres | native_name = | other_name = | etymology = | image = Chagres river.png | image_caption = Reka Chagres, kot je bila vidna s ceste med mestom Panama in Colónom leta 1986 | map = | map_size = | map_caption = Spodnji tok reke od jezera Alajuela (vzhod) prek jezera Gatun in Panamskega prekopa (osrednji zahod) do izliva reke (severozahod). | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_caption = | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | length = 190 km, vzhod-zahod <ref name=IITF-25-63>{{cite web|url=http://www.sanlorenzo.org.pa/docs/IITF_25r_03_30_04_ingles.pdf|title=The San Lorenzo Protected Area: A Summary of Cultural and Natural Resources|author=Peter L. Weaver and Gerald P. Bauer|publisher=United States Department of Agriculture Forest Service, International Institute of Tropical Forestry|page=63|access-date=1 November 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20070710205841/http://www.sanlorenzo.org.pa/docs/IITF_25r_03_30_04_ingles.pdf|archive-date=10 July 2007}}</ref> | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = | source1 = | source1_location = [[Narodni park Chagres]], Panamá (provinca), Panama | source1_coordinates = {{coord|9|24|N|79|17|W|display=inline}} | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = [[Chagres]], Colón (provinca), Panama | mouth_coordinates = {{coord|9|19|N|80|0|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 3262 km² | tributaries_left = | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = | mapframe = Yes | mapframe-wikidata = Yes }} '''Reka Chagres''' ({{IPA|es|ˈtʃaɣɾes}}) v osrednji [[Panama|Panami]] je največja reka v porečju [[Panamski prekop|Panamskega prekopa]].<ref name="HELP168">{{Citation | year = 2011 | title = Building Knowledge Bridges for a Sustainable Water Future | publisher = UNESCO | publication-place = Panama City, Panama | page = 168 | url = http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | access-date = July 27, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140106040659/http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | archive-date = January 6, 2014 | url-status = dead }}</ref> Reka je zajezena na dveh mestih, nastala akumulacijska bazena – [[Gatúnsko jezero]] in jezero Alajuela – pa predstavljata sestavni del prekopa in njegovega vodnega sistema. Čeprav naravni tok reke poteka proti severozahodu do izliva v [[Karibsko morje]], njena voda prek zapornic prekopa odteka tudi v [[Panamski zaliv]] na jugu. Reka Chagres se tako ponaša z nenavadno značilnostjo, da [[Bifurkacija|odteka v dva oceana]]. == Zgornji tok reke Chagres do jezu Madden == Zgornji tok reke Chagres, njeno porečje in porečja njenih številnih pritokov ležijo znotraj meja [[narodnia park Chagres|narodnega parka Chagres]], ustanovljenega leta 1985 z namenom ohranjanja [[habitat]]a in pretoka vode v prekop. Teren v porečju zgornjega toka reke Chagres je razgiban; na 90 odstotkih ozemlja gorska pobočja presegajo naklon 45 stopinj.<ref name="HELP44">{{Citation | year = 2011 | title = Building Knowledge Bridges for a Sustainable Water Future | publisher = UNESCO | publication-place = Panama City, Panama | page = 44 | url = http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | access-date = July 27, 2012 | archive-url = https://web.archive.org/web/20140106040659/http://www.cich.org/publicaciones/Proceedings-HELP-2011.pdf | archive-date = January 6, 2014 | url-status = dead }}</ref> Približno 98 odstotkov parka prekriva [[pragozd]].<ref name="HELP168" /> [[Image:chagres.jpg|thumb|260px|Pogled na reko Chagres iz letovišča ''Rainforest Resort'' v Gamboi (Panama)]] [[File:Isthmus of Panama in 1878 (11129411584) (cropped).jpg|thumb|260px|Prvotni tok reke Chagres pred izgradnjo prekopa]] Zgornji tok reke Chagres in njenih sedem pritokov se stekajo v jezero Alajuela (prej jezero Madden), akumulacijsko jezero, ki je nastalo z izgradnjo jezu Madden. Ker te reke zagotavljajo 45 odstotkov vse vode za prekop,<ref>{{cite web|url=http://www.fundacionchagres.org/chagres-hidrologia.html|title=Parque Nacional Chagres: Hidrología|author=Fundación Parque Nacional Chagres|access-date=28 July 2012|url-status=dead|archive-url=https://web.archive.org/web/20120509024221/http://www.fundacionchagres.org/chagres-hidrologia.html|archive-date=9 May 2012}}</ref> je jezero ključni del porečja območja prekopa. Najvišja gladina jezera dosega 76 metrov nad morsko gladino; jezero lahko shrani tretjino letnih potreb kanala po vodi za delovanje zapornic. Jezero Alajuela ni del plovne poti, zato za njegovo vodno gladino velja manj omejitev kot za Gatunsko jezero. Voda iz akumulacijskega jezera se uporablja tudi za pridobivanje hidroelektrične energije in oskrbo mesta Panama s pitno vodo. == Jez Gatun in jezero Gatun == {{glavni|Gatúnsko jezero}} Na razdalji 3,2 kilometra od izliva reke stoji jez Gatun, ki je ustvaril Gatunsko jezero in omogoča pridobivanje hidroelektrične energije. Gatunsko jezero, ki je nastalo leta 1913 z zajezitvijo reke Chagres, je bistveni del Panamskega prekopa; ta tvori vodno pot med Atlantskim in Tihim oceanom ter omogoča plovbo ladij v obe smeri. Jezero je ključnega pomena za oskrbo prekopa z vodo, saj zagotavlja milijone galon vode na visoki ravni, potrebne za pravilno delovanje zapornic. Jezero je hkrati del plovne poti prekopa ter vir pitne vode za mesti Panama in Colón. Ob svojem nastanku je bilo Gatunsko jezero največje umetno jezero na svetu. Neprehoden [[deževni gozd]] okoli jezera je predstavljal najboljšo obrambo Panamskega prekopa. Danes so ta območja ostala praktično nedotaknjena s strani človeka in sodijo med redka dostopna mesta, kjer je mogoče nemoteno opazovati različne avtohtone srednjeameriške živalske in rastlinske vrste v njihovem naravnem okolju. Otok Barro Colorado, ki je bil ob nastanku jezera namenjen znanstvenim raziskavam in z njim danes upravlja ustanova Smithsonian Institution, je največji otok na Gatunskem jezeru ter uživa mednarodni sloves. Prav tu so se zgodila številna pomembna in prelomna znanstvena ter biološka odkritja s področja tropskega živalskega in rastlinskega sveta. Gatunsko jezero obsega približno 470 kvadratnih kilometrov in predstavlja obsežno tropsko ekološko območje, ki je del atlantskega gozdnega koridorja. Ekoturizem je za prebivalce Paname postal pomembna gospodarska dejavnost. Ribolov je ena glavnih rekreativnih dejavnosti na jezeru. Velja prepričanje, da je vrsto ''Cichla pleiozona'' (znano kot »pavji ostriž« oziroma ''peacock bass'') v Gatunsko jezero leta 1958 po naključju naselil panamski akvarist in zdravnik. Te ribe, ki jih domačini imenujejo »Sargento«, niso avtohtona panamska lovna vrsta, temveč izvirajo iz porečij rek [[Amazonka]], [[Rio Negro]] in [[Orinoko]] v Južni Ameriki; tam jih imenujejo ''Tucanare'' ali ''Pavon'' in veljajo za izjemno cenjeno lovno ribo. Od leta 1958 se je vrsta ''Cichla pleiozona'' močno razširila in postala prevladujoča lovna riba v jezeru. Ribe se odzivajo na vabe za gladino, vabe za srednje globine, ki posnemajo plenilski ribji drobiž, ter na različne umetne muhe; ko se ujamejo na trnek, se silovito borijo. Zanimivo je, da se najraje hranijo podnevi. == Zgodovina == Španski poveljnik Diego Cueto in njegov krmar Pedro de Umbria sta to območje obiskala leta 1506.<ref>http://www.pananole.org/index.php?option=com_content&task=view&id=92&Itemid=2 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110727163121/http://www.pananole.org/index.php?option=com_content&task=view&id=92&Itemid=2 |date=2011-07-27 }} FSU Panama's student newspaper, ''The Pananole'', July 2008</ref> Reko Chagres je leta 1527 raziskal Hernando de la Serna; ob njenem izlivu je ustanovil mesto Chagres in zgradil trdnjavo San Lorenzo (glej: [[Utrdbe na karibski strani Paname: Portobelo-San Lorenzo]]). Blago so peš prenašali iz mesta Panama do kraja Cruces ob reki Chagres, od tam pa so ga z jadrnicami po reki prepeljali vse do njenega izliva. Ta pot, imenovana ''Camino de Cruces'', je bila zelo priljubljena vse do 18. stoletja. Gusar [[Henry Morgan]] je po reki Chagres potoval v letih 1670–1671, ko je napadel mesto Panama. Že v času španske prisotnosti na ožini se je ob reki razvila vrsta naselij; njihov pomen se je povečal sredi 19. stoletja, ko je reka postala pomembna prometna pot za popotnike, ki so jo uporabljali kot bližnjico do zahodne obale ZDA v času kalifornijske zlate mrzlice. V poznejšem obdobju stoletja so Francozi ta naselja in reko izkoristili pri načrtovanju in gradnji Panamskega prekopa. V začetku 20. stoletja, v sklepni fazi gradnje prekopa, ki so jo vodile ZDA, so bila vsa obstoječa naselja ob reki odstranjena. ZDA so z območja ob reki izbrisale bogato zgodovino, kar je podrobno opisano v knjigi ''Erased: The Untold Story of the Panama Canal'' (Izbrisani: Neizpovedana zgodba o Panamskem prekopu) raziskovalke Marixe Lasso. Reka Chagres je danes glavni vir vode za Panamski prekop, njeno zgornje porečje pa prekrivajo gosti tropski gozdovi. Za zaščito tega ekosistema je Panama leta 1985 ustanovila [[narodni park Chagres]]. Junija 2020 je ladja za prevoz razsutega tovora z imenom ''Bluebill'' trčila v železniški most čez reko Chagres v bližini kraja Gamboa; most je bil pri tem hudo poškodovan, železniška povezava pa prekinjena približno na polovici poti med terminaloma na pacifiški in atlantski strani. == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * ''The Chagres: River of Westward Passage'' by John Easter Minter (part of the [[Rivers of America Series]]. [[Rinehart & Company]]; 1948) == Zunanje povezave == *[https://web.archive.org/web/20100722081608/http://www.panamafishingandcatching.com/gatun.htm Gatun Lake] [[Kategorija:Reke v Panami]] pu00q8z4usn216h5zsf91req7nj7gas 14 609260 6758459 2026-09-29T19:06:17Z Ljuba24b 92351 nova kat 6758459 wikitext text/x-wiki {{GeoGroupTemplate}} {{Commons category|Rivers of Panama|position=left}} [[Kategorija:Geografija Paname]] [[Kategorija:Reke po državah|Panama]] [[Kategorija:Reke v Severni Ameriki]] ibpjtjzvdyfq86l91m6f8dlxvh17z1p 0 609261 6758472 2026-09-29T19:40:05Z Shabicht 3554 preusmeritev na [[Arpitanščina]] 6758472 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Arpitanščina]] 32v84a244o6k5hmyptduyg5rvgtjfmo 1 609262 6758477 2026-09-29T19:51:29Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6758477 wikitext text/x-wiki {{DYK|28. september|2026|... je imel ameriški lovec-bombnik '''[[North American FJ-4 Fury]]''' <small>(na sliki)</small> manj oklepa in streliva na račun svoje vloge, ki je zahtevala povečano kapaciteto goriva?}} 9esfdt7lg4xove14av185p4j3kdmywd 6758478 6758477 2026-09-29T19:51:42Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 pp 6758478 wikitext text/x-wiki {{DYK|28. september|2026|... je imel ameriški lovec-bombnik '''[[North American FJ-4 Fury]]''' manj oklepa in streliva na račun svoje vloge, ki je zahtevala povečano kapaciteto goriva?}} huh4c50v4hxn1jnxq1rnf6ci72r1f3r 1 609263 6758479 2026-09-29T19:52:44Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6758479 wikitext text/x-wiki {{DYK|28. september|2026|... so zgodnji polarni raziskovalci obravnavali '''[[polotok Fadejevski]]''' kot samostojen [[otok]]?}} 21a5dpk6ss3wrxkz0p5x7sejbl13jb3 1 609264 6758480 2026-09-29T19:53:16Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6758480 wikitext text/x-wiki {{DYK|28. september|2026|... je bil slovenski film '''''[[Dekle noči (film, 2026)|Dekle noči]]''''' premierno prikazan na festivalu žanrskega filma v [[Austin, Teksas|Austinu]], kjer je osvojil glavno nagrado?}} 51rkrn4d9sjhud757oq5au0vawexyjs 1 609265 6758481 2026-09-29T19:53:51Z Jonatan Melik Kurinčič 240261 DYK 6758481 wikitext text/x-wiki {{DYK|28. september|2026|... je '''[[Place Bellecour]]''' v [[Lyon]]u eden največjih odprtih [[trg]]ov v [[Evropa|Evropi]]?}} ez6kz7oudfp2z9sjn5kj8bncoh6gcdm 0 609266 6758543 2026-09-30T05:04:01Z Yerpo 8417 razločitev 6758543 wikitext text/x-wiki '''Vrnitev''' je lahko: * [[Vrnitev (Jože Peternelj)]] – roman slovenskega pisatelja Jožeta Peternelja (1981) * [[Vrnitev (drama)]] – drama slovenskega dramatika Joža Vombergarja (1932) * [[Vrnitev (Pregelj)]] – mladinsko delo slovenskega pisatelja Sebastijana Preglja iz serije Zgodbe s konca kamene dobe (2020) * [[Vrnitev (film, 2003)]] – ruski dramski film režiserja Andreja Zvjaginceva (2003) {{razločitev}} d0535zql6h0ijhur76ef1782ucu8te0 0 609267 6758560 2026-09-30T05:37:50Z Mirna Garcia 266563 nova stran z vsebino: »{{Infopolje Oseba|ime=Miguel Ferrando-Rocher|slika=Foto MAX 2019.jpg|opis_slike=Miguel Ferrando-Rocher na podelitvi nagrad Premios Max leta 2019|rojstvo={{Datum rojstva in starost|1985|9|13}}|kraj_rojstva=[[Alcoy]], Španija|poklic=telekomunikacijski inženir, univerzitetni profesor, gledališki režiser, dramatik}} '''Miguel Ferrando-Rocher''' (rojen 13. septembra 1985 v [[Alcoy|Alcoyu]]) je španski telekomunikacijski inženir, univerzitetni profesor, gledališk...« 6758560 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|ime=Miguel Ferrando-Rocher|slika=Foto MAX 2019.jpg|opis_slike=Miguel Ferrando-Rocher na podelitvi nagrad Premios Max leta 2019|rojstvo={{Datum rojstva in starost|1985|9|13}}|kraj_rojstva=[[Alcoy]], Španija|poklic=telekomunikacijski inženir, univerzitetni profesor, gledališki režiser, dramatik}} '''Miguel Ferrando-Rocher''' (rojen 13. septembra 1985 v [[Alcoy|Alcoyu]]) je španski telekomunikacijski inženir, univerzitetni profesor, gledališki režiser in dramatik. Deluje kot profesor na [[Universitat Politècnica de València]] (UPV) in kot namestnik direktorja za komuniciranje in prenos znanja na raziskovalnem inštitutu iTEAM.<ref>{{Navedi splet |title=Equipo directivo |url=https://www.iteam.upv.es/direccion/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=iTEAM – Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> Je ustanovitelj gledališke skupine Groc Teatre. Njegova predstava ''Genovese'', ki jo je napisal in režiral, je leta 2019 prejela nagrado občinstva na španskih gledaliških nagradah [[Premios Max]].<ref>{{Navedi splet |date=30. maj 2019 |title=Una obra teatral escrita y dirigida por Miguel Ferrando, investigador del iTEAM-UPV, gana el Premio Max del Público 2019 |url=https://www.upv.es/noticias-upv/noticia-11170-basada-en-la-h-es.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> == Izobrazba in akademska kariera == Ferrando-Rocher je diplomiral in doktoriral iz telekomunikacijskega inženirstva na Universitat Politècnica de València. Leta 2012 se je pridružil skupini Complex Radiation Systems Team na Institut d’Électronique et des Technologies du numéRique (IETR) pri INSA Rennes v Franciji, kjer je sodeloval pri razvoju reflektorskih antenskih sistemov za satelitske komunikacije v sodelovanju s podjetjem Thales Alenia Space.<ref name="IEEEbio">{{Navedi splet |title=Miguel Ferrando-Rocher |url=https://ieeespain.org/biografias/miguel-ferrando-rocher/ |accessdate=30. september 2026 |publisher=IEEE Spain |language=es}}</ref> Leta 2016 je bil gostujoči raziskovalec na [[Chalmers University of Technology]] na Švedskem. Med letoma 2019 in 2023 je deloval na Univerzi v Alicanteju, leta 2023 pa je bil imenovan za rednega univerzitetnega profesorja na področju teorije signalov in komunikacij na UPV.<ref>{{Navedi splet |date=15. november 2023 |title=Resolución de 3 de noviembre de 2023, de la Universitat Politècnica de València, por la que se nombran Profesoras y Profesores Titulares de Universidad |url=https://www.boe.es/diario_boe/txt.php?id=BOE-A-2023-23411 |accessdate=30. september 2026 |publisher=Boletín Oficial del Estado |language=es}}</ref> Deluje v Antennas and Propagation Lab raziskovalnega inštituta iTEAM. Njegovo raziskovalno delo vključuje satelitske komunikacije, fazne antenske nize, antenske sisteme ADS-B, platforme HAPS in tehnologijo ''gap waveguide'' za mikrovalovne in milimetrske frekvence.<ref name="IEEEbio" /><ref>{{Navedi splet |title=Miguel Ferrando Rocher |url=https://www.iteam.upv.es/author/miferroc/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=iTEAM – Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> Je avtor oziroma soavtor več kot sto znanstvenih objav in več patentov s področja anten in elektromagnetnega širjenja.<ref>{{Navedi splet |title=Equipo directivo |url=https://www.iteam.upv.es/direccion/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=iTEAM – Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> == Znanstvena priznanja == Leta 2017 je prejel nagrado Young Scientist na španski konferenci [[International Union of Radio Science|URSI]] za svoje raziskovalno delo na področju anten in elektromagnetnega širjenja.<ref>{{Navedi splet |title=Un nuevo concepto de antena ofrece wifi de alta velocidad en trenes y aviones |url=https://www.eleconomista.es/telecomunicaciones-tecnologia/noticias/8628450/09/17/Un-nuevo-concepto-de-antena-ofrece-wifi-de-alta-velocidad-en-trenes-y-aviones.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=El Economista |language=es}}</ref> Leta 2018 je prejel izredno doktorsko nagrado Universitat Politècnica de València, leta 2019 pa nagrado Airbus Defence and Space za najboljšo doktorsko disertacijo s področja aktivnih anten za komunikacijske satelite. Njegova disertacija je nosila naslov ''Gap Waveguide Array Antennas and Corporate-Feed Networks for mm-Wave Band Applications''.<ref>{{Navedi splet |title=XXXIX edición de los Premios a los Mejores Proyectos Fin de Carrera, Trabajos Fin de Máster y Tesis Doctorales |url=https://www.coit.es/file/41389/download?token=MvgdUkAI |accessdate=30. september 2026 |publisher=Colegio Oficial de Ingenieros de Telecomunicación |language=es}}</ref> Od leta 2022 je ambasador programa Young Professionals pri IEEE Antennas and Propagation Society, od leta 2024 pa vodi špansko mrežo IEEE Consultants Network.<ref name="IEEEbio" /> Leta 2025 ga je Universitat Politècnica de València uradno predlagala za špansko nacionalno nagrado za mlade raziskovalce ''María Andresa Casamayor'' na področju matematike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij.<ref>{{Navedi splet |date=25. julij 2025 |title=Presentadas seis candidaturas a los Premios Nacionales de Investigación 2025 |url=https://rector.upv.es/feed/presentadas-seis-candidaturas-a-los-premios-nacionales-de-investigacion-2025 |accessdate=30. september 2026 |publisher=Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> Istega leta je bil uvrščen na Stanford–Elsevierjev seznam raziskovalcev med zgornjima dvema odstotkoma najbolj citiranih znanstvenikov na svetu.<ref>{{Navedi splet |date=29. oktober 2025 |title=Diez investigadores del iTEAM entre el 2 % de los científicos más destacados del mundo (Stanford–Elsevier 2025) |url=https://www.iteam.upv.es/diez-investigadores-del-iteam-entre-el-2-de-los-cientificos-mas-destacados-del-mundo-stanford-elsevier-2025/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=iTEAM – Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> Leta 2026 je projekt ''Wideband High-Efficiency Six-Beam Full-Metal Satellite L-Band Antenna Array'', katerega soavtorji so Javier Vera-Sánchez, Miguel Ferrando-Rocher, Gorka Casasús-Goyeneche in Miguel Ferrando-Bataller, prejel drugo nagrado na IEEE AP-S Industry Application Idea Pitch Competition. V tekmovanje je bilo prijavljenih 106 predlogov.<ref>{{Navedi splet |title=IEEE AP-S Industry Application Pitch Competition |url=https://2026.apsursi.org/industry_pitch_competition.php |accessdate=30. september 2026 |publisher=IEEE AP-S/URSI 2026 |language=en}}</ref> == Gledališče == Ferrando-Rocher se je poleg inženirstva izobraževal tudi na Escola Superior d'Art Dramàtic de València, kjer se je usmeril v odrsko režijo in dramaturgijo.<ref>{{Navedi splet |date=13. maj 2019 |title=Miguel Ferrando: 'El público es el soberano y quiere irse a casa con una buena historia' |url=https://www.levante-emv.com/cultura/2019/05/13/miguel-ferrando-publico-soberano-quiere-13974343.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=Levante-EMV |language=es}}</ref> Leta 2013 je ustanovil gledališko skupino Groc Teatre. Njegova dela pogosto izhajajo iz resničnih dogodkov in jih uporabljajo kot izhodišče za dramsko fikcijo.<ref>{{Navedi splet |title=Inicio - Groc Teatre |url=https://grocteatre.com/ |access-date=2026-09-30 |language=es}}</ref> === Genovese === Predstava ''Genovese'' je nastala na podlagi zgodbe o umoru [[Kitty Genovese]] leta 1964. Ferrando-Rocher je besedilo napisal in predstavo režiral. Leta 2019 je prejela nagrado občinstva na [[Premios Max]], eni osrednjih španskih nagrad za uprizoritvene umetnosti.<ref>{{Navedi splet |date=30. maj 2019 |title=Una obra teatral escrita y dirigida por Miguel Ferrando, investigador del iTEAM-UPV, gana el Premio Max del Público 2019 |url=https://www.upv.es/noticias-upv/noticia-11170-basada-en-la-h-es.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> === Tourmalet === Leta 2018 je napisal in režiral predstavo ''Tourmalet'', ki uporablja profesionalno kolesarstvo kot dramsko izhodišče. Predstava je leta 2019 prejela prvo nagrado žirije na festivalu Escènia v Foiosu.<ref>{{Navedi splet |date=14. julij 2019 |title=El festival 'Escènia' va tancar la seua XVII edició premiant el teatre novell |url=https://www.hortanoticias.com/el-festival-escenia-cerro-su-xvii-edicion-premiando-el-teatro-novel/ |accessdate=30. september 2026 |publisher=Horta Noticias |language=ca}}</ref> === Áurea === Njegov projekt ''Áurea'' je bil izbran v program umetniških rezidenc Graners de Creació 2019–2022 v Valencii.<ref>{{Navedi splet |title=Graners de Creació. Residencias artísticas 2019–2022 |url=https://www.consorcimuseus.gva.es/centro-del-carmen/convocatorias/graners-de-creacio-residencias-artisticas-2019-2022-2/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=Consorci de Museus de la Comunitat Valenciana |language=es}}</ref> === L'Innocent === Leta 2026 je napisal in režiral predstavo ''L'Innocent'' oziroma ''El Inocente'', ki izhaja iz sodnega primera Pabla Ibarja. Predstava je bila uprizorjena v Valencii v produkciji Groc Teatre.<ref>{{Navedi splet |title=Miguel Ferrando Rocher |url=https://www.contextoteatral.es/miguelferrandorocher.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=Contexto Teatral |language=es}}</ref> == Izbrana gledališka dela == * ''Genovese'' (2017) * ''Tourmalet'' (2018) * ''Áurea'' (2019) * ''El Inocente / L'Innocent'' (2026) == Nagrade in priznanja == === Gledališče === * Premio Max del Público za ''Genovese'' (2019) * prva nagrada žirije festivala Escènia za ''Tourmalet'' (2019) === Znanost in inženirstvo === * URSI Young Scientist Award (2017) * izredna doktorska nagrada Universitat Politècnica de València (2018) * Airbus Defence and Space Award za doktorsko disertacijo na področju satelitskih anten (2019) * uvrstitev na Stanford–Elsevierjev seznam najbolj citiranih raziskovalcev, zgornja 2 % (2025) * druga nagrada IEEE AP-S Industry Application Idea Pitch Competition (2026) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.iteam.upv.es/author/miferroc/?lang=es Profil na iTEAM] * [https://ieeespain.org/biografias/miguel-ferrando-rocher/ Profil pri IEEE Spain] o5evshjmflrkrxz3a49sukpu2pu0dyx 6758563 6758560 2026-09-30T05:39:27Z Mirna Garcia 266563 6758563 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|ime=Miguel Ferrando-Rocher|slika=Foto MAX 2019.jpg|opis_slike=Miguel Ferrando-Rocher na podelitvi nagrad Premios Max leta 2019|rojstvo={{Datum rojstva in starost|1985|9|13}}|kraj_rojstva=[[Alcoy]], Španija|poklic=telekomunikacijski inženir, univerzitetni profesor, gledališki režiser, dramatik}} '''Miguel Ferrando-Rocher''' (rojen 13. septembra 1985 v Alcoyu) je španski telekomunikacijski inženir, univerzitetni profesor, gledališki režiser in dramatik. Deluje kot profesor na Universitat Politècnica de València (UPV) in kot namestnik direktorja za komuniciranje in prenos znanja na raziskovalnem inštitutu iTEAM.<ref>{{Navedi splet |title=Equipo directivo |url=https://www.iteam.upv.es/direccion/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=iTEAM – Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> Je ustanovitelj gledališke skupine Groc Teatre. Njegova predstava ''Genovese'', ki jo je napisal in režiral, je leta 2019 prejela nagrado občinstva na španskih gledaliških nagradah Premios Max.<ref>{{Navedi splet |date=30. maj 2019 |title=Una obra teatral escrita y dirigida por Miguel Ferrando, investigador del iTEAM-UPV, gana el Premio Max del Público 2019 |url=https://www.upv.es/noticias-upv/noticia-11170-basada-en-la-h-es.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> == Izobrazba in akademska kariera == Ferrando-Rocher je diplomiral in doktoriral iz telekomunikacijskega inženirstva na Universitat Politècnica de València. Leta 2012 se je pridružil skupini Complex Radiation Systems Team na Institut d’Électronique et des Technologies du numéRique (IETR) pri INSA Rennes v Franciji, kjer je sodeloval pri razvoju reflektorskih antenskih sistemov za satelitske komunikacije v sodelovanju s podjetjem Thales Alenia Space.<ref name="IEEEbio">{{Navedi splet |title=Miguel Ferrando-Rocher |url=https://ieeespain.org/biografias/miguel-ferrando-rocher/ |accessdate=30. september 2026 |publisher=IEEE Spain |language=es}}</ref> Leta 2016 je bil gostujoči raziskovalec na Chalmers University of Technology na Švedskem. Med letoma 2019 in 2023 je deloval na Univerzi v Alicanteju, leta 2023 pa je bil imenovan za rednega univerzitetnega profesorja na področju teorije signalov in komunikacij na UPV.<ref>{{Navedi splet |date=15. november 2023 |title=Resolución de 3 de noviembre de 2023, de la Universitat Politècnica de València, por la que se nombran Profesoras y Profesores Titulares de Universidad |url=https://www.boe.es/diario_boe/txt.php?id=BOE-A-2023-23411 |accessdate=30. september 2026 |publisher=Boletín Oficial del Estado |language=es}}</ref> Deluje v Antennas and Propagation Lab raziskovalnega inštituta iTEAM. Njegovo raziskovalno delo vključuje satelitske komunikacije, fazne antenske nize, antenske sisteme ADS-B, platforme HAPS in tehnologijo ''gap waveguide'' za mikrovalovne in milimetrske frekvence.<ref name="IEEEbio" /><ref>{{Navedi splet |title=Miguel Ferrando Rocher |url=https://www.iteam.upv.es/author/miferroc/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=iTEAM – Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> Je avtor oziroma soavtor več kot sto znanstvenih objav in več patentov s področja anten in elektromagnetnega širjenja.<ref>{{Navedi splet |title=Equipo directivo |url=https://www.iteam.upv.es/direccion/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=iTEAM – Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> == Znanstvena priznanja == Leta 2017 je prejel nagrado Young Scientist na španski konferenci URSI za svoje raziskovalno delo na področju anten in elektromagnetnega širjenja.<ref>{{Navedi splet |title=Un nuevo concepto de antena ofrece wifi de alta velocidad en trenes y aviones |url=https://www.eleconomista.es/telecomunicaciones-tecnologia/noticias/8628450/09/17/Un-nuevo-concepto-de-antena-ofrece-wifi-de-alta-velocidad-en-trenes-y-aviones.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=El Economista |language=es}}</ref> Leta 2018 je prejel izredno doktorsko nagrado Universitat Politècnica de València, leta 2019 pa nagrado Airbus Defence and Space za najboljšo doktorsko disertacijo s področja aktivnih anten za komunikacijske satelite. Njegova disertacija je nosila naslov ''Gap Waveguide Array Antennas and Corporate-Feed Networks for mm-Wave Band Applications''.<ref>{{Navedi splet |title=XXXIX edición de los Premios a los Mejores Proyectos Fin de Carrera, Trabajos Fin de Máster y Tesis Doctorales |url=https://www.coit.es/file/41389/download?token=MvgdUkAI |accessdate=30. september 2026 |publisher=Colegio Oficial de Ingenieros de Telecomunicación |language=es}}</ref> Od leta 2022 je ambasador programa Young Professionals pri IEEE Antennas and Propagation Society, od leta 2024 pa vodi špansko mrežo IEEE Consultants Network.<ref name="IEEEbio" /> Leta 2025 ga je Universitat Politècnica de València uradno predlagala za špansko nacionalno nagrado za mlade raziskovalce ''María Andresa Casamayor'' na področju matematike ter informacijskih in komunikacijskih tehnologij.<ref>{{Navedi splet |date=25. julij 2025 |title=Presentadas seis candidaturas a los Premios Nacionales de Investigación 2025 |url=https://rector.upv.es/feed/presentadas-seis-candidaturas-a-los-premios-nacionales-de-investigacion-2025 |accessdate=30. september 2026 |publisher=Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> Istega leta je bil uvrščen na Stanford–Elsevierjev seznam raziskovalcev med zgornjima dvema odstotkoma najbolj citiranih znanstvenikov na svetu.<ref>{{Navedi splet |date=29. oktober 2025 |title=Diez investigadores del iTEAM entre el 2 % de los científicos más destacados del mundo (Stanford–Elsevier 2025) |url=https://www.iteam.upv.es/diez-investigadores-del-iteam-entre-el-2-de-los-cientificos-mas-destacados-del-mundo-stanford-elsevier-2025/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=iTEAM – Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> Leta 2026 je projekt ''Wideband High-Efficiency Six-Beam Full-Metal Satellite L-Band Antenna Array'', katerega soavtorji so Javier Vera-Sánchez, Miguel Ferrando-Rocher, Gorka Casasús-Goyeneche in Miguel Ferrando-Bataller, prejel drugo nagrado na IEEE AP-S Industry Application Idea Pitch Competition. V tekmovanje je bilo prijavljenih 106 predlogov.<ref>{{Navedi splet |title=IEEE AP-S Industry Application Pitch Competition |url=https://2026.apsursi.org/industry_pitch_competition.php |accessdate=30. september 2026 |publisher=IEEE AP-S/URSI 2026 |language=en}}</ref> == Gledališče == Ferrando-Rocher se je poleg inženirstva izobraževal tudi na Escola Superior d'Art Dramàtic de València, kjer se je usmeril v odrsko režijo in dramaturgijo.<ref>{{Navedi splet |date=13. maj 2019 |title=Miguel Ferrando: 'El público es el soberano y quiere irse a casa con una buena historia' |url=https://www.levante-emv.com/cultura/2019/05/13/miguel-ferrando-publico-soberano-quiere-13974343.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=Levante-EMV |language=es}}</ref> Leta 2013 je ustanovil gledališko skupino Groc Teatre. Njegova dela pogosto izhajajo iz resničnih dogodkov in jih uporabljajo kot izhodišče za dramsko fikcijo.<ref>{{Navedi splet |title=Inicio - Groc Teatre |url=https://grocteatre.com/ |access-date=2026-09-30 |language=es}}</ref> === Genovese === Predstava ''Genovese'' je nastala na podlagi zgodbe o umoru Kitty Genovese leta 1964. Ferrando-Rocher je besedilo napisal in predstavo režiral. Leta 2019 je prejela nagrado občinstva na Premios Max, eni osrednjih španskih nagrad za uprizoritvene umetnosti.<ref>{{Navedi splet |date=30. maj 2019 |title=Una obra teatral escrita y dirigida por Miguel Ferrando, investigador del iTEAM-UPV, gana el Premio Max del Público 2019 |url=https://www.upv.es/noticias-upv/noticia-11170-basada-en-la-h-es.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=Universitat Politècnica de València |language=es}}</ref> === Tourmalet === Leta 2018 je napisal in režiral predstavo ''Tourmalet'', ki uporablja profesionalno kolesarstvo kot dramsko izhodišče. Predstava je leta 2019 prejela prvo nagrado žirije na festivalu Escènia v Foiosu.<ref>{{Navedi splet |date=14. julij 2019 |title=El festival 'Escènia' va tancar la seua XVII edició premiant el teatre novell |url=https://www.hortanoticias.com/el-festival-escenia-cerro-su-xvii-edicion-premiando-el-teatro-novel/ |accessdate=30. september 2026 |publisher=Horta Noticias |language=ca}}</ref> === Áurea === Njegov projekt ''Áurea'' je bil izbran v program umetniških rezidenc Graners de Creació 2019–2022 v Valencii.<ref>{{Navedi splet |title=Graners de Creació. Residencias artísticas 2019–2022 |url=https://www.consorcimuseus.gva.es/centro-del-carmen/convocatorias/graners-de-creacio-residencias-artisticas-2019-2022-2/?lang=es |accessdate=30. september 2026 |publisher=Consorci de Museus de la Comunitat Valenciana |language=es}}</ref> === L'Innocent === Leta 2026 je napisal in režiral predstavo ''L'Innocent'' oziroma ''El Inocente'', ki izhaja iz sodnega primera Pabla Ibarja. Predstava je bila uprizorjena v Valencii v produkciji Groc Teatre.<ref>{{Navedi splet |title=Miguel Ferrando Rocher |url=https://www.contextoteatral.es/miguelferrandorocher.html |accessdate=30. september 2026 |publisher=Contexto Teatral |language=es}}</ref> == Izbrana gledališka dela == * ''Genovese'' (2017) * ''Tourmalet'' (2018) * ''Áurea'' (2019) * ''El Inocente / L'Innocent'' (2026) == Nagrade in priznanja == === Gledališče === * Premio Max del Público za ''Genovese'' (2019) * prva nagrada žirije festivala Escènia za ''Tourmalet'' (2019) === Znanost in inženirstvo === * URSI Young Scientist Award (2017) * izredna doktorska nagrada Universitat Politècnica de València (2018) * Airbus Defence and Space Award za doktorsko disertacijo na področju satelitskih anten (2019) * uvrstitev na Stanford–Elsevierjev seznam najbolj citiranih raziskovalcev, zgornja 2 % (2025) * druga nagrada IEEE AP-S Industry Application Idea Pitch Competition (2026) == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [https://www.iteam.upv.es/author/miferroc/?lang=es Profil na iTEAM] * [https://ieeespain.org/biografias/miguel-ferrando-rocher/ Profil pri IEEE Spain] 0f8zvzghb3jszhz00wpc7qnhleibm2g 0 609268 6758607 2026-09-30T09:28:43Z Marko3 1829 preusmeritev na [[Sindrom okorele osebe]] 6758607 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sindrom okorele osebe]] dn41pd1nt09r3p9m5wufqcfwf3wid1j 0 609269 6758617 2026-09-30T10:06:18Z Octopus 13285 vladar 6758617 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ping, cesar Veja <br/>魏平帝 | image = | birth_date = neznano | death_date = 1. junij 352<ref name=ZZTJ99>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|vol. 99]].</ref> | family_name = ob rojstvu Ši (石), kasneje Ran (冉) | clan_name = | given_name = Min (閔) | succession = Cesar [[Ran Vej]]a | reign = 350 – 17. maj 352<ref name=ZZTJ99/> | dynasty = [[Ran Vej]] | era_name = Jongšing (永興) | era_dates = 350 – 8. september 352<ref name=ZZTJ99/> | temple_name = | posthumous_name = Nebeški kralj Vudao<br>(武悼天王, dano v Zgodnjem Janu)<br>Cesar Ping<br>(平皇帝, dano v družini Ran) }} == Sklici == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 352]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] n8qh0i7pz233d3rut2339m0f5iupk7u 6758618 6758617 2026-09-30T10:15:46Z Octopus 13285 uvod 6758618 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ping, cesar Veja <br/>魏平帝 | image = | birth_date = neznano | death_date = 1. junij 352<ref name=ZZTJ99>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|vol. 99]].</ref> | family_name = ob rojstvu Ši (石), kasneje Ran (冉) | clan_name = | given_name = Min (閔) | succession = Cesar [[Ran Vej]]a | reign = 350 – 17. maj 352<ref name=ZZTJ99/> | dynasty = [[Ran Vej]] | era_name = Jongšing (永興) | era_dates = 350 – 8. september 352<ref name=ZZTJ99/> | temple_name = | posthumous_name = Nebeški kralj Vudao<br>(武悼天王, dano v Zgodnjem Janu)<br>Cesar Ping<br>(平皇帝, dano v družini Ran) }} '''Ran Min''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 冉閔, [[pinjin]]: Rǎn Mǐn) je bil kitajski vojaški voditelj in edini cesar kratkotrajne države [[Ran Vej]], * ni znano, † [[1. junij]] [[352]]. ==Biografija== Ran Minovega očeta Ran Džanga je kot otroka posvojil vojaški voditelj Ši Hu, bodoči cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]]. Po posvojitvi je prevzel priimek Ši, zato se je že od mladosti imenoval Ši Min. Ran Min je bil častnik v vojski Kasnejšega Džaa. V pisnih virih se je prvič pojavil med vojno proti [[Zgodnji Jan|Zgodnjemu Janu]] leta 338. V naslednjih letih se je uveljavil kot eden vodilnih generalov Kasnejšega Džaa. Po Ši Hujevi smrti leta 349 se je Ran Min aktivno vmešal v notranje spore med njegovimi nasledniki in konec leta odstavil cesarja Ši Dzonga ter ubil njega in člane njegove družine. V naslednjih letih je organiziral genocid nad Džjeji, iz katerih je izviral klan Ši, in nad preostalimi [[Šiungnu|Šjungnuji]]. Ubitih je bilo okoli 200.000 ljudi, pogosto predvsem zaradi rasnih razlik z večinskimi etničnimi Kitajci. Obnovil je svoj priimek Ran in se razglasil za cesarja nove države [[Ran Vej]]. Poleti 352 je Ran Mina ujela napredujoča vojska Zgodnjega Jana. 1. junija 352 so ga zaradi žaljenja cesarja [[Murong Džun]]a in njegovega ljudstva usmrtili. == Sklica == {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin| 2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 352]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] t8fdcjxzty8711jl8dp3ryjnsb8vjb2 6758621 6758618 2026-09-30T10:22:53Z Octopus 13285 /* Viri */ nadaljevanje 6758621 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Ping, cesar Veja <br/>魏平帝 | image = | birth_date = neznano | death_date = 1. junij 352<ref name=ZZTJ99>''Zizhi Tongjian'', [[:zh:s:資治通鑑/卷099|vol. 99]].</ref> | family_name = ob rojstvu Ši (石), kasneje Ran (冉) | clan_name = | given_name = Min (閔) | succession = Cesar [[Ran Vej]]a | reign = 350 – 17. maj 352<ref name=ZZTJ99/> | dynasty = [[Ran Vej]] | era_name = Jongšing (永興) | era_dates = 350 – 8. september 352<ref name=ZZTJ99/> | temple_name = | posthumous_name = Nebeški kralj Vudao<br>(武悼天王, dano v Zgodnjem Janu)<br>Cesar Ping<br>(平皇帝, dano v družini Ran) }} '''Ran Min''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 冉閔, [[pinjin]]: Rǎn Mǐn) je bil kitajski vojaški voditelj in edini cesar kratkotrajne države [[Ran Vej]], * ni znano, † [[1. junij]] [[352]]. ==Biografija== Ran Minovega očeta Ran Džanga je kot otroka posvojil vojaški voditelj Ši Hu, bodoči cesar [[Kasnejši Džao|Kasnejšega Džaa]]. Po posvojitvi je prevzel priimek Ši, zato se je že od mladosti imenoval Ši Min. Ran Min je bil častnik v vojski Kasnejšega Džaa. V pisnih virih se je prvič pojavil med vojno proti [[Zgodnji Jan|Zgodnjemu Janu]] leta 338. V naslednjih letih se je uveljavil kot eden vodilnih generalov Kasnejšega Džaa. Po Ši Hujevi smrti leta 349 se je Ran Min aktivno vmešal v notranje spore med njegovimi nasledniki in konec leta odstavil cesarja Ši Dzonga ter ubil njega in člane njegove družine. V naslednjih letih je organiziral genocid nad Džjeji, iz katerih je izviral klan Ši, in nad preostalimi [[Šiungnu|Šjungnuji]]. Ubitih je bilo okoli 200.000 ljudi, pogosto predvsem zaradi rasnih razlik z večinskimi etničnimi Kitajci. Obnovil je svoj priimek Ran in se razglasil za cesarja nove države [[Ran Vej]]. Poleti 352 je Ran Mina ujela napredujoča vojska Zgodnjega Jana. 1. junija 352 so ga zaradi žaljenja cesarja [[Murong Džun]]a in njegovega ljudstva usmrtili. == Sklica == {{sklici|20em}} ==Vira== {{refbegin| 2}} * [[:ja:川本芳昭|Yoshiaki Kawamoto]] {{Cite book|last=川本|first=芳昭 |title=中華の崩壊と拡大 魏晋南北朝; 中国の歴史05 |trans-title= The Collapse and Expansion of China: Wei, Jin, Northern and Southern Dynasties; Chinese History 05|publisher=講談社 |language=ja |url=https://www.kodansha.co.jp/book/products/0000347867 |date=2005}} * {{Cite book|last=小野|first=響 |title=後趙史の研究|trans-title= Research on the History of Later Zhao|publisher=講談社 |language=ja |url=https://www.kodansha.co.jp/book/products/0000347867 |isbn=978-4-7629-6061-1 |date=2020}} {{refend}} {{s-start}} {{s-reg}} {{s-new|creation}} {{s-ttl|title=Cesar Ran Veja|years=350–352}} {{s-non|reason=ukinitev}} {{s-pre}} {{s-bef|before=Ši Džjan}} {{s-tul|rows=2|title=Cesar Kitajske|years=350–352 |reason=nadomeščen z [[Zgodnji Jan|Zgodnjim Janom]]}} {{s-aft|after=[[Murong Džun]]}} {{s-bef|before=[[Ši Dži]]}} {{s-aft|after=[[Mu Di]]}} {{end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Umrli leta 352]] [[Kategorija:Kitajski cesarji]] [[Kategorija:Vladarji v 4. stoletju]] jmuvzk33qwkdkaqnv6oxx29ocxgjl7r 0 609270 6758638 2026-09-30T11:17:52Z Octopus 13285 uvod 6758638 wikitext text/x-wiki '''Ran Dži''' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 冉智, Ran Zhi) je bil prestolonaslednik kratkotrajne kitajske države [[Ran Vej]], * ni znano, † okoli [[354]]. Edini cesar Ran Veja je bil njegov oče [[Ran Min]]. ==Biografija== Ran Džija je kot najstarejši Ran Minov sin postal prestolonaslednik, ko je njegov oče leta 350 odstavil cesarja Ši Džjana iz Kasnejšega Džaa, razglasil novo državo Ran Vej in se oklical za cesarja. Svojo ženo, gospo Dong, je imenoval za cesarico.<ref>{{Cite web |title=資治通鑑/卷098 - 维基文库，自由的图书馆 |url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7098 |access-date=2023-01-22 |website=zh.wikisource.org |language=zh}}</ref> Ko je princ Murong Džun iz Zgodnjega Jana leta 352 ujel in usmrtil njegovega očeta, se je cesarica Dong sprva upirala, a je bila sčasoma prisiljena v vdajo. Murong Džun ji je podelil naziv gospa Fengši, Ran Džiju pa naziv markiz Haibibna. Leta 354 so Song Bina, uradnika Zgodnjega Jana, obtožili vodenja zarote, katere cilj je bil postaviti Ran Džija za cesarja Zgodnjega Jana. Pisni viri navajajo, da so bili vsi vpleteni v raroto usmrčeni, kar namiguje, vendar izrecno ne potrjuje, da je bil usmrčen tudi Ran Dži.<ref>{{Cite web |title=資治通鑑/卷099 - 维基文库，自由的图书馆 |url=https://zh.wikisource.org/wiki/%E8%B3%87%E6%B2%BB%E9%80%9A%E9%91%91/%E5%8D%B7099 |access-date=2023-01-22 |website=zh.wikisource.org |language=zh}}</ref> == Sklica== {{sklici|20em}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni v 4. stoletju]] [[Kategorija:Umrli v 350. letih]] [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] 8l9rxu5leu02foblf8k5vcczjp96smf 1 609271 6758643 2026-09-30T11:33:07Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6758643 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 609272 6758644 2026-09-30T11:34:12Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6758644 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 609273 6758646 2026-09-30T11:36:59Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6758646 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 609274 6758647 2026-09-30T11:37:26Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6758647 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j